JANUARJA LETO n. LJUBLJANA, SOBOTA, ŠTEV. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 - DELAVSKA ZBORNICA - TELEFON ŠT.: 35—29 - POŠT. CEK. RAČUN ŠT. 17.548 - NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2— DIN MESEČNO -(24.- DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3.— DIN MESEČNO (36.— DIN LETNO) - CENE OGLASOM PO DOGOVORU -LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO Za prazstično plačilo Večina delavnih slojev, ki žive od svojega lastnega ustvarjanja v službi skupnosti ali poedinca, prejema kot odškodnino za svoje storitve od svojega gospodarja najčešee mesečno plačilo. Ta iznos mesečnih prejemkov je mesec za mescem enak. Medsebojna pismena ali ustmena pogodba gospodarja in uslužbenca gre tu preko vprašanja različne dolgosti meseca in preko praznovanja dni, v katerih velja za delavca po božjih in človeških postavah čas delopusta. Uslužbenec mora živeti vse dni v mesecu, pa tudi vse praznike. Enako njegova družina. Plača se zato ne more in ne sme ravnati zgolj po izvršenih storitvah ampak tudi po dejanskih potrebah delavca in njegove družine. To je krščansko stališče, poudarjeno tudi v papežkih socialnih okrožnicah in to Stališče je tudi naše. Dečim pa državni in samoupravni uradnik, prvatni nameščenec in uslužbenci višjih strok, še celo hlapec in dekla, prejemajo taka pavšalirana mesečna plačila, daje podjetnik delavcu v najožjem pomenu besede le dnevna piitCllu za. dejansko opravljene dnine in ure. —Nedelja in praznik je v tem slučaju cisto in samo delavčeva zadeva, ki gospodarja čisto nič ne tiče. Tu delavec torej ni v službi kot človek, ampak vedno le samo kot produktivni člen v gospodarskem sestavil podjetnika in so ga tudi samo s tega stališča vrednoti. Pri navadno nezadostnih dnevnih mezdah, mora tako delavec praznovanje ali ustradati ali pa je prisiljen, da tudi v teh dneh brez prestanka dela, da more vsaj primerno oskrbeti sebe in svojce. Vsekakor neplačani praznila in nedelje stopajo v življenje proletarca kot čisto svojevrstni življenski členi nesoglasja, dnevi gospodarskih motenj, ki za cas v tem oziru prekinjajo normalen tek. Vnašajo nekak občutek nevšečne-ga razpoloženja. Delavec pa bi moral ta dan preživeti v zdravi sproščenosti, da si more brez gmotnih žrtev upostaviti svoje zrahljane sile in svoje življenje posvetiti službi svoje duše, družini in Bogu. Dasi je hrepenenje po svobodi, po prostem razpolaganju, zlasti na take dneve, ©na najmočnejših človeških teženj, vedar vidimo, kako se delavstvo po naših tovarnah in podjetjih tudi temu odpoveduje. Del delavstva sicer dela to iz slepega gona po denarju toda velik del bi raje ne delal, če ne bi bil k temu moralno in materialno prisiljen. S katoliškega in delavskega stališča fe zato sedanja praksa po dninah nesprejemljiva. Je nekrščanska, je neso-c*alna, je protičloveška. Odnose med ^lodajalskimi in delojemalskimi sloji Postavlja na golo materijalistično stališče dveh ločenih interesnih krogov. Ubija med obemi osebnostne človeške °dnošaje. Posvečevanju praznikov in ^edplj ropa njih sijaj. Delavca zavaja, 06 že ne sili v njihovo skrunjenje in ^^čaščanje. Ubija čut za nenadome-Wjiv© vrednote in odnose do notranje-*?