60100200 0 S R!::: J> Ki J A K N J T f N T C A P - P 1 26 PRImurtSKI DNEVNIK Leto XXXVD. Št. 206 (11.028) TRST, torek, 1. septembra 1981 poštnina plačana » gotovi« »• Abt>- postale I gruppo Feiia 4UU IIT PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od s. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* kanska za razmerje moči v sve-JA za mir in za vzpostavitev nove ‘Mednarodne gospodarske ureditve, * Poudaril Miloš Minic. Zadnji dan novosadske okrogle s.'2e je potekal v razpravi o odno-J . oied neuvrščenimi državami. Tri J?1 smo analizirali celotne svetovne floose, danes pa smo odkrito govori1 o sebi, je v zvezi s tem dejal ‘niče Belovski. "a tema je zajela tudi vprašanje k, Msebajnih spopadov neuvrščenih. -5*o je Sokat Hasan iz Bangladeša nJ?zoril, da posredovanja enih neu-jčenili držav v drugih, dejansko P'vedejo te državp do blokovskih r°,0žajev. Opozoril je tudi na razli-med pravicami narodov in držav j. vprašal, kakšno naj bi bilo sta-neuvrščenih držav, posebej v {"'Pleni, ko režim neke neuvršče-a države deluje proti pravicam la--Jlega naroda. Morda bi bili v tem p lnieru vzroki za posredovanje, endar bi utegnilo tako vmešava Je ustvariti več problemov, kot pa k St>ično rešiti spor. Govornik iz j^Ugladeša je predlagal ustanov L (j. za posebno telo neuvrščenih, ki 2 delovalo v primeru nesporazu-- °v ali spopadov med neuvrščeni-1 državami. .Odgovor na številne včeraj izra-jn.11(5 dileme je dal v svojem govoru 'niče Belovski, ki je poudaril, da moramo zavedati, da je cilj jf‘e|i teženj, da bi usmerili gibanje „1®°* ali drugi velesili spodkopavajo' gibanja. Če se bodo te težnje naprej nadaljevale in če bodo vlogo in delovanje neuvrščenih e-noslransko razlagali, bo to po besedah Belovskega povzročilo odpor največiega števila neuvrščenili držav. (dd) * * » BEOGRAD - Letos, ko je 20. o-bletnica gibanja neuvrščeni)), ki je nastalo tukaj v Beogradu in ki je bistveno delo predsednika Tita. se lahko prepričamo, da je doktrina neuvrščenosti še vedno zelo aktualna. Zaradi problemov oboroževanja in nevarnosti za človeštvo je politika neuvrščenosti ne samo aktualna. ampak tudi nujna. Če se vse države, ki ne pripadajo bičkom in ki presežek dela svojih delovnih ljudi ne porabijo za oboroževanje, /dražijo in usmerijo k ciljem mi ru, potem utegne to pomeniti veliko reiilno moč za mir. To je ob obletnici beograjske kon ference neuvrščeni'1 izjavil v pogovoru z novinarji Tanjuga bivši mehiški predsednik Luis Echever-ria. ki zadnja leta vedi ugledni mehiški inštitut za raziskave, (dd) Jutri prvi posvet gospodarskih ministrov RIM — Gospodarski ministri se bodo sestali jutri pod predsedstvom Spadolinija na prvi posvet o usmeritvi splošne gospodarske politike, ki na.i temelji na postopnem zmanjšanju inflacijske stopnje in naj dobi konkreten izraz v novem finančnem zakonu za leto 1982. ki se ga je vlada obvezala predložiti parlamentu pred koncem meseca. Na sestanku bodo sodelovali ministri za proračun La Malfa. za zaklad An-dreatta. za finance Formiea, za državne udeležbe De Miehelis. za delo Di Giesi in za zdravstvo Al tissimo. ljudsko podporo*. Bivši iranski predsednik je pozval Homeinija, naj prekine s terorističnim nasiljem nad nasprotniki in naj ponovno u-vede svobodo; ZDA in Sovjetsko zvezo pa je opozoril, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Irana. Vse kaže, da Jran ne bo kmalu imel svobode. Na včerajšnjem pogrebnem obredu je namreč glavni državni tožilec ajatulah Amlaši napovedal, da bodo odslej iranska sodišča delovala kot v Mohamedovih časih, ko so usmrtili po 4 tisoč (nevernikov* na dan. Na koncu naj še zabeležimo, da je papež Janez Pavel H. včeraj poslal ajatulahu Homeiniju brzojavko, v kateri izreka imamu in (plemenitemu iranskemu ljudstvu* svoja najgloblja sožalja za žrtve a-tentata. znali le po značilnostih zobovja. Sume potrjuje tudi dejstvo, da je bilo vse poslopje pod poostrenim nadzorstvom, posebno cd preteklega julija, ko je v bližini eksplodiral avtomobil. Radžai je bil predsednik islamske iranske republike samo 28 dni: izvoljen je bil 24. julija, 2. avgusta pa so ga uradno imenovali na mesto, s katerega so malo prej zaradi (prevelike naklonjenosti Zahodu* odstavili zmernejšega Banisadra. Baho-nar pa je postal ministrski predsednik 5. avgusta. Politični orkan, ki je tako hitro odpravil s političnega prizorišča ti osebnosti, je istočasno pometel tudi simbola že itak krhke e-notnosti islamsko - integralističnega režima. Silovit politični konflikt v Iranu pa postaja vse večji in zado-biva vse značilnosti državljanske vojne. Začasni predsedniški svet, ki ima sedaj le dva člana, bo v teku 50 dni moral sklicati nove volitve. Nato bodo morali imenovati ministrskega predsednika, na njem pa bo, da sestavi novo vlado. Silovita opozicijska kampanja, ki s silo odgovarja na teroristično režimsko represijo, pa bo te termine gotovo premaknila. In vendar so preostali islamski voditelji včeraj trdili, da bo (islamska barka kljub viharnemu morju varno plavala*. Imam Homeini je radiu Teheran včeraj zatrdil. da ima Iran še 36 tisoč «Ra-džaiev in Bahonarjev* ter da se nobena druga sila ne more prime rjati z državo, ki «jo je navdihnil Beg*, kot je Ran. Kdo pa je avtor atentata? V I ranu krivijo Ameriko, Banisadra. Bahtiara in iraško vlado. V Londonu pa se je oglasil predstavnik levičarskega gibanja mudžahedinov-in 3i prevzel očetovstvo nad njim. Njihov voditelj Radžavi, ki se je skupaj z Bahisadrom izselil v Pariz, pa je zanikal, da bi bilo to delo njegovih mož. Sicer je o atenta- ______ ___________________ tu dejal, da je bilo to «naravno in j je, docela razrušeno v zračnih na mm i / ^ 3 m * Islamski verniki sc stiskajo okrog Bahonarjevega trupla, ki ga nosijo proti grobu. (Telefoto AP) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiimiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiia PO PRIČEVANJU TUJIH VELEPOSLANIKOV V LUANDI MN0ŽIM «« '« poutikov v santi fiori Južnoafriški agresorji razdejali južno Angolo Glavni cilj jim jc bil destabilizacija vlade v Luandi (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROB1 — Medtem ko na angolskem jugu še zmerom Dotekajo občasni boji pred umikajočimi se južnoafriškimi agresorji ter med pripadniki angolske vojske, oa se Vrhu tega pa vlada v Luandi opozarja na to, da mora zavoljo južnoafriških vdorov namenjati nad 50 odstotkov proračuna za obrambo, kar seveda hromi gospodarski razvoj dežele. Strateški čili južno-- afriških vdorov je torej dypjni: z je v Luando vrnilo pet tujih ve- j enS !'-agotoviti si vojaško leposlanikov, ki so konec tedna Ina&orstvo nad angolskim'-jhgom ter onemogočiti dejaraost osvobodilnega gibanja SVVAPO. z druge strani pa prispevati k destabiliza- obiskali prizorišče invazije. Kot so povedali, je bilo med invazijo mesto Cahama, kakih 130 kilometrov j severno cd namibijskc-angolske me- zakonito dejanje proti mučenju in represiji*. Radžavi je časnikarjem postregel tudi z nekaterimi skrajno zgovornimi številkami: v zadnjih dveh mesecih j.e Homeinijev režim usmrtil 6C0 mudžahedinov, v zaporih pa naj bi bilo pozaprtih 12 ti soč političnih jetnikov. padih južnoafriških letal in v silovitih bojih. Veleposlaniki Francije. Itali.je, Velike Britanije, ZR Nemčije in Romunije, so povedali, da so iz popolnoma razdejanega mesta Caha-me izselili celotno civilno prebivalstvo. Povsod je videti sledove _ . , . silovitih spopadov, ki kažejo na to, Banisadr je zanikal, da bi bil ka- ,ja je bil cilj južnoafriških agre- korkolj vpleten v atentat. Dodal pa je, da ga je bilo predvideti in da so ga lahko izvedli le s (široko UllllllllllMIIItllKIIMIItllllMIIIIIIIIIIIIIMtlllllliilllltllllllilMlliiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiilililiiilliiiillilililliililiiiiliiiiiiiiiiiiiiruilllilHIlllllllllllltlllHM ZAKLJUČENO SREČANJE NA OBIRSKEM PRI ŽELEZNI KAPLI Književnost manjšinskih narodov je povezovalni člen med ljudmi V nedeljo je imel pesnik Luciano Morandini referat o furlanski književnosti Velika odmevnost srečanja, čeprav ni slo brez organizacijskih napol: CELOVEC — «Z vsakim srečanjem bomo razširili naš krog in se znebili prizvoka «tnanjšinci*. V medsebojnem spoznavanju bomo zrasli v skupno spoznanje, kako so potrebne tudi naše besede in stvaritve v tem veiikem svetu, že zato, ker je na tej celini mnogo nam podobnih narodnostnih skupin. Lani smo po-bliže spoznali lužiško - srbsko literaturo. jo tudi na bralnem večeru posredovali občinstvu, pripadnikom tukajšnje narodnostne skupnosti. Le- V OKVIRU PRAZNIKA PRIJATELJSTVA V TRENTU POGLOBLJENA RAZPRAVA V K D 0 ZAŠČITI JEZIKOVNIH MANJŠIN TRENTO - Nujnost, da parlament čimprej odobri zakon o 8'obalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, je prišla do iz-ra«> tudi na okrogli mizi o zaščiti jezikovnih manjšin, ki je bila ''Ceraj v Trentu, v okviru vsedržavnega «Praznika prijateljstva*, največje kulturno-poliUčne manifestacije krščanske demokracije, “'odna poročila so po pozdravu predsednika deželnega odbora [ridentinske - Južnega Poadižja Enrica Bancherija imeli profesor Alessandro Pizzorusso o ustavno pravnih aspektih problema manj-sinske zaščite, poslanec Roland Riz o zaščiti manjšin v evropski Perspektivi, dr. Florindo D’Aimmo predsednik dežele Molise o f5ai'jšinski zaščiti v deželnih statutih in poslanec Bruno Kessler o konkretnih izkušnjah v deželi Tridentinski Gornjem Poadižju. Razčlenjen poseg o problemih Slovencev v deželi 1 urlamji-Ju 'Jski krajini je med razpravo imel deželni odbornik Sergio Colom, 1 je naglasil, da so že dozoreli časi, da se končno uresniči tista (»obalna zakonska zaščita, ki jo Slovenci terjamo že nekaj deset-eRj- Na kratko je na okrogli mizi spregovoril tudi tržaški Slove-aet Jurij Slama. . ... , O poteku zelo zanimive okrogle mize, ki je trajala celili pet ob navzočnosti številne in kvalificirane publike bomo zaiadi Pozne ure poročali jutri. T0M MARC tos je furlanska literatura na vrsti.. . In vsako leto pride na vrsto nova literatura, kajti narodnostnih skupin je v Evropi še in še, saj skoraj ni države brez nje.