SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	1
V administraciji prejeman velja:	r
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f
V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlclja 'r „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 87.
V Ljubljani, v torek 17. aprila 1894.
Letnilt XXII
Državni zbor.
Dunaj, 16. aprila. Odgovor na Klunovo interpelacijo.
V soboto je pravosodni minister odgovoril tudi na interpelacijo poslanca Kluna in drugov zastran imenovanja g. Schusterja prvim sodnijskim zdravnikom v Ljubljani. Minister je pojasnil vso to zadevo. Za razpisano mesto so se oglasili samo trije prositelji, izmej katerih pa le jeden sam zna slovenski. Tega pa ni bilo lahko imenovati, ker že ima drugo zdravniško mesto. Zatorej ni druzega kazalo, kakor imenovati gospoda Schusterja. Sicer se je pa tudi mislilo, da se je dr. Schuster že dovolj priučil slovenščini, ker že jednajst let opravlja službo jet-niškega zdravnika in sodnijskega izvedenca, ne da bi bile proti njemu kake pritožbe.
Iz ministerskega odgovora je vidno, da smo v tem slučaju tudi Slovenci nekoliko krivi, ker se poprej nismo pritožili, ko vendar mož, ki ni vešč slovenščini, ni mogel povsem povoljno opravljati svoje službe. Naj se sodi o ministrovem odgovoru kar koli hoče, toliko je gotovo, če kdo jednajst let mej kakim narodom povoljno posluje, da se lahko misli o njem, da zna dotični jezik. Tako poslovanje bi moralo biti skoro boljši dokaz, nego šolsko spričevalo. Da pa je pri dr. Schusterju drugače, to pač najbolje dokazuje preveliko potrpežljivost našega naroda, na drugi strani pa nenormalnost razmer ua Slovenskem. Težko da bi mogel pri kakem drugem narodu kdo tako dolgo poslovati, ne da bi bil vešč jezika, in da bi se kdo ne pritožil.
Velika krivda pa zadeva one odločilne kroge v Ljubljani, ki dobro poznajo znanje slovenščine gospoda dr. Schusterja, da o tem niso obvestili graš-kega nadsodišča.
Slovenci pač ne moremo biti povse zadovoljni z ministrovim odgovorom, ker ni povedal, kako hoče skrbeti, da se v bodoče ne prigode več taki slučaji. Baš Schusterjev slučaj bi moral odpreti ministru oči,
koliko previdnosti je treba glede na jezikovno znanje pri imenovanju kacega uradnika za slovenske pokrajine.
Podrobna budgetna debata.
Danes mi je 8« omeniti, da je v soboto zaduji govoril dr. B o t o v s k i in vlado opozarjal, da se vendar že enkrat resno loti vrejenja rek v Galiciji. Poslednjih deset let so povodnji v Galiciji napravile za več milijonov goldinarjev škode. Ravno tako je tudi v Bukovini. Govornik je zahteval, da se razširi kompetenca gališkemu namestništvu glede vodnih zgradeb, da bode moglo kaj storiti. Na to je priporočal vreditev zavarovanja in spominjal na dotični predlog Wurmbrandov. V Galiciji je v zadnjih dvajsetih letih ogenj napravil 71 milijonov škode, dočim so bili pogorelci zavarovani le za 17 milijonov. Govornik je ta prisilno zavarovanje. Priporočal je še premembo domovinskega zakona in pa vrejenje izseljevanja. Potem so se vsprejeli prvi trije naslovi ministoiatva notranjih stvarij.
Danes se nadaljuje debata o potrebščinah mi-nisterstva notranjih stvarij. Poslanec Kaftan se je pritoževal, da se v Avstriji stori vse premalo za vodne zgradbe in je kazal, kako daleč je Avstrija zaostala za Nemčijo, kjer se baš zadnji čas grade veliki kanali. Priporočal je, da pred vsem vredita za plovbo Morava in Laba.
Konfiskacije.
Nemci so jako nevoljni s poslednjim odgovorom pravosodnega ministra zastran konfiskacij časopisov, oziroma zaradi poslednjega ukaza ministrovega o tej stvari.
D. Hofman-Wellenhofje predlagal, da se začne razgovor o ministrovem odgovoru. Ta predlog se je odklonil s 79 proti 30 glasom. Za ta predlog glasovali so le Mladočehi, nemški nacijonalci in protisemitje.
Dr. R u s s je v imenu zjedinjene levice izjavil, da je odgovor ministrov zjedinjeno levico jako iz-
nenadil. Levičarji so glasovali proti Hofnann-Wellen-hofovemu predlogu le zaradi tega, ker pride kmalu debata o budgetu pravosodnega ministerstva na vrsto, kadar bodo imeli priliko svoje misli povedati. Vsekako pa levičarji žele, da se s premeno zakona za zmiraj prepreči samovoljno tolmačenje glede postopanja pri konfiskaciji.
Dr. Pacak, pravi, da je on že stavil o tej stvari nujni predlog, pa je levica glasovala proti njemu. Veseli ga, da se je levica prepričala, da je premena zakona potrebna, on torej predlaga, da naj tiskovni odsek v osmih dneh zbornici poroča. Ta predlog se je vsprejel, proti njemu so glasovali samo Poljaki.
Novo gledališče, stolna cerkev in sprejem novega nadškofa.
Iz Zagreba, 10. aprila.
Naše gledališče sa bode zidalo tedaj že letos. Uradni list je v soboto priobčil banov dopis mestnemu poglavarstvu, da je vlada izdala nalog gradi-teljski oblasti o zidanju narodnega gledališča in sicer na vseučiliščnem trgu. V enem svojem dopisu sem sporočil o vsej zadevi, in zdaj mi je omeniti le še to, da se je po prvi konferenciji gledč zidanja gledališča obdržavala kmalu druga, na kateri se je dokazalo, da bi se potrebovalo za vrejenje južne strani Jelačicevega trga, ko bi se hotelo tamkaj zidati novo gledališče, najmanje 1 milijon goldinarjev. To je pa tako ogromna svota za naše odnošaje, kjer narod sam zbira denar za taka podjetja, da ni mogoče misliti na dober vspeh. Seveda se je doktor Frank izjavil, da bode narod zbral v kratkem potrebno svoto, samo naj ban d& dovoljenje za to. To je po našem mnenju presmel zahtev in ban je v resnici tudi sprevidel, da se kaj takega ne more od uaroda zahtevati ter ni niti dal dovoljenja. Zidalo se bo tedaj na vseučiliščnem trgu. En del mestjanstva je še vedno proti temu, ali večji del je
LISTEK
Dve sestri.