■> duhovnega človeka, in Boga, pra-j*lr življenja, stavi v velikem neredu /3. zadnji konec vseh tehtnih in neteh-stvari. sk^a^° m.ora obveljati za vsako delav- °> zlasti pa za vsako katoliško stro- Brezpogojno za kalolišk o slo Naš škof dr. Grogorij Rožman je v novoletni številki »Slovenca« izrazil svojo globoko in prisrčno željo o edinosti med katoliškimi Slovenci. Takole pravi v tej novoletni številki: Slovenski katoličani: Bodite edini! Za novo leto 1938 želim nam katoliškim Slovencem edinosti, da bi, ti dno med seboj povezani, se v novem letu skupnemu cilju za korak približali. Slovenci imamo to slabo lastnost, da si svoje itak maloštevilne sile cepimo s tem, da ustanavljamo brez potrebe preveč raznih organizacij in društev v isti namen. Manjka nam požrtvovalnosti s širokim razgledom na skupni cilj. In zaupanja v vodstvo imamo premalo, pa si skuša ustvariti svoj krožek, kdor misli, da skupno vodstvo premalo upošteva njegove predloge in načrte. Pa se z manj dobrim načrtom doseže večji uspeh, ako se ga oklenejo vse razpoložljive sile ga v sporazumni ljubezni in navdušenosti izvedejo, kakor če se razcepimo po raznih »najboljših« načrtih v male skupinice. S. češnovar: Sovražniki božji so navzlic globokim medsebojnim razlikam ustanovili enotno ironto. Papež nas ponovno, zlasti v pismu mednarodnemu kongresu Kristusa Kralja v Poznanju, opominja in roti, naj zapostavimo vse različnosti, pa se združimo v močno edinstveno ironto zoper odkrito in prikrito brezboštvo. V novem letu si podajmo roke in sklenimo svoje vrste — to je zahteva časa. V časovnih zahtevah in potrebah pa se javlja volja božja sama. t Gregorij Rožman škof ljubljanski. Kdo bi se mogel tej želji upirali, kdo bi je ne bil vesel iz vsega srca, če res katoliško in slovensko misli in čuti. Prav posebno pa ima zadosti vzroka, da škofovo novoletno poslanico pozdravlja naša organizacija ZZD, mi, ki smo v njej učlanjeni. Rojeni smo iz bolečine preizkušenega katoliškega naroda, katerega so nekateri, s tujim duhom prepojeni, v njegovih, bodočnost osvajajočih plasteh, skušali razklati. Po mnogih brezuspe-lih poizkusih, ustaviti ta val razdiranja, smo, kakor je zahteva časa, vstali za enotnost slovenskega katoliškega naroda, za sklenitev naših vrst, za enotno fronto katolikov proti enotnemu nasprotniku. Za podreditev poedin-oev in celih skupin avtoriteti narodnega in hierarhičnega vodstva, radi skupnih koristi smo tvegali svoj nastop, ne zase, ampak za skupnost katoliških Slovencev, čeprav smo vedeli, da nas nekateri ne bodo takoj razumeli, drugi pa vedoma krivično blatili. Tako nam je v zadoščenje, da v svojem pozivu vabi nas slovenske katoličane naš cerkveni knez k slovenski katoliški skupnosti. Tako prožimo roko vsakomur, kdor po svojem duhovnem nastrojenju še more in hoče v tem letu delati za geslo: Vsi, vsak posameznik in vsi sloji, brezpogojno za slovensko katoliško skupnost, ta pa za vse sloje in vse poe-dince. Rešimo delavsko stanovanjsko vprašanje! (Naduljemnje in konec). III. Stanovanje — lasten dom. Pri presoji, kakšno bivališče je najprimernejše in najbolj odgovarja svojemu namenu, bemo pri upoštevanju smernic, ki so zgoraj navedene, prišli gotovo do zaključka, da je to le — lasten dom. Kljub vsej moderni stanovanjski tehniki je in ostane najeto stanovanje vedno le nadomestek. V lastnem domu je dana največja možnost za najprimernejši način življenja. V njem se mere nemoteno najnaravnejše razvijati družina — osnovna celica vsakega naroda, vse človeške družbe. Seveda pa ne sme pri tem lasten dom biti tako breme v gmotnem oziru, da bi postal nenasiten moloh, ki odžira za preživljanje potrebna sredstva. V tem pa tiči jedro vsega vprašanja, posebno za gmotno šibke sloje. Vsako temeljito reševanje stanovanjskega , vprašanja našega delavstva bo moralo predvsem rešiti vprašanje, kako omogočiti tudi revnnim delavcem in njihovim družinam, da si bodo mogli brez občutne škode za svoje preživljanje postaviti lastne domove, ki bodo čeprav preprosti, pa vendar zdravi, higijenični in primerni za družinsko življenje. IV. Privatna in javna iniciativa. V tem pogledu je bilo pri nas brez-dvoma že mnogo zgrešenega. Naj- več pod vplivom tujih primerov, žal onih, ki so nastali kot plod marksističnega