Poštnina plačana f notovini J_eto LX1 V Ljubljani, v četrtek 5. oktobra 1933 Štev. 227 a fena 1 Dinv Naročnina mesečno MHB^B mbom^ mm ^ ^^gfOn^. Ček. račun: Ljub- 25 Din. inozem- JgB ^Hf^B ^^M^ ^ B jmST''ana sito 40 - ne- ^^^^ m^M ^Hj ■ V M&B w 10."540 ce- flf ^^B M^M ^^m m F^rajr*. a KSgBBK^ 3mm ioletno 96 Din, za ^^H^BElk JBV BHV flHi J9V ^ M g JEIjS H Zagreb štv. inozemstvo 120Din ^ ^HH ^^B ^B U JD iM Praga-Dunaj 34.797 Uredništvo v ^jrfP^ ^^BLm^B BUB^^ X? ^ŠB&asSS^^ Uprava: Kopitarjevi «L6/11I jeva b, telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna si niha 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku JVaš kralj v Carigradu Veličasten, prisrčen sprejem jugoslovanske kraljevske dvojice v stari turški prestolnici Sestanek s Kemat pašo Carigrad, 4. oktobra. AA. Jugoslovanski kraljevski par je na svoji vožnji na Krf davi prispel z bojno ladjo »Dubrovnik« v Carigrad. Ob pol 10 dopoldne je naš rušilec »Dubrovnik« pristal v Carigradu. Žc zgodaj zjutraj sta šli dve turški tor-edovki »Zafer« in »Tihazstepe« nasproti »Du-rovniku« v Bujuk-Dere in nato spremila rušilec skozi Bospor, kjer stoji palača Dolma Bakče. g; z Kralj Aleksander. V Bujuk-Dereju so pozdravili kraljevsko dvojico jugoslovanski pooblaščeni minister dr. Janko-rič z gospo, generalni tajnik predsedništva turške republike Hikmet-bej, poslanik turške republike v Belgradu Hajdar-bej, načelnik zunanjega ministrstva in prvi adjutant Kemala-paše, D'2elal-bej. Jan-kovičeva gospa je izročila Nj. Vel. kraljici lep šopek rož. V spremstvu obeh turških torpedovk je naša bojna ladja »Dubrovnik« pri vhodu v Bospor zmanjšala hitrost in se vsidrala nekaj deset m pred alačo Dolma-Bakče. Ob vsem nabrežju Bospora, i je skozenj vozil »Dubrovnik«, je bila zbrana mladina iz tukajšnjih šol, in pozdravljala jugoslovansko dvojico z mahanjem rok in z vzkliki: Živeli! Ko se je »Dubrovnik« ustavil, je pozdravil Carigrad z 21 topovskimi streli, na kar je odgovorila turška križarka »Javuz«, ki je bila takisto vsidrana v Bosporu v neposredni bližini Dolma Bakče. Moštvo »Javuza« je bilo postrojeno in vzklikalo: Živeli! Ko se je »Dubrovnik« vsidral, je odšel Ruždi-bej nanj in pozdravil Nj. Vel. kralja z dobrodošlico. Kralj se je ljubeznjivo razgovarjal z Ruždi-bejem, nato se je pa izkrcal na motorni čoln »Ankara«, ki je bil v jugoslovanskih zastavah, in se čez nekaj sekund izkrcal pred palačo Dolma Bakče, kjer ga je čakal Mustafa Kemal-paša s svojim spremstvom. Ko je motorni čoln pristal ob izkrcevališču, je Nj. Vel. kralj v admiralski uniformi s smehom in dobre volje s hitrimi koraki stopil na suho in se ljubeznjivo rokoval z Mustaio Kemalom-pašo in ostalimi uradnimi osebnostmi. Takoj za kraljem so stali jugoslovanski minister dvora Antič, maršal Dimitrijevič, jugoslovanski pooblaščeni minister dr. Jankovič in turški poslanik v Belgradu Baj-dar-Bej. Po izmenjavi nekaj besed je Mustafa Ke-mal peljal Nj. Vel. kralja in spremstvo v salone Dolma Bakče. Tu sta ostala Nj. Vel. kralj in Mustafa Kemal 20 minut v razgovoru. Temu razgovoru je prisostvoval tudi Ruždi-bej. Okoli pol 11 je odšel Gazi Mustafa Kemal z Nj. Vel. kraljem in njegovim spremstvom na »Dubrovnik«, da pozdravi Nj. Vel. kralja in kraljico Marijo na ladji. Na palubi rušilca so stali odlično disciplinirani jugoslovanski mornarji postrojeni in izkazali čast. Čuli so se zvoki trobente: Mirno! Na »Dubrovniku« je Mustafa Kemal ostal nekaj časa, nato se je pa izkrcal in se vrnil v Dolma Bakče. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija ■ta se s spremstvom odpeljala z motornim čolnom ▼ Saraj-Burno v starem Carigradu, da si ogledata muzeje in druge carigrajske znamenitosti. Pred Sa-raf-Burno je sprejelo Jugoslovanski kraljevski par osobje tukajšnjega poslaništva in konzulata z g. Lazarevičem, generalnim konzulom, in dopisnikom centralnega presbiroja dr. Jevtičem na čelu ter z reč turškimi novinarji. Takoj nato sta Nj. Vel. kralj in kraljica Marija stopila v avto, ki jima ga je dal na razpolago Mustafa Kemal, in se s spremstvom odpeljala v Tojkali-Saraj, enega izmed največjih in najbogatejših turških muzejev. Po muzeju je vodil kraljevski par generalni ravnatelj muzeja in poslanec Halil-bej. Nj. Vel. PKED*VEI1 t /i TttlOlRON-ttVI! Z/1 setJdlvL* 4 A /t tjrtrfiJSotfiVfau odSlotias/ Zastopnik za Jugoslavijo: 7. L. Rosenleld, Beograd, Zeleni renac 8. kralj in kraljica sta si z velikim zanimanjem ogledala razne zgodovinske predmete v tej zgodovinski palači in se strokovnjaški informirala o izvoru in starosti posameznih predmetov. Nj. Vel. kraljica se je posebno zanimala za oddelke, kjer so razstavljene razne vaze in kitajska keramika. Nato je jugoslovanski kraljevski par krenil iz muzeja v arheološki muzej, kjer je takisto ostal 10 minut, potem je pa sede! v avtomobil in se odpeljal v Sv. Sofijo, kjer je ostal 20 minut. Nato sta se Nj. Vel. kralj in kraljica ponovno vrnila v Saraj-Burne, stopila v motorni čoln in se odpeljala na »Dubrovnik«, kjer ni bilo nikakega sprejema. Drevi priredi Kemal-paša intimno večerjo na čast Nj. Vel. kralju Aleksandru in kraljici Mariji. Nato se bo jugoslovanska kraljevska dvojica spet vkrcala na Dubrovnik in najbrže že nocoj nadaljevala v najstrožjem ineognitu vožnjo na Krf. Turški komentarji Današnji turški listi prinašajo velike slike jugoslovanske kraljevske dvojice in podrobnosti o njunem potovanju in sprejemu. »Zumhuriet« pri- | naša članek pod naslovom: »Turki in Srbi«, v katerem popisuje zgodovinske zveze med Turki in j Srbi. List prinaša tudi sliko Karagjorgja. ' Kemal paša. Journal des Debats © JugOStavifll tU Bolgariji Pariz, 4. oktobra. AA. Listi priobčujejo obširna poročila o sestanku Nj. Vel. kralja Aleksandra z bolgarskim kraljem Borisom. Vsi poudarjajo, da je treba temu sestanku pripisati veliko zgodovinsko vlogo. V »Journalu des Debats« piše Albert Mousset, da je bil ta sestanek predvsem rodbinskega značaja. Nj. Vel. kralj Aleksander in bolgarska kraljica Ivana sta si brat in sestra po teti. Poleg tega pa je bil ta sestanek tudi političnega pomena. Pisec opisuje nato politične odnošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo po smrti Aleksandra Stainbulijskega in pravi, da otvarja kraljevski sestanek v okolici Varne novo fazo v razvoju odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarsko. Ta sestanek je v vsakem primeru otvoril pot do medsebojnega zbližanja. Ce neodgovorne organizacije, ki delujejo na lastno pest ali na pobudo s tretje strani, ne bodo izpod-kopale sedanjega poizkusa pomiritve med obema državama, potem je treba računati z velikimi sadovi včerajšnjega dne. Verjetno je dalje tudi to, da bo prišlo do izmenjave stališč tudi med drugimi balkanskimi vladami. Pisec opozarja dalje na to, da se je včerajšnji sestanek vršil na dan proslave 15-letnice kraljevanja sedanjega bolgarskega kralja in na dan 25. obletnice popolne bolgarske neodvisnosti. Zasluga za včerajšnji sestanek in za vse dalekosežne posledice pa gre predvsem obema vladarjema, ki sta se s širino svojih nazorov dvignila iznad psiholoških motenj, ki so tako dolgo zavlačevale pomirjenje med obema državama. Po atentatu na dr. Dollfussa nsmmmmmmmmmBmmmmmma^mmmmmmm^mmmmHmmmmmmmm^Bana^nmmm Javno mnenje se dviga proti terorju Hitlerjev cev Pariz, 4. oktobra, (a). Z Dunaja poročajo: Zdravstveno stanje dr. Dollfussa je popolnoma zadovoljivo. Kancler je prebil mirno noč, njegova temperatura je normalna. Kardinal Innitzer je davi bral zahvalno mašo, ki so se je udeležili člani vlade in diplomatskega zbora. Kancler je prejel brzojavne čestitke z željo po skorajšnjem ozdravljenju od vseh vlad in je nanje osebno odgovoril, zlasti na brzojavki Daladierja in von Nouratha. Posebno prisrčno brzojavko jo poslal Hull v imenu Združenih držav. Nc ve se še, ali bo tudi Hitler poslal brzojavno čestitko. Razen tega dobiva kancler čestitke tudi od raznih društev in korporacij. Tako je prišla med drugimi čestitat Dollfussu k srečni rešitvi tudi delegacija dunajskega socialističnega občinskega sveta, toda sprejela jo je Dollfussova žena, ker je ranjenec takrat ravno spal. Vsi listi kajpada obširno komentirajo včerajšnji atentat Skoraj vsi so mnenja, da je zveza med Dertilom in nacionalno socialistično stranko zadosti dokazana, čeprav se še ne more reči, kakšno vrste je bila ta zveza. Listi tudi naglnšajo, da je Dertil iz nacionalno socialistične rodbine. Snoči je nemški radio zaman skušal prepričati ljudi, da so atentat pripravili socialni demokrati. ker nihče tega ni verjel. Poluradni listi se izprašujejo v koliko zadene odgovornost za atentat nemške nacionalne socialiste, ki vzlic formalnim obljubam drugim državam, zlasti Italiji, da bodo prenehali sovražno propagando proti Avstriji, te kampanje niso opustili in hočejo na tak način vplivati na del avstrijske mladine. Ker pa to početje ni obrodilo uspeha, pravi »Reichspost«. jim ni ostalo več drugo sredstvo kakor zločin. Toda tako stvar ne moro več iti dalje. Ta atentat je posledica zarote, katere dalekosežnost še mnogo prekaša obseg alere s požigom nemškega državnega • zbora. »Reichspost« opozarja v zvezi s tem tudi na I brzojavko iz Amsterdama, ki jo je razširil Wol!fov | urad. coš tla so holamlski in belcijski listi napovedali mnogo atentatov v Avstriji ter vnaprej izjavili. da za te atentate Nemčije ne bo zadela nobena krivda. Poluradna »Wiener Zeitung« pa pravi, da se nacionalnim socialistom ne bo posrečilo umiti si roke od krivde za ta atentat. Dunajska policija je v zvezi s preiskavo o ozadju atentata snoči aretirala 25 oseb. ki so bile osumljene, da so v zvezi z Dertilom. Pozneje je pa vse aretiranee razen treh spet izpustila. Več tisoč članov patrijotske fronte in Heim-wehrovcev je priredilo spontan shod in manifestirala za Dollfussa. Govoril ie podkancclar Fey. V svojem govoru je zavrnil misel na maščevanje in na uvedbo obsednega stanja. Dejal te: Prisegamo zvestobo našem uvoditelju, našim Idealom, naši domovini In vsem tistim, ki se čutijo tako močne kakor mi in jim ni treba kričati po ocvetL Hočemo pravično vladati in nadaljevati energično svoj boj. Aretacije Dunaj, 4. okt. (a) Policija v Inomostu je danes aretirala 18 narodnih socialistov. Med aretiranci so vseučiliški profesor dr, Helbock, odvetniški kandidat Denz in dr. Pessendorfer, ki je prestopil k nacijonalnim socijalistom. »Extrablatt« se vprašuje, ali ni pravkar odkrita zarota nacijonalnih socijalistov v Miihlau-u na Tirolskem v zvezi z atentatom na Dollfussa, Listi menijo, da vodijo tudi od današnjih aretacij v Inomostu niti k atentatu na Dunaju. Francoski glasovi Pariz, 4. okt. b. Današnji pariški tisk obširno komentira atentat na dr. Dollfussa in zahteva, da se v bodoče še o-streje nastopa proti narodno-socialistični agitaciji. Listi simpatizirajo z dr. Doll-fussom. »Echo de Pariš« pravi, da bo ta atentat bolj okrepil akcijo in voljo za avstrijsko neodvisnost, kakor katerokoli drugo propagandno sredstvo. Atentat na dr. Dollfussa priča vsemu svetu o usodi, ki čaka Evropo, če bi se njeni voditelji v lastni slabosti in kratkovidnosti dali preslepiti, da pristanejo na razorožitev onih narodov, ki so najboljši čuvarji miru. Ostavka španske vlade Pariz, 4. oktobra, (n) Iz Madrida poročajo, da je parlament izrekel po kratki debati vladi g. Lerrouxu s 189 glasovi proti 91 glasovom nezaupnico. Takoj nato je g. Lerroux predložil predsedniku republike g. Znmorri ostavko svoje vlade. Predsednik republike je ostavko sprejel. Straiki v Ameriki Pittsburg, 4. oktobra, (a) Položaj v rudarskem revirju, kjer stavka 75.000 rudarjev, je še zmerom napet. Čeprav so voditelji delavcev izdali zapoved, naj se rudarji vrnejo na delo, se to ni zgodilo. V Searightu je priredilo okoli 15.000 stavkujočih shod in so govorniki pozivali zbrane delavce, naj ne gredo na delo tako dolgo, dokler ne bodo delodajalci priznali strokovnih organizacij. Preden se je vršil shod, se je okoli 20.000 rudarjev vrnilo na delo. Nekateri rudarski voditelji so izjavili, da so izdali nov poziv na delavce, naj se vrnejo na delo, češ da bi vztrajanje v stavki pomenilo uporniško dejanje. Iz več krajev v rudarskem revirju poročajo o raznih nasiljih. Dunajska vremenska napoved: Negotova oblačnost; nekoliko topleje. Zagrohški. vremenska napoved: Oblačno, počasi se bo zjasnilo, hladno. Tehtanje blaga na postajah Bolgrad, 4. oktobra, (a). Ker se je dognalo, da se železniške postaje pri določevanju teže pošiljk v razsutem stanju ne ravnajo po izdanih navodilih, temveč se določevanje teke taki j>ošiljki vrši na postajah na razne načine, je generalna direkcija državnih železnic izdala vnovič odlok, da se mora teža vagunskih pošiljk v razsutem stanju vedno določati na isti način, na predajni in namembni postaji, če se zahteva uradna določitev na vozni tehtnici, če imata predajna in namembna postaja takšno tehtnico in se zahteva uradno tehtanje. 