(Povest. — Slovaški spisal Sv. Hurban Vajansky.)
(Dalje.)
Vojteh je bil priča njenega razvitka, poznal je obe še kot otroka, ter je čislal njiju notranjo vrlino, ko sta dospevali v polnocvetni gospod čini. Postava Vojtehova bila je živo narisana pred očmi osamljene deve. Dopadalo ji je, da se tako malo briga zanjo, da je redkokedaj nadleguje z vprašanji, da na nje vprašanja odgovarja priprosto, razumno in brez okoliščin. On je bil jedini mož, s katerim se je mogla dlje razgovarjati brez dolgočasnosti, rada je hodila ž njim k reki, in ko je Elna stala z udico nad tolmunom ali trgala gobe in cvetlice, sedela je ona ž njim v kolibici, često molč4. Nji je bilo prijetno; čutila se je svobodno poleg njega, kakor bi ne bil nič drugega, nego ta-le hrast, ki šumi in šumi ter daje povod sanjarijam in zamišljenosti. Ako je prišel, veselila se je s tiho radostjo, in če ga ni bilo nekaj tednov, ni čutila nobene praznote v svojem življenju.
„Dobro, pisala bom torej dnevnik. Začela bom
danes večer. Morda vdihnem saj senco čutov svojih spisanim besedam in črticam. Vojteh mi bo pa povedal svoje mnenje".
Kakor bi bila našla vir tolažbe, razveseli se teh mislij, odgrne črne lase preko čela in vstane.
Vetrič je bil prepodil oblake, in prikazalo se je jasno obzorje, obrobljeno z belimi oblaki. Takoj so zapeli ptički v hrastovem vrhu, kakor v pozdrav svetlobi iu solnčnim žarkom. Se nekolikrat potegne veter, in pokrajina zablesti v svetlobi. Voda reke se zjasni in ribice so pričele poskakovati z valov. Nekak radosten krik bilo je slišati iz daljave. Morda je pastaričica zlezla izpod mokrega zatišja in glasno pozdravlja solnce. Kmalu leskečejo kaplje na drevju v njega žarnosti. A brzo se skrije za gore ozke doline, v kateri leži selo. Toda nebo se jasni polagoma. Veselo koraka Anica po stezi proti vasi. Dospevši do ceste, pridrdra kočija, v katero sta vprežena velika krasna konja. V njih sedi upaden mož ostrih potez v obličju. Radovedno pogleda Ano, katera po-stoji, da se voz popelje mimo nje. Dekličina impo-zantna, plemenita postava, obrobljena temnim sme-rečjem, bila je izvestno poseben prizor. Po naključju se pelje kočija počasneje, bolehni mož presunljivih, zbodljivih očij pozdravi devo, odkrivši lehko klobuk.
Pod njim se zasveti mala pleša. Konja potegneta, in kočija zgine v gozdu.
II. Mali in veliki sanjači.
»Glej, vže je ponehal dež, Janko", de mala Milka bratcu, — Jutri pa greva na pusti otok". In v istini sta zvečer delala priprave za na pot. V robec je zavila kolač, položila punčiko tik njega, kajti težka bi bila ločitev od nje. Vse je pa vzela seboj v posteljo ter zaspala v sladki nadeji na ju-tršnjo pot. Jeniku so tudi rojile marsikatere muhe po glavi, dasi je uvideval, da mu ni moči obiskat Robinzona. Milka je živo pripovedovala, kako bosta potovala sama, kako bosta spala na drevesih, iskala sladkega sadja, lovila in molzla koze.
Druzega dne ostavita otroka domovje. Bil je krasen, skoro poleten dan. Kmalu dospeta do gozda. Navadna steza jima ni bila dosti fantastična. Kreneta torej v goščo. »Vidiš," pravi Jenik — »to je kokosovo drevo", in ji pokaže na mali hrastič z mnogimi šiškami; — »čakaj, natrgam ti orehov", ter jame plezati na drevo. Milka ga potrpežljivo čaka. Jenik meče šiške na tla, ona jih pr nabira v robec h kolaču in punčiki. »Je že dosti, Janko," dečko zleze z drevesa — toda joj, na kolenih ima veliko
r s i- x Orv <
1 ■ j-,
pa za to, da se zida, naj si bo že kjer-koli, ker je novo gledališče neobhodno potrebno. Uradni list pa je tudi pri tej priložnosti pokazal svoje bizantinsko lice, ker proslavlja bana kot preporoditelja našega gledališča, Češ, da je dovolil vendar-le enkrat zidati ta hram umetnosti. Ali zidanje se je slednjič moralo dovoliti, ker je staro gledališče v vsakem pogledu že prava podrtija in nedostojno glavnega mesta. Zidanje je pa tudi mogoče, ker imamo zbranega denarja okoli 700.000 gld. In sicer je ta denar zbran le od naroda, vlada ni v to svrho izdala niti beliča. Kakšne zasluge 6i je tedaj ban pridobil za gledališče, da ga uradni list imenuje preporoditeljem ? Morda s tem, da se je odločil za vseučiliščni trg? To po našem mnenju ni nobena zasluga, saj se je moral odločiti za neko mesto, in to zemljišče je mesto odstopilo zastonj za gledališče. V gmotnem pogledu se tedaj ne more govoriti o zaslugah banovih za naše gledališče, a še manje morda v duševnem, saj je vsakemu dobro znano, da se je za njegove vlade odstranila opera iu da tudi drama ni posebno napredovala. Sodimo tedaj trezno, pa recimo, da je omogočil zidanje novega gledališča le hrvatski narod sam, a oni, ki bodo to delo izveli, vršili so samo svojo dolžnost. A splošna želja naroda je pa ta, da se začeto delo čim prej in čim sijajneje izvede.