socijalizma. Namesto, da bi se z javnimi sredstvi omogočilo najbolj potrebnim, da bi si zgradili lastne domove, se je gradilo velike stanovanjske kasarne, ki so požrle ogromne svete in danes predstavljajo v mnogih slučajih radi slabe rentabilnosti le breme. Popolnoma v duhu marksizma, ki si želi velikih proletarskih mas brez doma, brez tudi najmanjše posesti! Rezultat pa je bil, da je naše delavstvo po večini še vedno v neprimernih bivališčih, ker si razmeroma dragih stanovanj v teh zgradbah ne more privoščiti. Gotovo je, da ni mogoče doseči za vsako družino lasten dom, čeprav bi bilo to najidealnejše. Boljše bi pa gotovo bilo, da bi se gradnja velikih stanovanjskih hiš prepustila zasebni inicijativi, z javnimi sredstvi pa naj bi se omogočila gradnja lastnih domov onim, posebno delavskim družinam, ki bi sicer z lastnimi sredstvi pri znanih razmerah na denarnem trgu tega ne zmogli. Saj imamo tudi v naši domovini prav lepe primere takega reševanja stanovanjskega vprašanja našega delavstva, še več v drugih državah, n. pr. v Angliji, na Nizozemskem, v Ameriki itd. Svoje razmere in svoja skromna sredstva seveda ne moremo primerjati z onimi bogatih držav, zato pa bi s tem, kar imamo in kar zmoremo, kovno organizacijo, neprekšno pravilo: Sedanji mezdni sistem po golih delavnih dninah je treba odpraviti in uvesti tudi za čistega proletarca drugega. Vselej in povsod načnimo vprašanje prazničnih in nedeljskih mezd, dokler ne zmaga naše stališče, ki ga v svojem jedru nosi v sebi katoliški program Zveze združenih delavcev in ki mora končno zmagati v obče dobro delavstva in družbe. morah tem bolj skrbno gospodariti. Naravnost nujno pa je, da se tega vprašanja lotimo tako kot zasluzi. Predvsem bi bilo potrebno; da ugotovimo današnje stanje. Ah imamo kje podatke o kakovosti delavskih stanovanj? Ah imamo sploh kje zorano vse gradivo, da bi mogh presoditi kakšne so potrebe in s kaKŠmmi sredstvi moremo računati? Najbrže bi ne bilo nekaj nemogočega, če bi vsaj v naših večjih mestih in industrijskih krajih zbrale naše socijalne institucije in komunalne oblasti vse te podatke. Naši tehnični strokovnjaki, posebno še univerza, naj bi posvečali tudi skrb praktičnim potrebam našega delavstva. Ah bi se ne mogli izdelati načrti za najprimernejše tipe, ki bi vendar obsegali vse, kar delavska družina potrebuje. Tako so n. pr. napravih Angleži, ki so z javnimi sredstvi omogočili gradnjo takih hiš za delavske družine z najmanjšimi dohodki. Seveda se je financiralo gradnjo takih hiš z dolgoročnimi posojili (do 40 let) in na nizke obresti. S sredstvi, ki bi jih zmogle posamezne občine, banovina, država, socijalne institucije in večja podjetja, pa bi se morda le moglo začeti trajno in smo-treno reševanje tudi tega vprašanja. Saj je eminentne važnosti ne le za naše delavstvo, ampak tudi za ves naš narod, za njegovo kulturo in blagostanje. 20 lepih nagrad v skupni vrednosti 2.500 din bo uprava »Slovenskega delavca« razdelila 6. februarja 1.1. med naročnike, katere bo določil žreb. Edini pogoj, da se morete udeležiti žrebanja je: do konca januarja 1.1. morate imeti plačano naročnino za leto I938. Naloge delavskega obratnega zaupnika Mesec januar je za delavstvo velike važnosti. Ta mesec delavstvo v svojih obratih voli svoje zakonite obratne zaupnike. Ce imajo katere volitve za delavca pomen, potem imajo pomen v prvi vrsti volitve obratnih zaupnikov. Nobena javna funkcija v delavsko dobro ni v tako tesni povezanosti z delavčevim delom in ustvarjanjem v zvezi z njegovo nevarnostjo življenja, zapostavljanja in krivic kakor obratni zaupnik. Le obratni zaupnik more podati resnično sliko dejanskega stanja v obratu, kar tiče izvajanja socialne zakonodaje. On je prvi čuvar vsega dogajanja