6e pa predajna in namembna postaja nimata vozne tehtnice, ali pa če samo predajna jiostaja nima take tehtnice, se sme tehtanje na takih postajah vršiti s skladiščno tehlnico samo tedaj, če službene razmere to dopuščajo. Ce se pa tehtanje voznih pošiljk v razsutem stanju s skladiščno tehtnico iz prometnih razlogov ne more uradno izvršiti, se mora taka pošiljka stehtati na vozni tehtnici na pri naslednji postaji. Slomškova svetinja v Rogaški Slatini Podoba in kapela sv. Ane Dobrih štirideset let po Slomškovi smrti jc bila zavoljo upravnih prezidav, žal, porušena zdraviliška kapela v Rogaški Slatini, kjer je apostolski škof tolikokrat zbral svoje sobrate k duhovnim vajam, in sicer prvikrat pred dvakrat štiridesetimi leti, 1853. Iznad kapele se je dvigala ljubka značilna kupola, ki je že zdaleč bolj ko zvon vabila vernike k sebi. Od te »Slomškove kapele«, če smemo tako reči, je ostalo še troje oltarjev z glavno sliko svete Ane, majhen zvon in šestero drugih podob. To vse se je do danes ohranilo v novi zdraviliški kapeli. Posebno pozornost so ob prenosu posvetili veliki oltarni podobi svete Ane, katero so opremili s širokim zlatim okvirom. Ta se lepo prilega precej zasenčeni sliki in mogočno učinkuje nad glavnim oltarjem. Lepi sveti podobi se spodobi tudi lepo svetišče. Nova kapela je zgrajena po mojstrskih načrtih, ki sta jih izvedla nadsvetnika Schwarz in Heidcr, inženjerja stavbenega urada deželnih stanov v Gradcu. Zgradbo jc v šestih mesecih izvršil stavbeni mojster Miglič in poslovodja Danijel Madele, čigar oče jc zgradi! veličastno cerkev Sv. Križa na Slatini. Kako bi mogli najprimerneje označiti kapelo sv. Ane na Tavčarjevem hribu v Rogaški Slatini? Nemški slikar Mavricij Schvvind, ki ga veliki nemški lirik Edvard Morike šteje med svoje prve prijatelje, je naslikal tako romantično »Gozdno kapelo«, da bi človek mislil, v resnici ni mogoče najti take kapele. Vendar zdraviliška kapela Sv. Ane v Rogaški Slatini dosega in presega domišljijo romantičnega slikarskega mojstra. Letos 29. septembra jc minulo 30 let, odkar so ji — po zadnji zahvalni daritvi v prejšnji kapeli v zdraviliškem parku — pričeli polagati temelje, na katerih ie naslednjo pomlad vstala kot čudovito lepa goizdna kapela, ki je bila blagoslovljena 16. julija 1904. Zgrajena je iz domačega kamna, ki s svojo sivo barvo posebno prijazno proseva skozi zelene smreke in bukve. Prvotno se je mislilo, da bo kapela po svoji senčni in samotni legi, vsak čas bolj vlažna in nedostopna in zato zapuščena. Vendar sc ta boječa misel ni izpolnila, vsaj doslej sc še ni pokazalo, da bi postala vlažna in ostala osamljena. Nasprotno, edina napaka, ki se je žc pri načrtih zagrešila in ki postaja vsako leto večja, je ta, da je kapela pretesna: samo 10 m dolga in 6 m široka. Ob visoki sezoni ta ozka prostornost niti gostom ne zadošča pri nedeljski službi božji. Pomislile, da je samo ob letošnji sezoni kapela sv. Ane sprejela nad šestdeset mašnikov, ki so v petih mesecih skufvno opravili nad 500 sv. maš. Po-gostoma je zapel kapeliški zvon in veliko gostov jc privabil pod okrilje sv. Ane. Nc samo sv. maše, tudi sv. obhajila so se pri redni in pogostni službi božji pomnožila za visoko število: iz vrst gostov in bližnjih domačinov. Gotovo ni lepšega in primernejšega spomina na Slomškovo nekdanje blagoslovljeno gostovanje v Rogaški Slatini, ko jc ta okolnost, da se ob podobi sv. Ane, kjer je veliki apostol veliko molil za svoje ljudstvo, še danej časti Marija in moli sv. Evharistija po zgledu Slomškovem ui po vzvišenem motivu, ki ga je slikarski mojster Weissenkiircher 1686 umetniški vpo-dobil na »liki rv. Ane v označeni zdraviliški kapeli. Razorožitev Pariz, 4. okt. c. Agencija Ilava« iavlja, da jo ministrski predsednik Daladier poklical zunanjega ministra Paula-Boncourja, ker želi biti informiran o delovanju francoske delegacije v Ženevi o sedanjem stanu razo roži t veni n pogajanj. Kakor se doznava v političnih krogih, je Daludier poklical Paul-Boncourja v Pariz zato, ker so prišli protipre za gozdarskega pristava 8. pol. skupine k gozdarskemu oddelku banske uprave v Ljubljani, inž. Stanko Sotošek. Za pomožnega arhivarja pol. skupine je jvostavljen davčni upravitelj v Radovljici Vinko Beznik, dosedaj pomožni arhivar iste položajne skupine v Gornjem gradu. Belgrad, 4. oktobra, (a) Z odlokom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje je sprejeta ostavka na državno službo zdravstvenemu pripravniku pri načelstvu prevaljskega sreza dr. Niciforu Sinicu. Ženeva, 4. okt. b. Včeraj popoldne je bila v hotelu Beaurivage konferenca Sveta Male zveze ob sodelovanju francoske delegacije. Poleg zunanjih ministrov dr. Beneša, Jeftiča in Titulesca so se sestanka udeležili francoski strokovnjaki za razorožitvena vprašanja in stalni delegat pri Zvezi narodov, Massigli. Po izjavi ministra Jeftiča, ki jo je dal po konferenci, je Mala zveza razpravljala o razorožitvenem vprašanju. Stališče Male zveze, ki je po konferenci v Sinaji znano in ki se popolnoma strinja s francoskim stališčem, je uravnano v vseh podrobnostih s stanjem pogajanj med glavnimi interesiranimi državami. Splošen vtis ni pesimističen. Prevladuje mnenje, da se bosta po vrnitvi nemškega zunanjega ministra von Neuratha stališči nasprotujočih si struj znatno Po poplavi zboliSali. Sklep o tej zadevi seveda ne bo storjen pred povratkom von Neuratha, to tembolj, ker odhaja francoski zunanji minister Boncour v Vichi, dr. Beneš pa v Prago. Romunski zun. minister je svoj odhod odgodil do petka. Veliko pozornost je vzbudil včeraj predlog poljske delegacije pri debati o narodnih manjšinah v šesti komisiji. Poljska delegacija zahteva, da se manjšinska zaščita razširi na vse države. Za ta predlog se bo danes zavzel dr. Beneš, ki ga bo podprla še jugoslovanska delegacija, ki ta predlog tudi odobrava. Enako mu ne nasprotuje Nemčija, zato pa je računati z odporom ostalih velesil, predvsem Italije, ki načelno nasprotuje vsaki manjšinski zaščiti v notranjosti svojih meja. Regulacija Ljubljanice je nujna Deputacija Ljubljane je našla pri vladi polno razumevanje Belgrad, 4. okt. m. Že dva dni se mudi v Belgradu deputacija, obstoječa iz ljubljanskega župana dr. Puca, podžupana prof. Jarca, zastopnika Barjanske vodne zadruge predsednika Andreja Kneza in tajnika dr. Spiler-Muisa. Namen deputacije je, da zagotovi takojšnje delo na radi poplave ogroženem sektorju. Gradbeni minister dr. Srkulj je sicer odobril dela, ki se že izvršujejo z zneskom ca. 300.000 Din, da se pa dokonča delo na vsem področju in na najvažnejšem delu do čevljarskega mostu, je potreben še znesek 1,2C0.000 Din. Ker je finančni minister za ta dela odobril iz izrednih kreditov prispevek 500.000 Din, se bo takoj razpisala licitacija v skrajšanem roku. Razen za ta najnujnejša dela se je depulacija zavzela tudi za to, da se zagotovi izvršitev celotnega projekta z jezom pri sv. Petru vred. Zato je obiskala deputacija predsednika vlade dr. Srskiča, gradbenega ministra dr. Srkulja, finančnega ministra dr. Djordjeviča in njegovega prvega pomočnika dr. Nedeljkoviča ter druge. Od vseh strani jim je bilo zagotovljeno, da se uvideva nujnost izvršitve celotnega projekta in da je upati, da se bo lahko izvršil v smislu predlogov mestne 1 občine. Važno je tudi, da se je dosegel od Poštne hranilnice v principu pristanek, da se dovoli mestni občini ljubljanski in Barjanski vodni zadrugi posojilo v znesku 6 milijonov dinarjev, ki bi se amor- tiziralo v 6 do 7 letih. Ta pogajanja se še nadaljujejo in vse kaže, da se bodo ugodno zaključila. Zupan dr. Puc je še posebej obiskal ministra Puclja, da mu podčrta važnost teh del za zaposlitev brezposelnih delavcev. Deputacija odpotuje nocoj nazaj v Ljubljano, razen profesorja Jarca, ki namerava jutri obiskati še prosvetnega ministra dr. Stan-koviča. Za poplavljence Belgrod, 4. okt. m. Da zmanjšajo bedo in pomanjkanje, ki je nastalo zaradi zadnjih povodnji pri prebivalstvu v Sloveniji, se je nocoj sestal med-društveni odbor vseh slovenskih kulturnih društev v Belgradu, na katerem so sklenili, da se pobirajo prispevki med belgrajskimi Slovenci za poplavljence. Slovenske služkinje so pa do sedaj že same zbrale vsoto 1200 Din ter jo izročile svojemu, voditelju, katehetu Ulagi, ki je oba zneska takoj odposlal v Slovenijo in sicer 600 Din ljubljanskemu škofijskemu ordinariatu, ostalih 600 Din pa mariborskemu škofijskemu ordinariatu. Enako so tudi slovenski uradniki v glavnem ravnateljstvu državnih železnic, v kontroli dohodkov in v komercijalnem oddelku zbrali za poplavljence v Strugi znesek 7800 Din, ki so ga takoj odposlali tamkajšnjemu odboru za pomoč poplavljencem. V solzni Struški kotlini .. • Struge, 4. oktobra. Strašna poplavna katastrofa je prijazno in romantično stružko dolino v nekaj dneh izpremenila v dolino solz in gorja. Šele sedaj, ko so se vode že skoraj popolnoma odtekle, so se v vsej svoji grozoti razgalile strašne posledice divjanja pobesnelih vodnih elementov, šele sedaj je videti opustošenje in resnično škodo. Vsi upi in nade, ki so jih morda na skrivnem gojili nesrečni ljudje, ko so morali zapustiti svoje domove, češ, morda ne bo tako hudo in ko se bodo vode odtekle, se bomo že kako uredili, so se sedaj razblinile v nič in ljudje so postavljeni pred neizprosno resnico: Struge so se izpremenile v puščavo, ki jim za dobršen čas ne more več nuditi bivališča in hrane. HIŠE SE PODIRAJO Poročali smo že, da je povodenj podrla okrog 25 objektov, tako stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij itd. Vendar ne bo ostalo samo pri tem. Hiše se namreč še vedno podirajo Voda je napravila v njih razpoke, ki se vedno bolj večajo, iz-podkopala in omajala jim je temelje, rn tako se dogaja, da se od časa do časa podre pri kakšni stavbi stena, nakar se seveda udre tudi strop in z njim vred ostrešje. Strokovnjaki, ki so si ogledovali od povodnji poškodovane hiše, pravijo, da se jih bo večina podrla, ker je voda temeljito opravila svoje razdiralno delo. Ljudje si ne upajo iti spat v svoje domove, ampak prenočujejo pri dobrih sosedih, ki jim je še ostala streha nad glavo. ali pa se zatekajo na kozolce in v kašče. Pa tudi vse one stavbe, ki so manj trpele od povodnji, so v takem stanju, da bo treba res temeljitega popravila, da bo bivanje v njih življenja varno in človeka dostojno. Po vseh hišah pa so razbite vse šipe, podrla vrata, polomljeno pohištvo in razdrti podi. Voda pa je nanesla vanje tudi vse podno blata. Ljudje si niti toliko ne upajo v bivališča, da bi poskusili s snaženjem. Pa jih je tudi premalo in so preveč oslabeli, da bi mogli sami kaj opraviti. VSI PRIDELKI UNIČENI Grozno je razdejanje povodnji po njivah in poljih, ki so pred 14 dnevi tako lepo obetala. Uničeno je prav vse, do zadnje bilke. Ves letošnji pridelek je izgubljen. Pa ne samo to. Voda je uničila tudi vse, kar so imeli ljudje spravljeno v kaščah in žitnicah. Krompir je ves zgnil in ni prav za nobeno rabo. Ljudje ga spravljajo iz svojih kašč in ga zakopavajo ali pa odlagajo na gnojišča. Isto je z drugimi gomoljnicami in ista usoda je zadela tudi pšenico in druge žitarice, ki so jih imeli ljudje v kaščah pripravljene za seme. Žito o kaščah je v tednu, ko je bilo pod vodo, vzka-ilo in zdaj ga ljudje mečejo na gnojišča, strnjeno v velike kepe. PO DOLINI SE ŠIRI GROZEN SMRAD Zadnje dni je zadelo nesrečno dolino šc novo zlo, ki se ga je tudi bati. Po dolini se je namreč začel širiti grozovit smrad, ki ga povzroča predvsem gnitje poljskih pridelkov na njivah, zlasti gnitje zelja. Poleg tega pa je voda v stružko dolino nanesla vsa stranišča in fekalije, ki jih je nabrala med potjo od Dobrepolj do Velikih Lašč. Zaradi tega vlada med prebivalstvom upravičena bojazen pred kužnimi boleznima, ki jih utegne smrad povzročiti. Vsi vodnjaki v dolini so bili okuženi. Večino so jih že desinficirali, vendar je voda v njih uporabna komaj za živino, ljudem pa se po pravici gabi. Danes so gasilci iz Kompolj z motorno briz-galno pričeli izpraznjevati vodnjake in bodo vanje napeljali pitno vodo. V vsaki vasi so napolnili do sedaj po en ali dva vodnjaka, ki bosta morala služiti vsej vasi. LJUDJE OBUPUJEJO Razumljivo je, da je katastrofa, ki je prišla tako nenadno, delovala tudi na ljudi katastrofalno. Večina od njih je skoraj popolnoma obupaia. Vsi se zavedajo, da jc ogrožen njihov življenjski obstoj. Vse njihovo delo je sedaj usmerjeno predvsem v m tem, da si poiščejo nekje grižljaj kruha in da ri urede kjerkoli zasilna prenočišča. Od strašnega smradu jih boli glava in spanje, ki ga prebijejo na kakšnem kozolcu, jim nič ne zaleže. Vsi so upadlih, bledih lic, s katerih odseva glad, iz oči pa jim zre obup. Nihče ne ve, kako bo preživel to zimo, katere koraki so že pred durmi. je voda uničila tudi vso obleko in imajo seda^nA sebi samo tiste borne cape, v katerih so se rešili v strašni noči. Povodenj, ki jo je doživela stružka dolina, je mnogo hujša od one, ki jo je doživela pred 109 leti. Voda je stala pri tej povodnji za poldrug meter višje kakor takrat. To je videti iz opustošenja v cerkvi. V cerkvi je stala voda do malega 2 m visoko in je prodrla celo v tabernakelj do Najsvetejšega. Polomljene so v cerkvi vse klopi, uničena vsa mašna obleka in mašne knjige. Pri povodnji pred 109 leti je bila voda v cerkvi visoka le pol metra. Odveč bi bilo naglašati, kako nujna je pomoč. Le oni, ki je videl razdejanje od blizu, more vedeti to. Vse to, kar se je do sedaj storilo, je premalo. Zakaj s tem ni utešen niti glad nesrečnežev. Treba bo res širokopotezne prehranjevalne akcije, da se odpravi vsaj to zlo. Že zgoraj smo dali nekaj nasvetov v tem oziru. V drugi vrsti pa bi bilo nujno potrebno poskrbeti liudem za prenočišča in pa za bivališča čez zimo. Nikakor ni misliti, da bi večino hiš popravili do zime, da ne govorimo o onih domo ih, ki so se že in ki se še bodo podrli. Županstvo v Strugah je zaprosilo Rdeči križ, naj poskrbi za zložljive barake, ki naj bi se pripeljale v Struge in kjer bi se ljudje naselili čez zimo. Te barake je treba čimpreje postaviti na lice mesta, zakaj mraz pritiska in ljudje ne bodo več mogli spati po kozolcih. Minister g. dr. Srkulj je zadnjič, ko si je ogledoval poplavljene kraje, obljubil voiaško poimoč. Vse to pa bo le za prvo silo. Da pa se nesrečnemu prebivalstvu omogoči življenjski obstoj čez zimo, bo treba storiti še marsikaj. Ves slovenski narod naj z zasebno inicijativo stopi na plan. Dolžnost vseh društev, ustanov in kakršnihkoli organizacij je, da se zganeio in sicer teme-Uito ztfanejo. Ne bomo tu govorili o načinih, ki se jih poslužuje zasebna dobrodelnost, gotovo je, da je treba poskusiti prav vse, da se pomaga solzni stružki dolini. ★ Or^an 'e naoravil mir na Kubi Ilavama, 4. okt. (a). Tu je divjal hud orkan, čigar hitrost je znašala 112 km na uro. Vihar je porušil telefonske napeljave, podrl nešteto dreves in prisilil ljudi, da so se zaprli v hiše; tako ie nastal v mestu mir, kakršnega že tedne in tedne ne pomnijo. »Associatet Press< pa doznava, da je oblast dala zastražiti s četami ameriško poslaništvo, ker se je raznesel glas, da pripravljajo na poslaništvu bombni atenta. Po drugi strani se čtije, da pripravlja vlada aretacije članov društva >ABC« v masah; več voditeljev tega društva med njimi Menocala, so že aretirali. Včeraj se je vršil pogreb 27 žrtev predvčerajšnjih bojev. Ubitih je tudi 17 častnikov, več ko 20 jih je pa ranjenih. Blizu 300 častnikov so zaprli. Pravijo, da jih ne bo sodilo vojno sodišče, temveč redna sodišča, češ da niso več člani vojske. Belgrajske vesti Belgrad, 4. okt. m. Novo ustanovljena Zveza gostilničarjev Jugoslavije je sklicala za 25. oktober kongres gostilničarjev iz vse države. Belgrad, 4. okt. c. Tukajšnji listi javljajo, važnosti sadja kot dnevna hrana v najširše narodne sloje. Smatramo za enega najvažnejših ciljev te akcije, da se H»ede sadjo v armado, v bolnice 111 vzgojno ustanovo kot redna hrana. Poskušalo so bo tudi, da se osigura svežemu grozdju in sadju ter brezalkoholnim sadnim proizvodom v pogledu prevoza, prodaje, notranje trgovino in irvoza v inozemstvo največjo olajšave. Objavljamo ta apel celi naši rodoljubni javnosti in pričakujemo, da nas bodo v tej akoiji podprli posebno zdravniki, duhovniki, učitelji, vinogradniki in vse vinogradniške organ izuri je. ki jim je na srcu, da na moderni osnovi reograniziramo vinogradništvo in sadjarstvo na novo oživi — v korist od te proizvodnje in na korist celotnega našega gospodarstva in narodnega zdravja. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke za 30. september kaže naslednje postavka (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. september, vse v milijonih Din): Aktiva: zlato 1.797.54 vajut,e 0.3 (-0.3), devize 160.96 (plus 8,15) skupaj podlaga 1.904.8 .(plus 7.80), devize izven podlage 40.9 (—21.1), kovani denar 159.9 (—48.90), posojila: menična 1.900.6 (—2.14). lombardna 310.25 (—4.87), prejšnji predujmi državi 1.717.9 (plus 0.3), razna aktiva 180.3 (plus 32.3). Pasiva: bankovci v obtoku 4.371.7 (plus 96.561, drž. terjatve 7.85 (plus 1.4), žiro računi 550.1 (—104.7). razni računi 350.8 (plus 27.9), skupno obveznosti po vidu 914.8 (—75.4), obveznosti 7. rokom 1.239.0 (—63.0), razna pasiva 321.9 (—10.35). Skupno obtok in obveznosti po vidu 5.265.36 mili j. Di n. Odstotek skupnega kritja je ostal ne-lzpremenjen 36.02, in ravnolako zlalo kritje s 34.13 odstotki. Odlok deviz izven podlage je bil večji kot dotok deviz v podlago. Posojila so nndalje padla, zlasti pa lombard, najbrže radi zapadlosti oh ulti-mo četrtletja. Odtok sredstev banke z« ultimo je bil znaten in je znašal pri obveznosti po vidu 101.7. z rokom pa 63.0 mil i j. Ta odlok se je javil v povečanju obtoka bankovcev ter kovanega denarja. Najbolj se je zmanjšal kovani denar v zalocri b«nke, ki je padel na 150 milijonov Din. To pomeni, di je obtok kovanega denarja prvikrat prespani vsoto 1 milijarde Din, kajti vsem kovanega denarja imamo zn 1.200 milijonov Din. Insolvence v sentembru Po podatkih Društva industrijcev in veletrgov-cev v Ljubljani za mesec september je bilo ta mesec razglašenih v vsej državi samo 10 konkurzov in 4 poravnave, lani v septembru pa je bilo zabeleženih 55 konkurzov in 62 poravnav. V naši banovini smo meseca septembra imeli 2 (lani 9) konkurzov in — (lani 21) poravnav. Val posredovalnih postopanj je še vedno močen: v mesecu septembru jih je društvo zabeležilo 145, torej skoro 5 dnevno. V posredovalnih postopanjih prednjači savska banovina, odnosno zagrebško gospodarstvo. Septembra je bilo zabeleženih v savski banovini 94 posredovalnih postopanj. Veliko jih je tudi v Sloveniji, kjer jih je bilo registriranih 145 Doslej je bilo v vsej državi registriranih, v 0 mesecih veljave te uredbe: 1118 posredovalnih postopanj. Ta postopanja so popolnoma nadomestila kon-kurze in poravnave, katerih število je izredno padlo. Nova delniška družba. Trg. ministrstvo je odobrilo ustanovitev delti, družbe Bolbeher i Boršova, d. d. v Belgradu, glavnica znaša 0.0 milij. (1200 delnic po 5C0 Din). Aporti Marije Bolbeher in llil-de Boršova znašajo 0.4 milij. za vinsko trgovino. Vpisi v trgovinski register. Karel Golob, den-taldepot, trgovina z zobolehn. in zobozdravn. potrebščinami, Ljubljana; Philips, jugosl. trg. d. d., Belgrad. podružnica Ljubljana. Potrjeni poravnavi. KapuŠin Slanko, trgovec z ■neš. blagom v Kranju; Lapajne Ivan, lastnik tvrd-ke Lapajtie Ivan, izdelovanje kreme za čevlje. Borza Dne 4. oktobra 1031. DtMUl I' Danes so se učvrstili lečoji Bruslja. Londona in Nevvyorka, po|wstila sla Berlin 111 1 rst, dočim so druge devize ostale neizpremerfjene. Avstrijski šiling zaključen na ljubljanski borzi |io 8.80, v Zagrebu |*> 8.02 in v Belgradu |K> 8.60. 8.50. Grški bom so nolirali v Zagrebu ta.^U 3'' (39), v Belgradu pa 38.25 39 (38.25). JUGOSl IZDELEK Kdor na svojih čevljih PALMA nosi, ta za živce nič zdravil ne prosi. Dobiš Jih pri vsakem čevljarju. Pariz. Ob 11.45. Newyork 16.47, London 78.70. Zlato v Londonu 134. Ljubljana. Amsterdain 2307.07—2318.43, Berlin 1360.14—1370.94, Bruselj 798.02—801.96, Curih 1108.35—1113.85, London 176.08-177.68, Newyork 3658.27—3086.53, Pariz 223.88—225, Praga 169.79 — 170.65, Trst 209.90- 302.30. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 47.856 Din. Curih. Pariz 20.20, London 15.91, Newyorit 333, Bruselj 71.975, Milan 27.08, Madrid 43.15, Amsterdam 208.15, Berlin 122.875, Dunaj 72.53 (56.75), Stockholm 81.75, Oslo 80, Kopenhagen 71.10 Praga 15.32, Varšava 57.75, Atene 2.95, Carigrad 147, Bukarešta 3. Vrednostni papirii Danes je bila tendenca za državne papirje sl»-bejša in so tečaji deloma popustili. Dolarski papirji pa so se radi čvrstejše&a dolarja učvrstili. Do prometa je v Zagrebu prišlo 9amo v vojni škodi (500 kom.) in 7% inv. posojilu (50.000). Ljubljana. 7% inv. pos. 52—54, agrarji 28—29, vojna škoda 244 den., begi. obv. 37—38, 8% Bler. pos. 32—34, 7% Bler. pos. 30—31. 7% pos. DHB 42—45. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 52—54 (54), agrarji 28-29, vojna škoda 244 -244.25 (244, 244.25), 12. 245.50- 247 (246), 6% begi. obv. 37 —38, 8% Bler. pos. 32.50-34, 7% Bler pos. 29.50-31, 7% pos DIIB 43.50 den. — Delnice: Narodna banka 3600—3750, Priv. agr. banka 225—229, Sečerana Osjek 152.50—165, Iinpex 50 den Trboveljska 100 blago. Belgrad. Narodna banka 3650 bi., 7% inv. pos. 52 den., agrarji 28.50 - 29 (20), vojna škoda 243.50 —244 (244, 243.50), 12. zaklj. 247, 6% begi obvez. 37.25- 37.50 (37.80, 37.90), 1% Bler. pos. 29.75-30.25, 1% pos. DIIB 44 bi. Hmelj Žalec, 4. okt. Kupčija nadalje mirna, vendar se kljub stalnemu nakujx>vanju v manjšem obsegu plačuje po neizpremenjenih cenah 65 do 70 Din za kilogram. Za lepše partije prvovrstnega blaga pa., se z napitnino vred nudi tudi 75 Din za kilogram. Žalec, 4. okt. Mirno nakupovanje po neizpremenjenih cenah 87 do 105 Din za kilogram. Izpod dnevne cene producenti letošnjega pridelka ne dajo. Cerkveni vestnih Članice stolnih kongregaci.i Kraljice presv. Rožnega vencu iu Bre/.inudežue imajo v petek 6. oktobru ob 'A7 zjutraj sv. mašo s skupnim sv. obhajilom v alojzijeviški kapeli. Pridite vse! — Voditelj. ■Stolna kongregacija gospa bo imela jutri (v petek) ob 5 popoldne redni shod. Nočno čoščenjo v ljubljanski stolnici. Drevi ob devetih se prične celonočno češčenje presv. Srca Jezusovega v stolnici. Iz knjige »Večna molitev« se bo molila 10. ura: Zalivala zn božje dobrote. Zaključek češčenja v petek zjutraj ob šestih. — Od 8 do 9 zvečer je skupna molitvena ura z ljudskim petjem. Sv. Rešnje telo ostane vso noč Izpostavljeno. Moste pri Ljubljani. Drevi ob pol 8 bo v ka peliei Salezijanskega mladinskega doma pridiga zn može in fante; jutri ob pol 8 pa zn žene in mladenke. Po pridigi litanije in blagoslov. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20 Četrtek, 5. oktobra: »Sonata strahov« Red C Petek, 6 oktobra: ZaDrto. Sobota, 7. oktobra: »Sveta Ivana«. Izven. Opera Začetek ob 20 Četrtek. 5 oktobra: »Samson in Dalila«. — Red Četrtek. Petek, 6. oktobra: Zaprto (generalka). Sobota, 7. oktobra: »Pri belem konjičku«. Izven Globoko znižane cene. Radio frofframi Radio-Linbflnna t Četrtek, 5. oktobra: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.00 Otrok doma (Marija Kmetova) 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. Preželi) 19 00 Srbohrvaščina 19.30 Plošče 20.00 Glasbeno predavanje (Zorko Prclovec) 20.30 Končen zbora »Ljubljanski zvon« 21.45 čas, poročila 22.C0 Radio orkester. Petek, H. oktobra: 11 Šolska ura: Sadni teden i (M. Skulj) — 12.15 Plošče — 12.45 Poročila — 13 Ca s. plošče — 18 IPlošče — 18.80 Ruščina i 19 Sokolslvo (podstarosta Gangl) — 19.80 Izleti za | nedeljo (g. Badjura) — 20 Prenos koncerta i7 1 Zagreba — 22 Cas, poročila. Radlo-jazz. />rutfr proprcmii » Petek, fi. oktobra 1933 Belgrad: 20 Prenot iz Zagreba — Zagreh: '20 Koncert francoske glasbe - 21.30 Vokalni koncert (sopran) — Dunaj: 17.15 Komorna glasba - 19 Orkestralni koncert — Budimpešta: 17 Orkestralni koncert — 21.15 Ciganska glasba — 22.80 Koncert opernega orkestra — l^ipzig: 15 Koncert simfoničnega url;ostra 22.50 Koncert za violo in orkester — London: 21 Koncert simfoničnega orkestra Mlimhen: 18.05 Violinski koncert — 20.20 Vokalni in orkestralni koncert — Milan: 17.Id Komorna glasba in sopran solo - 20.30 Simfonični koncert — Varšava: 15.55 Koncert solistov (klavir, tenort — 16.55 Solisti (sopran, čelo) — 20.15 Koncert varšavske filharmonije MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ienltovonjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek n mali oglat Din 10*—. MaB oglasi s« plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega »naCaJa se račvne enokolonska S mm visoka petltna vrstica po Dtn 2*50. Za pismene odgovore glede mallb oglasov treba priložiti znamko. 1000 Din dobi, kdor mi preskrbi stalno službo. Naslov v upravi »Slov.« št. 11719. (a) llužbodobe Čevljarski pomočnik vajen vseh del, se takoj sprejme. — Franc Juvan, čevljar, pošta Radomlje št. 25 pri Kamniku. (b) Čedna natakarica katera zna plesti ali šivati na stroj, se sprejme. Zaslužek od litra po dogovoru. Ponudbe poštno ležeče Begunje pri Cerknici. (b' Služkinjo lahko začetnico, pridno in pošteno, sprejmem. — Ponudbe na upravo »SI.« pod »Priporočilo 15« št. 11753. (b) Gospodične za dnevni in večerni pouk v šivanju perila — se sprejmejo. Naslov v upr. »Slov.« št. 11736. (u) Stenografija slovenska ali nemška v popoldanskih ali večernih tečajih najhitreje in najceneje pri Trgovskem učnem zavodu, Pražakova 8. Začetek tečajev 6. okt. Večerni trgov, tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Pražakova 8-II. -Začetek tečajev 16. okt. Informacije brezplačno pri vodstvu zavoda. u Stanovanja ODDAJO: Štirisobno stanovanje s kopalnico — oddam. Resljeva 13. Ič) Dvosobno stanovanje oddam. — Podjunska 4, Šiška. (č) Stanovanje enosobno s pritiklinami oddam v Rožni dolini cesta VII/4. (č) Krasno stanovanje dve sobi, kabinet, kopalnica — oddam takoj v Zgornji Šiški. — Vprašati med 2. in 3. uro. Erjavčeva 4, P. D. (č) Stanovanje enosobno, z vsemi pritiklinami se odda. Izve se v gostilni pri Kovaču v Dravljah. (č) Dvosobno stanovanje veliko, suho, elektrika, vodovod, pralnica, blizu udmatskega tramvaja — ugodno oddam z novembrom. Predovičeva ulica št. 11/I. (č) Mesečno sobo razgled na cesto, poseben vhod, klavir na razpolago — oddam — Aleksandrova 7/11, levo. (s) Posestva Zavarujte denar! Kupite takoj poceni (115 tisoč) enonadstropno, dvo-stanovanjsko hišo (vilico). Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 11741. (p) II Pohištvo i Posojilo dam na trgovsko hišo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »V gotovini« št. 11744. (d) Kdo mi posodi 2000 Din na knjižico od 5300 Din, na katero se lahko dviga vsakih 14 dni. Radi takojšnjega odpoto-vanja prosim se oglasiti v četrtek do 3 pop. v upravi »Slov.« Maribor, kjer se izve naslov, (d) Dvosobno stanovanje z vrtom poceni oddam s 1. novembrom. Poizve se: Glince cesta XIII/4. (č) Trisobno stanovanje ker se je dosedanji zdravnik izselil, se odda takoj v najem trisobno stanovanje s predsobo in vsemi pritiklinami v občinskem domu Dev. Mar. v Polju 94. Stanovanje, ki ga oddaja občina Dev. Mar. v Polju, se lahko ogleda med uradnimi urami od 8—12 in od 14—18. Nudimo vam v nakup zajamčeno solidno izdelane spalnice, jedilnice, kuhinje itd Najmodernejše, od fine do preproste izdelave, po zelo ugodnih cenah in tudi pod zares ugodnimi pogoji. - Egidij in Karol Erjavec, zaloga pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), Št. Vid nad Ljubljano. (š) Kupimo Jabolka za prešanje kupim. Oglasiti se z navedbo cene na naslov: Franc Zdolšek, Sv. Jurij ob j. ž. (k) Vsakovrstno zlato fciipnle po aaiviliib cenah CERNE, luvelir Llubliana. Woifova ulica it. 3 Hmeljevk starih ali mladih, rabim več vagonov. Ivan Ocvirk, Latkova vas, Sv. Pavel pri Preboldu. (k) Zobozdravniki vrtalni stroj na električni ali nožni pogon, dobro ohranjen — kupim. Ponudbe z opisom in ceno na upravo »SI.« pod »Kolovrat« it. 11754. Javorjeve plohe suhe, Ia — kupim večje količine. Ponudbe s ceno franco nakladalna postaja na Ivan Kerč, tovarna furnirja, Dob pri Domžalah. (k) [25JEE0 Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za stroino pletenje in ročna dela po nainižiib cenah pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana — Židovska ui. in Stari trg. Kislo zelje novo, prvovrstno rezano in cele glavice za sarmo, s sodčki v vsaki množini dobavlja po brezkonku-renčnih cenah Gustav Erklavec, Ljubljana, Ko-deljevo 10. Tel. 25-91. 1 Specialno itbiro modnih hlač in piimparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Jabolka! Kdor želi zimska jabolka, naj se takoj oglasi v javnem skladišču Dunajska cesta 33. (1) I! Obrt Žične posteljne vloge in zložljive železne postelje izdeluje najceneje ter sprejema iste v popravilo Pavel Strgulec. Gosposvetska cesta 13. Kolizei. Ljubljana. (t) Pšenično moko najboljSib mlinov nndi najceneje reletrsovilMi žita in mlevskib izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Kesljeva cesta U. " 'S I« ^^^SsSiSfflli Po volji Vsemogočnega je dne 3. oktobra zvečer odšel po večno plačilo, po kratki bolezni, v starosti 70 let, naš nepozabni, predobri brat, prečastiti gospod Ivan Nemanjič župnik v pokoju po prejemu svetih zakramentov. Pogreb preblagega pokojnika bo v petek dopoldne ob 9% po opravljenem zadušnem opravilu. Vsem, ki ste poznali našega dobrega gospoda brata, ga priporočamo v pobožno molitev. V Metliki, dne 4. oktobra 1933. FRANC, brat; TEREZIJA in FRANČIŠKA, sestri. ŽULJI Mlečna kava je znano priljubljeno hranilo. — Potrebujete dobro, močno in okusno kavo po najnižji ceni. — Ste li že poskusili Meinlove kavne mešanice? — 2e za 7 Din dobite '/» kg dobre Meinlove kavne mešanice JULIO. MEINL utemeljeno 1862 LJUBLJANA, Šelenburgova 8. MARIBOR, Gosposka 7. CELJE, Kralja Petra 10. PTUJ, Panonska 3. Stanovanje 3 sobno, udobno urejeno, z vsem komfortom, v sredini mesta se odda takoj ali pa s 1. novembrom 1933 v najem. Pojasnila se dobe v Gajevi ulici 5/1., soba 128. Otvoritev cvetličarne! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem odprl na Tyrševem trgu, kjer 6e nahaja nov živilski trg — cvetličarno v novem paviljonu, katerega 6em opremil z vsakovrstnimi cvetlicami v lončkih in narezanih. Istotam se dobe vse vrste venci in šopki, sveži in preparirani. Za obilen obisk se vljudno prijjoroča Vincekovič Ivan vrtnarstvo, Piui _ Nabavite si takoj brošuro Za občinske volitve Brošura vsebuje: zakon o volivnih imenikih zakon o občinah uredbo o sestavi kandidatnih list Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in stane 5 Din brez poštnine. FOTOAPARATI toetoonih tordk Zeiss-lkon, Roden-stock, Voigtlander. IVelta, Certo i. t. d. i. t. d. ima Dedno o zalogi FOTOTRGOVIN A JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE o Ljubijani. Miklošičeva cesta S Če so Vaše noge občutljive, čs Vat žulji bodejo, grizejo in pečejo, dodajts vodi Saltrat Rodell, dokler ne dobi videz mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopslj, »s bo izločil kisik, ki je nosilec zdravilnih soli, prodrl bo v znojnice, zdraveč in umirjajoč kožo in kožno tkivo. 