* Tako je dejal v nedeljo predsednik celovške SPZ pesnik Valentin Polanšek ob zaključku letošnjega tretjega srečanja pisateljev manjšinskih narodov. Brez dvoma je v teh besedah zaobjet celoten pomen obirske manifestacije, ki leto za letom odkriva nove poglede na ustvarjalnost najrazličnejših narodnostnih skupin. Srečanje samo je tudi priznanje naporom ustvarjalcev posameznih skupin, je pot, ki hoče peljati iz labirinta anonimnosti in manjšega zanimanja za te literature, ki so povsem enakovredne (ostalim* literaturam, vendar zaradi najrazličnejših vzrokov ne pridejo do veljave. Skratka, srečanje na Obirskem hoče imeti tudi svojo odmevnost in do te je brez dvoma prišlo, saj je razgovorom sledilo veliko število novinarjev in '-opazovalcev*, ki bodo nato izsledke srečanja posredovali širšemu krogu ljudi. Brez dvoma pa je pomembno tudi to. da bodo organizatorji prihodnje leto skušali privabiti na Obirsko tudi predstavnike iz Rezije ter slovenske književnike iz Madžarske. (Bede nedeljskega dogajanja za širokim omizjem v prijazni gostilni Kovača pa gre povedati naslednje. Osrednja tema dneva je bila posvečena furlanski književnosti, o kateri je govoril znani pesnik Lu-ciaro Morandini. Ta je na izredno pronicljiv in jasen način posredoval informacije o literaturi, ki je začela svojo pot na začetku 14. stoletja. Morandini le v svojem izčrpnem referatu nato ooozcril na vse zgodovinske in družbene faktorje, ki so vplivali na razvoj te književnosti, za katero je pravo zanimanje nastalo šele po potresu leta 197G, ko je prišlo v ospredje tudi politično vprašanje po avtonomiji Furlanije. Glavna značilnost današnje furlanske literature je dvojnost. Gre namreč za nostalgično in sentimentalno prinašanje elementov ljudske tradicije oziroma take stvarnosti, ki je danes ni več, po drugi strani pa napor, za prilagojevanje in vzporedno bojo z vsemi razvitimi italijanskimi in evropskimi poetikami sodobnega časa. Žal, je poudaril Morandini, danes ni več tako bogate razprave o književnosti, kot je bila na primer značilna za povojno, Pasolinijevo obdobje. Današnjo furlansko književnost ogroža pretirani individualizem, ki ne dovoljuje, da bi se veliko pesniških glasov zlilo v zbor, W bi bil zavesten predstavnik skupne zgodovine in usode. V Furlaniji prav individualistični intelektualizem zapira vrata odnosu oziroma dialektičnemu razmerju med kulturo in politiko. In če bi do tega zlitja prišlo. bi bilo najbrž mogoče iz današnjega stanja izluščiti jasne, enotne in argumentarne smernice za realen razvoj Furlanije, razvoj, ki bi bil v skladu z današnjo stvarnostjo dežele Furlanije - Julijske krajine, Italije in Evrope. Po bogati razpravi, ki se je nato ob tem razvila, je sledil ogled Per-šmanove kmeti ;e v Leneni. kjer so nacisti v zadnjih dnevih vojne nobili skoraj celo*no družino Kmetijo seda i obnavljajo brigadirji in koroški mladinci in bo postala spomenik in simbol hoja koroških Slovencev za svobodo, V večernih urah pa je bil v Železni Kanli literarni večer, na kaierem so prisotni književniki posredovali občinstvu svoja dela. MARIJ ČUK sorjev, zravnati z zemljo naseljene kraje na tem območju. Prav to razdejanje, ki so ga pustili za sabo agresorji, potrjuje domneve, da sedanja invazija ni bila uperjena toliko proti osvobodilnemu gibanju SWAPO. temveč dejansko bolj proti Angoli, z namenom, da «očisti teren* za protivladno gibanje UNITA, ki uživa poc!ro rasističnega režima iz Pretorie ter posredno tudi Reaganove administracije. kot opozarjajo v Afriki. Južnoafriško poveljstvo trdi, da se je glavnina njihovih sil že u-maknila v Namibijo in da zapuščajo kraje, ki so jih bili okupirali konec tedna. Agresorji so namreč zasedli osem krajev na angolskem jugu in sicer Ongivo. glavno mesto pokrajine Cunene, ter kraje Cumato, Mongua, Xancongo in Humbe na cesti iz Ongive pro- i ti Lubangu, poleg tega pa še mesta Anliaea, Nehone in Evale. Angolsko obrambno ministrstvo pa poroča o nadaljevanju bojev in o ponovnih južnoafriških zračnih napadih do 209 kilometrov globoko na angolsko ozemlje. i Južnoafriška agresija je vtem zbudila ostro reakcijo tudi v sami Namibiji, ozemlju, ki ga je bila zasedla po prvi svetovni vojni in ga nezakonito upravlja. Kakih 3.000 simpatizerjev namibijskega osvobodilnega gibanja SWAPO ie spro- j žilo po ulicah namibijske prestol- j niče Windhceku protestne demon- j strecije, ki jih je bela policija razgnala z gumijevkami in solzilci Sedanja južnoafriška invazija je podobna tritedenski operaciji »dimna granata* lani junija, ki so jo \ bili označili v Pretorii za cnajve- : ■ čji vojaški pohod po drugi svetovni vojni* in med katero je 3.000 pripadnikov rasističnih sil. podpr- j tih z oklepniki in letali, prav tako j okupiralo razsežno območje okrog ! glavnega mesta pokrajine Cunene! Ongive. Toda zdajšnja invazija je 1 hkrati znamenje, da je prišlo v vojaški konfrontaciji na jugu Afrike do bistvene spremembe. Pred tem je namreč južnoafriške poveljnik za Namibijo general Lloyd povedal. da se poslej njegova vojska — ki šte.je do 80.000 mož — ne bo več spuščala v boje z lx»rci SWAPO na ozemlju Namibije, temveč bo dajala prednost (uničevanju mrav l.iišč* na angolskem jugu. Dober mesec pred sedanjo invazijo so sprožili obsežne predpriprave, ko so Južnoafričani izvedli na angol ski iug 175 iz vidni'kih poletov. 9 bombardiranj, 3 zračne desante komandosov in pet kopenskih vdorov Gospodarska škoda, ki jo povzročajo tl vdori Angoli, .je ogromna. ciji vlade v Luandi in s tem pomagati protivladnemu gibanju UNITA. da si okrepi pozicije. Ta strategija pa sega širše, saj so tarča južnoafriških' napadov postali v zadnjem času tudi Mozambik, Zambija, Zimbabve in Bocvana. V afriški javnosti ie hkrati opaziti naraščajoče nezadovoljstvo z ameriškim obnašanjem na jugu Čr ne celine. Kenijske «Daily Nat'on» je odkrito zapisal, da je vprašanje, če bi Južna Afrika sploh pomislila na takšno obsežno invazijo, «ko ne bi bila prepričana v tiho podporo ZDA. Odkar je prišla na oblast Reaganova administracija — dodaja kenijski list — sta Južna Afrika in njen zaščitnik Jonas Savimbi dobivala materialno in moralno podporo od Washingtona». TIT DOBERŠEK V eličasten pogreb Fernanda Di Giulia Prisotni tudi zastopniki KD, PSI in PLI - Žalni govor za načelni* kom poslancev KPI je imel č!an strankinega vodstva Natta GROSSETO - O velikem ugledu in vsesplošnem spoštovanju, ki ga je užival nenadno umrli načelnik poslanske skupine KPI Fernando Di Giulio, je pričal po obliki skromen, a po prisotnosti veličastni pogreb, lci je bil v nedeljo v njegovi ronstuL vasi Santa Fiora na pobočjih "gore Amiala. Že pred pogrebom £,e je njegovemu truplu poklonila velika množica domačinov in političnih zastopnikov v dolgem sprevodu pred krsto, ki je bila izpostavljena v sejni dvorani male občine, kjer so prvi sestavili častno stražo domači rudarji, katerim so sledili bivši partizani, sindikalisti, zastopniki parlamenta in nazadnje najvišji predstavniki KPI z Berlinguerjem na čelu. Pogrebnim svečanostim so prisostvovali skoraj vsi člani tajništva KPI, številni komunistični parlamentarci ter deželni, pokrajinski in občinski svetovalci, zastopniki javnih uprav s prapori, predstavniki krajevnih sekcij KPI iz Toskane in drugih dežel z rdečimi zastavami, ki so preplavile trg pred občino, ko je krenil množičen žalni sprevod na pokopališče. Vlado je zastopal minister za odnose s parlamentom Radi, predsedstvo republike generalni tajnik Maccanico, demokratične sile iiiiiiiiimmiitiiiiitiiiMiiiiiiimmiiiimitiiiiiiiiiiiijiiiiuiiiiiitiintmirmiiiiimiimmiiiiiiiiiiiMMfiiHiiimiii Jubilejna Kraška ohcet pa načelniki poslanskih skupin KD Bianeo, PSI Labriola in PLI Bozzi, poleg predsednice poslanske zbornice Nilde Joltijeve. Pri odprtem grobu so se od pokojniku poslovili najprej mladj tajnik federacije KPI iz Grosseta Tat-tarini. ki je Di Giulia označil za (neutrudnega učitelja poguma, humanosti in občutljivosti*, in v imenu demokratičnih strank liberalni voditelj Bozzi, ki je izrekel (prisrčni poklon poslancu, ki je ljubil parlament in je bil za zgled ne le prijateljem, ampak tudi političnim nasprotnikom*. Žalni govor je imel član vsedržavnega vodstva KPI poslanec A-lessandro Natta, ki je orisal vzorno življenjsko pot antifašista in borca za uveljavljanje pravic delovnih ljudi, Takoj po diplomi na pravni fakulteti v Pizi je Di Giulio stopil v garibaldinske brigade in nato v vrste KPI, kjer je do leta 1957 poglabljal izkušnje v osrednji organizacijski sekciji. Svoje politične in upravne sposobnosti je krepil od leta 1956 do 1971 v rimskem pokrajinskem svetu, obenem je od leta 1962 stopil v strankino tajništvo. Njegovo politično delovanje so o-značevale hkrati neomajna doslednost v boju za prehod delovnih ljudi k oblasti in največja odprtost do dialoga in iskanja najširših možnih zavezništev. Zato so ga vsi spoštovali. tako tovariši lot politični nasprotniki in je užival velik ugled pri vseh. je dejal Natta, kar ie pravilno poudaril ob njegovi smrti tud! predsednik republike Pertini. Predsednik vlade sprejel tajnika CISL Carnitija - RIM — Predsednik vlade Spado-lini je včeraj sprejel generalnega tajnika CISL Pierra Carnitija, s ka- • terim se je poldrugo uro pogovarjal’ o ukrepih za zajezitev inflacije, ki bodo predmet uradnih pogQvorov med vlado in sindikati, ki se bodo obnovili sredi prihodnjega tedna. Po nedamem podobnem posvetu z voditeljem UIL Benvenutom. bo Spa-dolini sprejel v četrtek tudi tajnika CGIL Luciana Lamo. Prvo sestanek tajništva enotne zveze CGIL - CISL - UIL po poletnem premoru, na katerem bedo ’ poglobili stališča za soočanje z vlado, bo po vsej verjetnosti prav tako ; v četrtek, ker nameravajo Lami, Carniti in Benvenuto v petek odpotovati na Poljsko, da prisostvujejo ' kongresu avtonomnega sindikata 1 Solidarnost. Naša najpomembnejša etnografska manifestacija, Kraška ohcet, je tudi letos doživela spodbuden uspeh. Na Repentabru se je zbralo re-kerdno število narodnih noš, med katerimi je bilo tudi dosti mladine. (Poročilo o nedeljski Kraški ohcet! berite na 2. strani.) Na sliki: letošnji kraški par, Nevenka Kozina in Zvonimir Kalc, med sprevodom narodnih noš iz Repentabra na Col RIM — Predsednik bocenske pokrajine in SVP Silvius Magnago bo danes obiskal predsednika vlade Spadolinija, s katerim se bo pogovarjal o dopolnitvi izvajanja južno-tirolskega (paketa*, zlasti v zvezi s posebno_ sekcijo deželnega upravnega sodišča za etnična vprašanja, rabo nemščine v sodnih in policijskih postopkih ter bližnjim ljudskim štetjem. RIM — Minister De Miehelis bo danes vodil sestanek med sindikati in vodstvi državnih podjetij IRI in Finsider, da ugotovijo možnosti premostitve hude proizvodne in finančne krize železarstva, ki je postavila celo v dvom izplačevanj* prejemkov uslužbencem obratov I-talsider v raznih italijanskih mestih. REKORDNO ŠTEVILO NARODNIH NOŠ V NEDELJO NA REPENTABRU Prodoren uspeh desete slavnostne Kraške ohceti priča o veliki priljubljenosti te manifestacije Po starem kraškem običaju sta se poročila Nevenka Kozina in Zvonimir Kalc - Šaljiva «predaja» neveste v Kraški hiši - Kvaliteten kulturni program Kraških dnevov - Velika angažiranost domačega prebivalstva Kraška ohcet, naša najpomembnejša etnografska manifestacija, je v nedeljo kar se da najboljše prazr no vala svoj deseti jubilej. V Repnu in na Colu se je letos zbralo nedvomno rekordno število obiskovalcev in predvsem narodnih noš. kar jasno priča o navezanosti naših ljudi na to pobudo, ki je tokrat naletela na posebno veliko zanimanje tudi med pripadniki večinskega naroda. Kot spodbudno dejstvo pa je treba zlasti poudariti, da se je nedeljske slavnostne ohceti na Re-pentabru udeležilo veliko število mladink in mladincev v narodnih nošah, kar priča o novem zanimanju mladih generacij za naše stare običaje in za našo zgodovinsko dediščino. To je največje jamstvo za nadaljnji uspeh manifestacije, katere odmev se je razlegel daleč izven naših meja. V prvi vrsti gre za tak uspeh prireditve pohvaliti prizadevne člane zadruge «Naš Kras», repentabrsko občinsko upra vo in ne nazadnje prebivalstvo Repna in Cola, ki se je kot vedno z neumornim delom in s prizadevnostjo izkazalo za res vredno občudovanja. V zgodovinskem okviru repentabr-skega svetišča sta se v nedeljo po starem kraškem običaju poročila Nevenka Kozina iz Doline in Zvonimir Kalc iz Trebč. Že skoraj eno uro pred poroko se je množica ljudi zbirala na Repentabru, prišli so iz vseh vasi tržaške okolice iz mesta in tudi z onkraj meje, kjer je Kraška ohcet tudi selo poznana in priljubljena manifestacija. Repenta-brska cerkvica je bila pretesna tudi za narodne noše in za vse tiste, ki so hoteli prisostvovali obredu. Poročno mašo je daroval domači duhovnik Tone Benenčič, ki ie v u-vodni pridigi poudaril pomembnost Kraške ohceti in ljubezen naše narodnostne skupnosti do svoje zgodovine in do svojih starih običajev in izročil. Med bogoslužjem je lepo pel krajevni cerkveni pevski zbor. Maši je sledil sprevod novoporo-čencev, svatov in narodnih noš do restavracije Furlan, kjer je bila že tradicionalna zakuska z odličnim «žvadcetom». Sprevod je nato ob zvokih veselih godcev in v spremstvu množice obiskovalcev krenil do Kraške hiše v Repnu, kjer je bila na sporedu tradicionalna in zabavna «predaja» neveste. Velika mati Marija Milič in veliki oče Emil Škabar sta na šegav način uprizorila pravcati obred, ki je bil enkrat v navadi po naših vaseh. Po uspešnem »sprejemu* neveste v ženinovo hišo, so narodne noše dobesedno napolnile Kraško hišo in obkrožile