v obratu in prvi sodnik v nepravilnostih. Obratni zaupnik je tista važna funkcija za delavstvo svojega obrata ki v izvrševanju svoje dolžnosti praktično uveljavi pomen delavske zbornice in inšpekcije dela. Delavci, delavke! Pomena predstoječih volitev obratnih zaupnikov se moramo vsi dobro zavedati. Dan volitev naj bo plebiscit delavske zavesti in dozorelosti. Mesec januar bo v številkah nazorno pokazal, v koliko je slovensko delavstvo zavedno in tudi v koliko je sposobno vršiti nalogo dela za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Delokrog dela obratnih zaupnikov je tako važen, da ga delavstvo mora poznati, če hoče prav oceniti pomen volitev zaupnikov. Delavstvu organiziranemu v naši ZZD in našim somišljenikom bomo, vsaj .tako smo uverjeni, napravili dobro, ko na tem mestu samo v izvlečku podamo najvažnejše iz delovanja zaupnika. 2e iz tega poročila je dokazano, da so volitve zaupnikov za delavstvo zlasti v naših dneh, ko delodajalski krogi venomer skušajo še to okrniti, kar imamo, tako zelo važne, da noben delavec ta dan ne bo ostal doma. Konstituiranje zaupnikov V treh dneh, ko so se izvršile volitve zaupnikov mora predsednik volilnega odbora pozvati pismeno vse izvoljene zaupnike na sejo, da prevzamejo svoje dolžnosti. Na tej seji izvolijo zaupniki izmed sebe (če jih je več nego trije) svojega starešino in tajnika. Zaupniki pa si raz-dele posamezne oddelke v podjetju. Na to sejo mora predsednik vabiti .tudi zastopnika podjetja. Ko je to dovršeno, mora starešina o konstituanti pismeno obvestiti inšpekcijo dela in pristojno delavsko zbornico, .ter podjetje. Navesti mora tudi imena vseh izvoljenih zaupnikov. Če bi pa predsednik v navedenem roku te seje ne sklical tedaj se zaupniki konstituirajo lahko sami. Naloga zaupnikov Delavski zaupniki imajo predvsem tole nalogo: a) delujejo za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih koristi delavcev, zaposlenih v podjetjih navedenih v § 1. zakona o zaščiti delavcev. b) vplivajo na vzdrževanje dobrih od-nošajev med delavci in delodajalci. c) sodelujejo pri pripravljanju in izdelovanju kolektivnih pogodb med delavci in delodajalci. č) skrbe, da se delodajalci strogo drže vseh kolektivnih pogodb kakor tudi vseh individualnih pogodb. SOVJETSKA RUSIJA ZGODOVINA REVOLUCIJE (9) OD 1917—1922 (Nadaljevanje.) Po nepričakovano nagli smrti Aleksandra III. je 1894.1. zasedel prestol. Od očetove rakve je mladi car stopil pred poročni oltar. Poročil se je s hesensko princezo Aliče. Slovesnost kronanja je zatemnila strahovita nesreča. Nad 100.000 tujcev je privrelo od vsepovsod v Moskvo. Vsled pomanjkljive organizacije se je zrušil oder in pokopal pod seboj okoli tri tisoč žrtev. Nikolaj II. je bil resen mož, s polno dušo prepričan kristjan. Zelo rad je čital knjige verske vsebine. Dnevno je opravljal svoje molitve, navadno skupaj s svojo družino. Javno službo božjo je le redkokdaj opustil. Z veliko vnemo je predsedoval velikim verskim svečanostim. Toda tudi njegovo duševno razpoloženje ga je nagibalo k melanholičnim razmišljanjem, da celo praznovernim bedastočam. Tako so razni »čudodelniki« dosegli vstop na dvor kot hipnotizerji Filip, Vando, Ša-piro, Iliodar, pred vsemi pa prosluli Ras-putin. Celo nasprotniki so priznali carja za dobričino. Marilec gubernatorja Šauma-na je zapisal: Žrtvujem svoje življenje, da svarim carja, saj poznam njegovo dobrodušno srce in plemenite namene. Skromen, skoro plah je Nikolaj ljubil samoto in če le mogoče, se je izognil dvor- d) posredujejo med delavci in delodajalci v sporih, ki izvirajo iz delovnega razmerja, zlasti pa v onih slučajih, ki tičejo delovnih mezd (plač), da se poravnajo taki spori zlepa; kjer bi se jim to ne posrečilo in kjer bi