2ulji Vas ne bodo vei grizli in pekli. Krvni obtok bo popolnoma obnovljen in občutili se boste prijetno in zadovoljno. Žulji s« bodo omehčali v veliki meri, da jih bo mogoče popolnoma odstraniti s korenino vred. Odrgnjena mesta se bodo zacelila, otekline pa bodo splahnele. Lahko boste nosili čevlje za celo ite-vilko man še, kakor poprej. Saltrat Rodell se prodajo povsod v strokovnih prodajalnah z našim jamstvom. Njegova cena je zelo zmerna. Pletilje sprejme pri takojšnem nastopu tovarna „IKA" -v Kranju PUH- PERJE R MIKLAUC LJUBLJANA SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. HUDI PO IZBGDNO UGODNIH OENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNA PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 0 IL NADSTROPJE KJ kj a |S C o s v — ► -3 a ■K .9 ~ "Ji C t: a .SaM 3 t 3U 0) -1 J u UJ ».Sj ga. « t S g£ • ® I -S a c e 1 Q > M1-' ■SSs. o -i "o S « 00 ■■ a ? rvj c J3 j, SOQ 2 »n i- ;> a j » o •o a i . £ jj B m O 5 S 03 a aga Jj XI d 25 » .A ~ o , — D O « I ® U s — « o U V O "c w " Q v H S.j rf » o® 3 o a "S ° s .9 o° I 5 B « S ■J 3 '01 Z !» -iJ o."S 3 -J = -a S -t a. o »-o Samuel Lover: 134 RORY O'MORE Irski ljudski roman. »Bog vam daj zdravje, predobri ste,« se mu je ginjen in srečen zahvalil Rory. »Zeleno in zlato je lepo na zastavi (narodna barva), a pri moji veri, ne vem, če ni prav tako čedno tudi v roki.« Ko so šli iz cerkve, so svate vabili na desno in levo in povabljeni so šli z ženinom in nevesto domov. Bilo jih je toliko, da niso mogli v hišo. Tisti, ki so bili boljše volje, so sedli kar zunaj na trati, dočim so se drugi gnetli notri. Duhovnik in De Lacy z nevesto in družicami so sedeli na častnem koncu mize, kjer je krožilo vino in punč, za ženske so pa pristavili vodo za čaj. Ko sta prečastiti in De I.acy imela dovolj vina, sta šla ven, kjer so goslači in trobentarji zagodli za fante in dekleta, ki so komaj čakala, da se zavrte. De Lacy je peljal nevesto ven in z njo zaplesal prvi ples, nakar je vsak fant šel po svoje dekle. Ko je ples malo prenehal, so se šli krepčat s čajem in punčem. Ženske so čaj silno rade srebale, zakaj tistega, ki so ga navadno pile, so nabrale kar z iste meje, iz katere so delali metle, tako da je bila zanje pijača iz aromatič-nega zelišča, ki jim ga je pripravila De Lacyjeva do-brotnost, nekaj posebnega. »Oh, ta čaj je pa nekaj nebeškega, gospa 0'More, takega še svoj živ dan nisem pila,« se je navduševala stara soseda, ki ga je popila že nešteto skodelic. »Ali ui res dober, jelite,« je potrdila vdova 0'More, »gospod De Lacy nam ga je prinesel, on sam.< »Ali prodaja čaj?« je vprašala stara žena. »Pst,< jo je opozorila vdova in stisnila obrvi, »on je gospod, draga moja, in ne prodaja ničesar.« »Glejte, glejte, kako tam govori z Mary,< je zopet pripomnila soseda. »Draga moja,« je vdova zaupno pristavila, »ta čaj je prinesel s svojega lastnega posestva, kjer raste in zato je tako dober.« »Tako, tako! Kje pa je to, draga gospa 0'More?« »Na Francoskem,« je odgovorila vdova, »a tiho, ne povejte nikomur.« »Da, da, seveda, vem, da zdaj ne smemo črhniti besedice o Francoskem. Bog pomagaj,« je dejala starka. »Še eno skodelico ga bom, da me bo potolažil!« »Kar dajte ga,« je odvrnila vdova in nagnila lonec za čaj tako močno nad skodelico čestilke čaja, da je padel pokrov lonca na posodo in odbil kos od nje.« »Oh, niti kaplje vode ni več v loncu! Kje pa je kotliček z vročo vodo?« Tisti, ki je skrbel za vročo vodo, je v lonec s čajnim zeliščem dolil vode in gospa 0'More je zopet napolnila skodelico svoje stare sosede. »Samo bojim se, da ni dovolj močen, gospa,« se je opravičevala vdova, »zakaj prvikrat sem ga pustila dlje stati kakor zdaj; čaj ni dosti vreden, če ga ne pustiš stati.« »Tako je, draga gospa 0'Moreova,< se je vteknil Phelim 0'Flanaghan, ki je bil blizu in slišal, kako sta se ženi pogovarjali; »čaj ni vreden počenega groša, če ne stoji in največja posebnost ali posebno odlična lastnost ali denominacija čaja je ta, da se močno razlikuje od ljudi; dočim namreč ljudje postanejo slabi, če stoje, postane čaj močen. Ha, ha, ha.« »Oh, pojdite, pojdite, Phelim, vedno prihajate z vašimi učenimi besedami I — Kakor sem dejala, gospa,« I se je vdova zopet obrnila k sosedi, »čaj pustim dolgo stati, da zrno poči, zakaj če zrno ne poči, od česa naj pride njegova dobrota?« »Gotovo,« je pritrdila soseda, »a če vzamete dobroto naenkrat iz njega, ne ostane nič za pozneje. In to je dobrota tega čaja. O, kakšen fin čaj je to! Kako dober okus vzame od druge vode!« »Zdaj pa zapojmol' Zapojmo,« so začeli klicati glasovi, v katerih je utonilo modrovanje ženic, kako pripraviti najboljši čaj. Klicali so nevesti, naj po priljubljeni narodni šegi zapoje. Kathleen je zardela; sram jo je bilo, ko je pomislila, kako bi vse še bolj vanjo zrlo, če bi pela, kakor so zrli že do tedaj; a Rory ji je prigovarjal in dajal poguma in tudi sama je vedela, da je nekako dolžna, da prispeva k dobri volji svojih svatov. Zato je vstal? in zapela to-le pesmico: Nekoč imela sem snubce. »Nekoč, ko dekle živela sem v dolini, imela vse polno sem snubcev. Odslovila sem petdeset jih, še predno sem štela dvajset let. Kako srečno so urice tekle! Za zimo nikoli jaz vedela nisem. Ljubezen obsevala je mračne večere. Ker vsak mesec prinašal je novega snubca, vse leto je bilo pomlad, sama pomlad A Kupida nežnejša krila ne morejo dolgo leteti s Časom starim. Tako sivobradi prevzame gospodstvo, ko življenja poldne nam zazvonL Zato spletaj, dokler je jutro, venec, dokler je rosa. Tesno okoli srca ti bo ovit, ko poldne bo minilo.« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc, Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik; Lojze GolobiS. Most čez Savinjo Celje, 2. oktobra. V Celju je prebivalstvo to in onstran Savinje ie vedno brez vsake brvi, da ne govorimo o mostu, Osebni promet se vrši s prevažanjem v čolnu. Če se pomisli, kako so kraji na obeh straneh med seboj gospodarsko zvezani, pridemo do zaključka, da je sedanje stanje, prevažanje v čolnu, tudi za prvo silo popolnoma nevzdržno. Iz Brega, Košnice, Lise itd. morajo otroci, delavci, uradniki, dnevno čez Savinjo v šolo in po poklicu. Posestniki imajo dnevno opravka v mestu. Na drugi strani pa imaio prebivalci na levem bregu Savinje tako iz mesta, kakor tudi okoličani iz Lave, Ložnice, Babnega, Medloga itd. posestva na oni strani Savinje, največji del okoliške občine je na levem bregu, občinski urad pa na desnem bregu in vsi ti se morajo po uradnih poslih na občino z županom vred prevažati na čolnih. Vsaj zasilna brv za pešce bi se dala z malimi stroški napraviti, da bi bil osebni promet za prvo silo omogočen. Glede kraja, kjer naj bi bil pozneje definitiv-no postavljen nov most in menda tudi brv, pa se nam vidi, da se je to vprašanje brez potrebe kom-plitriralo, da se rešuje samo z enega vidika in vsled tega tudi niti eden do sedaj v pretres vzetih načrtov ne reši zadovoljivo že leta in leta občutnega vprašanja novega mostu. Dosedanja komunikacija čez Kapucinski most, kakor je bil in se na; obnovi, bodisi aa starem mestu ali pa preloži nekoliko viije ali nižje bližje železniškega mosta je neznosna in nepraktična, bila in bo. hna kot druga ulica, skozi katero bi se stekal promet na novi most, je ozka s starinsko značilnostjo. Vnaprej j« odkloniti načrt, da bi se z Glavnega trga s porušenjem raznih hiš dobil prostor, da bi sla cesta pred farno cerkvijo na novi most. Vsa starinska lepota zaokroženih prostorov, kar jih imamo še v Celju, bi bila uničena ne glede na velikanske stroške, ki bi bili s takšnim podjetjem združeni. Tudi most bližje železniškega ne bi zadostil potrebam, zlasti pa bi problem ureditve prometa skozi tesne ulice še bolj zamotal. Eno kot drugo bi motilo prijazen in miren značaj zgodovinskega razvoja mestnega središča, kakor ga imamo danes. Mestno načelstvo je poizkušalo zadnje čase urediti promet po ozkih prijaznih mestnih ulicah tako, da so se določile za prevoz ulice in ceste bolj na periferiji, kakor Vodnikova ulica itd. Nimamo pa samo tega problema, kako urediti promet skozi mesto, s čemur je v najožji zvezi most na sedanjem mestu ali tam v bližini, marveč ima- mo tudi problem, kako zavarovati mestni park pred vsakoletnimi poplavami, ki napravijo velikansko škodo. Treba bo misliti tudi na to, kako park obvarovati pred periodičnimi uničenji, ker skoroda nima smisla vedno in vedno težke V60te brezplodno žrtvovati poplavam. Dalje nimajo Lisce, ki so dobile s svojimi vilami povsem letovišč-ni značaj, skoro nikakšne prave zveze z mestom. Ravno tako nimajo okoličani na levem bregu Savinje nikakšne prave zveze s svojimi posestvi v Liscah in Košnici, ko so morali do sedaj in bi morali v prihodnje v svoje vinograde gnoj iz doma, iz gozdov pa eteljo itd. daleč na okoli skozi mesto in po kolovozu kredi parka vozariti ter pri tem zamuditi po cele ure. Naprava novega mostu je tedaj v zvezi z vsemi temi vprašanji, ki bi se vsa mogla na najcenejši način skupno v zadovoljnost vseh prizadetih ugodno rešiti. Naše mnenje je, da bi se naj defi-nitiven most napravil v podaljšku Trubarjeve ulice naravnost v park, tam bi se sedaj po sredini parka potekajoči kolovoz preložil na breg Savinje, kjeT teče glavna aleja, obrežje bi se dvignilo za kak poldrugi meter in po tem obrežju izpeljala cesta. S tem bi bil park za vedno zavarovan, cesta sredi parka, ki se itak namerava preložiti, bi odpadla, Lisce, kakor tudi vsi okoličani na tej strani bi dobili ugodno najbližjo zvezo, promet skozi tesne mestne ulice pa bi bil preložen na periferijo, ker bi bil z glavne ceste od Vojnika in iz Savinjske doline, kar pa gre proti Laškemu, najbližje usmerjen čez novi most. Glede železniškega kolodvora pa je treba konštatirati, da se z desnega brega Savinje, to je z Brega in Polul tako malo tovori, ker že iz Tremerij odkladajo in nakladajo na Laškem in kar gre od železnice na drugo stran Savinje tako minimalno tovora, da ta stran vprašanje sploh ne pride vpoštev. Ako se še pomisli, da so prebivalci v Liscah in gotovo tudi prebivalci iz Lave, Ložnice, Medloga itd. pripravljeni prostovoljno prispevati večje žrtve za most, kakor ga tukaj zamislimo, bi pridobila stvar še večjo možnost realiziranja, in kakor rečeno, rešeni bi bili problemi tako neugodnega prometa skozi mesto, regulacije Savinje in rešitve parka, zveze z Liscami in okolice s svojimi posestvi onstran Savinje. Kjer je stal sedaj Kapucinski most, naj se bi napravila širša brv, da bi mogli pešci in tudi ročni vozički čez. To je želja pretežne večine celjskega prebivalstva kakor tudi okolice in upamo, da merodajni faktorji ne bodo šli mimo tega brez tehtnih razlogov širšega pogleda. Bodi kjerkoli povsodi Metlika, 4. okt. Letos je praznoval 70 letnico. Oslabel je že bil in vedeli smo, da dolgo več ne bo, a se je krepko še upiral. Da mu je pa smrt že pred vrati, tega pa nismo slutili. Saj je še vedno hodil po Metliki. Še na obiske je šel. Včeraj zjutraj pa so povedali, da je oslabel. Zaželel si je svete zakramente. Sinoči pa je že doživel. Rojen je bil pokojni v Metliki 19. julija 1863. V mašnika posvečen je bil 1. 1883. Od tedaj se je trudil za dušni blagor vernih po raznih krajih Služboval je v Šent Lambertu, v Šent Janžu, pri sv. Treh kraljih kot župnik in župni upravitelj. Na več mestih je bil preje kot kaplan. Dolga leta je bil že upokojen. Pokojni je bil blaga duša. Včasih morda trde besede, a vedno mehkega srca, ki je vsakemu rad pomagal, kjer je le mogel. Ne le osebam je bil radodaren, tudi dobre stvari je velikodušno pod-piral. Posebno apostolstvo sv. Cirila in Metoda mu je bilo pri srcu in mu je daroval prav znatne vsote. Po naravi je bil naglega značaja. Kratko in jedrnato, tako j« bilo njegovo geslo in urno tudi njegovo delo. Zadnja leta je začel občutno pešati, Že pozimi je močno oslabel, a se je še opomogel, a sedaj se je njegova ura iztekla. Naj v miru počival Povode/tj v Št. Vidu pri Stični Št. Vid pri Stični, 2. okt. »Slovenec« je poročal o poplavah po raznih krajih Slovenije. O tem pa, koliko škode je prizadela povoden j v Št. Vidu na Dolenjskem, še nismo nič brali. Pa vendar je škoda vslcd povodnji pri na6 morebiti večja, kakor marsikje drugod. Po vseh nizko ležečih njivah ie nastopila voda. Ajda še sedaj, ko je preteklo 10 dni od poplave, stoji v vodi. Neki posestnik v Velikih Pečali je imel 14 mernikov ajde vsejane, ki je vsa še sedaj v vodi. Krompir, v kolikor ni bil izkopan, je uničen. Koruza se bo izpridila. Naliv je mnogim odnesel prst z bregovitih njiv. Velike Dole, vas v občini Stehanja vas, ki šteje 18 hišnih številk, so tako zalite z vodo, da izgledajo kot jezero. Tudi v hiše je voda prišla. Iz kleti ie bilo treba znositi krompir. Promet do nekaterih vasi je mogoč samo z brodom, ker so pota še sedaj pod vodo. V vasi Dob je stala vodu cclo v cerkvi. Škoda, ki jo je povodenj napravila, se ne da še preceniti. Strašno pomanjkanje preti letošnjo zimo. Žalosten konec veselega dne Metlik a, 4. novembra. V nedeljo, ko so vzeli izletniki slovo od sv. Ane na Vidošičih, da se iz Bele krajine vrnejo v Ljubljano, so nekateri vinogradniki z žalostjo ugotavljali škodo po vinogradu. Le kdo nam je tega kriv, tako so ugibali. Eden se je tako razburil, da je kar kol pograbil in se spravil na Ivana Guština, gostilničarja in župana iz Drašič. Tudi pomagačev je nekaj imel, tako da je bilo grdega kričanja in tepeža. Pozno zvečer so klicali zdravnika. Ranjen je g. župan Guštin, njegova hči in njegov brat, ki ima na glavi precej hudo po-škodho, in Plut iz Plesičevega vrha. Tak je bil žalosten konec ve«elega dne. Elida nudi zopet, kar zahteva čas ... Milo Elida 7 cvetic — po času primerni nizki ceni! Je posebno voljno in ima veliko lepotno moč, naredi kožo mladostno nežno, polt čisto. Njegov opojni vonj godi telesu, razodeva telesno neeo. ELIDA MILO V obrambo davčnih uradnikov V desetih letih — deset pogrebov Iz Železnikov nam poročajo: Družino Janeza Logarja je zopet zadela huda nesreča. Pretekli teden