Tudi naša krasna stolna cerkev dobi letos nov ures. Po mogočnosti se bosta namreč dozidala oba zvonika do šesterokotnih piramid. V to svrho je opredeljeno 50.000 gld. Zidanje se nadaljuje počasi ali vstrajno. Do zdaj se je trudil največ pokojnik dr. Rački za obnovljenje krasnega božjega hrama. Zdaj pa, ko dobimo novega nadškofa, bode zidanje gotovo hitreje napredovalo ter se nadejamo, da bode veličanstvena cerkev v kratkem obnovljena.
Za sprejem novega nadškofa se že delajo priprave. Ves posel je prevzel »Hrvatski Sokol", ki šteje med svojimi članovi najbolje prireditelje takih svečanostij. Sprejem bode gotovo veličasten, kajti sodelovalo bode vse prebivalstvo brez razlike strank, saj je novi nadškof vsem priljubljena oseba. A gotovo pride ta dan tudi z dežele velika množica naroda v Zagreb pozdravljat novega duševnega nad-pastirja. Kdaj pride nadškof dr. Jurij Posilovič v Zagreb, ne ve se še točno, bržkone pa se bode to zgodilo v prvi polovici meseca maja. Nadejamo se obilno gostov tudi iz sosedne Slovenije. Na svidenje v kraljevem Zagrebu!
Politični pregled.
V Lju bljani, 17. aprila.
Državni zbor. Državni zbor bodo moral delati z vsem naporom in skoro vsak dan bode morala biti seja, včasih še po dve, ako hoče do konca maja rešiti vse predloge, o katerih želi vlada, da se rešijo. Daljša razprava utegne biti o valutnih predlogah. Res je, da vladne predloge ne segajo daleč, ali govorniki raznih strank bodo pa že skrbeli, da se vse valutno vprašanje spravi v razgovor. Bud-getna debata se pa tudi še utegne vleči na dolgo. Nekateri celo mislijo, da še utegne koaliciji nevarna postati. Pri učnem ministerstvu se misli spraviti
luknjo, v šiškah pa ni sladkega mleka, in v obče nič užitnega. Spravita se na kolač ; šla sta nato dalje, povsodi spominjajoč se čitanih povedek. Vsa utrujena zlezeta pod grmovje; odpočivši kreneta proti reki.
»Tu je Anina kolibica", pravi Jenik, „tu moreva stanovati." In v istini s svojih živih domišljijah menita, da sta na svojem „otoku". V otroških fantazijah, igrah in sanjarijah jima je naglo potekal čas. Se le poldansko zvonenje ju spomni na istini-tost! Jenik se domisli, da bi moral pisati ob jed-najstih nalogo, Milko je pa na dom spominjala — lakota.
Naglo odideta. »Elenka, Elenka," kliče mala Milka, bližaje se domovju, „bila sva na otoku, kjer biva Robinzon."
»Čakaj, oče ti bodo že pokazali Robinzona", de Elena; — „v kakem strahu smo bili zaradi vaju ! Zopet sta bila v gozdu; kaj pa je to, Janko, ali ti niso tega prepovedali oče? Oh, in ta luknja na kolenu! Nu, lep Robinzon si!" Malo sestrico vzame Elenka v naročaj, Jenik sledi obema. Zginile so mu vse sanjarije iz glave! Ne pa Milki, ki je navdušeno pripovedovala sestri o kokosovih orehih, o morju in kolibici.	(Dllje Blidi>)
verska šola v razgovor, to je pa vprašanje, ki loči konservativce in liberalce. Ce pride do burne debate, so tedaj koalicija omaje ali pa razdere. Vodje si seveda prizadevajo, da bi pregovorili konservativce, da naj z versko šolo 6e počakajo, ali še ne vč, Če bode to šlo.
Mučenje vojakov. V poljskem klubu je te dni bil obširen razgovor o mučenju vojakov in pa o samomorih pri vojakih. Več govornikov je nagla-šalo, da je krivo samomorov pri vojakih to, da podčastniki grdo delajo ž njimi in pa da verski čut tudi pri vojakih pojemlje. Zaradi tega je pa potrebno, da bi častniki pri izbiranju podčastnikov se bolj ozirali na njih značaj, in da bi se tudi verske vaje pri vojakih redno vršile. Posvečuje naj se zlasti pri vojakih tudi nedelja, ker ta dan ne bodi nobenih vaj. Nekateri poslanci so priporočali, da bi se o grdem ravnanju z vojaki ne govorilo v zbornici, temveč naj se vsak slučaj naznani naravnost vojnemu ministerstvu. Naposled se je pa vendar le sklenilo, da naj poslanec Popowski govori o vseh omenjenih stvareh.
Bolgarija in Rusija. Ker je knez bolgarski nekaj dalje časa se zadržal na Dunaju, nego je s prva nameraval, je po nekaterih listih se razširila novica, da se knez pogaja z ruskim veleposlanikom o 8porazumljenju z Rusijo. S kakim namenom se je ta novica spravila mej svet, za gotovo ne vemo. Zdi se pa nam, da je njen namen pred vsem, spreti Stambolova in kneza. V Sredcu namreč o vsem tem pogajanju nič ne vedo, bolgarski ministerski svet še ni nikdar sklepal o tej stvari. Sedaj bi časopisi radi Stambolova nahujskali proti knezu, češ, da knez dela politiko brez njega, kdo v4, če ga naposled še ne odpravi, ako bi morda Rusija to želela. Svojega namena pa pač ne bodo dosegle take spletke, ker knez in Stambolov le predobro poznata težavnost položaja in vesta, da bi Rusija najraje oba odpravila. Dokler Rusija noče priznati samostojnosti Bolgarski, je vsako pogajanje zaman, če pa to hoče, potem je pa jednih mislij s knezom in Stambolovom in sporazumljenje se brez velicih pogajanj lahko doseže.