novoporočenca, ki sta veselo odzdravljala vzklikom množice. Program Kraške ohceti se je nadaljeval v popoldanskih urah, ko sta novoporočenca na rppenskem trgu prvič zaplesala v skupnem življenju, tržaška folklorna skupina «Stu ledi* pa je nato lepo izvedla venček tradicionalnih tržaških plesov. Folklornemu nastopu je sledil ples z priznanim ansamblom Toneta Kmptea iz Ljubljane, ki se je v zabavo mladih in manj mladih parov zavlekel pozno v noč. Obiskovalci so medtem do kraja napolnili repenske osmice, v katerih so točili pristno kapljico in gostom stregli z domačimi dobrotami. Res take množice obiskovalcev v Repnu že mnogo let ne pomnijo. Poseben pečat deseti jubilejni Kraški ohceti so dali letos Kraški dnevi s kvalitetnim kulturnim programom. Mnogo obiskovalcev si je v teh dneh ogledalo Kraško hišo, kjer je bila na ogledu razstava a-kvarelov goriškega rojaka Andreja Kosiča. Na veliko zanimanje javnosti pa je naletela tudi razstava starih narodnih noš v bližnjem Kraškem kulturnem središču. Prav v sugestivnem okviru te stavbe sta bila v četrtek in v petek na sporedu krajša, zelo kvalitetna nastopa Tržaškega okteta in pa mladinske- ga pevskega zbora Glasbene matice iz Trsta. Zanimanje za letošnjo kulturno raven Kraških dnevov govori, da je treba tudi v bodočnosti nadaljevati po tej poti. Še enkrat velja podčrtati veliko zanimanje tudi s strani italijanske javnosti za Kraško ohcet in za njene vzporedne manifestacije, ki ji odpirajo poti k poznavanju naše zgodovine in našega etnografskega bogastva, ki med večinskim prebivalstvom žal še vedno premalo poznano in cenjeno. Tradicionalni seminar za slovenske šolnike šolsko skrbništvo prireja tudi letos že tradicionalni didaktični seminar za slovenske šolnike v tržaški pokrajini. Seminar bo letos posebno bogat, čeprav prireditelji niso še dokončno izdelali celotnega programa predavanj in srečanj. Prva skupina vzgojiteljic se bo zbrala že jutri zjutraj v prostorih nižje srednje šole »sv. Cirila in Metoda» pri Sv. Ivanu in nato nadaljevala seminar v petek. 4. septembra. Druga skupina vzgojiteljic pa se bo zbrala pojutrišnjem, 3. septembra, in nadaljevala delo v soboto, 5. septembra, vedno na isti šoli. Seminar se bo začel vsak dan ob 8.30 in bo trajal približno do 13.30. Seminar za osnovnošolske učiteljice in učitelje pa bo na sporedu 8. in 9. septembra. Šolsko skrbništvo je tokrat razdelilo te šolnike v štiri skupine. Šolniki nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva se bodo zbrali v osnovni šoli v Nabrežini, za šolnike openskega didaktičnega ravnateljstva bo seminar v openski osnovni šoli »France Bevks, učitelji in učiteljice dolinskega ravnateljstva pa bodo sledili seminarju v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu. Za šolnike svetoivanskega in svetjakobskega didaktičnega ravnateljstva pa bo skupen seminar v prostorih učiteljišča A. M. Slomšek. Skupni seminar za vse šolnike pa bo 10. in 11 septembra v tržaškem Kulturnem domu. Za profesorje slovenščine, humanističnih ved in tujih jezikov bo seminar 16. in 17. septembra, za profesorje tehničnih predmetov in prirodopisa pa bo seminar na sporedu 18. in 19. septembra. Točne urnike in celoten spored seminarja bomo objavili naknadno. OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNEGA OBČINSTVA Sinoči na devinskem gradu podeljene nagrade za dobroto Nagrade so prejeli občani in skupine iz devinsko-nabrežinsk* občine ■> Nastop dekliškega pevskega zbora c Igo Gruden > / ’ m&M----m Prejemniki nagrade «Devinski grad 1981» PO KOMISARSKI ODOBRITVI PRORAČUNOV Nevzdržno stanje pri upravljanju tako tržaške pokrajine kot občine Pogovor s pokrajinskim tajnikom PSI Pittonijem in občinskim svetovalcem KPt Polijem Politično življenje na Tržaškem tli, čeprav avgustovski počitniški pepel slabo prekriva žgoči vprašanji in sicer: tržaško pokrajino in tržaški občinski svet. Problem je v tem, da kljub krizi, ki vodi naravnost k volitvam in kljub temu, da sta morala odobriti proračun komisarja, upravljata tako občino kot pokrajino manjšinska odbora Liste za Trst, ki sta prejela nezaupnico ostalih strank. Prefekt Marrosu je izjavil, da ni nobenega zakona, ki bi takšno stanje preprečeval, dokler notranje ministrstvo ne razpusti o-beh svetov, (oziroma predlaga predsedniku republike podpis dekreta, ki razpušča oba sveta). Govori se, da se bo to lahko zgodilo komaj čez mesec dni, govori pa se tudi, da bi lahko prišlo do sklicanja pokrajinskega sveta, kajti niti tega zakon ne preprečuje. Jasno pa je, da mora priti do morebitnega sklica na podlagi političnega dogovora, kajti manjšinski odbor ne more jamčiti tiste prisotnosti svetovalcev, ki je potrebna, >'a se nek svet sestane in sprejema sklepe. Hipoteze so hipoteze, neizpodbitno pa je dejstvo, da LpT sprejema na občini in na pokrajini odločitve in to v bistvu brez neposrednega nadzorstva svetovalcev. Položaj je vsaj nenavaden. Da bi zadevo razjasnili, predvsem pa, da bi razčistili stališča strank do tega vprašanja, smo se včeraj obrnili do pokrajinskega tajnika PSI Amalda Pittonija in občinskega svetovalca KPI Uga Po-lija, seveda se pri našem nadaljnjem »poizvedovanju* ne bomo omejili le na ti dve stranki. Poli nam je potrdil, kar je prejšnji teden izjavil deželni tajnik KPI Prometna gneča okrog Repcntabra Rossetti: ministrstvo mora čimprej razpustiti tako pokrajinski kot tržaški občinski svet. Nedopustno je, da manjšinska odbora še vedno upravljata občino in pokrajino, priti je treba do volitev čimprej. Poli je tudi dejal, da bi moral, v pričakovanju predsinočnjega dekreta o razpustu obeh svetov, prefekt imenovati komisarja, ki naj bi imel v rokah začasno upravo, dokler pač pristojno ministrstvo ne imenuje svojega komisarja in razpusti oba sveta ter podpiše nove volitve. Pokrajinski tajnik PSI Amaldo Pittoni pa nam je povedal, da socialistična stranka nikakor ne bi pristala na sklicanje seje pokrajinskega ali občinskega sveta. Glede uprave manjšinskih odborov je dejal, da nosi LpT veliko odgovornost in ponovil stališče PSI, po katerem bi morala manjšinska odbora odstopiti. Pittonija smo vprašali tudi, kaj meni o roku novih volitev. Dejal je, da je PSI pregledala vprašanja, glede datuma volitev, da pa se niso še dokončno opredelili. Iz povedanega je razvidno, da med-strankami ni enotnega mnenja o roku volitev, obstaja pa obsodpa LpT, ki ni hotela zapustiti odbor-niških stolčkov pa pokrajini in na občini. Priznanje VZPI-ANPI konzulu V. Plečašu Te dni je tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI priredil poslovilno večerjo v čast konzulu SFRJ v Trstu Vladu Plečašu, ki odhaja na novo službeno mesto. V prisotnosti predsednika in članov pokrajinskega vodstva VZPI ANPI A. Calabrie, A. Renerja, D. Košute, V. Kende in B. Fiorenza, generalnega konzula SFRJ Š. Cigoja ter novega konzula A. Nikoliča, ki bo prevzel posle odhajajočega konzula Plečaša, je predsednik Calabria izročil slavljencu garibaldinsko medaljo Vsedržavnega združenja partizanov Italije v priznanje za njegovo sodelovanje, prizadevnost in razumevanje za probleme bivših borcev. Danes pričetek popravnih izpitov Na slovenskih višjih srednjih šolah se začnejo danes popravni izpiti. Polagati jih mora 160 dijakinj in di- • ,w„„„n im, l,„n„n POJUTRIŠNJEM V PRIREDBI SINDIKATA CGIL Posvet o vlogi Slovencev pomeni važen korak naprej Razgovor z delegatom tovarniškega sveta VM P. Košuto Nova delavska zbornica CGIL v Trstu si prizadeva za množičnejšo in aktivnejšo, pa tudi boli odgovorno udeležbo slovenskih delavcev znotraj sindikata, poleg tega želi slovenskemu človeku ustvariti na delovnem mestu in v družbi kot taki bolj dostojanstven položaj, ki naj sloni na narodnostni enakopravnosti z italijanskim življem. Zaradi tega skuša postaviti temelje, na katerih naj sindikalisti avtonomno prispevajo k uzakonitvi in uveljavljanju pravic slovenske narodnostne skupnosti. V ta namen bo sindikat CGIL, kot smo že v nedeljo napovedali, priredil pojutrišnjem. 3. septembra, s pričetkom ob 9 uri na Pomorski postaji posvet o »enotnosti in nalogah vseh delavcev v CGIL za uveljavitev pravic Slovencev na delovnem mestu in v družbi*. V intervjuju z Robertom Treuom smo zapisali, da bo četrtkov posvet pomenil tudi pripravo na bližnji pokrajinski kongres CGIL in tudi na deželnega, ki bo v oktobru in na katerem bodo ravno tako obravnavali slovensko problematiko. Uvod no poročilo bo na posvetu podal Treu, zaključke pa bo povzel pokrajinski tajnik Mauro Gialuz. Problematika .je seveda zapletena pa tudi kočljiva, če upoštevamo splošne družbenopolitične razmere na Tržaškem. Posvet celovitega vprašanja gotovo ne bo rešil, kakor nam je dejal delegat v tovar niškem svetu tovarne VM Patricij Košuta s pripombo, da bi o vprašanju bilo treba nadrobneje že pred časom razpravljati. Prav zato pa je pobuda dobrodošla in pozitivna, sai pomeni po Košutovi sodbi pomemben korak naprej' o zadevi Slovencev v tovarni in sindikatu se bo pač prvič začelo javno razpravljati in to — kar je še toliko bolj važno — ne morda v kakšnem predmestnem ali okoliškem zakotju, marveč sredi Trsta Sindikat CGIL nikakor ne mara nasesti nacionalistični logiki, češ, v mestu tako rekoč ni Slovencev. oni so na Krasu. Umestnost, koristnost in /lasti nujo po tašnem posvetu nam med drugim dokazuje že samo pričevanje Patricija Košute o razmerah v tovarni VM, kjer je tudi sam zaposlen. Deset do petnajst od sto uslužbencev odpade na Slovence. To so ljudje, ki v domačih vaseh zavzeto delujejo po kulturnih in drugih društvih, torej so zavedni ljudje, a v tovarni to ne pride dovolj do izraza, premlačni so do sindikalnega dogajanja in o problemih, ki jih tarejo kot pripadnike slovenske narodnostne skunno-sti, doslej z delovnimi tovariši večinske narodnosti niso spregovar-jali. Gotovo tudi zato, ker premnogi italijanski vrstniki nimajo dovolj občutljivosti za to problematiko, pa tudi njeno poznavanje je med njimi po večini šibko. Tako se je pripetilo, da je nekdo v tovarni raztrgal dvojezični lepak, ki .je opozarjal na kongres CGIL: no, nestrpnež je Slovencem v resnici storil uslugo, kajti s tem je delavstvo prebudil iz sna in o dogodku se .ie začelo boli ali mani ognjevito razpravljati. Pričelo se .je torej v tovarni govoriti tudi o problemu Slovencev in njih pravic ter potrebi po njihovi zaščiti Vzklilo ie torej seme, ki naj tudi s pomočjo četrtkovega posveta prične rojevati dobre sadove in do sedaj vse preveč formalno izrekanje solidarnosti nasproti Slovencem, ki je bilo v navadi med delavci in tudi sindikalisti, preoblikovati v stvarno delo. Potrebna le seveda dobra volja. Obojestranska, (dg) jakov (lani 161), od tega 37 na znanstvenem liceju, 11 na klasičnem liceju, 47 na trgovskem tehničnem zavodu, 16 na učiteljišču, 11 na šoli za otroške vzgojiteljice in 38 na strokovnem zavodu za industrijo in obrt. Najprej so na vrsti pismene preizkušnje. • Tržaška občina sporoča, da bo občinsko kopališče «B. Bianchi* zaprto od 31. avgusta dalje zaradi vzdrževalnih del. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV vabi na komemoracijo Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča ki bo v nedeljo, 6. septembra, ob 17. uri v Bazovici pred spomenikom. Zastoj v prometu z živino na Proseku Od danes naprej bo živina, ki je namenjena v tržaško pristanišče, ustavljena na železniški postaji na Proseku zaradi spora med živino-zdravnikom, ki je nameščen na mejnem prehodu, in ministrstvom za zdravje. Živinozdravnik, dr. Antonio Gallo, si mora namreč sam plačevati bencin za državni avtomobil, ki ga uporablja izključno za službene zadeve. V teku dneva gre namreč večkrat v Trst, da opravi razne posle. Trenutno je dr. Gallo edini živinozdravnik na proseškem mejnem prehodu in mu pomaga le namestnik v tržaškem pristanišču. Oba morata kriti vse posle na mejnih prehodih na Proseku, Opčinah, pri Fernetičih, na Pesku, pri škofijah, poleg tega še v pristanišču, v generalnih hladnikih in v obratu Fri-gomar. Proseški živinozdravnik je julija prejel okrožnico od ministrstva za zdravje, v kateri so mu sporočili, da mu ne bodo več plačevali bencina za državni avtomobil. Od danes bo torej dr. Gallo na delovnem mestu, toda ne bo šel v Trst, da odpošlje tistih 100-120 telegramov, s katerimi omogoči, da pride živina v pristanišče. Da ne bi prišlo do drugih zaplet-ljajev in da bi zopet začeli z normalnim delovanjem, so ministrstvo za zdravje prosili, naj bi v Trstu določili za take posle vsaj tri ži-vinozdravnike in osem uradnikov. KONEC TEDNA NA VABILO DEŽELNE UPRAVE Komisar za prevoze v EGS si bo ogledal tržaško luko Sestanek s predsednikom Comellijem za okrepitev vloge Furlanije-Julijske krajine v mednarodnem prometu Kako uresničiti deželni načrt o j ka za usklajevanje gospodarske po-velikih cestnih in železniških infra- I litike pri atenski vladi Papadaki- strukturah v Furlaniji - Julijski krajini in kako ovrednotiti vlogo tržaške in tržiške luke, posebno nasproti Evropski gospodarski skupnosti: o tem bo govor v petek in soboto, ko se bo na vabilo deželne uprave mudil na Tržaškem komisar za prevoze pri EGS Georgios Kontogeorgis. V soboto dopoldne se bo visoki gost sešel na sedežu deželnega odbora s predsednikom Comellijem, podpredsednikom in odbornikom za industrijo De Carli.jem. odbornikom za načrtovanje Coloni.jem ter odbornikom za prevoze Rinaldi.jem in za finance Zanfagninijem. Dan prej si bo ogledal tržaško pristanišče. Značilno je, da bo obisk grškega komisarja pri EGS sovpadel — v petek —■ v «dnevom Grčije* na mednarodnem tečaju o prevozih v Evropski gospodarski skupnosti, katerega 22. izvedba je v teku na tržaški univerzi. Kontogeorgis se bo «dneva» udeležil skupaj z grškim ministrom za prevoze Panagiotopou-losom, glavnim ravnateljem oddel- NiiiiiimiiiiiMiHtiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiišOKHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiimimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB NA PRAZNIKU SOCIALISTIČNEGA TISKA V DOLINI ArVolčlč in G. Carbone o aktualnih problemih Trsta in slovenske manjšine V nedeljo je bil na vrsti bogat in razčlenjen kulturni program - Velik uspeh tudi kar zadeva število obiskovalcev Sinoči se je na Malih brcah v Dclini zaključil letošnji praznik socialističnega tiska, ki ga je organizirala sekcija PSI za dolinsko občino. Brez dvoma lahko poudarimo, da je bil eden najbolj uspelih praznikov zadnjih let, posebno v nedeljo je bilo odbojkarsko igrišče ob srednji šoli polno do zadnjega kotička. Kulturni program je bil v nedeljo zelo razčlenjen. Zgodaj popoldne je pričela svoj koncert godba na pihala Breg pod vodstvom Viljema Slavca, ko so utihnili njeni zvoki, pa se je oglasil moški zbor Fran Venturini od Domja, ki je pod zanesljivim in temperamentnim zamahom Ivana Tavčarja zapel nekaj borbenih in umetnih pesmi, tako v slovenščini kot v italijanščini. Še posebno so občinstvo pritegnile partizanske pesmi, ki jih je zbor z občutkom podal. V osrednjem delu kulturnega programa sta zbrani množici spregovorila član vladne paritetne komisije Aljoša Volčič in pokrajinski tajnik PSI Gianfranco Carbone. Volčič je orisal napore socialistov v skupni borbi z drugimi demokratičnimi strankami, da bi slovenski narodnostni skupnosti zagotovili čim prejšnje in čim boljše izvajanje o-simskih sporazumov. Carbone pa je kratko analiziral težki položaj Trsta, katerega Slovenci smo pomemben in vsesplošno tvorno prisoten element. Ko je že padel mrak in je bilo u-radnosli konec, so se oglasili člani ansambla »Pomlad* iz Ricmanj, ki so izvrstno igrali moderne, manj moderne, poskočne in počasne viže, pač za vse okuse. Kot smo že omenili, se je praznik zaključil sinoči. Kot zadnji gost je nastopil mešani pevski zbor »France Prešeren* iz Boljunca. ki ga vodi Drago Žerjal. Tudi sinoči pa je številne obiskovalce ob lepem in toplem večeru zabaval ansambel »Pomlad*. ris Danfs začetek seminarja o otroških folklornih skupinah Danes se bo začel seminar za vodje otroških folklornih skupin. Potekal bo v popoldanskih urah v tržaškem Dijaškem domu. Prvi del seminarja bo vodil slovenski koreograf Iko Otrin, ki bo predstavil svojo teorijo in serijo praktičnih vaj, s katerimi vzgojitelj razvije pri otro- ku smisel za ritem in ples. Drugi del seminarja bo vodil koreograf Mirko Ramovš, ki bo prikazal in obdelal slovenske otroške plese in plese, ki so prilagodljivi za otroške folklorne skupine. Seminar bodo dopolnila predavanja o nošah ter o načinu oblačenja otroških folklornih skupin, o spremljavi skupin in podobno. Seminar se bo zaključil 5. septembra. V Prečniku uspelo partizansko slavje Na lepem r rireditvenem prostoru v Prečniku se je sinoči zaključil peti partizanski praznik, ki ga je Mazači v vrtcu pri Domju - T*W ~'Y priredil krajevni odbor za postavitev spomenika padlim za svobodo. Prireditve, ki se je začela v soboto, se je ob lepem vremenu udeležilo veliko število obiskovalcev. V nedeljskem kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor »Vesna* iz Križa, ki je pod taktirko prizadevnega dirigenta Frančka Žerjava ubrano zapel venček partizanskih in narodnih pesmi. To .ie bil zadnji javni koncert kriškega pevskega zbora pred nedeljskim gostovanjem v Gribljah na Dolenjskem, kjer bo na sporedu praznik vaške skupnosti, ki je v prijateljskih stikih s kriškimi organizacijami. Uspešno praznovanje v Prečniku je sinoči sklenil ples z ansamblom Lojzeta Furlana. Brezumni vandalistični podvigi, ki jih v naših krajih rad: navdihujejo šovinistični razlogi, so dokaj pogost pojav. Beležimo jih skoraj vsak dan, se nad njimi zgražamo in zahtevamo večjo budnost varnostnih organov, a malokdaj kaj zaleže. Včeraj je bil na vrsti vrtec pri Domju. Ponoči so vanj vdrli običajni neznanci ter premazali na hodniku pred kuhinjo komaj prepleskane zidove, vrata in opremo. Pri tem seveda ni manjkalo običajnih ža- ljivk. Mazačem je bilo vse to podlo početje očitno v veliko zabavo, kajti preden so odšli, so se z velikim napisom na vratih (kot kaže gornja slika) zahvalili za »prijeten* večer, ki so ga preživeli v vrtcu. Kaže, da je bilo okno odprto in da so imeli olajšano delo. Stene bodo morali na novo prepleskati, pri tem pa je najhuje, da se bo moral pouk v vrtcu pričeti z nekajdnevno zamudo, kot so včeraj sporočili z dolinske občine. sam in grškim veleposlanikom v Rimu Pesmazoglujem. V soboto zjutraj — pred sestankom na deželi — bo pa podal zaključno poročilo na tečaju o prevozih. Ob »grškem dnevu* na univerzi bodo obravnavali temo »Problemi, ki se porajajo v okviru prevozov v EGS po pristopu Grčije k deveterici*. Deželna uprava Furlanije -Julijske krajine je v tej zvezi pred časom izdelala poglobljeno študijo o kopnih in pomorskih zvezah med srednjo Evropo in Grčijo ter študijo posredovala rimski vladi in pristojnim oblastem EGS. V njej je nadrobna navedba stroškov in ka- Poravnajte prometni davek Dne 10. septembra zapade rok za plačilo prometnega davka. Plačila sprejemajo poštni uradi in izpostave ACI. Pozabljivci, ki ne bodo plačali v o-menjenem roku, bodo morali tembra znašala Celoletni davek za avtomobil, na katerega se davek nanaša. Še hujša bo predla tistim, ki ne bodo poravnali davka v omenjenem roku, saj bo globa pozneje znašala šestkrat celotni davek. Lansko leto je vlada določila, da bo letos davek za 50% višji kot sicer. Zato bodo tisti, ki bodo plačali davek tudi za prihodnje leto do 31. decembra odšteli povišani davek, ostalo pa po rednih tarifah. Izpostave ACI in poštni uradi niso še prejeli tarif za podobne primere, kar bo gotovo povzročilo marsikatero težavo pri plačevanju. kovostnih vidikov blagovnih prevozov proti Grčiji, Sredozemlju in deželam onkraj Sueza na treh prometnih relacijah: kopni čez Balkan, kombinirani kopni in pomorski iz severne Evrope in enako kombinirani prek Gornjega Jadrana, in to zlasti s pomočjo trajektnih ladij ro-ro Železničarji nabrežinske železni* postaje, Minca Tosca, Anna Pahor Bravin, Evelina elemente in Anna-maria Agostinello so letošnji F'*' jemniki «Občinske nagrade za dobroto in človeško solidarnost -7 živinski grad 1981». Nagrade ji sinočnji slovesnosti izročil devins* princ Turn und Taxis. Devinski železničarji so prejeli nagrado, ker so na lastno pobud zgradili igrišče za otroke, da bi J"1 obvarovali mnogih nesreč, ki se zgodijo na cesti in jim obenem prostor za igro. Starejša devinsko-nabreiinska občanka Minca je bila nagrajena zaradi svojega požrtvovalnega dela v domu one moglih «Bratje Stuparich» v nasei\. Sv. Mavra, medtem ko je bila venka Anna Pahor Bravin nagrobna zaradi nesebične pomoči, kt 1 je nudila svojemu bolnemu ‘jr’ Evelina Clemente in Annamaria A' gostinello pa sta prejeli nagrado ko izraz solidarnosti, saj sta njuna rno-ža nesebično darovala svoje zlV'. Ijenje, da bi v štivanski papirni lani rešila svojega delovnega lova riša. Devinski princ je ob koncu svojega kratkega nagovora tudi zažeie, da bi bilo s sveta odpravljeno vs zlo in da bi zgled letošnjih ,,a®r% jencev tudi ostale ljudi spodbud k dobrim in plemenitili dejanjem-V tem smislu se je izrazil tudi devinsko - nabrežinski župan Škerk, ki je čestital nagrajencem in za. želel, da bi devinska manifestne? ja v prihodnje zadobila čim večjo odmevnost. V kulturnem delu sporeda so * nato številnemu občinstvu in PoV?? Ijencem predstavili godci mandolin-ske skupine Giuseppe Verdi Tržiča, ki so igrali nekaj znanm Straussovih valčkov, pa tudi žachO vih skladb, medtem ko je dekli*1? pevski zbor društva Ig > Gruden J* Nabrežine zapel izbor slovenskih j jugoslovanskih umetnih in narod"’ pesmi. Zbor je vešče vodil dirigen Matjaž šček, pevke pa so še enkro* potrdile svojo visoko kakovost. Violinist Ino Mirkovič jutri v našem mestu Jutri zvečer bo v baziliki sv. vestra koncert jugoslovanskega violinista Ina Mirkoviča. Koncert ganizira tržaška turistična in viščarska ustanova s sodelovanjem združenja «Appuntamenti mušic0*’ ter mestne kapele. Ina Mirkoviča 0® spremljala pianistka Nina Kra}. Kovačič. Na programu so Bachov*' Beethovnove ter Frankove skladb • Koncert bodo ponovili pojutrišnjem- • Tržaška občina sporoča, da sprejela nekaj konjedercev za do treh mesecev. Interesenti naj . zglasijo do 15. septembra na odd ku za osebje. Trg Uniti 4, Za vedno nas je zapustila naša draga mama in nona SANTINA CEBR0N vd. MOŽINA Pogreb bo danes, 1. septembra, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Trebče. Žalujoči: hčerka Esmeralda z možem Mariom Lahoto, vnukinja D®' natella in drugo sorodstvo Trst, 1. septembra 1981 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) 1. 9. 1979 1. 9. 1981 Ob drugi obletnici smrti naše drage žene, mame in babice ZORE SANCIN roj. KOZINA se je z žalostjo spominjajo Padriče, Izola, 1. septembra 1981 SVOJCI 1. 9. 1979 1. 9. 1981 Ob 2. obletnici smrti našega ljubljenega JANKA OBADA se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marica, sinova Zdravko in Jožko z družinama Salež, 1. septembra 1981 Važno obvestilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja vinograd "'ta. da morajo prijaviti zaloge vi-Ja. ki jih imajo morebiti še v kle-miroma so jih imeli, čeprav že Prodane, 31. avgusta, najkasneje ™ 5. septembra v trošarinskem u-radu občine, v kateri bivajo. Kdor “j 'imel še vina in prijave ne bi u°žil, je lahko kaznovan od 100.000 “o milijon lir. Tajništvo Kmečke *v®ze bo članom izpopolnjevalo pri jave do S septembra in jih potem Wdalo pristojnim uradom. , Tajništvo Kmečke zveze Primeri kužnih obolenj v juliju Zdravstvena služba tržaške občine *Poroča, da so zdravniki v pretepi® juliju na območju tržaške pogine ugotovili naslednje primere kužnih obolenj. 