zaradi tega grozila stavka, morajo zahtevati posredovanje državnih pristojnih oblastev. e) posreduje pri določanju akordnih .tarif, povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso regulirani s kolektivnimi pogodbami, ob sodelovanju delavskih profesionalnih organizacij in delodajalcev, isto-tako posredujejo pri deljenju akordnega dela. f) stremijo za tem, da se strogo uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisujejo zakonodajna in administrativna oblastva za začito delavcev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja, ter obveščajo in podpirajo pristojna nadzorstvena oblastva v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na uporabljanje veljavne zakonodaje o zaščiti delavcev. g) stremijo za tem, da se v podjetjih vzdržuje red in disciplina. h) podpirajo delavce in delodajalce z nasveti ob izstopu iz dela ali odpustu delavcev iz obrata in stremijo za tem, da se izvestni spori, ki so v zvezi s tem, poravnajo zlepa. i) sodelujejo po možnosti pri upravi raznih humanitarnih naprav, gospodarskih zadrug in društev za medsebojno podpiranje in sicer po navodilih ministrstva socialne politike. j) vročajo delodajalcem vloge za izboljšavo organizacije dela. Delovanje zaupnikov Delovanje zaupnikov je po zakonu posredniško pomirjevalnega značaja. Kaj napraviti, če zaupniki v intervencijah niso uspeli? Če zaupniki v svojih intervencijah niso uspeli pri delodajalcu in če bi vsled nepopustljivosti delavcev ali delodajalca pretila nevarnost stavke ali upora, mora starešina nemudoma obvestiti o tem pristojno inšpekcijo dela in zahtevati od nje intervencije, da se ta nevarnost odvrne. Med stavko ali izporom ne smejo zaupniki nastopati kot govorniki, če bi s svojimi govori hoteli spor zavleči. Ne smejo nastopati niti kot voditelji stavke v podjetju. Sestanki zaupnikov Starešina zaupnikov mora imeti najmanj enkrat na mesec s svojimi zaupniki skupen sestanek. Sestanki se morajo vršiti, kadar zahteva potreba ali to zahteva dve tretjini zaupnikov. Sestanek se vrši nim svečanostim. Vendar pa je ljubil kozarec, a nikdar čez mero. Bil je strasten kadilec, ljubil je šport, zlasti tenis in plavanje. Nad vse je bil vdan svoji družini. Bolj zvestega in ljubeznivega družinskega poglavarja si je komaj mogoče misliti. Male otroke je imel na kolenih, večje pa poleg sebe, ko jim je pravil pripovesti ali jim cele ure čital iz resnih knjig. Usluž-benstvo je nad vse ljubilo prijaznega in vljudnega moža. Malokdaj si je drznil samovoljno odločati v važnih poslih. Vedno neodločen se je zaupno obračal do matere, do soproge, žal tudi do nenadarjenih, pretkanih dvorjanov. Osvojeno naziranje je premenil malokdaj. Nevoljen je vsak ugovor zavrnil. Tako je z nekako trmo zastopal po očetu podedovano stališče »božje milosti« v vladanju. Odtod njegov odpor proti parlamentarizmu. Njegova prirojena hladnokrvnost je popustila, kadar je nanesel pogovor na ustavna vprašanja. Ko so ga razmere časa primorale, da je s poslanci dume razpravljal, je vsakdo lahko na njem opazil očitno nevoljo. Sovražil je socialdemokracijo, svobodne kmečke zveze in študentovske revolucijoname organizacije, ki so mu zagrenjevale življenje. Tako bo razumljiv njegov gnus pred politiko, ki je njega, dobričino, tako zelo razburjala, da so le drugi vršili vladne posle in oskrbovali. Njegovo samozatajevanje so sovražniki tolmačili kot brezčutnost. In res, ob največjih nezgodnih prilikah je komaj sko- lahko v podjetju samem, če delodajalec na .to pristane, če ne, se morajo vršiti izven podjetja. Na sestankih se pretresajo vsa pereča tekoča vprašanja, ki spadajo v njih področje po odredbah zakona o zaščiti delavcev in po navodilih poslovnika o delovanju zaupnikom. Sklepi zaupnikov