Bolgarska sinoda se snide v maju in se bode posvetovala mej drugim tudi s pomiloščenim Elementom. Sinoda bode odločila, se li odstavi metropolit od metropolije v Trnovem, ker ga po mnenju eksarhovem more odstraniti jedino le sinoda. Bolgarska vlada mu sedaj ne pusti povrata v njegovo škofijo. Najbrž bode sinoda ustregla vladni želji. Ce pa tega ne stori, pa pride do nekakega kulturnega boja v Bolgariji. Da bi Stambolov kar z lepa odjenjal, si ne moremo misliti, ker je precej trdovraten. Knez se pa tudi ne more pri obstoječih razmerah dosti ustavljati svojemu prvemu ministru, ko bi se tudi hotel.
Nemški državni zbor se je te dni bavil z jako važno stvarjo/ Konservativec Kanitz je predlagal, da bi vpeljali v Nemčiji nekak monopol za žitno trgovino in bi pred vsem skrbeli, da cena žitu ne pade pod srednjo ceno poslednjih tridesetih let. Temu predlogu so se ustavljale skoro vse druge stranke, ker bi potem dosledno tudi delavci imeli pravico, da jim država jamči gotov zaslužek, ravno tako tudi obrtniki. To je mogoče le. če se preustroji popolnoma na tisti podlagi, kakor zahtevajo socijalni de-mokratje. Proti takemu prevratu je seveda večina državnega zbora imela svoj pomislek. Predlog se je torej zavrgel. Vsekako je pa poučno, če se dve taki stranki, kot sta konservativna in socijalistična, v gospodarskih vprašanjih že skoro vjemata.
Zanimivo razkritje. Pred dobrima dvema letoma je bil pruski učni minister grof Zedlitz zbornici poslancev predložil načrt novega šolskega zakona, kateri je ugajal katolikom. Večina za ta načrt je v zbornici bila gotova. Zakon je pa v kratkem zginil z dnevnega reda, dasi ga je minister predložil na željo vladarjevo. Z načrtom zakona je pa zginil z javnega življenja tudi učni minister sam. Sedaj se pa govori, da imajo tukaj židje svojo roko vmes. Denarne razmere pri pruskem dvoru tedaj niso bile baš ugodne. To so porabili židje. Bleich-riider in tovariši eo prihiteli na pomoč s pogojem, da se opusti nameravani novi šolski zakon.
Turčija in Črnogorci. Pobojev mej Albanci in Črnogorci so Turki se že naveličali. Zaradi tega je Turčija odstavila vse načelnike albanskih rodov in imenovala nove. Na črnogorsko mejo je poslala več batalijonov vojakov in 12 topov. Ta vojaška sila bode pač zabranjevala poboje, zaradi ka-
terih je vedno veliko pritožb. Črnogorski zastopnik se pritožuje v Carigradu proti Albancem, turški pa na Cetinju proti Črnogorcem. Dogodki na meji niso ljubi ne Turčiji ne Crnigori, če tudi nimajo političnega pomena. God<5 se največ le zaradi paše. Črnogorci in Albanci so pa jako vojeviti in zatorej vsaka najmanjša stvar da lahko povod najhujšemu poboju.
Francija in Italija. S svojim pogovorom a dopisnikom francoskega časopisa .Figaro" si italijanski kralj ni pridobil zaupanja Francozov, posebno ne naklonjenosti francoskih časnikarjev. Izjavil se namreč ni bil povsem povoljno o nekaterih francoskih listih, ki hujskajo proti Italiji. Sedaj še huje udrihajo francoski listi po Italiji in očitajo italijanskemu kralju iu vladi, da sta le zaradi tega prijazua Franciji, ker mislita v Parizu iskati 100 milijonov frankov na posodo. „Soleil" pravi, da bodo pač Italijani dobili denar na posodo, ker kapital ne pozna domoljubja, da pa noben dober Francoz ne more pospeševati tega posojila. — Iz vsega se vidi, da v Franciji ni nobenih iskrenih simpatij za Italijo.
Razgled po slovanskem svetu.
Koščjuikova slavnost v Galiciji
(Izv. dopis.)
V vsakem mestu, da celo po vaseh so pri nas obhajali spomin Koščjuškove vstaje. V nekaterih krajih so si izbrali za slavnost dan njegove prisege, v drugih dan zmage. Povsod se je vdeleževalo ljudstvo teh slovesnostij in ž njim meščanje iu plemstvo. Tako se je javno izpričalo, da vedo kakšna je bila Koščjuškova ideja: sklicati k orožju celi narod.
Na Poljskem je samo plemstvo im elo vojno armado; zato je bilo preslabo, da bi premagala tri sovražnike. To je umeval Koščjuško; zato je povr-nivši se iz Amerike, koder se je kot general izkazal v obrambi neodvisnosti ameriških zveznih držav, takoj poklical kmečko ljudstvo v vojno in jih oborožil s kosami. Strašni so bili ti poljski kosci. Takoj v prvi bitvi pod Radavicami so zagnali Ruse v beg. Samo iz okolice krakovske so šli kmetje za Koščjuškom, ker so bili bolj izobraženi. V oddaljenih krajih niso vedeli, za kaj se gre in zato ni imel Koščjuško armade in konečno je propadel.
Sedaj umevajo to gališki kmetje. Razporedba slovesnostij je bila po večjem povsod taka-le: Zjutraj budnica, potem božja služba in pridiga, opolu-dne govori za ljudstvo iu skromni obed. Okoli štirih govori in zabava za ljudstvo. Zvečer koncert za iz-obraženstvo. Kakor javlja brzojav, se je povsod ta ta spomin praznoval resno in dostojno. Zidje so opravljali svoje službe božje po sinagogah. I, dobro jim je na Poljskem in radi bi bili še nadalje tam. Rusini se niso hoteli vdeleževati. Sem pa tam se je našel kak župnik, ki je s Poljaki vred v svoji cerkvi opravil službo božjo. A to so bili le redki slučaji. Večina se ni menila za slavnost, ker jim na Poljskem ni všeč.