7 primerov škrlatin-,■12 primerov jetike, 63 primerov osPie, 8 primerov noric, 4 primere ^lovskega kašlja, 63 primerov vne-Na Priušesne bezgavke, 1 primer krast, 14 primerov ošpic. 9 primerov ^ij, 10 primerov hepatitisa. 1 pri-*or tetanusa, 1 primer gastroente-utiša, 2 primera salmoneloze in 7 Pbmerov monnnukleoze. Največ je Pilo obolenj v tržaški občini, v zgo-“!«i, dolinski in repentabrski ob ni bilo nobenega primera, v Pujski občini so ugotovili en pri-!!'er noric, en primer tetanusa in ava primera hepatitisa, v devinsko-Paorežinski občini pa en primer je-,’ko in en primer vnetja priušesne Pozgavke. Tečaj za delavce Šolsko skrbništvo sporoča, da je . odposlalo vsem srednjim šolam p sindikalnim organizacijam mi-'fstrsko okrožnico o eksperimental-5'h tečaiih za delavce za šolsko le-?. 1981/82. Tečajev se lahko udele-;'lo delavci ali starejši ljudje, ki J0- ali ki bodo izpolnili do 31. de-jojnbra letos 16. leto starosti in so °končali osnovno šolo. Prošnje za Jjs v-tečaj morajo interesenti vlo-'•u do 21. septembra fjČestitke Danes praznuje svoj 66. rojstni “an FRANC GULIČ iz Ricmanj, ju-Pa god. Mnogo sreče mu želita k&uka Martina in Damjan. SD Mladina - smučarski odsek vo-*P' svoji odbornici SILVI BOGATEČ "aJlepše uspehe ob odprtju nove trpine v Križu. , Vzela sta se ANDREJ in ELIZABETH Naj nadaljujeta kakor doslej, jima želijo kolegi ZTT Včeraj-danes Danes, TOREK, 1. septembra « MLADEN ??nce vzide ob 6.26 in zatone ob h — Dolžina dneva 13.18 — Lu-04 vzide ob 9.09 in zatone ob 21.22. Jutri SREDA, 2. septembra ŠTEFAN ^fenie včeraj: najvišja temperatu-* 25 stopinj, najnižja 20, ob 18. JJP' 23,7 stopinje, zračni tlak 1015,4 ustaljen, brezvetrje, vlaga 72-^totna, nebo skoraj jasno s slabo šaljivostjo, morje mirno, tempera W)ra morja 22 stopinj. . ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE:' Antonella Bon-pes. Jody Bobul, Riccardo Cisilin, j^olo Mongini, Sabrina Fanelli, lego Sugan, Valentina Depase. UMRLI SO: 84-letna Carnlina Zi-f?Me vd. Possidel, 60 letni Nereo pseho, 78-letni Ginvanni Gerini, 78 tni Mario Valerio. dnevna služba lekarn „ (od 8.30 do ’ .30) i»krg Kavana 1, Trg Giotti (sv. JAnčiška) 1, Trg Osoppo 1, Ul. Zo J«« 19. °lj 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) kbg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. nočna služba lekarn (od 20.30 dalje) "g Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. Kino Ariston 21.15 (na prostem) «Quando la moglie e in vacanza». Billy Wilder. Marylin Monroe, Ton E-well, Evelyn Keyes. Ritz 18.00 «Salon Kitty». H. Berger, I. Thulin. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden Danes zaprto. Grattacielo 16.30 - 22.15 «Fantozzi». Režija Luciano Salce. Paolo Vil-laggio. Fenice 17.00 «Non entrate in quella časa*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo Danes zaprto. Aurora 16.30 »Agente 007: Missione Goldfinger*. Capitol 17.00 «Tutto quello che avre-ste voluto sapere sul sesso e non avete mai osato a chiedere*. Woo-dy Allen. Moderno 16.30 »Jericho Mile* (Eva-sione). Mignon 15.00 «Hi - riders*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.00—22.15 «11 piacere fino al delirio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eilodrammatico 15.00 «Porno market del piacere*. Prepovedan mladini pod 18 letom. Vittorio Veneto 17.00 «Io so chi ha ucciso*. K. Jurgens. Radio 16.00 »Vedove in calore*. Pre povedan mladini pod 18 letom. Lumiere 16.30 «Marion playlady su-perporno*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Šolske vesti ZSKD - Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bo danes, 1. septembra, ponovno v veljavi urnik: vsak dan od 8. do 12.30 in od 16. do 19. ure ter ob sobotah od 8. do 12.30. ZSKD obvešča, da je začetek seminarja za voditelje otroških folklornih skupin danes, 1. septembra, ob 15.30 v Dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Razna obvestila Vodstvo poletnega centra na Proseku obvešča starše otrok, ki so obiskovali center v avgustu, da si lahko ogledajo fotografije izletov od danes dalje pri fotografu Segu-lin. (Ul. Mazzini 51/b). »Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne odnose s Sovjetsko zvezo, Italija - ZSSR* sporoča vsem vpisanim v tečaje ruskega jezika, in tudi tistim, ki želijo začeti tečaj, da sprejemamo prijave. Tajništvo je odprto vsak dan (razen v soboto) od 17. do 19. ure v Ul. Torrebianca št. 13, prvo nadstropje, tel. 040/60158* fyŠK obvešča, da bo knjižnica za prta do 2. septembra 1981. Na srednjih šolah Simon Gregorčič v Dolini, Igo Gruden v Nabrežini in Ivan Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu je v teku vpisovanje za eksperimentalni tečaj 150 ur za delavce v šolskem letu 1981/82. Na tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so že izpolnili 16. leto starosti in nimajo diplome nižje srednje šole. /a vpis je potrebno napisati prošnjo naslovljeno na ravnateljstvo šole — obrazci so na razpolago v tajništvu, ter predložit1 rojstni list. Kavuaieijsivo državnega termičnega zavoda Žiga Zois sporoča, da se pričnejo popravni izpiti danes, 1 septembra, ob 8.30. Istega dne se pričnejo popravni izpiti tudi na oddelku za geometre na oddelku za zunanjo trgovino v Gorici. Razpored pismenih in ustnih izpitov je izobešen na šolski oglasni deski. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča, da se začne pouk v državnih otroških vrtcih danes, 1. septembra 1981. Ker še ni urejeno vprašanje prehrane za otroke, bo pouk v vrtcih samo do 13. ure. Ravnateljstvo Glasbene matice v Trstu obvešča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1981/82 od danes do 8. septembra 1981 v tajništvu šole od 10. do 12. ure. Vpisovanje po podružnicah bo javljeno pozneje. Državni poklicni zavod za industrijo in obrt sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti danes, 1. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih izpitov je izobešen na oglasni deski zavoda. Občina Devin - Nabrežina sporoča, da se bo začel pouk v vseh občinskih vrtcih devinsko-nabrežinske občine danes, 1. septembra ob 8. uri. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek sporoča, da se bodo pričeli popravni in sprejemni izpiti na učiteljišču in vzgojiteljski šoli danes, 1. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih izpitov je izobešen na oglasni deski učiteljišča. IZ DOKUMENTA 0 GOSPODARSKEM RAZVOJU POKRAJINE Z ustreznim načrtovanjem zaščititi vse preostale kmetijske površine Med poglavitnimi nalogami tudi zaščita gradeške lagune - Pokrajinska uprava poudarja pomen izgradnje nižje srednje šole v Doberdobu ter potrebo pa izgradnji slovenskega šolskega centra v Carici SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «SREČKO KOSOVEL* vpisuje za šolsko leto 1981/82 vsak dan od 9. do 13. ure.. Telefon 040 - 573-141/2. Izleti D LEKARNE V OKOLICI ooljunec: tel. 228-124; Bazovica: § • 226 165- Opčine: tel 211001; j/osrk: tel’ 225 141: Božje polje S®0n>k: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 3*'121; Seslja n: tel. 209 1 97; Žavlje: 213 137; Milje: tel. 271 124. Zdravstvena dežurna služba .Nočna služba od 21. do 8 ure 5, ■ ^32 627, predpraznična od 14. do ure in praznična od 8. do 20 Ur« tel 68 441 SPDT obvešča, da bo izlet v Rezijo v nedeljo, 20. septembra, ker je bila preložena otvoritev nove planinske poti na ta datum. Vpisovanje na ZSŠDI od 11. do 12. ure. Zveza vojnih invalidov NOV prireja dne 19. septembra 1981 ob za ključku leta invalida, enodnevni izlet v Dolenjske Toplice. Program: ob 6.30 odhod z avtobusom izpred sodne palače; ob 10.30 (it. čas) pri hod v Dolenjske Toplice; ob 11. uri (it. čas) proslava s krajšim kulturnim programom in srečanje v plavanju, nato kosilo in ogled «Baze 20». Sledi prosta zabava. Vse informacije na sedežu Zveze. Ul. Mon-tecchi 6 - Trst, od 9. do 12. ure. Vpisovanje do 2. septembra 1981 Odbor. Združenje Union • Podlonjer priredi enodnevni izlet na Gorenjsko s postankom v Ljubljani na mednarodni razstavi vin. in sicer v nede 1 jo, 6. septembra 1981 Vpisovanje vsak torek in petek v Ul. Valdirivo 30 od 17.30 do 19. ure Prispvvajtp ga DIJAŠKO MATICO nriTniii Ob 2. obletnici smrti Janka Obada darujeta sinova Zdravko in Jožko z družinama 30.000 lir za ŠK Kras in 30.000 lir za KD Rdeča zvezda. Ob 2. obletnici smrti nepozabnega Janka Obada daruje žena Marica 20.000 lir za ŠK Kras, 20.000 lir za KD Rdeča zvezda, 20.000 lir za Skupnost družina Opčine in 20.000 lir za Dijaško matico. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PROSIM prijatelja, ki je bil pričujoč moji nesreči dne 22. 5. 81, naj se zglasi na naslov: Colja August - Sesljan, 57/B. -n NUDIM pomoč Bdlifiku na domu. Telefonirati na 003866/51173. V GORICI ali okolici iščem zazidljivo zemljišče. Interesenti naj telefonirajo na: 0481 - 84693. UPOKOJENEC, postaven, z lepim stanovanjem v bližini mestnega središča išče hišno pomočnico za stalno zaposlitev. Tel. 040/747524. OSM1CO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl -osip Sancin (Šar-nek) - Dolina 112. Toči belo in črno domače vino. RIBJA restavracija Lampara v Križu obvešča cenjene goste, da bo zaprta do 17. septembra zaradi letnega dopusta. SPREJMEM v oskrbo dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, obiskovala tečaj, se izučila ali zaposlila. Resne ponudbe poslati na naslov Kaplan. Gaijevica 14 - Ljubljana. PRODAMO dvosobno opremljeno stanovanje z garažo. Telefonirati v večernih urah na št. 040/811186. KUPIM hidravlično stiskalnico 80 cm premera na kolesih in električni mlinček za grozdje. Prodam ročno stiskalnico 50 cm premera Telefonirati na št 0481/390569. PRODAM čoln Elan z motorjem 10 ks po ugodni ceni. Telefonirati na št 0481/88220T. OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. OSMICO je odprl Virgilij Radetič v Sabljičih (Jamije). Toči belo in črno domače vino NA PRODAJ bar trafika z dovolje njem za točenje alkoholnih pijač, turistično področje, velik promet, takojšnji prevzem. Tel. 040/64-425 PRODAM motokultivator Pasquali 11 konjskih moči Franc Cibic. Ul Bricata Cuneo št. 20 Podgora KU°*M ape 50 ecm Telefon 040/ 228701. OSMICO je odprl Rudi Košuta (Be Ijan), Križ 44. Toči belo in čr no domače vino. TRST - UL. ROSSETTI 4 ^ I (vogal Ul. Giotto) Tel. 795783 Pohištvo Iz ločja — jesenovine — orehovine — ogledala — knjižne omare — igrače... VEDNO NAJNOVEJŠE IN PO UGODNIH CENAH L.,,; .... . '■,, • GANCA Dl* C REDI TO qi TGIcSTE 1 P 2 A 8 K A K GE D ITN ABANKA S P. A ” ' ' TRST - ULICA F.-FlLZMO - (Si B1-AAB 31. 8. 1981 Ameriški dolar 1212 — Kanadski dolar 1007,— Švicarski frank 570,- Danska krona 157.— Norveška krona 197.— Švedska krona 231.— Holandski florint 447.— Francoski frank 206.— Belgijski frank 29,- Funt šterling 2240.— Irski šterling 1810.— Nemška marka 497.