postanejo veljavni le tedaj, če je zanj glasovalo nad polovico navzočih zaupnikov. Starešina glasuje zadnji. Ce je za predlog enako število glasov, tedaj odloča s svojim glasom starešina. Tajno se glasuje, če se sklepa o ustavitvi obrata ali če to zahteva eden izmed zaupnikov. Zapisniki teh sestankov morajo vsebovati točen potek sestanka, predvsem pa vse sklepe in s koliko glasovi so bili izglasovani. Podpisujeta jih starešina in tajnik. Ali je zaupnik za svoje delo plačan? Ne! Delavski zaupniki ne dobivajo za svoje delo nobene plače ali nagrade. Svoje delo vršijo, kolikor je to mogoče, izven svojega delovnega časa. Če pa mora zaupnik svojo funkcijo vršiti med delovnim časom, tedaj mu podjetnik ne sme ničesar odtegniti od njihovega zaslužka. Vse stroške zaupniškega zbora kakor tudi po-edinih zaupnikov pa nosi delavska zbornica. Kaj storiti, če zaupnik odstopi? Če zaupnik na svojo funkcijo poda ostavko se na njegovo mesto pokliče njegov namestnik z iste kandidatne liste. To se mora izvršiti v 14 dneh po izpraznitvi mesta. Javiti se mora inšpekciji dela. Nadzorstvo nad delovanjem obratnih zaupn#.ov Delo obratnih zaupnikov je pod nadzorstvom inšpekcije dela. Inšpektorji dela se morajo, ko pregledujejo podjetje, obveščati o njih delovanju ter izdajati tudi potrebna navodila za čim pravilnejše izvrševanje njih dolžnosti. Zaupniki pa se morajo strogo držati danih navodil. Spor radi izvrševanja zaupniškega posla O sporih, ki nastajajo med samimi delavci podjetja, ali med delavci in njih delodajalci, in sicer v zvezi z delovanjem zaupnikov, odloča inšpekcija dela ali ministrstvo socialne politike. Ali se sme delavski zaupnik odpustiti? Zakon o zaščiti delavcev § 119 jasno določa, da podjetniki ne smejo odpuščati niti preganjati delavskih zaupnikov zaradi njih pravilnega izvrševanja dolžnosti, določenih po odredbah zakona o zaščiti delavcev in navodil o poslovanju delavskih zaupnikov. mignil z rameni. Poguma pa ni izgubil. Port Arthur je padel v japonski vojni, veliki knez Sergij je končal po atentatu, vojna zgubljena, poniževalen mirovni sklep — car je ostal hladen, brezbrižen. Nad tolikšno hladnostjo so celo njegovi najožji prijatelji pomembno zmajevali glave. O, po boljševikih objavljenem carjevem dnevniku njegovi najožji znanci zelo dvomijo, da bi odgovarjal dejstvom, ker popolnoma nasprotuje njegovemu značaju. Sovraštvo komunistov do Nikolaja II. je umljivo; spomin nanj so morali omadeževati, da so vsaj v nečem mogli opravičiti barbarski umor carske družine. Nikolaj II. je bil poročen z Aliče, hčerjo velikega vojvode hesenskega, Ludovika. Velika vojvodinja je bila rojena v Nemčiji junija 1872. Mati ji je zgodaj umrla. Vzgojo je dobila na dvoru stare matere, angleške kraljice Viktorije. Njena sestra Elizabeta se je poročila z ruskim velikim knezom Sergijem, bratom Aleksandra III. Car je Aliče prisrčno sprejel. V vsem se je hotela prilagoditi ruskim običajem, spremenila je ime v Aleksandro Feodo-rovno, prestopila iz protestantizma v pravoslavje, udomačila se v ruske razmere in navade, kljub njeni najboljši volji pa je narodu ostala tuja. Smatral jo je za Nemko, dasi je bila vzgojena na Angleškem. Nemci pa v Rusiji niso bili priljubljeni. Z berlinskim kongresom so bili sadovi zmagoslavne rusko-turške vojne izgubljeni, kar Nemcem ni bilo nikdar pozabljeno. ».Gorenjec” za enotnost slovenskih katolikov »Gorenjec« v svoji božični številki prinaša za nas vse načelno in praktično važen članek pod naslovom za »Enotnost smeri in spojitev sil.« V tem članku uvodoma kaže, kako jasno poudarja sv. oče katolikom, da v medsebojni življenski veri in skupnosti interesov ohranimo edinost duha z vezjo miru, kakor tudi naš škof dr. Gregorij Rožman v novoletni poslanici za 1. 