Vstaja Koščjuškova je dokazala, da niso bili vsi velikaši podkupljeni od Rusije in Prusije in da je bilo v naši deželi še nekaj plemenitih smerij. Zato častimo mi Poljaki k slovesnostmi ta zgodovinski dokaz. To nam daje nadejo, da se more narod preroditi v teh izročilih iz stoletnih grehov. Sedaj vlada mej našim plemstvom lenoba ih samo-pašnost, zato to delo počasi napreduje, toda priznavati moramo, da se pomika k lepši bodočnosti.
Iz Krakova poročajo, da so bili tam poulični izgredi. Nekateri trde, da so jih vsplodili ruski podkupljenci, ker so dobili pri nekaterih razgrajalcih rublje. »Slovenec" je o tem že poročal in tudi pojasnil vzrok razburjenosti mej ljudstvom. To bi bilo vendar malo preneumno, da bi Rusija najemala ljudi, naj bi pobijali okna tistim, ki ne slave njenega odločnega sovražnika Koščjuška. — Tudi v Re š o v e m je tolpa pobijala okna častnikom, ki jih niso hoteli razsvetliti. Ukazujoči general je za-povedal huzarjem, naj s sabljami razženo ljudi, koderkoli se bodo zbrali v kakem večjem številu. Tako jih je trpelo mnogo po nedolžnem. Po drugih krajih ni bilo nemirov. Šo to se pripoveduje, da nekateri ruski duhovniki prijemajo svoje kmečke vernike, ki so se vdeležili Koščjuškovih slavnostij v latinskega obreda cerkvah. Groz4 jim, kakor pravijo, da jih ne bodo hoteli ni za velikonoč spovedovati. Velika-noč ruska bo letos še le 30. t. m.
Ji
Dnevne novice.
V Lju bljani, 17. aprila.
I	f Ivan Tomšič.	I
Danes ob 9. uri predpoludne je ugasnilo življenje neutrudnemu pedagogu pisatelju, vredniku .Vrtčevemu*, učitelju na c. kr. vadnici ljubljanski, g. Ivanu Tomšiču. Osirotčli družini njegovi, ki plače za svojim ofetom-rednikom, se pridružujejo žaluj6č vsi, ki so poznali blagega pokojnika: učenci njegovi, njegovi tovariši in znanci, mladina in — celi narod slovenski. Saj so vsi osvedočeni, da je Bog poklical iz tega sveta moža globoko vkoreni-njenega krščanskega življenja, čistega rodoljuba, ki je poleg vestnega izvrševauja svojih stanovskih d»lž-nostij, dobil še dovolj časa, da je ustanovil in vre-jeval list za mladino in poleg tega rp;sal še mnogo knjig za mladino. Štiriindvajset letnikov ,Vrtčevihu najlepše govori spominski govor ob rakvi rajnikov i. Venec, ki si ga je sam spletel in povil z živo ljubeznijo do slovenske mladine, z vzgledno marljivostjo, z m o š k o z n ač aj n o s t j o, venec, ki ne bo zvenel, dokler bo živel narod slovenski.
(Mil. gosp. stolni prošt dr. Leonard Klofutar) podal se je minoli teden na Dunaj, kjer ga je včeraj presvetli cesar vsprejel v avdijenci.
(Pastoralna konferenca) dekanije ljubljanske bo v četrtek dne 19. t. m. ob 10 uri v knezoškofovi dvorani.
(Prestavljena sta) čč. gg. Ferdinand Cekal, kapelan v Bohinjski Bistrici, za kapelana v Mošnje, Josip Pristov, ekspozit v Bibnem, za kapelana v Dob.
(Koroške novice.) Pri Sovodnji je dne 10. t. m. zgorel 70 letni posestnik Nussbaumer Zažgal je suho travo, pa nesrečno padel v ogenj, da se ni mogel več rešiti, ker ljudij ni bilo blizu. — Vslfd dolgotrajne suše pomanjkuje na mnogih kraiih vode. — Hudo so se stepli fantje pri vojaškem naboru v Beljaku. — Velika tovornica grofa Eggerja v Lipici pri Pliberku se bode opustila. Precej ljudij zgubi s tem delo. — V Smohoru se je otvoril dne 8. t. m. z običajnim popancem „schulyereinov" otroški vrtec. Ustanovil ga je znani .drachentodter" učitelj Hugo Moro,
(Nova kmetijska podružnica.) Iz Semperta dne 15. t. m.: Danes se je osnovala za Šempeter in okolico nova kmetijska podružnica. Pričujoč je bil tudi g. tajnik Pire iz Ljubljane. Oglasilo se je že čez 30 podružnikov in odbor je bil tako-le izvoljen: (j. g. Iv. Zupan, kurat šempeterski, za predsednika, za odbornike pa gg.: Mihael Kalan, nadučitelj v Šempetru; Matija Penko, posestnik v Gradcu; Fr. Margon, posestnik v Trnju ; A. Špilar, posestnik in trgovec v Šempetru; Iv. Sabec, posestnik in trgovec v Selcih. Bog daj obilo vspeha 1 Saj je bila podružnica že davno potrebna.
(Požar.) Iz Ilir. Bistrice: V nedeljo večer med 8. in 9. uro je vladal med nami velik strah zaradi hudega požara, kateri je vpepelil pet poslopij, tri hiše in dva hleva. Hvala Bogu, da ni bilo prav nič vetra io da so ljudje hitro na pomoč prihiteli, ter jako marljivo gasili. Drugače bi bila nezgoda še mnogo veča, ker tik pogorišča stoji še mnogo s slamo kritih hiš. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Pogorelci so bili vsi trije zavarovani. — O da bi pač take grozne nesreče, kakoršne nam časniki vsak dan opisujejo, ljudi spodbudile, vestno paziti ua nevarnosti ognja, posebno pa nedorasle pobaline, kateri se s smodkami in žveplenkami lahkomiselno igrajo in pogostoma soseskam neizmerno nesrečo in škodo prouzročujejo.