— Avstrijski šiling 70.75 Portugalski escudo 15,- Pezeta 11,75 Jen 4,50 Avstralski dolar 1330,— Drahma 18,— Debeli dinar 27.50 Srednji dinar 27,75 Mali dinar 27.50 V petek so v goriškem pokrajinskem svetu predstavili osnutek dokumenta o gospodarskem in splošnem družbenem načrtovanju v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ki naj bi ga dežela upoštevala pri izdelavi razvojnega načrta 1982/84. Razprava o tem zajetnem dokumentu (nekatera sredstva obveščanja so sicer že poročala, da je bil dokument izglasovan), se bo nadaljevala na seji v petek, 4. t.m., ko bo, po vsej verjetnosti, prišlo tudi do glasovanja. Iz dokumenta povzemamo nekaj bistvenih predlogov s posameznih področij. Tako se glede javnih del in varstva okolja daje prednost aktivni zaščiti gradeške lagune pred postopnim naraščanjem onesnaževanja. V ta okvir sodijo nekateri, konkretni posegi na področju same lagune, kakor tudi njene bližnje in širše okolice. Tako naj bi bila prvenstvenega pomena izgradnja objekta za predelavo smetf in odpadkov v Gradežu, ureditev tega vprašanja tudi na območjih drugih občin, čimprejšnja dograditev kanalizacijskega omrežja na tržiškem območju (prvi del prečiščevalne postaje za odplake bodo izročili namenu že v teh dneh), ovrednotenje in naravnovar-stvena zaščita ustja reke Soče. Dokument opozarja tudi na nujnost ponovne preučitve načrta tržaškega vodovoda. Črpanje velikih količin podtalnice bo prav gotovo vplivalo na nivo in predvsem na kvaliteto vode. Pri tem namreč ne gre pozabiti, da v bližini novega zajetja že črpajo vodo za gradeški vodovod, iz istega vira pa dobivajo vodo tudi nekateri manjši kraji. Posebno poglavje namenja dokument hidrogeološki ureditvi na območju Brd in neposredne okolice. Regulacija Idrijce in Birse bi morala imeti pri tem prednost. Govor je tudi o omejitvi ekstrativne dejavnosti na krminskem področju, zlasti kar zadeva izkopavanje gline. Kmetijska dejavnost, kateri sicer na splošno pripisujemo velik pomen, je bila doslej stalno zanemarjena, piše v osnutku dokumenta pokrajinske uprave. Zato je zdaj skrajni čas, da se z ustreznim načrtovanjem zaščitijo preostale za kmetijstvo zanimive površine in da se sprejmejo ustrezni ukrepi, ki bodo zaustavili "propadanje te dejavnosti. Ena od poglavitnih nalog je vsekakor dokočna rešitev težkega finančnega položaja dveh konzorcijev za namakanje, zagotovitev nemotenega delovanja teh dveh ustanov in razširitev kanalizacijskega omrežja. V tej zvezi naj omenimo, da je sovodenjska občinska uprava predlagala razširitev namakalnega o-mrežja tudi na levi breg Soče. V Števerjanu pa si, poleg reševanja splošnih vprašanj povezanih z varstvom kmetijskih površin, prizadevajo za razpustitev konzorcija za melioracijo Prevala ter prenos pristojnosti na Briško gorsko skupnost. Na področju izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture se pokrajinska uprava v glavnem strinja s smernicami dežele, da je treba najprej poskrbeti za razvoj, o-ziroma dopolnitev višjih šol v posameznih šolskih okrajih. Glede vprašanj nižje srednje šole pa pokrajinska uprava potrjuje pomen izgradnje nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu, kar naj bi dežela podprla z zago- tovitvijo denarnih sredstev. Za ta načrt se, kakor znano, že nekaj let poteguje občinska uprava v Doberdobu. V dokumentu pokrajinske u-prave je nadalje potrjena potreba po izgradnji slovenskega šolskega centra v Gorici. Pokrajinska uprava pa se v dokumentu ne strinja z dosedanjimi u-gotovitvami dežele, češ, da imamo na Goriškem naravnost ugodno stanje kar zadeva razpoložljivost gledaliških in drugih dvoran, število prostorov je res precejšnje, vendar je treba upoštevati da je večina dvoran neprimerna za resno gledališko dejavnost. Dežela naj bi izdatneje podprla tudi delovanje javnih in zasebnih kulturnih centrov v pokrajini. Ta teden v Gorici Seghizzijevo tekmovanje V drugi polovici tedna bo v Gorici tradicionalno, letos že dvajseto, mednarodno tekmovanje vevških zborov *Seghizzi*. Kot vedno bo s tekmovanjem zborov združeno srečanje glasbenih strokovnjakov, ki bodo letos razpravljali o obnovi zborovskeaa petja v Evropi v letih po drugi svetovni vojni. Srečanje strokovnjakov se bo pričelo v četrtek in bo trajalo dva dni. Tekmovanje pevskih zborov se prične v četrtek zvečer. Prvi večer, potem še v petek zvečer in v soboto popoldne, so na vrsti tekmovanja v polifonskem petju. Nagrajevanje najboljših v tej kategoriji bo v soboto zvečer. V nedeljo zjutraj in popoldne pa bodo zbori tekmovali v narodni pesmi, zvečer pa bo zaključni koncert z nagrajevanjem in nastopom najboljših zborov. Povejmo, da se bodo večerni koncerti pričeli ob 20.30, popoldanski ob 15.30, v nedeljo zjutraj pa se bo koncert pričel ob 9. uri. Na tekmovanju sodelujejo zbori iz več držav Evrope in drugih celin. Pet zborov je iz naše dežele in sicer mešani «Polifonica udine-se» ter moški cValrosandra* iz Trsta, vErmes Griom iz Tržiča, Lonegan*, «Zlata leta Stud-sa Lonegana* in «Scdni dan*-Kralj dogajanja je Chicago v času dvajsetih let našega stoletja. To so huda leta. Na . daljevanka pa na realističen način prikazuje vzdušje teB časa, posebej še življenje priseljenske družine, druzr ne. ki je prispela sem 12 Irske. K uspehu nadaljevanke so pripomogli predvsem dobri i gralci. nosilci glavnih vjog Petnajstletnega Studsa igra Dan Slior z velikim smislom za paradoks. Je trmast >n ponesen, hkrati pa tudi zel' občutliiv. Takšen je Harry Hamlin. ki igra Studsa v zrelih letih. V ostalin vlogah nastopata še Charles Durning. znan gledališki F filmski igralec, ki igra vloge očeta, ter Colleen Deivhurš'-ki se je z velikim uspehom lotila nelahke vloge matere 23 25 V znamenju 23.40 Za lahko noč z Jožetom Fau lotom Kooer 16.00 Začetek programa Narodna glasba 16.30 Karovana - dokumentarna oddaja 17.00 Rezervirano za najmlajše 18.00 Film - ponovitev 18.30 Dokumentarna oddaja 20.00 Risanke 20.15 TV dnevnik - Stičišče in Dve minuti 20.30 Ncra dirka - film 22.00 TV dnevnik - Danes 23.00 Ustvarjanje Titove Ju gos la vije, ob koncu TV dnevnik • Danes Zatjreb 18 55 Slovenska akademija ob 28 letnici neuvrščenosti 20.30 TV dnevnik 21.00 20 let neuvrščenosti ŠVICA 18.35 Poletni program za mladih0 19.30 TV film 20.15 TV dnevnik 20.40 Narečno gledališče 21.30 Športni torek TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14 00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro: Radijski Vnozaik: 8.10 Danes bomo govorili o... - Glasbene spremljave - Iz arhiva; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; Poldnevniški razgledi: 11.30 Kulturne aktualnosti doma in v svetu - Četrtkova srečanja - Kratek skeč; 13.20 Poštni predal: Glasba po željah; Popoldanski program: 14.10 Motivi z malega zaslona; 14.30 Otroški kčtieek; 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Portreti; 15.50 Glasbeni avtomat; Razširjeni obzornik: 17.10 Solist z orkestrom^ 17.45 »Dobrohotni godrnjač*. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9 30. 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Skupina Ronam Butina; 10.32 Glasbeni odmor in horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Vsi jih poslušajo; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Glasba: 15.33 Prijetno popoldne; 10.15 Glasbene izdaje Sonora; 16.45 Poje zbor Rosalpina iz Bočna: 17.00 En pesnik na teden: »Edith Sit-well»; 17.10 Glasba; 17.32 Crash; 17.55 Koledarček - sveta kulture in umetnosti; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.30 Poje skupina Gladys Knight & The Pips: 18.45 Glasba Ludiviga Van Beethovna in Marija Kogoja; 19.15 Alberto Radius; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 14.04 Zapojmo pesem, spored mladinske zborovske glasbe; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 Jugoslovanska pop scena; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Pregled do- godkov; 16.30 Glasba po želja'’’ 17.00 Po samoupravni poti; '’-lu Vaš telefon, naš mikrofon in melodija na vaš telefonski klic; 17*’ Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, H-00’ 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbe, na kombinacija; 9 00 Radio tud' mi; 11.00 štiri četrtine; 12.03 Ljd; bežen pomeni...; 13.15 Masten* 14.26 Domneva; 15.00 Popoldanska srečanja; 16.10 Rally; 16.30 D* Bagaria; 17.03 Jeep; 18 30 Va pe». siero. .; 19.15 Zgodba jazza; 20 Z;> Nocoj z...; 21.30 Folklorna glasba* 22.00 Poletne pripovedi. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12-3?; 13.30. 15.30, 16.30, 17.30. 18 30, 19-3® Poročila; 6.00 - 8.45 Poletni d"e vi; 9.05 Radijska priredba; 9.32 ’ 10.12 Luna v vodnjaku: 11.32 S0.1 ska vzgoja: 11.52 Tisoč pesnri 12.45 Kontakt radio; 13.41 Glasba in kino; 15.00 Nemogoči intervju’ ji: 15.42 Poletni program; . Stopimo za korak nazaj: 21.00 u perni koncerti. lJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12*°®; 13 00. 15.00. 20.00 Poročila: Dobro jutro otroci; 9.08 Z glas®? v dober dan; 9.30 Iz glasbeni šol; 10.05 Z radiom na poti; 10-. Turistični napotki: 11 05 Rezerv; rano za...; 12.05 Z našimi opern1 mi pevci: 12.35 Znano in pri)in1’ ljeno; 13.00 Na današnji Jan 13 10 Danes smo izbrah: 13-, Kmetijski nasveti; 13.40 Po doma če; 14.00 Iz naših kraiev - D na šili sporedov; 14.20 Zabavna g'9*, ba; 14.30 Priporočajo vam...: 1®-? V korak z mladimi; 16.00 Dog00 ki in odmevi; 16.30 Zabavna gl?6 ba: 17.00 Vrtiljak; 18 00 Stud'0' 19.00 Sotočje; 20.25 Zabavna g'as ba; 20.35 Lahko noč, otroci: 20- -Minute z ljubljanskim jazz •?" samblom; 21.00 Slovenska zemu? v pesmi in besedi: 21.30 S sob sti in ansambli JRT Liubljana-22.05 Radijska igra; 23 00 Našim rojakom po svetu. kolesarstvo NA SVETOVNEM PRVENSTVU V ČSSR Belgijec Freddy Maertens prvi pred Saronnijem in Hinaultom Svetovni naslov med profesionalci je osvojil že leta 1976 Razočaranje v italijanskem taboru - Podvig Hinaulta PRAGA _ Saronni je na nedelj-J® cestni dirki profesionalcev za te**meznike zamudil izredno prilož-da osvoji svoj prvi svetovni naslov: samo petnajst metrov pred uljem je bil še vedno v vodstvu, ciljni črti pa ga je za nekaj tetimetrov prehitel Belgijec Freddv ™»ertens, Francoz Hinault pa je za las tretji. Maertens je tako “e*Siji priboril že enaindvajseto medtem ko so italijanski ko-esarji doslej desetkrat zasedli presto. n*1® same se je udeležilo skupno kolesarjev iz 18 držav, ki so morali prevoziti 21 krogov za ne-?1 več kot 281 kilometrov. V pr-/!” desetih krogih se ni dogodilo r* posebnega, saj so očitno vsi 'Mili moči za zadnje kilometre. Sele pri 140. km je prišlo do pr-,e8a resnejšega pobega skupine 12 ^lesarjev, med katerimi so bili f&ncozi Berard, Bernadeau, Du-08Lassalle in Mediot. Glavnina je že v 13. krogu ujela. Do Ponovnega večjega pobega je pri-v IV. krogu (še pred tem sta E^kušala srečo Španec Alberto cenandez in Baronchelli): v sku-P»* 31 vozačev je biio kar osem .^lijanov' (zadnja sta se priklju-‘*a Saronni in Moser). Nepričakova 0 Pa je zaostal lanski zmagovalec Sallanchesu, Francoz Hinault. v*gov zaostanek je v 18. krogu Sašal kar 1’45”. Kazalo je, da je ®ault docela odrezan od boja za ®rvo mesto, ko je Bretonec poskrbel a izreden podvig: silovito je krega za ubežniki (sledil mu je Špa-'clsmaij Lejarreta, ki pa mu pri "tegu sploh ni pomagal in je za- DIRKALIŠČNA TEKMOVANJA (Brno) Jutri, 2. 9.: j,-}® amaterska vožnja za motorji », J® keirin za profesionalce ■”® amaterska zasledovalna vožnja (posamezniki) Četrtek, 3. 9.: amaterska ekipna zasledoval-j, na vožnja •“ nasledovaina vožnja profesionalcev (posamezniki) JO^TEK, 4. 9.: ■za hitrostna vožnja v tandemu 10® zasledovalna vožnja (posa- j, meznice) 18 posamezniki fesionalci) U^BOTA, 5. 