je utonil triletni sinček Joško. Hud udarec je to za tako preizkušeno Logarjevo družino, saj je imela zadnjih deset let kar deset pogrebov. Žalujoča očeta in mater naj tolaži zavest, da se mali Joško že veseli med angelci v nebesih. Pri Jo-škovem pogrebu so se pri nas prvič vršili obredi v slovenskem jeziku. K aleri dr. Druškoviča v Skoplju Lz Skoplja smo prejeli naslednje vrstice, ki jih radevolje objavljamo: Ne da bi jemali v zaščito dr. Druškoviča kot odvetnika — dasiravno dejanja, ki jih je okrivljen, zdaleka ni«o tako pomembna, kakor bi si čitateij dosedanjih poročil mogel zamisliti _ moramo vzeti v obrambo dr. Druškoviča kot človeka in dolžnost nam je, da javilo ožigosamo metodo apriorne obsodbe in da iz principielnih razlogov protestiramo proti pisanju in zatrjevanju, da j e dr. Dru-škovitč izvršil celo »vrsto goljufij«) Poudariti moramo namreč, da dr. Druškovič radi dejanj, ki se mu v časopisih pripisujejo, sploh ni bil aretiran niti še zaslišan in še manj obsojeni Priibiti moramo dalje, da vsi dr. Druškovičevi »zločini« — v kolikor sploh obstojajo in v kolikor bodo sploh dokazani — sikupno v denarju preračunani ne bi dosegli one vsote, radi katere bi na pr. gospodar hlapca tožil, ako bi mu le-ta tako vsoto ukradel! Čemu torej obsoditi človeka v naprej, čemu in v čigavo korist zrušiti eksistenco ene družine?! Dr. Druškovič ni imel mnogo prijateljev, tudi med nami Slovenci ne; vendar pa danes vsi — od stanovskega kolege, uradnika in do delavca — obžalujemo, da so razne okoliščine privedle do neprijetnega dogodka, svoje rojake v domovini pa prosimo in jim kličemo: Ne kamenjaj tel — F. K. Tatvine, nesreče, smrt Škofja Loka, 4. okt. V Virmašah 43 se je oglasil v ponedeljek popoldne okrog 2 tat, kj je pri posestniku Cofu Antonu odnesel 1750 Din gotovine, last matere in hčere Antonije. Tata, ki 6e je najbrže splazil v hišo skozi kuhinjsko okno, je prvi zapazil pri izhodu iz hiše mali Tonček Langerholc. Sumljivega človeka visoke postave, v rjavi kapi in rjavi obleki so zapazili tudi drugi sosedje, toda o tatvini se je zvedelo šele, ko so domači stopili v hišo in našli v kamri razmetane omare. Čudno je, da se tat ni upal vzeti kaj od src-brnine, ki so jo tudi našli razmetano. Prav blizu je imela hči Katra spravljeno še večjo vsoto gotovine, ki je pa tat k sreči ni našel, lata zasledujejo orožniki. — Ljudje, denar spravljajte v hranilnicah, da ne bo nesreč. Tesar K ura lt Viktor iz Sore se je pri delu v Medic-Zanklovem podjetju v Medvodah tako močno usekal v levo koleno, da so ga morali vsega v krvi takoj odpeljati k zdravniku dr. Viktorju Kocjančiču v škofjo Loko. ki nvu je rano zašil. Kot čujemo, ie že izven nevarnosti. — Še isti dan je moral nuditi dr. Kocijančič zdravniško pomoč 4letnemu Poldku R u p a r j u iz Sopotnice, kateremu je pri zvedavem preizkušanju mlatilni stroj raztrgal levo dlan. Danes zjutraj se je vršil slovesen pogreb v ponedeljek umrlega kovača Franca Zakotni k a. Kakor je živel in vzgajal svojo ugledno družino lepo krščansko, tako je tudi lepo umrl in bil pokopan. Velike množice prijateljev iz ™eh krajev so ga prišle spremit na pokopališče, kjer so mu grob obsuii z venci. Naj počiva v miru I Svojcem naše iskreno sožaljel Prejeli smo: »Na seji ljubljanskega občinskega sveta dne 22. septembra t. 1. je stavil občinski svetnik gosp. Frelih nujni predlog za intervencijo mestne občine pri finančnem ministrstvu zaradi baje previsokega ocenjevanja lastnih stanovanj in lokalov, gosp. Soss pa zaradi pretiranega zviševanja odmerne podlage za pridobnino. K predlogu se je oglasilo več govornikov, ki so ostro napadali dozdevne napake finančnih oblastev. Predloge in debato so priobčili vsi ljubljanski dnevniki. Z ozirom na to, ker so bili očitki javno izrečeni in objavljeni pred vsem občinstvom, naj nam bo dovoljeno, da tudi mi istim potom podamo javnosti točno sliko o tej zadevi, odnosno, da javno protestiramo proti načinu predstavljanja stvari, ki bi našemu stanu utegnil hudo škodovati Nestvarno vsebino interpelacij kakor tudi vse debate sploh smo prisiljeni namreč smatrati za le deloma prikrit napad na davčno uradništvo, ki vrši svojo težko in odgovorno dolžnost v okviru zakonov in zakonskih predpisov pravilno in vestno, kakor uradništvo vseh drugih resorov, katerih posel pa po svoji naravi ne vzbuja tolikšne javne pozornosti in — ogorčenja. Naglasiti moramo že v uvodu, da se ni našel v občinskem svetu nihče, ki bi bil vsaj poskusil braniti naš stan pred neutemeljenimi in nedokazanimi očitki. Ni nam treba dokazovati itak znanega dejstva, da v splošnem davčni uradniki, kakor zdaj tudi v minulosti nikdar niso z naslado in z uživanjem navijali davkov. Zavedamo se, da je naša dolžnost, da odmerjamo vse davke, tako tudi zgradarino in pridobnino po zakonu, pravično, nepristransko in krajevnim ter socialnim razmeram primerno. Ni naša krivda, če se je ugotovilo šele v zadnjem času, da so ravno med imovitejšimi hišnimi lastniki plačevali premnogi zgradarino, kolikor so jo pač sami hoteli. Ne le, da se jim je ocenila vrednost lastnega stanovanja naravnost smešno nizko, obče znano je tudi, da so mnogi celo prejete najemnine nepravilno prijavljali z znatno manjšimi zneski, nego so jih dejansko prejeli. Sedaj pa, ko se je začel zakon pravilno izvajati in se vrši stalna individualna kontrola po zakonskih predpisih, — kar so sicer tudi priznali nekateri uvidevnejši govorniki v občinskem svetu — so prizadeti hišni lastniki povzročili ostre in viharne proteste. Poleg tega je še drugi povod ogorčenosti, ki je pa prav tako neupravičen. Znano je, oziroma bi vsaj moralo biti, da se je z zakonom, sprejetim lani v Narodni skupščini in senatu, zvišala davčna stopnja za nove zgradbe od 3% na 6% odnosno na 12%. Tudi je res, da se je najemna vrednost lastnih stanovanj više določila, toda obe ti dejstvi bi še ne smeli dati povoda za očitke, da je davčna praksa krivična in nesocialna. Ne smelo bi 6e v resnem zboru resnih mož govoriti o »neizbežni socialni nesreči« in »nečuvenih napakah« na sploh. Vse morebitne napake se itak, če so se zgodile, morejo popraviti zakonskim potom na individualne pritožbe prizadetih. Če bi se pa še nadalje prakti-ciralo na način, ki ga navaja gosp. Frelih v interpelaciji, da naj bi se namreč postopalo tradicionalno, bi se kršil zakon in davčnemu uradništvu bi se upravičeno lahko očitala korupcija. Gotovo pa je nesocialno, da zahtevajo povečini hišni lastniki tako visoke najemnine od baš socialno šibko stoječih slojev, da je življenje najemnikov zaradi pretiranih najemnin resno ogroženo. Če so se lastna stanovanja visoko ocenila, se je zgodilo to le zato, ker so hišni lastniki najemnine za oddana stanovana pritirali do tako nesorazmerno visoke in docela neupravičene stopnje. Ocenitev vrednosti lastnih stanovanj se more namreč po določilih zakona znižati le, če se prej znižajo najemnine za oddana stanovanja. To bi bilo pa v interesu ogromne večine prebivalstva naj-topleje pozdraviti. Čudno se nam zdi, da se izmed vseh gg. občinskih odbornikov, med katerimi je tudi nekaj stanovanjskih najemnikov, ni našel nihče, ki bi bil vsaj poskusil priporočati ta edino možni način za omiljenje stanovanjske draginje. Sicer pa državni davki sami niso tako silno visoki, marveč se zviša skupna vsota javnih davščin z raznimi samoupravnimi dajatvami, katere davčne uprave pobirajo skupno z državnimi davki. Vse te občinske, banovinske, cestne, šolske in druge doklade in dajatve pa zaradi absolutne ne-poučenosti davkoplačevalcev gredo na rovaš državnega davka tako, da že skoro nihče ne ve več, da tvorijo glavni, pretežni del flivnih bremen te zelo visoke avtonomne doklade, od katerih državna blagajna nima prav ničesar drugega, kakor ne-I prijetno dolžnost pobiranja in izterjavama. Glede zvišavanja pridobnina ae pa moramo omejiti na ugotovitev, da davčno uradništvo — kot sploh finančna uprava — nima nikakršne ingeren-ce na določitev davčne osnove, temveč samo izvaja sklepe davčnih oziroma reklamacijskih odborov. Vsi očitki iz tega naslova na naš stan so torej neutemeljeni. V tako važnih vprašanjih, kot je finančno, je treba, da smo resni in uvidevni. Brez žrtev in dajatev se ne zgradi nič, najmanj pa močna, mogočna država. Tudi naše kraljevine, ki nam mora biti pri tem vprašanju najdražja, ne bomo dogradili do vrha, če ne bomo prav vsi brez izjeme radi in z veseljem žrtvovali zanjo, vsak po svojih močeh. Uradnik prenaša brez ugovarjanja težko direktno breme pretiranih najemnin, redukcijo že itak skromnih plač, poleg tega redno in naprej plačuje občutni uslužbenski davek, ki z dajatvami zasebnega uslužbenstva in delavstva znaša v dravski banovini precej več kakor pridobnina. Indirektnih davščin, ki sorazmerno najtežje zade*-vajo gospodarsko najšibkejše sloje, pa niti ne omenimo. Zakaj bi tudi drugi sloji ne prispevali primerno k gradnji domovine? Biti državotvoren, nacionalen itd. — toda brez dolžnosti do domovine — ni težko. Ne besede, dejanja naj govore! Sicer pa smatramo, naj se v bodoče zadeve takega značaja predlože po poklicanih činiteljih parlamentu, ki je za to edino pozvan in primeren forum. Tam se davčni zakoni morejo spremeniti po željah naroda, katerega zastopajo poslanci in senatorji. Tam je pTavo mesto za resno obravnavanje sličnih vprašanj, drugod se pa zdi razpravljanje, kakršno se je vršilo v ljubljanskem občinskem svetu, nestvarno, neresno in tendenčno, skratko zmožno prevaliti vso krivdo za današnji težki gospodarski položaj na naš stan davčnega uradništva in vreči nanj neosnovan očitek krivič-nosti, neisocialnosti in nepravilnega izvajanja zakona.« Udruženje davčnih uradnikov, poverjeništvo Ljubljana. — Pri slabosti je naravna »Franz Joscfova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno Mozirje Štiridesetletni jubilej dela je obhajala te dni gdč. Amalija špes, po domače Puncarje-va Malika v Mozirju, rojena 10. julija 1863 v Št. Lenartu nad Laškim. Pred 40 leti je prišla 20 let stara Malika služit za varuško k Pun-carjevim, kakor se je takrat reklo |>o domače daleč okrog znani gostilni sedanjega lastnika g. Franca Celinska v Mozirju. Kdo ne |K>znn Puncarjeve Malike? štirideset let žc služi v eni hiši. Akoravno že 60 let stara, jo šo vodno čila in zdrava ter vzor poštene in pobožne služkinje, vedno pridna, vestna, z ono besedo desna roka že davno umrle gospodinje gospe Jerice Puncar. Vzgojila jo njenih 8 otrok, katero jo mati zapustila v nežni mladosti, s pravo materinsko ljubeznijo, tako da so jc šo danes vsi s hvaležnostjo sjiominjnjo. Vzgaja in skrbno varuje sedaj že petega potomca mlade gosjnv dinje gospe Ivanko, svoje bivše varovanke. — Želimo, da bi nam ostala šo mnogo let čila in zdrava v naši družini. Bog živi našo Malikol Jesenice Šport. V nedeljo smo imeli priliko videti bazensko igro, oziroma prvenstveno tekmo ASK Gorenjec in Atena iz Ljubljane. Ljubljančanke so igrale izborno, vendar pa bo treba v bodoče tudi njim vse spretnosti porabiti, ako bodo hotele odnesti zmago. Rezultat je bil namreč 14:5 za Ljubljano. Zelo častno za Jeseničanke. Zopet tatvina. Komaj smo se dobro oddahnili po aretaciji bivšega jeseniškega delavca Planinca, ki je na debelo vlamljal v jeseniške prodajalne in ki jc imel v načrtu, da izvrši še večje vlome, namreč, da oropa kolodvorsko in pa tovarniško blagajno, je bila izvršena v torek že zopet drzna tatvina. Neznan tat si je pri Krivčevi hiši na Savi »izposodil« leslvo ter jo pristavil na balkon stanovanja g. inž. Rudeža. Od tam je izmaknil celo obleko ter z njo izginil brez sledu. Lestev jc seveda pustil prislonieno na balkon. Ne pozabite, da vse šolske potrebščine lahke kupite v Krekovem domu v trgovini IritfJavsk« xjdoJab«. Čeme zelo mižati«. Ljubljanske vesti: Kongres jugoslovanskih geografov Včeraj je bil v Ljubljani kongres jugoslovanskih geografov. Kongres je on 10 otvoril v mineraloški predavalnici na univerzi predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev geografske zveze un. prof. dr. Melik, ki je toplo pozdravil rektorja dr. Slavičn, nato pa poročal o pripravah za ustanovitev zveze. Po predsednikovih izvajanjih je dr. Jože Rus predlagal, naj se v predsedstvo izvoli dosedanji pripravljalni odbor, ki je bil izvoljen na sestanku v Rimskih Toplicah. Predlog je bil soglasno sprejet. Tako tvorijo predsedstvo: predsednik: un. prof. dr. Melik, podpredsednik prof. dr. Valter Pred nakupom zimskih oblačil se prepričajte, da kupite plašč, obleko in suknjo najugodneje in najcenejše pri Lnkt€. Uublfontt. Slritoricvo ul. Rešite nas ponočnega razgrajanja Prejeli smo: Šmartinska cesta ima največ gostiln in zato je tamkaj največ razgrajačev, ki ne dajo ponoči miru in ogrožajo osebno varnost kasno domov se vračajočih. Pijanci se najrajši zbirajo po stranskih ulicah, Bolgarski in Grablovičevi ulici. Poleti sta dva pijanca napadla na kolesu vozečo se gospo in jeolioijske jetnike v sodne in policijske zapore, se je pokvaril. Zato je morala policijska uprava dati popraviti prejšnji voz, ki je znan občinstvu pod imenom »Želeni Henrik«. Ta je včeraj /opot začel prevažati jetnike, dokler ne bo popravljen avtobus. Ko so hoteli naložiti jetnike, katerih jo bilo precejšnje število, /lasti žensk, v voz, so le-ti protestirali in niso hoteli iti v voz, češ da druge jetnike vendar prevažajo z avtomobilom. Stražniku, ki jih jo imel naložiti in prepeljati v zapor, so očitali korupcijo, češ da druge jetnike protežira in jih vozi z avtomobilom. Današnji jetniki pač niso več tako skromni in pohlevni, kakor so bili včasih. © Ukradena je bila včeraj siva plahta — 3 in pol m v kvadrat. Svari se pred nakupom. Kdor bi plahto izsledil, naj to, javi policiji. (Vovo mesto Člani Slovenske Malice dobe letošnje knjige prt prof. Jarcu v gimnaziji. — Ker je naroČil nekaj izvodov več kot je članov, jih dobe lahko tudi oni, ki se priglase na novo. Mariborske vesti: Ljudje se pulijo za dežnike V uradu za najdene predmete na tukajšnjem glavnem kolodvoru so imeli zadnje tri dni dela čez glavo. Vršila se je vsakoletna licitacija v vlakih najdenih predmetov, ki je potekla letos izredno živahno. Bil je pravcati naval vseh slojev, ki so upali, da bodo prišli po ceni do zaželjenih stvari. Letos so se dražbalci nekoliko ušteli, ker je velika udeležba nagnala cene nenavadno visoko. Na licitaciji je bilo 300 predmetov najrazličnejše vrste in vrednosti. Največ je bilo dežnikov, □ 30 letnica prosvetnega dela. V nedeljo, dne 8. oktobra obhaja Katoliško prosvetno društvo v Studencih 30 letnico svojega plodonosnega