(Iz Gorice.) Občni zbor katoliške družbe v G o r i c i je bil 16. t. m. Pročitalo se je poročilo o delovanju družbe 1. 1893. Sklenilo se je slovesno romanje za petdesetletnico Sve-togorskega svetišča. Izdal se bo poziv na vse ljudstvo. Dan je odločen : 7. m a j a ob 4. uri zjutraj iz prvostolne cerkve. Slovenski govor bo imel preč. g. I. Kolavčič, župnik v Solkanu. V odbor je izvoljen (na novo mesto pok. monsign. Veliščiča) blg. g. I. Cosolo iz Gradiške. — V tem letu bode imela družba en občen javen shod vFiumicello v Furlaniji.
(Pogorišče.) V Spodnjih Gorjah je, kakor se nam brzojavno poroča, včeraj dne 16. aprila pogorelo 14 hiš. Zažgali so otroci.
(Za opeklinami umrla) je v Stranjah gospodinja Španka. Na velikonočni ponedeljek zvečer se je dremajoči pri peči, na neznan način vnela obleka na nji. Z nenavadno potrpežljivostjo prenašala je nepopisne bolečine. Se le danes — čez tri tedne _
rešila jo je smrt groznih muk.
(Ogenj.) Dobrova, dne 15. aprila. Včeraj zvečer ob '/, 10. uri pričelo je goreti pri posestniku Klobasarju v Kozarjah h. št. 80. Večina družine bila je že pri počitku. Kar priteče bližnji čuvaj južne železnice, kateri je prvi zapazil zadaj za hišo blizu podstrešnje nekaj sumljivo svetlega, ter pokliče ljudi. A bilo je že prepozno, plamen dosegel je slamnata streho in v trenotku bilo je vse v ognju: hiša, hlev in pod. Živino so rešili in ono, kar je bilo po obokanih hišnih shrambah, vse pa, kar je bilo v podstrešju, zgorelo je do čista. Tukaj je zanetila ogenj tuja zlobna roka med par kosov šote, ki se je polagoma razvnel in slednjič revežu napravil neznosno škodo. Gospodar bil je zavarovan za 600 gld. v Gradcu; škode ima pa 3- do 4krat toliko. Gasiti ni bilo moč radi pomanjkanja vode in silnega ognja.
(Občinske volitve v Celovcu) vršile so se minuli teden. Udeležba je bila slaba. V tretjem razredu je prišlo 125 volicev, v drugem 56 (izmed 600), v prvem 34. Voljeni so kandidatje vladajočih matadorjev.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za ziljsko dolino) je zborovala dnč 8. t. m. pri JanBhu na ziljski Bistrici. Vsi prostori so bili udeležencev natlačeno polni, in vse je pazljivo poslušalo zanimive podučne govore.
(Iz Trnja na Pivki) 15. aprila: Z božjo pomočjo nam gre delo od rok. Dasi se je letošnjo spomlad nakopičilo mnogo dela na vse strani, ker kopljemo poskuševalni vodnjak, sadimo bore itd., vender se gradivo počasi, pa gotovo množi. Lomimo kamen na dveh krajih, prva apnenica je že skuhana in gradi se že druga. Tudi kamenoseki že obdelujejo vogelne kamene. Ako nadaljujemo delo do zime, napravljenega bode vsega dovolj. Le ako bi se toliko denarja do druge spomladi ne nabralo, da bi mogli z njim zidarje plačati, tedaj bodemo primo-rani zidanje zategniti. Upamo pa, da se še odzovejo radodarne roke in zato prosimo iznova bogoljubnih rojakov, da nam priskočijo na pomoč, ker je zgradbo nove cerkve težko odlašati. — Od 13. febr. dalje so darovali: Po .Zgodnji danici" 17 gld. C. gosp. Jan Oblak, župnik 5 gld. C. g. Ludv. Sifrar, kapelan
2	gld. Neimenovanec 5 gld. Neimenovana 2 gld. Trije duhovniki 10 gld. C. g. Karol Pollak, trgovec 5 gld. C. g. Art. Nemec, kapelan 2 gld. C. g. Fr. Dolinar, župnik 7 gld. Neimenovanec 3 gld. Č. g. dr. Andr. Cebašek, prelat 50 gld. Ex voto 5 gld. Osemnajstorica 23 gld. Neimenovanec 5 gld. C. g. M. Saje, župnik 2 gld. C. g. Ang. Šinkovec, kapi.
3	gld. C. g. M. Povše, dekan 4 gld. C. gosp. M. Preželj, župnik 5 gld. — Bog povrni vsem darovalcem, vzlasti častititi duhovščini, in obudi še novih dobrotnikov, sebi na čast in nam na pomoč!
(Zmešal) se je župan Jos. Krek iz Javor nad Loko. Odpeljali so ga v norišnico na Studenec.
(Novi trtni nasadi.) C. kr. kmetijsko ministerstvo je uslišalo prošnjo kmetijske podružnice na Krškem, ter jej dovolilo, da sme iz državnih trto-rejuic vzeti 127.000 amerikanskih trt.
(Županom je bil izvoljen) v Bohinjski Bistrici Janez Mencingar. Občinski svetovalci so postali Tomaž Zvab, Jos. Rozman in Štefan Bozman.
(Nova proga Grosuplje-Straža) dolenjskih železnic se bode slovesno otvorila 30. event. 31. maja. 1. junija se bode izročila javnemu prometu. Dne 27. maja bode vozil predpisani tehnično-komisijski vlak.
(Sadjarsko društvo) snuje se v Kanalu v soški dolini.
(Otroka vstrelil.) S Koroškega: Neki 16letni pomočnik v Bistrici je igral dnd 11. t. m. s puško, ne vedoč, da je nabasana. Za šalo pomeri na dva igrajoča otroka, da bi ju ustrašil. Puška pa se sproži in jeden otrok, sin kovača Godeča je obležal mrtev, drugi pa je močno ranjen.
Društva.
(Vabilo na XCIX. odborovo skupščino .Slovenske Matic e"), katera bode v četrtek dne 26. aprila t. 1. ob 5. uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrdilo zapisnika o XCVIII. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo odseka
za prenaredbo opravilnega reda. 5. Pripravni za občni zbor. 6. Poročilo tajnikovo. 7. Posamezni nasveti in predlogi.