9.: posamezniki U.10 “a‘erji> po točkah (pro- po točkah (a- hitrostna vožnja profesional- 17,30 CCV vožnja nalci) za motorji (profesio- do- j?» tudi sam zaostal) in jih el v predzadnjem krogu. kilometrov pred ciljem je Jhisal presenetiti najboljše Šved s°n, vendar brez uspeha. O na-fc?VU te teko odločal zaključni na-Kazalo je, da bo prvo mesto ^cna »azzurrov*: Baronchelli je ^‘cvito potegnil, morda pa je ne- Pko !wnniiu, katerega je tik pred ci- predčasno prepustil mesto Jem prehitel Maertens, in ponovil * 1** iz leta 1976, ko je zmagal ^ Moser jem. , VRSTNI RED *• Maertens (Bel.), ki je 281,400 prevozil v 7.21’59" s po* ZADNJA VEST prečno hitrostjo 38,200 km na uro 2. Saronni (It.) 3. Hinault (Fr.) 4. Duclos - Lassalle (Fr.) 5. Van Calster (Bel.) 6. Moser (It.) 7. De Wolf (Bel.) 8. Mutter (Švi.) 9. Gavazzi (It.) 10. Van de Velde (Niz.) 11. Thaler (ZRN), 12. Mierre švi.), 13. Millar (VB), 14. Lejarreta (Šp.), 15. L. Lejarretta (Šp.), vsi v zmagovalčevem času ODBOJKA ASTI — V Astiju io 12. oktobra eden letošnjih najmočnejših moških klubskih turnirjev na svetu. Tam- kajšnji klub Voluntas Pallavolo organizira namreč turnir, na katerem bodo nastopile šesterke varšarvske Legije, Brna, beograjskega Partizana, Sofije, svoj nastop so napovedale tudi ekipe iz SZ, Kube in Japonske, igrali pa bodo, seveda, tudi domačini. Turnir se bo odvijal v prvem delu v dveh skupinah: ena bo igrala v Astiju, druga v Riccaboni. Po dve najboljši ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v finalno kolo. TIJUANA (Mehika) — Mehika .je premagala s 3:2 Švico v dvoboju, ki .je odločal o obstanku v prvi skupini Davisovega pokala Odločilno točko je dosegel Ramirez, ki je premagal Stadlerja s 6:1, 6:2 in 6:3. I - .., v > V nedeljski italijanski pokalni tekmi je Milan nasul Pescari kar pet zadetkov. Dva gola je dal Jordan (na sliki) (Telefoto AP) ROKOBORBA SVETOVNO PRVENSTVO Memiševič «zlat» Jugoslavija osvojila še srebrno kolajno s Petkovičem in bronasto s Kasapom - Italijan Caltabiano je bil šesti OSLO — V zadnjem dnevu svetovnega prvenstva v rokoborbi (grško-rimski slog) so bile na sporedu finalne borbe. Jugoslovanska odprava je z enim prvim, enim drugim in enim tretjim mestom dosegla izreden uspeh ter pristala na odličnem tretjem mestu na končni skupni u-vrstitvi. V kategoriji preko 100 kg je Refik Memiševič imel največ težav v polfinalu proti Madžaru Rovnyiju, nato je v finalu z dokajšnjo lahkoto odpravil orjaškega Bolgara Dineva, ki tehta kar 146 kilogramov! Bivšega svetovnega prvaka je Memiševič premagal z neizpodbitnim 4:0. Manj sreče je v kategoriji do 82 kg imel Momir Petkovič, ki je v finalnem srečanju naletel na premočnega Sovjeta Korbana. Dvoboj je trajal borih šest minut. Sovjet pa je zmagal s čistim 6:0. Karolj Kasap pa je v finalu za bron v kategoriji do 74 kg brez borbe premagal Šveda Tallrotha. Le-ta se je namreč takoj ob začetku borbe predal (zaradi udarcev, ki jih je doživel v prejšnjih dvobojih). Od Italijanov je najboljšo uvrstitev zabeležil Caltabiano v kategoriji do 57 kg, emigrant Pasquale Passa-relli pa je v isti kategoriji osvojil prvo mesto (tekmoval pa je za ZRN). KOLAJNE SZ Madžarska Jugoslavija ZRN Finska Poljska Japonska Turčija Švedska Bolgarija ČSSR Romunija Z 7 1 1 1 0 0 o o o o o o s 0 1 1 0 2 1 1 1 1 1 1 o B 1 2 1 0 2 1 1 0 0 0 o 2 VESLANJE, SP LAHKIH POSADK Velik uspeh Italije MONCHEN — Na svetovnem veslaškem prvenstvu lahkih posadk v Miinchnu je zabeležila Italija velik uspeh, saj .je osvojila zlato in srebrno kolajno, doseela pa je še nekaj zelo dobrih uvrstitev ter je na lestvici kolajn, skupno z ZDA, na prvem mestu. Medtem ko vzhodne države v moški konkurenci niso sodelovale, so v ženskih disciplinah pobrale skoraj vsa najboljša mesta. Jugoslavija je nastopila med dekleti v dvojcu in je bila dvanajsta Ascoli - Bari X Catana - Pistoiese 1 Foggia - Varese 2 Genoa - Brescia 1 Juventus - Perugia X Lecce - Como X Milan - Pescara 1 Napoli - Cremonese 1 Palermo - Catanzaro X Reggiana - Piša 1 Sambenedettese - Cagliari X Spal - Inter X Udinese - Lazio 1 KVOTE 13 — 18.011.600 lir 12 — 637.300 Ur KRASNODAR RO RA ZA NAŠE ČITATELJE Veliko presenečenje v Splitu V šestem kolu prve jugoslovanske nogometne lige je prišlo v Splitu do izrednega presenečenja: favorizirani Hajduk je namreč kar doma izgubil proti mlademu moštvu Beograda z 1:4. Nihče ni pričakoval takega spodrsljaja Hajdukovih nogometašev, ki bodo morali odslej krepko zavihati rokave, če bodo hoteli jurišati na naslov državnih prvakov. »Lahkih* nasprotnikov v ligi ni: o tem so se prepričali v nedeljo. Po spodrsljaju Hajduka je prišlo na vrhu lestvice do čudnega stanja. Na prvem mestu je namreč kar šest moštev. Na samem vrhu so namreč se daj Dinamo, ki je osvojil prvo zma-v gosteh proti Sarajevu (le-ta preživlja veliko krizo), Vojvodi-ki je z zanjo že « običajnim* izidom 4:3 premagala Vardar; te-Ijezničar, ki je slavil v Zagrebu; in Partizan, ki je igral le neodločeno brez zadetkov proti ljubljanski Olimpiji. To srečanje se je tudi edino končalo brez zadetkov. tembra zaradi nastopa jugoslovanske reprezentance v Kopenhagnu proti Danski. IZIDI 6. KOLA Oo na Hajduk - Beograd 1:4 Sarajevo - Dinamo 2:3 Zagreb - Željezničar 1:2 Partizan - Olimpija 0:0 Vojvodina - Vardar 4:3 Sloboda - Budučnost 3:0 Radnički - C. zvezda 2:0 Teteks - Velež 2:0 Rijeka - Osijek 3:1 Osrednje srečanje tega kola pa je bilo v Nišu, kjer je domači Radnički z dvema zadetkoma mladega Radosavljeviča premagal beograjsko Crveno zvezdo. Drugo prvenstveno zmago je dosegel novinec v ligi, moštvo Teleksa, ki je premagalo mostarski Velet. Mostarski klub je pred prvenstvom, s prihodom veteranov Bajeviča in Vladida, računal na zelo visoko uvrstitev. Po šestih kolih pa je skupno s Sarajevom in Zagrebom na poslednjem mestu. Obračun tega kola pa je dokaj laskav: skupno so dosegli kar 31 zadetkov, to je le gol manj od rekordnih 32 iz drugega kola; tudi gledalcev je bilo v večjem številu (več kot 100.000); izključili pa niso nobenega nogometaša. Prihodnje kolo bo šele 12. sep- LESTVICA Vojvodina, Dinamo, Željezničar, Rijeka, Partizan in Hajduk 8: Slo-bcda in Osi.iek 7: Beograd, Radnički, Olimpija in Crvena zvezda 6; Vardar 5; Teteks in Budučnost 4; Sarajevo, Velež in Zagreb 3. PRIHODNJE KOLO (13.9.) Vardar - Partizan: Željezničar -Vojvodina: Dinamo - Zagreb: Velež - Sarajevo: Budučnost - Teteks: Beograd - Slobcda; Crvena zvezda - Hajduk (19.9.): Olimpija - Rijeka (po TV) in Osijek -Radnički (12.9.). NOGOMET ^MEMORIAL ŽARKA RACETA» TREBENCI PREMAGALI BREŽANE Zmagoviti zadetek dosegel Pavel Kralj - Drevi Gaja-Zarja (20.30) Primorec — Breg 1:0 (0:0) PRIMOREC: Roncelli, Mule, Milkovič, Marko Kralj, Crissani, Fi-nessi, Darko Kralj (od 46. min. Edvin Kralj), Boris Kralj Angelo Milkovič, Bruni (od 54. min. Pavel Kralj), Albi. BREG: Ghersinich, Pinzin, Ro-della, Peroša (od 65. min. Hrvatič), Dazzara, Pregare. Cigui, Albertini, Samec, Lovriha (od 55. min. Klun), Strnad (od 46. min. Ražem). STRELEC: v 65. min. P. Kralj. SODNIK: Ghersenti iz Trsta. GLEDALCEV: 200. Po dokaj slabi tekmi A skupine .je trebenski Primorec z zadetkom svojega napadalca P Kralja dosegel prvo zmago na «Racetovem memorialu*. S tem porazom Brežanom ostaja torej še malo možnosti za napredovanje. Kot smo že omenili, sta ekipi pokazali dokaj skromen nogomet, saj v vsej tekmi ni bilo sploh rie- ATLETIKA Simeonijeve ne bo na SP v Rimu? FORM1A (Latina) — «Ostaja kaj malo možnosti, da bo Sara nastopila na bližnjem atletskem prvenstvu za svetovni pokal v Rimu,» je včeraj pesimistično izjavil trener in o-benem zaročenec Simeonijeve Ermi-nio Azzaro. «Res je sicer,* je nadaljeval Azzaro, «da bolečina vsak trenutek lahko izgine, vendar je malo upanja, da bi se Sara primerno pripravila za tako zahteven nastop.* Simeonijeva je svoje težave skrivala dokler je mogla. Pred petimi dnevi, medtem ko je trenirala v For-mii, ie namreč začutila bolečino v kitah desne noge. Prekinila je trening, vendar po dnevu počitka bolečina še vedno ni izginila, prav obratno. Tako je morala docela opustiti vsak trening. AVTOMOBILIZEM vn Nizozemske v zandvoortu Piquet dohitel Reutemanna Nedeljsko dirko je osvojil Prost - Villeneuve in Pironi odstopila ZANDVOORT — Letošnjo VN Nizozemske v Zandvoortu je osvojil francoz Prost na renaultu turbo na tekmovanju, ki je bilo od začetka do konca razburljivo pa je bil velik poraženec Ferrari, saj je ta tovarna izgubila kar dva svoja avtomobila. Že nekaj sekund po startu je namreč Villeneuve pri poizkusu iskanja ugodne krožnice pred ovinkom Tarzan s tveganim manevrom zavozil v »luknjo* med Patresejem in Giacomellijem, ki sta istočasno tudi sama opravila podoben manever, ker nista videla Kanadčana. Pri tem pa je prišlo do trčenja med Patresejem in Kanadčanom, katerega je vrglo v zrak, obrnil se je okrog svoje osi ter zavozil s proge. Pri vsem tem pa je bila še velika sreča, da ni prišlo do prave tragedije, saj so avti tedaj žr drveli s hitrostjo 200 km na uro. To pa še ni bilo vse: v 5. krogu jc Pironi trčil s Tambayem in tako je Ferrari izgubil še drugo vozilo. Nesrečni dan italijanskih dirkačev je podkrepilo še dejstvo, da sta odstopila tudi pilota na alfa romeih Giacomelli in Andretti, ki sta očitno imela slabe gume, saj je obema razneslo zračnico. Francoz Prost, ki se je na tej dirki odločil za zelo tvegano vožnjo z mehkimi gumami, je imel precej sre- zlato la i-V° °dUčje v dirkališčnih tekmo-in sicer na kilometer s star-1 mesla za amaterje je osvojil UH i n* Nemec I-othar Thorna, olim-«ki prvak v tej disciplini, ki jc do ■ *el čas 1’05”85. Na drugo mesto se L »vrstil zahodni Nemec Fredy ^■Unidlke (1’06”02), tretji pa je bil Jetski tekmovalec Sergej Kopylov ,.®8”56). Italijan Ottavio Dazzan je '»som 1’08”82 zasedel deseto mesto. """""■iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii....mil................................. ITALIJANSKI POKAL Nogomet UDINESE PREMEM ŠE LAMO Strelci tokrat dokaj uspešni (36 golov) - Visoka zmaga Milana Jtetje kolo nogometnega tekmova-za italijanski pokal je bilo, kar Kolov tiče, rekordno. Odlično raz-cženi strelci so namreč poslali v Jteotne mreže kar 36 zadetkov, " ie nadvse razveseljivo dejstvo. ^ejveč golov so videli v Ascoliju • O V HIV I » » . .www--j-- *°da pri posameznih ekipah je vsemi izstopal Milan, ki ni ho-jtegati izpada iz seznama kan al°v za napredovanje in je dal ’eari z Novellinom, Mandressi Collovatijem in Jordanom (2) tet golov. ««ed »velikih* italijanskega no-vete je Juventusu in Inter ju u-! ? osvojiti le pol izkupička (a sta r® temu na vrhu lestvice), Ca j-1'. Rimini, Pescara, Foggia, Bre ? ‘n Lazio pa so že izpadli. Usodo njega je zapečatil prav Udinese Svojima strelcema Causiom in »■arom. kolo tega tekmovanja bo na |Fe,,,, «„ „, „ „, „ ,„ „ „ „ „ „,, ,„ „ „ „ ,„,,, „,,, „„ niii, „ itttiiiiiiimm, „ iiihih, ti, „„> im Milili, um, „„„ mm „n„, um,, hi, n, um, mi, m n, m, imiimiitintfe V SINDIKATU SOLIDARNOST VLADA VELIKO NEZADOVOLJSTVO Obletnice družbenega sporazuma v Gdansku niso praznovali z uradnimi slovesnostmi Nadaljujejo se pogajanja med sindikatom in vlado o izkoriščanju javnih občil - Vlada izredno ostra do stavk v radiodifuznem sistemu VARŠAVA — Obletnice podpisa družbenega sporazuma med stavkajočimi delavci in vlado niso na Poljskem slovesno praznovali. »Nimamo kaj proslavljati*, je včeraj dejal predstavnik Solidarnosti. Sindikat je v zadnjem trenutku preklical u-radno slovesnost in dogodka, ki je postavil temelje za nastanek neodvisnega in samoupravnega sindikata Solidarnost, so se ob prisotnosti njenega voditelja Lecha Wa-iese spomnili le v ožjem krogu in skoraj v «zagsjmi». obliki. Vse to zgovorno priča o nezadovoljstvu, ki vlada v sindikatu glede uresničeva nja družbenega sporazuma. Odnosi med vlado in sindikatom so se v zadnjih tednih spet zaostrili. Solidarnost je trdno odločena, da ne popusti na zahtevah o navzočnosti Solidarnosti v javnih občilih in o izvajanju gospodarske reforme ob uvajanju samoupravljanja. Zato vlada veliko pričakovanje za izide pogajanj, ki so se včeraj nadaljevala med predstavnikom sindikata Onyszkiewiczem in predsednikom komisije za radio in televizijo Lo-rancom. Osrednji problem pogovorov je vprašanje, kako bosta državni radio in televizija spremljala potek prvega vsedržavnega kongresa Solidarnosti, ki je napovedan za 5. september. Dosedanja obljuba, da bo na prvi televizijski mreži Lech VValesa lahko govoril pol ure, medtem ko bo dhuga mreža sledila polurni tiskovni konferenci sindikalnih predstavnikov, ni zadovoljila nikogar. Solidarnost zahteva direkten prenos in pa predvsem oddajanje po prvi mreži, kajti v številnih krajih druge mreže ne vidijo in je zato verjetno, da večina kmetov ne bi mogla slediti oddajama. Sindikat je spet zagrozil, da bo v primeru nezadovoljivega izzida med prvim in drugim delom kongresa — predviden je v začetku oktobra — stavka javnih občil. Včerajšnji časopisi pa so obširno poročali o dekretu premiera Jaru- zelskega, ki je poostril stražo na sedežih radia in televizije. Časopisi dajejo tudi veliko prostora izjavam vlade, da akcije, ki prizadevajo državni sistem in javni red ter ureditev, terjajo poostrene varnostne ukrepe, prav poskus organiziranja stavk v radiodifuznem sistemu države pa velja za kaljenje tega reda. Spodkopavanje sistema komuni ciranja državne oblasti z družbo — čemur služita radio in televizija — velja za nedopustno. Iz včerajšnjega pisanja poljskih dnevnikov pa je tudi opaziti, da so začeli časopisi veliko bolj kritično pisati o Solidarnosti. Ob priložnosti prve obletnice družbenega sporazuma je včeraj najbolj razširjeni varšavski list «Zycie VVarsza-\vy» objavil intervjuje s petimi delavci ladjedelnice Lenin v Gdanski, ki so zelo kritično ocenili delo voditeljev Solidarnosti. «Ni delavske demokracije. Sledijo si le diskusije, kjer se tudi vse konča,* je dejal intervjuvanec, medtem ko je drugi NMimiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiifUMUiiHiiiiiiMiniiimHiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiM VOJSKA ZDA PONOVNO TARČA TERORISTOV Bombni atentat v oporišču ameriških sil v Ramsteinu Eksplozija je ranila 15 ameriških vojakov in civilistov RAMSTElN — V avtomobilu podtaknjen peklenski stroj je včeraj dopoldne ob 7.20 po krajevnem času eksplodiral pred poveljstvom a-meri.