m neumornega dela na polju krščanske prosvete. Proslava tega znamenitega jubileja se bo vršila po sledečem sporedu: ob 6 zjutraj v cerkvi sv. Jožefa v Studencih cerkveni govor in nato maša s skupnim sv. obhajilom. Popoldne ob 4 (po večer-nicah) v društveni sobi samostana slavnostni občni zbor s predavanjem o društveni zgodovini. O Avtobusni zimski vozni red na podeželskih progah stopi z malimi izpremembami v nedeljo, dne 8. oktobra v veljavo. Na progi Maribor—Celje bo avtobus, ki odhaja sedaj iz Celja ob 11.30 in 17 s prihodom v Maribor ob 14 in 19.45, bo odhajal po novem voznem redu iz Celja ob 11.45 in 16.30 s prihodom v Maribor gl. kolodvor ob 14.10 in 19.05. — Tour-retour karte se bodo prodajale še nadalje. — Na progi Maribor—Selnica ostanejo vožnje ob torkih, sredah in sobotah neizpremenje-ne, edino ob nedeljah in praznikih se omeji vožnja samo do Selnice in ne več do Fale. — Na progi Maribor—Sv. Peter se bo vozilo ob nedeljah in cerkvenih praznikih, kakor ob delavnikih. — Na progi Maribor—St. Ilj državna meja se ukine popoldanska vožnja ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Maribora ob 18 in z odhodom iz Št. IIja ob 19. Dnevna vožnja iz Maribora ob 11.30 ima zvezo z graškim avtobusom ob državni meji, kar se posebno priporoča potujočemu občinstvu. — Na progi Maribor—Sv. Martin ostane vozni red ob torkih, sredah in sobotah, neizpremenjen, medtem ko se ostale vožnje vršijo samo ob nedeljah in praznikih. — Vozni red proge Maribor—Ruše ostane v celoti neizpremenjen. Vožnje iz Maribora ob 15.10 v Ruše in ob 19.30 v Bistrico se vršijo samo ob nedeljah in cerkvenih praznikih. □ SSK Maraton. Člani, ki bodo tekli pri »Pohorskem teku«, se pozivajo k sestanku na Livado jutri v petek ob 19. Vsi in točno! □ Kam spada delavnica? Občinske volitve so sprožile tudi vprašanje, kam spada delavnica drž. železnic. Sodišče, ki potrjuje volivne imenike, se je tozadevno obrnilo na studenško in mariborsko občino. Iz Studencev je prispel odgovor, da so bili doslej volivci iz delavnice vpisani v mariborskem volivnem imeniku, dočim je mariborska občina odgovorila, da spada delavnica teritorijalno pod Studence. Sodišče je osvojilo mnenje studenške občine ter ostanejo uradniki delavnice še nadalje v mariborskem volivnem imeniku. V poštev pride okoli 100 nastavljencev in uradnikov, ki so volivci. □ Ljudje brez strehe. Pred novo zgradbo zasilne stanovanjske hiše, ki jo zida mestna občina, je pripeljal včeraj zjutraj brezposelni delavec, ki je že tri tedne brez strehe in zavetišča ter se potika po raznih nadstrešjih, svojo borno imovino. Po sili je hotel vseliti se kar v surovo zgrajene prostore, ki nimajo niti oken, ne vrat in tudi ne stropa. Komaj so ga pregovorili, da je na vozičku, ki si ga je kdove kje izposodil, zopet odpeljal svojo siromaščino. □ Začasna preselitev Mestnih podjetij. Radi pomanjkanja uradnih prostorov zaenkrat še ni bilo mogoče organizirati vodstva mestnih podjetij po svoječasnem načrtu. Organizacija urada pa je nujna Tadi predstoječe sestave proračuna. Zaenkrat se bodo Mestna podjetja preselila iz dosedanjih prostorov na mestnem magistratu v sejno dvorano Mestne posojilnice, ki jo v ta namen že preurejajo. Ko bo pa izpraznjeno stanovanje v prvem nadstropju hranilničnega poslopja, se bodo vselila podjetja v te prostore, ki bodo za urad večjega obsega povsem zadoščali. □ Pred oltar. V mariborskih župnijskih cerkvah so se v zadnjem času poročili: Glavič Franc, trgovski sluga in Menhart Marija, vlagalka v tiskarni, — Telebo Martin, zasebni uradnik, in Špes Justina, hči zidarskega mojstra. — Breščak Ivan, delavec drž. žel., in Senekovič Marija, tkalka. — Ogrizek Leopold, intendantski poročnik v Belgradu, in Robič Marica, učiteljica. — Lašič Frančišek, prekajevalec, in Valentan-Tomše Marija, zasebnica. — Krajnc Rudolf, mizar, in Fliess Juli-jana, natakarica. — Dobaja Janez, učitelj, in Štancer Jožefa, učiteljica. — Mladim parom naše iskrene častitke in obilje božjega blagoslova! □ Kolodvorska carinarnica. Nekam počasi na-j predujejo dela na dovršitvi notranjosti poslopja j kolodvorske carinarnice in carinske pošte. Stavba je na zunaj že davno gotova in tudi v notranjosti namreč nad sto. Sledile so jim aktovke, potem ženske ročne torbice, kovčeki in najrazličnejša drobnarija, najdena v pohabljenih zavojih. Najvišjo ceno so dosegli dežniki. Ljudje so se kar trgali zanje. Sledile so v ceni aktovke, dočim je bilo za ostale predmete manj zanimanja. Izkupili pa so za te predmete na uradu lepe tisočake, ki so šli zaenkrat v državno blagajno. Ko odtegnejo vse stroške, pa dobe vrednost* prodanega blaga izplačano srečni in pošteni najditelji. bi bila že dovršena, da se niso zavlekla dela radi poznega nakazila nekaterih kreditov za instalacijska dela. Tako še sedaj ni instalirana vodovodna naprava in v zidovju še vedno zijajo luknje, ki bodo sprejele vodovodno omrežje. Tudi centralna kurjava še ni dogotovljena, ker še niso montirani gTelci, Dvorišče še čaka, da ga pokrijejo s stekleno streho. Pač pa napredujejo kaj naglo mizarska dela. V nekaterih uradnih prostorih so pričeli celo že z nameščenjem pultov. Po sedanjih informacijah in po napredovanju zaključnih del sodeč se bo izvršila vselitev uradov v novo poslopje šele februarja meseca. □ Davčne zadeve. Tukajšnja davčna uprava razglaša: V IV. četrtletju so zapadli v plačilo: četrti četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rent-nine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. — Dne 1. novembra zapade v plačilo II. polletni obrok zemljarine. Obroki navedenih davkov se morajo poravnati najkasneje do 15. novembra. Davčni zavezanci davka na splošni promet, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti tozadevne prijave in plačati ustrezni davek za III. četrtletje najkasneje do 31. oktobra. □ Brez tablice je varnejše. Še vedno se opaža mnogo kolesarjev, ki nimajo na vozilih predpisanih tablic. Da ima to svoje prednosti, dokazuje slučaj, ki se je včeraj odigral v Stolni ulici: Vihrav mladič se je zaletel s kolesom v uglednega meščana g. Lovro Cvahleja ter ga podrl na tla. Ljudje so neprevidnega kolesarja zadržali, ni pa hotel povedati imena in tudi številke ni bilo na kolesu, po katerih bi se dal nepridiprav ugotoviti. Še predno pa je prišel poklicani stražnik, se je fant iztrgal ter jo odkuril nepoznan na kolesu. □ Rjuhe so ga izdale. Dne 16. septembra je bilo ob belem dnevu vlomljeno v stanovanje Marije Soršak na Kralja Petra trgu. Vlomilec je odnesel gotovine 700 'dinarjev in raznega perila v vrednosti 2000 Din. Te dni so prijeli vlomilca v osebi 34 letnega mesarskega pomočnika Frana V. Izdale so ga ukradene rjuhe, ki jih je prodajal v Studencih v starinarnici. Dejanje sicer taji, oddali so ga pa sodišču. Ptug Živilski trg še nedavno predmet tolikih nepotrebnih polemik, je sedaj do kraja zgrajen. Danes nudi ves prostor z okolnimi poslopji zaokroženo arhitektonsko celoto, nad katero kraljuje malo više stoječa mogočna prošlijska cerkev, ki je prav s to preureditvijo tega prej tako zanemarjenega kraja prišla do prave veljave. Na izhodni strani dičita prostor nova lepa stavba Kmetske h ran i bi i on/' na severni strani pa je vrtnar Vincekovič te dni dogradil ntodern paviljon, v katerem bo prodajal vse vrtnarsko proizvode. Paviljon s svojo lično zunanjostjo še poveča prijetni in okusni izgled, ki ti ga nudi novi živilski trg. Smrtna kosa. Na davici sta umrli v ptujski bolnišnici sestri 17-Ietna Jožefa Banfič in 20-letna Julijana Banfič, hčerki posestnika v Turškem vrhu. V bolnišnico so ju prepeljali, ko je bilo že pre-pozn o. Premestitev. Za vodjo ekspoziture OUZD v Ptuju je imenovan g. Stanko Vadnjal iz Ljubljane in je službo že nastopil. Dražba orožja. Dne 11. oktobra t. 1. ob pol 9 se bo prodajalo pri okrajnem sodišču v Ptuju v sobi št. 6 razno strelsko in drugo orožje, in sicer: 6 lovskih pušk, 4 samokresi. 2 brovning-pištoli, 23 raznih nožev in 1 zračna ecv. Strelno orožje se moro prodati le osebi, ki ima orožni list. Slovenjgradec Zopet nov požar. V soboto okrog 3 zjutraj so bili mestni gasilci klicani v Šmiklavž, kjer je gorela hiša pri Adrejcu, posestniku v Šmiklavžti. Na licu mesta so bili prvi gasilci iz Podgorja, kateri pa niso mogli dosti pomagati, ker ^o imeli premalo cevi, zato so obvestili naše gasilce. Požarniki so napeljali cevi iz kakih 500 metrov odaljenega potoka in tako obvarovali pred nevarnim ognjenim elementom dvoje v neposredni bližini nahajajoči b so poslopij. Kako je požar nastal, ni znano. Hiša je bila žo stara in slaba ter je škoda krita z zavarovalnino. Kultur n* obzornik Ljubljanska drama: Sveta Ivana (Po prvi in drugi uprizoritvi) Najznačilnejša je za Shavva njegova brezobzirnost. Nedotekljiva mu ni nobena miselna in duhovna usedlina, nobeno veljavno dognanje in čuv-»tvo, pa najsi ga je recimo postavila pobožna legenda ali kritična zgodovina. S slastjo postavlja na glavo miselni in etični red, in sam pravi v predgovoru k neki drami, da bi bila vsa njegova dela tanič in bi jih ne spravljal na oder, ako ne bi bil prepričan, da je stare stvari gledal in upodobil v novi luči. Morda v resnici ni gledal nobene svoje snovi tako novo, to se pravi, po svoje, kakor zgodovino o sveti Ivani Orleanski. Zgodovinar, kritik, traged in komodiogral, vsi štirje ustvarjajo samosvojo umetnino, iz katere vstaja spoznanje in sodba, sočutje in upor hkrati. Zakaj? Ne zaradi snovi same, ki je s svojo problematično posebnostjo zanimala toliko različnih oblikovavccv, niti ne zaradi svetni-štva, o katerem so nam včasih govorili, da je neprimerno in neuporabno za tragedijo, kakor da v svetniku ni človeških vprašanj ali da so ta vprašanja na prav poseben, nedotekljiv način razrešena. Tako idilično pojmovanje verskih snovi je današnjemu svetu tuje, nasprotno, prav svetniško življenje je zajeto v »voj čas in človeško skupnost, zlasti pa še vprašanje svetnika borilca, ali recimo socialna trenja njegovega človeškega poslanstva. £akaj, čiin močnejše je bilo to poslanstvo; tem bolj je odpiralo pogled v tragično razdvojenost ilovslke narave, tem bolj je kazalo prekletstvo cvela m tfnoi nietfove namišljene popolnosti n ure- jenosti. Orleanska Devica je šla za svojim notra- i njim klicem, se izkazala kralju, reševala domovino, i pa je zaradi svojega poslanstva, zvesta Bogu in 1 domovini, končala življenje na grmadi. Snov je polna časovnih in človeških nasprotij,' zato je Ivanina obsodba, izrabit justični umor, Shavva najbolj zanimala. V šestih slikah nam kaže njen nastop, uspehe in konec, Ivana ni borbena v duhovnem ali razumskem pomenu, živi samo zvesto svojemu navdihu in svoji vesti, to pa v junaški meri, vsa in do smrti. Zalo je njena smrt najčistejša tragika in katarza se v gledavcu sproti spreminja v groao in upor proti tribunalu cerkvenega sodišča in to-posti angleškega nacionalizma, ki sla obsodila Ivano. Pojem prolestanlstva (čeprav simbolno) in spo-rejanje Wicleefla in Ilusa je zatorej ideološko vsiljiv in ne vpliva čisto, saj zadostuje demoničnost jusa, tiste pisane postave, ki je moč sama na sebi; dovolj je grozan racionalizem v boju s čuvstvom, in dovolj bije v obraz slepa dialektika, ki se ošabno šopiri nad iskrenostjo in preprostostjo, najbolj pa strahotni paradoks: reševati dušo in pogubljati človeka. To tragedijo, postavljeno v zgodovinsko občutje in na princip cerkvene avtoritete, to Ivanino človeško, ali še točneje, krščansko tragedijo, spor med zakonom, vestjo in življenjem, je Shavv razrešil čisto in etično pretresljivo. Dotaknil se ni negativno niti njene svetniške tragedije, tisti Shavv, ki je skoraj ob istem času posegel s svojim racionalizmom v Kristusov nauk in njegovo življenje in izpoved božanstva razlagal z blaznostjo. In sedaj imata besedo še kritik in komedio-graf. Shavv se namreč ni namenil pisati tragedijo svele Ivane, ampak se je hotel porogati vsem poznejšim prizadevanjem, ki so to še danes komaj razumljivo zmoto pozneje popravljala. Zato je po-I stavil na oder še obnovitev sodne razprave in proglasitev njenega »vetniStva. —. Upodobi! je smeš l no«t revizije, pomešal tasnost z večnostjo, iivlje- i nje s smrtjo teT ugotovil, da se je vse, kar se je i prej zgodilo, razvilo dosledno in da bi se zgodilo ' tudi zdaj in poslej, zakaj tak je človek. Njegov epilog sedaj vrže luč na vseh šestero tragičnih slik in zdaj na.m je šele jasno njegovo delo. S komedijo je pisal tragedijo, s posmehom človeku je sodil zgodovino. V tragediji je zmagal umetnik, v komediji posmehljivi racionalist. Shavvovo delo je bilo pri oblikovanju oseb usmerjeno v tragikome-dijo, vendar ne tako, da bi tragične zapletljaje razbremenil s komičnimi slučajnostmi, ampak narobe: s komično dispozicijo je ustvarjal tragedijo. Tako nam ,e postavil vse važne osebe kot nasprotje med tem, kar naj bi bile, in med tem, kar so, a vendar ne tako, da bi gledali njihovo notranjost, obrnjeno navzven, morda kot laž, ampak jo vidimo kot paradoks njihovega bitja samega. Ta paradoks je demonična smešnost, igra resnice in duhovičenja, posmeh človeka samega, da dosledno in zavestno ravna slabo in misli dobro. Na paradoksih cerkvene in svetne oblasti se zaplete tudi Ivanina usoda; zalo kralj, ki ga je kronala Devica, čuti krono kot breme, zalo postavlja duhovščina Ivanino vero in poslanstvo kol navdihnjenje samega hudiča, naperjeno naravnost proti Cerkvi, in njeno neposredno zvezo z nadnaravnim svetom razlaga kot protestantsko oholost. Tako se oblikuje ne samo tragična ironija, ampak je še posebno očitna smešna ironija prav v tem, da se razumska komičnost veže s tragičnostjo. Shavv rad pripravlja za najresnobnejše trenotke neresna razpoloženja; svoje etične obračune začenja s porogom in cinizmom o ljudeh in se že naprej nasmehne in pove, da bo logika dogodkov vedla do tragedije, S takim požigajočim etosom ustvarja tudi estelično nesoglasje, ker mu je tragedija v bistvu samo človeška komedija. Ni moj namen, da bi zmanjševal vrednost in veljavnost Shavvovega dela; kdor bi to hotel, bi moral še več napisati, ka- kor je napisal Shavv za uvod k Sveti Ivani, in bi imel težko delo, najbolj tam, kjer bi izpodnašal njegov nazor, da so sodniki ravnali človeško. Pisatelj, ki je v 4. sliki napisal tako ogromen dialog in globoko tragično zastavil zlasti v Inkvizi-torju konflikt hierarhije in vere, spor za poslanstvo od Boga (6. slika), je ustvarjal z resnobo in veliko silo. Toda tragikomedija kot celota, igra smešne analize in očiščujoče tragedije obenem vzbuja več ugodja racionalistu kot