(Akademično društvo nTriglav") priredi v sredo dne 18. aprila 1894 svojo prvo javno redno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo odstopajočega odbora: a) tajnikovo, b) blagaj-nikovo, c) kn|ižuičarjevo, d) gospodarjevo. 4. Volitev revizorjev. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Lokal: Hotel „zum goldenen Ross". Začetek ob osmih zvečer.
Telegrami.
Dunaj, 16. aprila. Shod 10.000 mizarskih pomočnikov je sklenil mej burnim odobravanjem, da jutri ustavijo delo.
Berlin, 16. aprila. Nemški državni zbor je sklenil v tretjem branju, da se razveljavi zakon, ki prepoveduje jezujitom bivati v Nemčiji.
Dunaj, 17. aprila. 8000 mizarskih pomočnikov, mej drugimi kaoih 300 poslu-jočih pri razstavi za ljudska živila, je po včerajšnjem sklepu ustavilo delo. Dosedaj so delavci mirni. 12 mojstrov je naznanilo odboru štrajkoveev, da dovolijo, kar pomočniki zahtevajo, na kar se je v njih delarnah zopet začelo delati. Štrajkujoče mizarje na razstavi nadomestili so s tesarji.
Dunaj, 17. aprila. V odseku za volilno reformo je izjavil minister Bacquehem, da vlada hoče resno volilno reformo, da se pritegnejo sedaj izključeni razredi, zlasti obrtni delavci, ali se hoče poprej sporazumeti s koaliranimi strankami, prodno bode silila, da se reši volilna reforma. Nadalje je objavil, da je predloga o volilni reformi prejšnje vlade z razglašenjem programa sedanje odpravljena. Volilna reforma sedanje vlade se bode v bistvenih točkah razločevala od Taaffejeve predloge. Poslanec Jedrzeiowicz je predlagal, da se posvetovanje odloži, dokler vlada ne predloži svoje volilne reforme. Mladočehi so se izrekli proti odložitvi, Hohenwart, Halwich in Rutowski pa so za to, da se posvetovanje odloži, kar se je tudi sklenilo. Za odložitev so glasovali odsekovi člani koalicijskih strank. Seja se je potem zaključila.
Budimpešta, 17. aprila. Zbornica poslancev je vsprejela nespremenjene one odstavke ženitvenega zakona, katere je bila včeraj pustila nerešene; potem je pa rešila še ostale paragrafe. (Navdušeni eljenklici). Tretje branje je jutri.
Madrid, 16, aprila. Vlada je odstavila civilnega guvernerja v Valencii zaradi premajhne previdnosti in odločnosti pri napadu proti romarjem. — Papež je izrekel svojo zadovoljnost vladi, zbornicama in časopisju radi postopanja ob nemirih v Valencii.
Buenos Ayres, 16. aprila. Admiral de Mello se je bil izkrcal na obrežju Eio Grande, ali so vladne čete ga oteple in se je moral zopet vkrcati na ladijo „Republico".
Zdrav želodec in redno čiščenje ohranjuje raba premo-vane želodčne tinkture lekarja Piccolija v Ljubljani. Ne
more se dovolj priporočati zaradi racijonalne sestave in pre-kušenega zdravilnega vpliva. Steklenica 10 kr. 584 5 10-10
Vsebina 8. zvezka 1894:
1. Mihael Hornik. Spominska beseda. Napisal dr. Fr. L. 2. Jutro. Zložil Anton Medved. 3. V prirodi. Zložil Anton Medved. 4. Gospa s pristave. Zgodovinski roman. Spisal I. Kraljev. 5. Hudi časi. Povest. Spisal Fr. D. 6. Priiateljev sin. Izvirna povest. Spisala Pavlina Pajkova. 7. Loka. Krajepisno-zgodovinska Črtica. Spisal Fr. Pokom. 8. Črtice z avstrijskega juga. Piše dr. Jos. Marinko. 9. Književnost. 10. Besede »oratoriju Haydnovemu: .Stvar-jenje". Sestavil baron van Swieten, slovenski priredil E. Gangl. Na platnicah: Drobuosti. Književni glasnik. — Slike: 1. Mihael Hornik. 2. Nevernost sv. Tomaža. Slikal Rubens. 3. Pogled na Budapešto s kraljevega gradu. Po fotografiji. 4. Pogled na
kraljevski grad v BudapeŠti. Po fotografiji. 5. Kranjski kmečki starček. Študija J. Vesela. 6. Begova džamija v Sarajevu. Po fotografiji.
Umrli so:
15. aprila. Florjan Fink, ogljar, 33 let, Kravja dolina 11, jetika. — Janez Jagrič, krojač, 74 let, je bil pri vtoku Ljubljanice v Gruberjev kanal mrtev najden.
IG. aprila. Marija Rejc, strojevodjeva žena, 55 let, Marije Terezije cesta 12. Dementia paralitica. — Albina Schrey, uradnikova žena, 61 let, Streliško ulice 2, vsled blevanja krvi. V vojaški bolnišnici: 14. aprila. Simon Naglas, korporal v deželni brambi 25 let, sušica pluč.
Tuj ci.
15. aprila.
Pri Slonu: Tischler, Herzog, Adelberg, Hamek in Koschigg z Dunaja. — Bllrger iz Gradca. — Grelak iz DUssel-dorf-a. — Brod, Kleinperer iz Prage. — Cuček iz Knežaka.
—	Stefenelli iz Bruck a. — Matilda Schubernik iz Št. Vida.
—	Emil pl. Malberg, Karol Maly iz Tržiča. — Globočnik iz Železnikov. — Reisaus, Mihalits iz Trsta.
Pri Maliču: Lorenz, Odendall, Wiedenfels, Franki, Fussenegger, Bock, Lowenschuss, Eckstein, DinkI, Vinzl z Dunaja. — Schwarz iz Budimpešte. — Polajner, Festič iz Trsta.
—	Podboj iz Kamnika. — Hermann, Ortvvein, Fernder iz Gradca. — Hahm iz Zagreba.