ških letalskih in NATO sil v oporišču Ramstein pri Kaiserlauter-nu v nemški zvezni deželi Rliein-land - Pfalz. Eksplozija je bila tako močna, da je poškddovala obe poveljstvi, ranila pa petnajst ameriških vojakov in civilistov, od katerih so dva nemudoma prepeljali v ameriško vojaško bolnišnico v Landstuhlu. Kaže pa, da ni nihče od ranjencev v smrtni nevarnosti, saj so vsem razen dvema nudili prvo pomoč in jih renči (in ki so mu tudi v Bruslju I zadržali kar v ambulanti oporišča. Vojaške oblasti ameriškega oporišča so tudi poudarile, da atentat ni povzročil nobenega zastoja, da v oporišču nemoteno opravljajo »poverjene jim naloge*. Za sedaj si odgovornosti za aten tat ne lasti nobena teroristična organizacija. med preiskovalci pa prevladuje mnenje, da so peklenski stroj podobno kot v drugih atentatih na ameriška oporišča in u-stanove v ZRN podtaknili pripadniki «Rote Armee Eraktion*. To .je že tretji letošnji atentat proti ameriški vojski v Zahodni Nemčiji. 29. marca je pred sedežem ameriške vojaške varnostne službe v Frankfurtu eksplodiral peklenski Z brzostrelko oborožen ameriški vojak straži prizorišče atentata v letalskem oporišču Kamslein v Zahodni Nemčiji (Telefoto AP) stroj, ki je povzročil le materialno škodo. Dan kasneje so neznanci zagnali dve zažigalni steklenici proti sedežu ameriških oboroženih sil prav tako v Frankfurtu. V obeh primerih si .je odgovornost za atentata prilastila neka »solidarnostna skupina*, ki je podpirala gladovno stavko pripadnikov «Rote Armee Fraktian* v zahodnonemških zaporih. Nemški skrajneži so namreč takrat stavkali v znak protesta zaradi nevzdržnih življenjskih pogojev v nemških zaporih. Ameriška vojska v ZRN pa je bila tudi v preteklosti deležna še hujših atentatov. V devetih letih so namreč v Zahodni Nemčiji izgubili v atentatih življenje 4 ameriški vojaki in preko 50 je bilo ranjenih. Najhujši atentat je bil leta 1972. ko so pred generalštabom ameriških sil v Heidelbergu izgubili življenje trije vojaki. Prekinili promet med Tolmeeem in Illegiom TOLMEČ — Zaradi zemeljskega plaza, ki je-povsem zakril 70 metrov cestišča, so včeraj morali zapreti cesto, ki povezuje Tolmeč z lile giom, zakotnim naseljem s 600 prebivalci. Krajevne oblasti so zlasti zaskrbljene nad dejstvom, da se v bližini plaza razteza tudi vodovod, ki napaja Tolmeč in okoliške vasi. Spet potresna sunka v Furlaniji TRST - Seizmografi težaške geofizikalne opazovalnice so včeraj ponoči zabeležili dva močnejša potrebna sunka, 3,8 in 3,1 stopnje po Richterjevi lestvici z epicentrom v območju hriba Plauris, severno od Humina v Furlaniji. Prvi sunek je zaznalo tudi krajevno prebivalstvo. ugotovil, da nima več zaupanja v nikogar. »Pričakoval sem veliko več. sedaj pa imam le dvome in vprašujem se, če bomo čez 10 ali 15 let živeli bolje.* Vinogradniki v Barlctti prekinili zasedbo železniške postaje BARLETTA — Stanje v Barletti, kjer so krajevni vinogradniki prejšnji teden za nekaj ur zasedli železniško postajo in občinsko palačo, se je pomirilo. Kot znano, so vinogradniki protestirali, da bi od dežele dosegli, da poviša ceno grozdja, ki je namenjeno destilaciji, kar je sicer v nasprotju s pravili Evropske gospodarske skupnosti. Po posegu župana so vinogradniki prekinili zasedbo, sodniki pa so obenem izpustili na začasno svobodo osem demonstrantov, ki so jih aretirali v soboto. Izpustitev sicer ocenjujejo le kot ukrep «za zmanjšanje napetosti v mestu*. «Prizadevni» alpinist AOSTA — Milanski alpinist Giuseppe Garavelli je včeraj praznoval svojo osemdesetletnico z vzponom na Matterhorn, ki je visok 4478 metrov. Njegovi spremljevalci so izjavili, da mu plezanje ni povzročilo posebnih preglavic. Obsodbe na Kosovu PRIŠTINA — Obenem z obsodba mi organizatorjev in voditeljev demonstracij ter pripadnikov sovražnih skupin, ki so bili na pomlad nosilci protirevolucije na Kosovu, so izrekli tudi prve sodbe tistim o-stankom iredente, ki še naprej občasno pišejo gesla, s katerimi pozivajo k rušenju ustavne ureditve in sejejo mednacionalno sovraštvo. Takšni «trojki» je senat okrožnega sodišča v Prištini izrekel zaporne kazni od dveh do šestili let. Za dejanje sovražne propagande, do katerega je prišlo v času najbolj intenzivne družbene akcije na Kosovu, so zaporne kazni izrekli Nhiju Grajčevčiju (2 leti), Ismenu Grajčevčiju (4 leta) in Abedinu Hazrolaju, mladinskemu aktivistu v Velikem Ribavu (6 let — še za druga kazniva dejanja). Sodbe so izrekli tudi v Kosovski Mitroviči, kjer sp sodili organizatorju iri vodjem dela delavcev gradbene organizacije Kosovo v Vučitr-nu, ki so sodelovali v sovražnih demonstracijah 2. aprila. Za kaznivo dejanje poskusa spodkopavanja sistema, ustavne ureditve, ter brat stva in enotnosti je senat okrožnega sodišča v Kosovski' Mitroviči obsodil Jakupa Sukija — organizatorja demonstracij — na 8 let zapora. Skupaj s prej obsojenim Ujmirjem Muzacijem je Suki povedel skupino delavcev Kosova proti srednješolskemu centru, češ da so tam zaprti njihovi otroci, ki naj bi ne smeli oditi iz šole. Seveda so namesto »osvoboditve dijakov* le te nagnali na ulice in jih vključili v svojo razbijaško povorko. Najbolj agresiven med voditelji povorke je bil Džavad Deliu, ki so ga obsodili na 6 let in pol zapora. Vučitrnske demonstrante so vodili še Bajram Ljafiti, Bislim Baj rami, Nebi Sejdiju, Zecir Murati (obsojeni na po 5 let zapora) in Nazmi Hiseni (.obsojen na 4 leta za pora), (dd) DELUJE ZE 90 LET Pomembna obletnica ziljske posojilnice CELOVEC — Kot pravi ljudski praznik je potekala minulo soboto in nedeljo proslava 90-letnice ustanovitve posojilnice Ziljska Bistrica. Z vidnim in obenem tudi upravičenim ponosom so obhajali ziljski zadružniki svoj praznik, ki je veljal pionirskemu delu, ki so ga njihovi predniki opravili na področju kmečke samopomoči, ko so pred devetdesetimi leti ustanovili svojo kreditno zadrugo, šesto najstarejšo na Koroškem. S ponosnim dosežkom pa so se predstavili tudi njihovi današnji nasledniki: z obnovljenimi in moderniziranimi poslovnimi prostori kreditnega in blagovnega oddel ka zadruge. Uvod v praznovanje ziljskih zadružnikov je bil sobotni kulturni večer v ljudski šoli v Zahomcu, kjer so v napolnjeni avli ob spremljavi Milana Stanteta izvajali spored narodnih pesmi in opernih arij znani slovenski operni solisti Sonja Hočevar. Ladko Korošec in Rajko Koritnik, svoj delež pa je prispeval tudi moški pevski zbor «Rašica» iz Šentvida pri Stični. V okviru uspele prireditve, ki so se je udeležili tudi predstavniki domače občine z županom Wiegeletom na čelu, je Zveza slovenskih zadrug v Celovcu odlikovala zaslužne zadružnike s svojim priznanjem — Janežičevo diplomo. Večer je izzvenel z ognjemetom, ki je tudi širši okolici naznanjal, da zadružniki v Zilji obhajajo svoj jubilej. Osrednji del proslave je bila v nedeljo dopoldne otvoritev novih poslovnih prostorov na Ziljski Bistrici. Poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug dr. Mirt Zvvitter je v slavnostnem govoru orisal zgodovino posojilnice Ziljska Bistrica, ki je bila v preteklosti in je tudi danes izrednega gospodarskega pomena ne samo za vso vaško skupnost, marveč tudi za širšo okolico. Zahvalil se je vsem nekdanjim zadružnikom, ki so ustanovili in razvijali to ustanovo samopomoči, priznanje pa je izrekel tudi sedanjemu odboru, ki si je Dostavil častni spomenik z obnovljenimi prostori. O nastanku in razvoju bistriške posojilnice je govorila tudi razstava, ki jo je pripravil in pregledno uredil domačin dr. Ludvik Druml. Za praznično razpoloženje pa sta poskrbela še mešani zbor pevske skupnosti «Ojstrnik» ter godbeni ansambel «Dobrac». (Sindok) Končane letošnje mladinske delovne akcije LJUBLJANA — V soboto inn*' deljo so se po vsej Jugoslaviji m tako tudi v Sloveniji končale lri tošnje mladinske delovne akcije-Sloveniji je bilo letos skupaj ™ mladinskih delovnih akcij, od teSa 4 zvezne. V njih je sodelovalo 5 tisoč mladih iz vse Jugoslavije >n tudi iz tujine. Na približno 20 grobiščih so v teh dveh mesecih opr®' vili skupaj okoli pol milijona e6' lovnih ur, vrednost njihovega dela cenijo na več kot 90 milijonov dinarjev. Zgradili so več deset ki-0-metrov novih poti, postavili vodovodno omrežje v krajih, kjer ga a®: slej ni bilo, pomagali pa so tud domačinom pri najrazličnejših vsakdanjih delih, od žetve do čiščenja pašnikov in travnikov in celo Pri arheoloških odkopavanjih. V anali21 letošnjih brigadirskih dosežkov s® tudi zabeležili, da je bil zastavljen načrt v večini brigad presežen ** 20 odstotkov, da se je vsak P*“ brigadir ponašal z udarniško značko- Letošnje mladinske delavne akcij* pa so po drugi strani opozorile na vr sto nerešenih ali pa sploh zanemarjenih vprašanj, ki jih bodo m®; rale mladinske organizacije resi« do prihodnjega leta. Ugotovili s®' da v brigadah sodeluje prema ® študentov in sicer po krivdi vsen družbenopolitičnih organizacij na u-niverzi. Tudi delavcev je premalo, kar je, žal, postalo že pravilo-Delovne organizacije se sicer iz razumljivih razlogov težko odločaj®-da planirano dovolijo dohod v brigade večjemu številu delavcev 'z neposrednega proizvodnega procesa, zato so predlagali za prihodnje <*; to vrsto rešitev. Ugotovili so ti]®1 slabo pripravljenost brigad samih-oziroma skupin, ki jih vodijo in P* vrsto pomanjkljivosti pri kulturi no - zabavnem življenju brigadirjev- Mladinska organizacija se bo v naslednjih devetih mesecih potru®1' la odpraviti vse letos ugotovljen* pomanjkljivosti in težave. JURE PENGOV RIM - 246 tisoč lir in 1200 tujih kovancev različnih vrednosti, v® je obračun nočnega lova dveh mladeničev v vodah znamenitega rimskega vodometa Trevi, katerega turisti običajno »zalagajo* z drobižem-Pri »odkrivanju* malega »zaklada pa je mladeniča zalotila polici jsl--* patrulja, ki ju je prijavila sodišču. Plača navadnih vojakov ne pozna inflacije RIM — Plača navadnih vojak®^ ne pozna inflacije. Nasprotno, 'S celo presega in to kar stoodstotn®-Danes bodo namreč- povišali dn*v’ no plačo «kar» za 1000 lir in jo tri rej podvojili, desetarji pa bodo 2 «ohranitev nedotakljivosti državni meja* zaslužili »celo* 2200 lir'; ™ nomisti ugotavljajo, da je pludfjr, jakov cd začetnih 25 lir (leta lu* narasla na 2000 lir in je torej k* 80-krat višja. , * ‘ \ : l { , VlajJboljM um msdfouajsvm URE MEDKRAJEVNIH ZVEZ OD PONEDELJKA DO PETKA Redna tarifa 5a." L-----------------------------£ Triminutni poziv med Milanom in Palermom, brez davčnih bremenitev, stane poprečno L. 1020» v urah redne tarife in L. 560 v urah znižane tarife ponoči in ob praznikih.