tistemu, ki bo iskal razrešitve etičnega konflikta. Ta problematična tragična komedija se nam je napovedovala že nekaj let. Odkrito priznam, da sem se vedno bal zanjo. Po tej uprizoritvi je strah minil. Delo, ki ga je opravil B. Kreft kot režiser, je uspelo in stoji v dostojni stvarnosti, mogoče v večji stvarnosti in skrbni pripravi kot umetniški poglobljenosti. Shavvova analiza, njegova razveljavljajoča ironija že sama po sebi ni konstruktivna za igravca in režiserja; vsak čas lahko zdrkneta iz problematike v karikaturo. Zato se celotne uprizoritve bolj drži previdna zdržnost in skrb za snažnost kot zagon v delo samo. Nekaj oglato-sli v posameznih osebah se še zdi kot neizdelana študija, večji prizori pa, ki so bili pri prvi uprizoritvi še nervozno neskladni, so se že pri drugi predstavi bolje vbrali. Sceno je postavil inž. arh. E. Franz zelo preprosto, vendar slikovito, in kot rešitev prostorninskega problema zelo okretno^ Kljub konstruklivistični osnovi je ohranil v nji občutek monumentalnosti, da je harmonično na trikrat trojno stopnišče prestavljal in razvrščal trikrat trojne oboke in pilastre iz pristnega materi-jala. Tako se je izognil topi in nepristni kulisi in neharmonični kombinaciji zastora in kulise. Središče igre je Ivana ge. Mire Danilove, i iskrena in mogočna stvaritev, še močnejša v igri ' kot v besedi. Njena podoba je ž'v» in resnična, I čim bolj se pne kvišku njena tragedija. Oglato Belo perilo, pisano perilo ...vselej čisto jeperilo S.TJ.6-33 SCHICHT0™ TERPENTINOVIM MILOM PRISTNO SAMO Z ZNAMK0'JEIEN' » v. ZA NAMAKANJE PERILA "ŽENSKA HVALA" Nove manipulacije s hranilnimi knjižicami Ljubljana, 4. okt. Proti koncu 6eptcmbra letos so prišli na eled novim, na prav premeten način organiziranim manipulacijam s hranilnimi knjižicami nekega večjega denarnega zavoda v Ljubljani. Gol slučaj je nnnesel, da so prisTi na sten drznemu špekulantu, ki je prišel na idejo, kako bi plodonosno vnovčeval stare, a od prvotnega lastnika na drugega prenešene vloge. Pri dotičnem zavodu so namreč uvedli prakso, da so začeli izdajati nove knjižice kupcem starih knjižic. Vloga se je prenesla na novo vložno številko, pod njo pa so vtisnili zaznamek »prenos i z vlož. knjige št.« ali pa tudi kratko »prenos iz štev----« Nato so v novi kn jižici zabeležili letošnji datum prenosa. Na take knjižice seveda lastnik nc dobi izplačanega večjega ziieska, marveč samo znesek, ki ga določa za to določena posebna lestvica. Stari vlagatelji dobivajo navadno od 100 Din naprej, toda novi, ki so svoje prihranke naložili letos v hranilnico, imajo pravico dvigati zneske do poljubne višine. Bivši trgovce A. P. je začel kupovati vlož-ne knjižice, osobito tnkc, ki so prešle v roke drugega lastnika. Nato se jc spravil na svoj posel. Kemičnim potom je izbrisal v knjižici omenjeni zaznamek tako, dn jc bilo nn prvi pogled videti, kakor da bi biln hranilna vloga zabeležena v letu 1933. Nikdo ni niti najmanj slutil, da bi se bile izvršile na taki knjižici kake nečedne manipulacije. Nato je po svojih ljudeh prezentiral knjižico pri blagajni do-tičnega zavoda za dvig večje vsote. Posrečilo se mu je to večkrat. Dvignil je, kakor je bilo doslej ugotovljeno, na take »ponarejene« knjižice vsote po 2000, 3000, 5000 in 8000 Din. dočim so se morali stari vlagatelji zadovoljiti z malimi izplačili. Posel je šel dolgo časa prav dobro v klasje. Prav po naključju so naposled odkrili njegove manipulacije. K nekemu ljubljanskemu bančniku, ki se bavi z nakupom hrunilniških knjižic, je prišla mlada, vitku gospodična, ki je nekoliko škilila. Ponudila mu je v nakup tri hranilne knjižice z vlogami 1446.50 Din, j,655 Din in 500 Din. Gow|>od ji je ponudil za r.p rije 6S% nominalne vrednosti. Biln jc sobota Nočni napad Jurklošter, 3. oktobra. V ponedeljek, 2. t. m„ zvečer so šli Gračner-fevi iz Dobja pri Planini v Pušnikov mlin kožuhat. Okoli polnoči so se vračali domov. Mati in hči sta šli skupaj, sin Ivan pa se je po cesti proti Je-zercenj peljal s kolesom. Že blizu doma naleti na gručo možakov, ki so stali nepremično na cesti. Ker se niso ognili in ni mogel naprej, je stopil s kolesa. Tedaj pa nenadoma poči strel in Ivan je padel na tla ustreljen skozi trebuh. Krogla mu je obtičala na drugi strani pod kožo. Prepeljali so ga ročno v celjsko bolnišnico. Kdor so bili nočni napadalci, ni znano. Išče jih orožništvo iz Slivnice. Koledar Četrtek, 5. oktobra: Plackl in tovariši, mii-čenci. Osebne vesli = Napredovali so v čin podporočnika gojenci-naredniki, ki so dovršili nižjo šolo vojne akademije in sicer v pehoti Ivan Geržina, Franjo Peter, Ivan Petrič, Zlatko Novotni, Radivoj Fajdiga Jožef Javornik, Vladimir Plamenec, Dragotin Crno-bori, Vinko Tkalec, Artur Hribar, Georgij Vahtelj, Emerik Šerak, Vladimir Gaberc, Ernest Šijanec in Miloš Grabovec; v topništvu: Radomir Gašpar, Bojan Presečnik, Ivan Kiš, Milan Turina, Josip Ja-niček in Mihael Božič; v Konjenici Koloman Šaler in v inženjerski stroki Franjo Graf, Ludovik Vol-fart, Bojan Seršen, Karel Kapes, Dalibor lian,zadek, Peter Peršen, Dragotin Sremec in Vilim Acinger. _ kmečka preprostost pastirice jc zdravo prisrčna, začetek njene vojaške poti veder, skoraj šaljiv, nato stopa vanjo teža poslanstva in usodna neugnanost. Prizor pred sodiščem se dvigne do pretresljivih poudarkov notranjih stisk in smrtne groze. Njena Ivana je porok, da to še ni njen zadnji vrh. G. Železnik je v Kraljeviču izčrpal vso dovoljeno grotesko in s preiskušenim čutom dovolj varno hodil ob skrajnih robovih, mislil bi celo, da bi še z večjo zdržnostjo nič ne trpela Shavvova zamisel. Največje podobe v igri so Warwick ga. Skr-binška, škof ga. Jermana in inkvizitor g. Debevca. Dočim se jc g. Skrbinšek izkazal kot mojster hladno preračunane, v lepo obliko ujete igre, ki se sprosti samo enkrat in takrat silno (v 6. sliki), je g. Jerman stal vedno v obliki inteligentnega dialoga; najmočnejša, grozo vsega vprašanja objemajoča je bila stara, suhotna, enostavna in vendar usodna skrivnostna podoba inkvizitorja ga. Debevca in se mi zdi največji format v tej igri. Kaplan ga. Cesarja je bil pri prvi igri še zelo nc-dognan in igralsko nesrečen, sedaj je skladnejši, resničnejši in kaže oblikovno silo. Tudi sicer je vrsta skrbno in krepko postavljenih likov, kakor so jih izdelali g. Kralj (nadškof), Lipah (kanonik), Jan (Dunois), Gregorin (La Hire), Sancin (Poulen-gey in še bolj kot brat Martin), Potokar (Baudri-court), zlasti pa komični oskrbnik g. Murglja, dočim bi sc dobrodušni vojak g. Plula dal še bolje izdelati. Tudi ostali igravci: g. Bratina (Vojvoda in krvnik), g. Drenovec (Sivjebradcc) in razne manjše vloge pažev (gdč. Slavčeva, ga. V. Juvano-va in gdč. Kukčeva) so skrbno izdelane. Tako je tudi ta težka in nevarna igra uspela zelo častno in pokazala veliko voljo in uspešno prizadevanje naše drame tudi pri najkoiliivejših in najtežjih nalogah. F. K. 23. septembra v mraku. Gospodična sc s to ponudbo ni zadovoljila in jc pripomnila: »Grem brata vprašat. So njegove!« t'cz nekaj časa se je vrnila in začela biirantnti. Naposled sta se sporazumela, da ji da za vse tri vloge 26S0 Din. Gospodična je odšla, on pa je knjižice znprl v blagajno. V ponedeljek je natančneje ogledal knjižice. List, na katerem je bil zabeležen zaznamek »prenos iz št....« je bil dokaj sumljiv. Obrnil ga je proti svetlobi ter zapazil, da je moralo biti nekaj /rud i runo. Poslal je knjižice k zavodu s prošnjo, da mu javijo, če so knjižice v redu. V zavodu so nato ugotovili, da je s knjižic izginil zaznamek o prenosu. Knjižice sp pridržali in bančnika obvestili, llkratu je bila o stvari obveščena policija. Tej se je posrečilo izslediti dotično gospodično M. K., ki se je bančniku izdajala za »Elo Žitnik«. Oba, P. in K. sta bila pozvana na policijo in zaslišana. Naposled je K. priznala, kako je bila izvršena manipulacija. Tudi P. se je moral uda t i. Žrtev manipulacij je postal tudi neki učitelj iz litijskega okrilju. Ta je od P.-ja kupil knjižico z vlogo .8075 Din, ki se je prvotno glasila iui 16.000 Din, ker je P. na njo žc dvignil večjo) vsoto. V zavodu so učitelju rekli: »Knjižico žal moramo pridržati!« Ugotovili so, da je bil zaznamek »Vloga neizplučl jiva« kemičnim potom izbrisan nu prav posrečen način, tako da na prvi pogled tega niso zapazili. P. je v zučetku septembra dvignil nu njo kar 8500 Din, nato pa knjižico z ostankom prodal učitelju. Nadaljnja preiskava je dognala, da je bila z bivšim trgovcem A. P. v zvezi tudi mlada uradnica dotičnega zavoda, ki je bila takoj suspendirana. Izgovarjala se je, du je bila od P. zapeljana. Imela je 2400 Din mesečne plače. Nadaljnje poizvedbe so tudi dognale, da je imel P. več priganjnčev, ki so se sukali okoli »Emone« in palače »Viktorije« ter lovili vlagatelje, ki so hoteli svoje vloge prodati. Vodili so jih kar v zakotne lokale in tam ž njimi sklepali kupčije. P. jih je potem financiral. Preiskava še traja, gotovo bo prinesla na dan še inarsikako zanimivost. P. bo državnemu tožilstvu ovaden zaradi ponarejanja javnih domačih listin. Ostale vesti — »V mlade zarje« je knjižica, ki jo mora poznati vsak slovenski izobraženec, zlasti pa tisti, ki se zanima za današnje mladinsko gibanje. Knjižica je jasna slika položaja, v katerem se nahaja danes mladina in iz katerega išče več ali manj sebi prepuščena izhoda. Kar najbolj mogoče objektivna oznaka glavnih struj med akademsko mladino, zraven pa jasen pogled v najtežjih vprašanjih naših dni so odlika te drobne knjižice, ki jo zaključuje manifest, program, s katerim hoče mlada katoliška generacija iti v boj za srečnejšo bodočnost našega naroda. Opozarjamo vse, ki se zanimajo za mladi katoliški pokret, na to knjižico, brez katere si nihče ne bo mogel ustvariti popolne slike o položaju naše akademske mladine. Interesenti izven Ljubljane in Maribora naj naročajo knjižico po dopisnici na naslov: J. k. a. d. »Zarja«, Ljubljana, Miklošičeva c. 5 (Akademski dom), kjer je tudi sicer knjižica vsak dan naprodaj. Cena je 10 Din, za akademike in dijake 5 Din. — Nove in stare občine. Prevzemi poslov od starih na nove občine se bodo vršili v dravski banovini od 16. do 31. oktobra. Do takrat poslujejo še vsi občinski uradi starih občin. Vse odloke, dopise in druge pošiljke je naslavljati na stare oočine še do 22. oktobra t. 1. kot dneva, ko morajo stare občine po posebnem navodilu g. bana zaključiti račune in poslovanje. Od 23. oktobra dalje pa je naslavljati in dobavljati vso pošto že novim občinam. — Itekord v drobni pisavi. Nedeljsko »Jutro* poroča, da drži rekord v drobni pisavi Ljubljančan g. Vlado Burger. ki je napisal na navadno dopisnico v 252 vrstah ffili besed z 38.887 črkami. Resnično pa je ta rekord posekal tudi Ljubljančan g. Louter, ki je, kakor smo poročali pred dnevi, napisal nn dopisnico 250 vrst s 48.750 črkami. Torej je gosp. Lauter spravil na dopisnico 48t>3 črk več kakor g. Burger. Dopisnica g. Lauterja je na ogled v našem uiedništvu. — Pri tolščici, protinu in sladkoseč-nosti izboljša naravna »Franz-Josef« gren-čica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz-Josef« vodo sijajne uspehe. — Na planinah nov sneg. Sedaj v oktobru se vrste nagli vremenski preobrati. Nekaj dni je bilo izredno toplo, v torek naravnost soparno-vroče. (Pojavljali pa so se znaki, da se bo vreme v najkrajšem času sprevrglo, kar je tudi napovednln dunajska vremenska napoved. V torek popoldne je začelo deževati. Ponoči so bili silnejši nalivi. Mnogi barjanski poplavijonci so se že bali, da jih no zadene nova kntastrofn. Večkrat je tudi močno treskalo. Včeraj zjutraj je dež ponehal. Nastopilo je prav hladno vreme. Jutranja temperatura je včeraj znašala -+ 9.0 C. tako nizko letos jeseni še ni bil termometer. Nn planinnh je zapadel nov sneg. Tudi Krim je /a nekaj časa dobil belo kapo. Barometer stoji precej visoko, namreč 766 mm in je pričakovati, da se bo vreine obrnilo na lepše. — Režiserji ljudskih odrov in igravci. ki bi se želeli izpopolniti v dramiitski stroki, naj javijo svoj naslov na: Založba »Drama«, Ljubljana, Tržaška cesta 10-T. — Sc en nennviidcn jifček. I' 5t. I m-rcnen na Dol. 3. okt, »Slov.« z dne t-', sept. št. 207., jc poročili o nenavadnem jurčku iz okolicc Vodic, da je namreč i/, nekoliko večjega jurčku pognal iz sredine klobuka, drugi, manjši, a popolnoma razvit jurček. Naj omenim, da jc našel danes tukajšnji šolar Konrad Goreč iz Velike Loke, ko je šel v šolo, v hosli med Veliko l.oko in Kukenbergom prav enak jurček, le s to razliko, da manjši nc raste i/, sredine klobuka večjega, niii|wik iz strani klobuka. Drugače pa je tudi popolnoma razvit. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 80 od 4. t. m. je objavljena »Naredba o izpremembi čl. 17 uredbe o uslužbencih kazenskih in drugih podobnih zavodov«, dalje »Dopolnitev v pravilniku in normah o kontroli semenja kulturnih rastlin kraljevine Jugoslavije«, »Dcnaturiranje dehidriranega špirita«, »Oddajanje špirita tvornicam kisa brez plačila drž. trošarine«, »Razpis — ocarinjanje cvetic kot rastlin za presajanje« in »objava glede izpitov za graditelje visokih in nizkih zgradb in za elektrotehnike v jesenskem terminu 1933«. — Izjava. Ker se širijo govorice, du je g. Kralj Andrej, gostilničar v Brežicah nu našem protestnem zborovanju v Ljubljani dne 13. jun. t. I. stavil predlog, naj se železničarjem, ki prevažajo vino v kupčijske svrhe, odvzamejo legitimacije za proste in režijske vožnje, izjavljamo, du g. Kralj Andrej takega predlogu ni nikdar slavil iu se tudi pri tem predmetu ni uiti priglasil k besedi. G. Andreju Kralju pa priporočamo, da postopa sodnijsko proti vsakemu razšir jevulcu neresničnih vesti. — Zveza združenj gostiln, obrti Dravske banovine v Ljubljani. — Slovenski film. Vsi, ki bi želeli sodelovati kot igravci (igravke) pri slovenskem zvočnem filmu, naj javijo svoj naslov na Založbo »Drama«, Ljubljana, Tržaška cesta 10-1. Sprejemajo se le resni interesenti. — Tvrdka Schicht za naše poplavljence. Včeraj dopoldne se je zglasil na banovini ljubljanski zastopnik tvrdke Schicht, g. Ivan Pleterski, ki je v ime tvrdke izrazil sočutje nad katastrofo, ki je zadela velik del banovine, in izročil kot podporo za poplavljence 10000 dinarjev. Kakor ob drugih podobnih prilikah je torej tovarna Schicht tudi topni pokazala, da umeva hudo nesrečo, kakršna je zadela velik kos Slovenije, in želi pomagati prizadetim prebivalcem, ki so že itak živeli v zelo težkih razmerah. — Pri zaprtosti in hemeroidih. motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefovn« grenčica, večkrat na dan použita. krasen pripomoček. *— Trafikantjo, ki bi prevzeli prodajo publikacije z lepim zaslužkom, naj pošljejo svoj naslov na: Založba »Drama«, Ljubljana Trža*kn c. 10-1. — Pregledi avtotaksijev in avtobusov se bodo vršili iu sicer: I. v Kočevju pred kolodvorom dne 10. oktobra od 8.3(1 do 9.15. — 2. V Novem mestu pred okrajnim nučelstvom od II do 12. — 3. V Metliki pred okrajnim nn-čelstvom od 14."M) do 15. — 4. V Črnomlju pred okrajnim nučelstvom odporo naj-bednejšim. Župan je tudi poročal, da je kr. brniška uprava nnkuzula okoliški občini 25.000 Din, ki se bodo porabili za dela in bodo prišli |)ii delu v jKišlev v prvi vrsti tisti, ki so zaradi |)opluve največ trpeli. Občinski odbor je nato soglasno sprejel resolucijo mestne občine celjske glede regulacije Savinje (»Slovenec« 3. 