1937. priporoča kot nujno zgodovinsko dolžnost ohraniti edinost. In tudi v letošnji novoletni številki »Slovehca« tako ljubljanski kakor lavantinski knezoškof vabita katoličane k edinosti. Da, krvavo je katoliškim Slovencem potrebna notranja duhovna skupnost sorodnega duha, ki najvišjim ciljem vse podreja. Toda na žalost smo že deset let opazovali, kako to skupnost korak za korakom čimdalje bolj drzno podira grupa ljudi, ki se je znala po vojni vriniti v našo delavsko strokovno organizacijo J. S. Z. Kakor tvor na katoliškem narodnem telesu je ta skupina zastrupljala z duhovnim razdvajanjem JSZ in se pričela širiti na celotno narodno življenje. Kako je to bolelo vse dobro misleče, kako so želeli, da bi se stvari prav zasukale. Toda na žalost se niso hotele. Treba je bilo z bridkostjo v srcu izvršiti operacijo, začeti spodrezavati tvor. Ustanovila se je ZZD ... In tako prihaja v svojem članku »Gorenjec« po navedbah dejstev in dokazov iz življenja JSZ., njenih emisarjev in njenega glasila »Delavska pravica« do zaključka, da ni mogoče več tako naprej. Treba je neznosnim razmeram napraviti konec. Ni mogoče več trpeti razbijanja katoliškega javnega udejstvovanja prav v vseh panogah. Po vseh razblinjenih upih, po vseh ponesrečenih poizkusih, da bi v JSZ vendar prišlo do iztreznjenja, po vedno bolj zastrupljajočem ozračju tam, ne preostane drugega, kakor je sicer to žalostno, kakor delati po spoznanju, da je pač nastopil čas, ko bo treba izvajati poslediee...« »Kdor namreč« podira enotnost katoliške kulture in socialne akcije, s tem zavedni katoliki ne morejo več sodelovati. Med slovenskimi katoliki vseh stanov mora zavladati enotnost smeri in spojitev sil v obrambo katoliške kulture slovenskega naroda. Tako »Gorenjec«. Mi vemo, tako misli ogromna večina tistih katolikov, ki zasledujejo naše javno življenje. To je naša miselnost. Mi iskreno želimo, da bi v vodstvih JSZ vsaj ob 12. uri prišlo do iztreznjenja, do smisla za katoliško skupnost. Ker to skupnost brezpogojno hočemo, moramo iti po začrtani poti naprej, da končno tako ali tako zmaga naše stališče duhovne skupnosti slovenskega naroda. Razbiti je treba razbijače, da ohranimo enoto. Tudi ressn, nekoliko okoren način prin-ceze je bil v nasprotju z nebrzdano rusko veselostjo. Sukala se je najraje v krogu svoje družine, kar pa je petrograjska aristokracija smatrala za ponos in brezčutnost. Carica je bila duhovita, močne volje in rojena vladarica. Car je bil popolnoma pod vplivom svoje temperamentne soproge. Ker je bila še versko vzgojena, ji je nova vera z bogatim ceremonijelom k srcu prirasla. Aliče je mnogo in pobožno molila, zlasti častila svete podobe, se z zaupanjem obračala do vseh takozvanih prerokov, kateri so bili pozneje navadno razkrinkani kot navadni goljufi. Njena vernost pa je kakor pri carju zašla skoraj v praznoverje. Mnogi dvorjani so to versko prenapetost smatrali za abnormalnost. Carjeva diplomatska zakonska zveza je postala prava srčna zveza. Dvorjani, domači učitelji in pisma izpričujejo srčno ljubezen, ki je vladarski par vezala. Njena sreča je še naraščala, ker se je število otrok vsaki dve leti pomnožilo. Najstarejša hči Olga, rojena 1.1895, je podedovala živahnost po svoji materi. Njene tri sestre: Tatjana 1897, Marija 1899, Anastazija 1901 rojena, paso sličile bolj očetu. Vse štiri sestre pa so si radi njih domačnosti osvojile srca naroda. Nobenih dvorskih svečanosti ne balov niso obiskovale; njih želja je bila samo biti v bližini očeta in matere. Višek sreče jim je bil skupni študij, skupna igra, in da niso bile nikdar ločene druga od druge. (Dalje prihodnjič.) *— »Koledarček ZZD« naf bo vodnik In svetovalec našemu delavstvu v letu 1938! Naročite ga! Stane - okusno vezan v celo platno in s svinčnikom - samo 8.