10.). l ej resoluciji se doda še točka, nuj se oproste plačevanju prispevkov za bednostni fond vsi, ki so bili |)rizaopru-v i lo te brvi znaša ca 22. (XK> Din. Sklenjeno je bilo, du se v Suvinji ležeče žclezje tukoj dvigne in nuj se tukoj razpiše delo za obnovitev te brvi. /h požrtvovalne reševalce se du 1000 Din, katere nuj se razdeli po poizvedbah. G. Svet-ličič je iiredlugttl naj bi tudi okolišku občina dala K).(KM) Din zu poplavljence, kakor je storila mestna občina, pu s svojim predlogom ni prodrl, ker baje občimi zu to nima kritja. Razvila .se je nuto živahna debutu zaradi prevozu čez Savinjo. Sklenjeno jc bilo, du se napravi vloga na mestno občino, naj bi se tudi manjši lioscstniki. ki morajo hoditi po^opruvkih v mesto, |>rcvu/uli če/. Savinjo brc/plačno. Dalje se bo zaprosilo mestno občino, naj bi obratoval lirod od 1 do 2 ponoči /uradi delavcev v cinkarni. Predlagalo se je tudi, naj bi se dosedanja taksa 30 par /a prevoz, znižula nu 23 pur. G. Gams je |>o izrazil željo, nuj bi bil |>revoZ bre/|)lučen. kar je po našem mnenju tudi |)0|)oliiotna pravilno, ker ena ali drugu občina mora skrbeti zu komunikacijo z obemi bregovi Savinje. & Poročili so se: Vidmar Alojzij, gradbeni tehnik, in š|>eglič llertu, zasehnicu, oba iz Celja. — Roje Franc, delavec v Medlogu, in Pršin Kurolinn, pos. lici v Zagradu. — Koren Franc, delavec v Cretu, in l.očnikur Matilda, tov. delavka v Celju. — Ribezi Josip, čevlj. mojster, in Skumeu 1 erozija, |>os. hči, oba z Dobrove. Bilo srečno! pol 9 pa proccsiju na Kulvurijo na posestvu g. grofa Pajlite, kj je velikodušno odstopil veličasten |iroslor in dal narediti velik križ, ki se bo najprej nn novo imenovanem hribu »Knlvurija« slovesno blagoslovil, |iotem pridiga, zatem pa |>od križem slovesna sv. maša, ki jo bo služil proč. g. msgr. Uinek, dekan in stolni /upnik mariborski. Vse sosednje župnije: Svečinn, Sv. Jurij ob Pesnici in Spodnja Sv. Kungota pa prosimo, da pridejo v procesijah do pol 9, od koder se skupno v procesiji |io-danio na hrib »Kolvurijo«. Naj nikdo ne zamudi te lepe prilike, izkazati ljubemu Odrc-šeniku gorečo ljubezen in slovesno proslaviti njegovo inučeniško smrt nn lesu križa. Slovenska Bistrica V [ji por j n so na zelo slovesen način pro-slaviTi 30-lctnico obstoju Katoliškega sloven-.skagu prosvetnega društva. Pri jutranjem cerkvenem opravilu je pridigal dr. Jcrnj iz Maribora. Okrog 200 fantov in deklet pa je p r i -stopilo k mizi Gospodovi ter nu ta način dokumentiralo svojo versko vdanost in katoliško prepričanje. Popoldiinska slovesnost se je v r-šilu v lepo okrašeni uti. ki je bila nabito polna. Pozdravni govor jc imel podpredsednik društvu Franjo Sproger, v katerem je očrlnl zgodovino društva. Društvo jc bilo ustanovljeno leta t9ll\ Ustanovitelji društvu so bili tedanji /upnik Martin Medved, poznojjši dekan bruslovški. ki uživa sedaj pokoj v Laporju, tedanji /upati Onič in veleposestnik Franc Mluker. Sledile so lepo prcdnašnne dcklumncije. Slavnostni govor pa je govoril g. dr. Jože Jcruj i/ Mariboru. — Vprizoriln se je igra »Pri kapelici«, kutero so igralci zelo dovršeno podali. Igro je re/irnlu društvena tajnica gdč. Kutikn Medvedova, ki /c 20 let delu je v društvu. Ob jiriliki 30-letnice olistoja društva so bili imenovani č. g. dekan Martin Medved, Janez Pivec in gdč. Katka Medvedova častnim članom društva, kot znuk priznanja za požrtvovalno delo v društvu. Prosvetno društvo se je v zadnjem času /clo razmahnilo Ii-r s,, člani društva .skoraj sumi mladi in navdušeni fanjc in dekleta. Zahava angleške gospode: lov t gonjo — je t udi letos zopet po vsej Angliji v razmahu. Rekordno delo potrpežljivosti: natančen posnetek milanske katedrale, ki ga je po dolgoletnem trudu izdelal z žago izrezačo neki bruseljski mehanik. t Razmere v kitajski vojski iPo podatkih pekinških dnevnikov šteje zdaj nesrečna kitajska republika do 2 milijona 600 tisoč rednega vojaštva, poleg tolp prostovoljcev ali tudi razbojnikov. Stalna vojska se uradno deli na 66 posebnih armad. A v resnici želi sleherni poveljnik posameznega zbora, brigade ali divizije vedno samo popolno samostojnost, se ne zmeni za povelje in stori, kar hoče. Maršal Čang-Kaj-Šek ima naslov »najvišjega poveljnika oboroženih moči republike«, a v resnici razpolaga samo z 225.000 tisoč mož najbližjih oddelkov, pri katerih je v stanju uveljaviti svoj osebni vpliv. Vse ostalo »redno« vojaštvo, po številu 2.345 tisoč mož nadaljuje po navadi vedno isto »malo vojno? z vsemi slučajnostnimi nasprotniki, ki ne marajo biti brez ugovora oskubljeni. — Kitaj se deli na 28 provinc pod posameznimi gu-bernatorji, ki imajo zopet lastno »deželno vojsko«. Oddelki stalne vojske oz. prostovoljci na ozemlju province so ponekod v zvezi ali pa nasprotno v sovraštvu z »deželno vojsko«. Tako šteje dežela Tze-čuan 14 posameznih vojskovodij, ki vsi sovražijo drug drugega. Slično stanje je poznala srednjeveška Evropa, kadar so oblegali vitezi gradove ali pustošili sosedovo polje. Število »malih Napoleonov« je vedno večje. Ko je moral zapustiti maršal Čang-So-Ling Mandžurijo, ga je takoj nadomestilo 16 manjših, poprej nepoznanih poveljnikov. »Zdravnik je rekel, da potrebuje moja žena slanega zraka.« »Pa ste jo poslali na morje, je-Id?« »I kaj šel Na ventilator sem obesil slanika!« * V sodni dvorani. Sodnik obtožencu: »Ste čuliP Državni prnvdnik predlaga 10 let zapora. Imate kaj pripomniti?« — Obtoženec: »Drugega nič kot to, da ste s časom preveč zapravljivi.« »Ti, če nama pojde hudo narobe, bova pač stanovala pri tvojih starših.« »Ne bo mogoče, Ivo, ker stanujejo tudi sami še pri srvojih starših.« Ostanki velikega angleškega itombnega letala, ki je jionesrečiio o priliki velikih angleških zračnih manevrov uri Belfordu. Oba letalca »La moreta Prvi brahmanec — katoliški novomašnik Inianterija bo tudi Občudovalci novih vojnih sredstev (plinov, bakterij itd.) so že proglasili, da je čas, ko je pehota v vojni igrala glavno ulogo, minil, in da bo njen pomen jioslej tako skrčen, kakor se je to že zgodilo konjenici. Docela nasprotnega mnenja so italijanski strategi. Tako piše Renzo Reggiani v julijskem zvezku »La Rassegna ltaliana« med drugim: X) priliki nekega jubileja je poslal general Zoppi pred par meseci 35. pešpolku poslanico, v kateri pravi: »Zgodovinska doba, v kateri živimo, stoji tako zelo v znamenju dejanja in prebude mo ralnih sil, da mora po vsej priliki postati doba v bodoče odločala Zgodovinska skrivnost o carju Aleksandru I. Iz Rusije izgnani nemški časnikarji ob dohodu v Berlin (od leve na desno): Gbrbing, Just in Herrn-stadt. Gospodje pripovedujejo, da so jih v Moskvi — mimo uradnikov nemškega poslaništva — spremili na kolodvor razni inozemski časnikarji, med katerimi pa ni bilo nobenega Američana. V Moskvi je zdaj samo še en nemški časnikar: poročevalec VVolfovega urada, ki je obenem uradnik nemškega poslaništva. Uspešna vzgoja zapuščene mladine ali poboljševalni™ na ladji: na sliki vidimo gojence, kako krpajo jadra. V ozadju Genova. — Poboljševalnioo je ustanovil in uredil na ladji, ki mu jo je dala v ta namen italijanska vojna mornar i ra, neki italijanski kapitan. Po njegovem mnenju sta svobodna narava In svež zrak najboljša zaveznika učitelja vzgojitelja, ker so tu mlada arca najbolj dovzetna za nravne nauke. Na ladji se šolajo dečki za pomorščake in odhajajo z nje k vojni ali trgovski .mornarici Uspehi so izvrstni. Koliko vode je v morju Vsa morja na svetu imajo površino 361 milijonov kvadratnih kilometrov, tedaj okrog 70 odstotkov vso zemeljske površine. Največja globina morja ni v Tihem oceanu, kakor so do sedaj smatrali, ampak v Atlantskem oceanu, kakor so izkazala najnovejša merjenja. Namerili so namreč globino 13.500 metrov. Vso vodo, ki jo v morjih, en i jo na 1370 kub. km. Če bi hoteli to vodo spraviti v jKisodo, ki naj bi imela obliko kocke, bi bila stranica te kocke dolga 1100 kilometrov, kolikor približno znaša zračna razdalja med Ri-niiini in Ilerlinom. To so možje! Budimpeštanska mestna občina namerava prihodnje leto iz varčevalnih razlogov združiti moška in ženska kopališča. Toda dvesto odličnih mož je podpisalo spomenico, v kateri protestirajo proti tej nameri in odklanjajo sku|»no kojianje z ženskami. Spomenica naglasa, dn hodijo možje v kopališče na l>>navi zaradi športa in miru. Če se kopališča združijo, bodo nizko padla, ker 6e bodo potem vsilili vanje tudi dvomljivi elementi. V Detroitu (USA) je te dni prvi brahmanec prejel mašniško posvečenje. To je Charles Saldan-haw, član Jezusove družbe. Mašniškemu posveče-nju je prisostvovala ogromna množica domačinov. Tudi vsa njegova družina in vsi njegovi prijatelji, čeprav so še hindi, so bili navzoči. Pater Saldan-haw se namerava posvetiti obdelovanju Gospodovega vinograda v Indiji. Ribe, ki ne znajo plavati Ameriški zoolog Ryde je prinesel iz maloraz-iskanega Virginijskega gorovja znanosti skoro nepoznane vrste rib. Žive v gorskih potokih in se štejejo sicer med navadne »zrcalne krape« z eno vrsto ljusk vzdolž hrbtenice in gladko rdečkasto kožo. A imajo, to pri ribah edinstveno lastnost, da sploh ne znajo plavati, če jih vržeš v vodo, padejo na dno kakor kamen. Napenjajo vse moči in posebno plavuti, da bi zlezle v jamo, kjer obleže popolnoma izčrpane. Raziskovalci so ugotovili, da ti krapi sploh nimajo plavalnega mehurja, ki ureja ravnotežje ribe v vodi. Profesor Ryde tolmači ta pojav z naravnimi okoliščinami, ki so oblikovale življenje rib. Deroči hudourniki v Virginiji bi odnesli in razbili ob kamenju vsako ribo, ki se ne bi tesno oj>rijemala dna. Ribe sploh niso v stanju plavati v teh potokih. Plavalni mehur jim je postal nepotreben in je sčasoma popolnoma iz-ginil infanterije.« Dejansko moremo danes govoriti ne le o obnovi, marveč naravnost o primatu — prvenstvu — pebote, kakor ga doslej še ni poznalo nobeno stoletje. Še vsaka vojna se je dosedaj odlo- čila v eni idi več bitkah, v katerih je zmago izvo-jevala v prvi vrsti pehota, neglede na večjo ali manjšo moč drugega soudeleženega orožja. Kajti zmagati pomeni vedno, obvladati sovražnika s tem, da varno zaposedemo njegove postojanke ali njegovo ozemlje. Tega pa ne more izvršdti nobena druga četa kakor pehota, ki ima tako v boju vselej in povsod zadnjo, odločilno besedo. Za nobeno drugo orožje ni tako važno in bistveno, da sta ukazovalna oblast in pokorščina v tako strogem ravnotežju, kakor za infanterijo; kajti njena moč temelji v prvi vrsti na človeški, nravni sili. »StotisoČ topov ne bo prineslo zmage, če vojaki niso sposobni za naskok,« piše Mussolini v svojem vojnem dnevniku. In v svojem govoru dne 12. 8. 1925 je dejal: »Mislim, da bo o usodi vojne, kakor tudi o veličini in propadu kakega naroda slej ko prej odločala pehota!« In kaj drugega kakor »predpeiiota dane organizacije fašističnega režima, ki jih poznamo pod imenom Balilla, avantgarda in črne srajce? Kaj drugega kaxoi hota so mnogoštevilne po vojaško organizirane formacije, ki procvitajo po raznih državah Evrope in onstran oceana, predvsem Hitlerjeve čete v Nemčiji? IPo pravici pravijo, da si je mogoče predstavljati bitko, ki jo bije in odloči izKiji nobenem slučaju pa ni mogoča odločilna bitka brez pehote. In zakaj ne, pove general pl. Bernhardi v svoji znameniti knjigi o bodočih vojnah, kjer dokazuje, da je vojna brez infanterije že zato nemogoča, ker je njeno vsakokratno napredovanje merilo za doseženi bojni uspeh. Klasični vojni teoretiki Clausevvitz je že pred dobrimi sto leti preroško pisal, da mora dati prekomerno topništvo boju bolj statični — enakotežni — kakor dinamični značaj. Kako pravilna je ta trditev, je nazorno dokazala svetovna vojna. Pehota je v svojem bistvu tisto orožje, ki dosega svoj višek po osebnem pogumu in zavestnem preziranju smrti. Proti vojaku, ki se bori peš, se nazadnje osredotočijo vsa orožja, vsa tehnična vojna sredstva, vse snovne in nravne uničevalne sile, ki jih je izumil človek v vojne namene. Če pehota napreduje, napreduje vse; če se pehota umika, se mora umakniti vse. Duša in odločilni či-nitelj boja je in ostane človek, to je infanterist. Na zadnjih dvesto metrih pred sovražnikom ga puste na cedilu vse ostale vrste orožja. Tu mora, zanašajoč se le sam nase, odločiti izid boja.« Pred kratkim je bil priobčil neki poljski list studijo o carju Aleksandru 1. Pisatelj omenja, da je imel car namen prestopiti v katoliško cerkev. 0 tem so baje romala jiisma med Vatikanom in Rusijo. Ta pisma je uničil Nikolaj L. ko je zasedel prestol. Po objavi te študije je uredništvo poljskega lista prejelo pismo iz Vilne, v katerem je bil podpisan neki PetkoviČ, ki v pismu izjavlja, da gori omenjene listine niso bile uničene. Pisma so marveč zazidana na nekem kraju, ki je znan samo Petkoviču. Nikolaj I. je bil baje vse svoje tajne lstine izročil Kleinmichlu kot neke vrste zapuščino z nalogom, da jih sj>ravi in poskrbi zn to, da se objavijo šele sto let po njegovi smrti. V ta namen je bilo določenih 15 milijonov rubljev. !Po smrti Nikolaja 1. je prišel Kleinmichel v nemilost in je zaupal dokumente svojemu intendantu Petkoviču, fMjdpisnikovemu očetu. Ta je ob smrtni uri svojemu sinu zaupal skrivališče, v katerem se nahajajo listine. Po padcu ruske monarhije je PetkoviČ obvestil sovjetsko vlado o svoji skrivnosti. Napotili so ga, naj molči in čaka nadaljnjih odredb. Po preteku več let so mu pa sovjeti sporočili, da jih stvar ne zanima. — Dasi še ni poteklo 100 let po Nikolajevi smrti, meni PetkoviČ, da je upravičen že zdaj obvestiti javnost o važnih listinah. — Seve je malo verjetno, da bi bile njegove navedbe resnične Vila friebsehen pri Luzeruu, ki jo spremene v \Vagnerjev muzej. Tu je bil napisal skladatelj več svojih slavnih del. 4* j* MSIM