- din. »Slovenskega delavca« iz rok v roke! * ž delavskih fojišč Iz centrale ZBOROVANJA IN SESTANKI KRAJEVNIH ORGANIZACIJ ZZD DNE 9. JAN. 1938 Smo v mesecu volitev delavskih obratnih zaupnikov. Na te volitve moramo mi vsi polagati veliko važnost. Organizacija raste in stiki med članstvom organizacije so nujno potrebni. Zato sklicujemo za nedeljo 9. t. m. sestanke za naslednje krajevne organizacije: 1. Strokovna organizacija papimičarjev ZZD v Radečah, sestanek ob 8. uri dop. v Kmečki knjižnici v Radečah. 2. Podružnica rudarjev ZZD v Senovem, sestanek ob 2 popoldan. 3. Podružnica tekstilnega delavstva v Litiji, ob pol 10. uri dopoldan. 4. Strokovna organizacija lesnega delavstva ZZD v Gračnici, sestanek ob 9. uri dopoldan. Bohinjska Srednja vas Z novim letom mora naša nova organizacija zače.ti redno delo. V nedeljo dne 9. jan. točno ob petih popoldne je v občinskem domu sestanek vseh članov. Pravila so odposlana v odobrcnje pristojni oblasti, treba nam je še izvoliti odbor, ki bo prevzel svoje delo. Vsi člani se tega važnega sestanka, ki bo veljal za ustanovni občni zbor, gotovo udeležite. Delo za zaposlitev doma počasi napreduje. Imamo utemeljeno upanje, da se projektirana dela začno izvajati brž ko bo vreme dopuščalo. »Slovenski delavec« prihaja v našo faro do zdaj v 30 izvodih. Delavci so list veselo sprejeli in ga pridno prebirajo. Prijateljem katoliškega delavstva in gostilnam, ki imajo naše može in fante za goste, ga toplo priporočamo. Velenje Spoštujte vsaj zapisano pravico. V velenjskem rudniku vladajo kakor smo že večkrat poročali težke razmere. Ne upoštevajo se večkrat niti socialni zakoni niti druge uredbe. Bolniški tedni se izpla-t! uje ju neredno in manj kot je po zakonu določeno, tako da je delavstvo vedno prikrajšano. Tudi s pisarniškimi delavci se postopa nepravilno in nezakonito. Plače so nizke tako, da se le-ti ne morejo preživljati tako, kot bi to pristojalo za uradnike. Poleg tega pa se še ne plačuje nad ur ali pa samo nekaterim. Jasno je, da tako stanje ne bo več dolgo trajalo in bo moralo slej ko prej priti do izboljšanja. Pogajanja za novo ko’l. pogodbo. Ker je podpisana organizacija ZZD v Velenju vložila zahteve za zvišanje plač ter nato ostro protestirala proti prenizko odmerjenim plačam in razlikam posameznih delavcev raznih strok, ki se dele v razne plačilne kategorije, kar si je sarajevska direkcija sama izmislila na svojo odgovornost je delavstvo velenjskega rudnika zahtevalo, da se skliče ponovna konferenca za novo kolektivno pogodbo. ZZD v Velenju je dobila odgovor na naše zahtevane proteste od ministrstva iz Beograda, da se bode vršilo ponovno pogajanje v drugi polovici meseca januarja 1. 1938 v Sarajevu. Toliko vsemu delavstvu v vednost in ravnanje! Krajevna organizacija delavcev ZZD v Velenju. Jesenice »Delavska pravica« se v svoji božični številki »v doživljanju« skrivnostnega miru svetih božičnih praznikov na pobalinski način zaletava v našo ZZD in njene funkcionarje. Naša strokovna organizacija je ostalima dvema sopodpisnicama kolektivne pogodbe s KID predlagala, da se že domenjeno skupno zborovanje strokovnih organizacij preloži na poznejši čas. To je storila iz dveh razlogov. Najpreje zato, ker je bil za isti čas v katerem so hotele strokovne organizacije imeti skupno zborovanje, sklican sestanek katoliških mož in fantov naše fare v veliki dvorani Krekovega doma. Ta sestanek je bil preje sklican, predno so strokovne organizacije o svojem zborovanju sploh sklepale. Torej ne gre, da bi ga mi rušili, saj so možje in fantje v naši organizaciji kot zavedlo katoliški bili zainteresirani na shodu kat. mož in fantov in je prav in potrebno, „