Pri bavarskem dvoru: Urankar is Kamnika. — Maihin iz Kočevja.
Pri avstrijskem caru: Gnadinger iz Bludenea. — Jurij Terpotitz iz Trbovelj. — Ana in Marija Varlic iz Bleda.
—	Jugovic s Krškega. — Sandri ij Kamnika.
Pri Juinem kolodvoru: Nowotny iz Ogleja. — Joh iz Teplic.
Vremensko sporočilo.
Cas
opazovanja
Stanje
zrakomera
t mm
16
7. u. zjut. 2. u. pop. 9 h. zveč.
"737-2" 734.2 734.8
toplomer* po Celzij«
Veter
Vreme
5'8
20-6 13-0
brezv. si. jzap. si. svzh.
jasno oblačno
a S
i" I
> S
Sg
0-00
Srednja temperatura 13-2 , za 3-9 nad normalom
233 1
Ivana Tomilč roj. Steinmetz, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Marice, Antonije, Boiidara, Pavline, Rudolfa, Olge, Ivota, in v imenu vseh sorodnikov prežalostno vest o smrti iskreno ljubljenega nepozabljivega soproga, oziroma očeta, blago-rodnega gospoda
Ivana Tomšiča,
lastnika zlatega kriia za zasluge vadniškega učitelja na c. kr. učiteljski pripravnici v Liubljani, e. kr. okrajnega šolskega nadzornika, občinskega odbornika stolnega mesta Ljubljane itd., itd.,
kateri je po dolgotrajnej zelo mučnej bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes dne 17. aprila ob 8 l/, uri dopoldne v 56. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v sredo dne 18. aprila t. 1. ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti, Mestni trg št. 23, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale ▼ stolni župni cerkvi.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1894.
Za Šmarnice:
218 5-2
Slava Bogu.
II del.
28 Marijnih pesmi za mešan zbor.
zložila in izdala
P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner.
Založil ljubljanski frančiškanski samostan.
Tisk Miličev. — Partitura velja 1 gld., vsak glas 15 kr. brez poštnine. — Dobiva se edino v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Tudi I. del — Masne pesmi — je še na razpolago. Partitura velja 80 kr., vsak glas 15 kr.
Zahvala.
231 (1)
Ob priliki dolgotrajne bolezni in smrti našega preljubljenega soproga, očeta, sina in brata, gospoda
Jakoba Medič-a
štejejo si podpisani v dolžnost, tem potom izreči najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so v dnevih skušnje skušali olajšati britko izgubo. Zlasti bodi izrečena iskrena zahvala prečast. g. kanoniku Flisu za lju-beznjivo voditev sprevoda, prečast. duhovščini in gg. učiteljem za obilno udeležbo pogreba, gg. bogo-slovcem za ganljivo petje, slavni katoliški družbi in čitalnici v Spodnji Šiški za rajnemu podeljeno spremstvo z zastavami, vsem darovateljem vencev, sploh vsem, ki so blagemu pokojniku na razne načine skazali zadnjo čast.
V LJUBLJANI, dne 17. aprila 1894.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Slavna posojilnica v Ribnici je, kakor druga leta, tako tudi letos, blagoizvolila podariti za uboge učence in učenke tukajšnje šole v nakup učnih pripomočkov znesek 37 gld. 50'/, kr., za kar se ji podpisani najtoplejše zahvaljuje.
Prisrčna zahvala pa tudi vsem onim gospodom in go-spem, kateri so pripomogli, da so dobili ob zimskem času nekateri revni učenci opoludne kosilo zastonj. — Bog plati stotero!
Vodstvo ljudskih Sol v Ribnici,
dn6 15. aprila 1894.
Josip Čop,
zač. vodja.
226 1
Popolna razprodaja
gmaniMturnega blagag
iz zaloge A. Vičičeve konkurzne mase prične se z doem	232 1—1
aprila.
Na prodaj je za nizko ceno vže rabljena
na pol krita lahka kočija
(Fagton).
Natančneje pove Gahrich, Rimska cesta 9 v Ljubljani.	227 3-1
jESaSHSHSHHHSg
TJradne lin trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA |
}{] v Ljubljani. K
ilMMIlllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllliniillMIlllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllž
Lepa mladinska kn jlži - - ' "

gKfgftg
Aetrti zrezek „Pomladnih glasov" upa, da se bode vsestransko močno priljubil slovenski mladini in mla-dinoljubom po svoji mikavni in različni vsebini (življenjepis Valvasorjev, s sliko slavnega moža, mična narodna pripovedka v verzih, več povestic, med nje uvrstene pesmice, daljša otroška igra), zlasti pa so J nadeja prijateljev zaradi ii letos mnogo lepše zunanje ij oblike, (nove črke, barvan ? okvir) in precej večjega
obsega, kakor droga leta, *
Primerno darilo so:
posvečeni
SLOVENSKI MLADINI.
IV. zvezek. Uredil
IVAN ŠTRUKELJ.

Založili sotrudnilcl. Tiskala Katoliška Tiskarna t Ljubljani. 1894.

Hena mehke vezanemi iz« ^ vodu je 25 krM trdo vceanenn pa 35 kr., po
pošti 5 kr. več.
Naročniao sprejema Ivan Štrukelj , bogosl.vec v Ljubljani, in Katollika
Bukvarna. »
II. in III. zvezka
je tudi šo nekoliko izvodov na razpolago, mebk. vezan
po 20 kr., trdo vezan
po 30 kr. *

St. 6566.
........................................................................................................................................................
229 3-1
Komisijsko	S i
j, katero je zaukazalo c. kr. ministerstvo za deželno brambo v sporazumljeuju s c. in kr. vojnim ministerstvom za leto 1894 , vršilo se bode za okraj mesta ljubljanskega
dne 1. in 2. maja
na živinskem trgu poleg klavnice na oddelku za konje v sledečem redu:
Dne 1. maja dopoldne ob 9. uri za I. okraj (šolski del); ob 10. uri za II. okraj (šent-jakobski del); ob '/,11. uri za III. okraj (dvorni del);
dn6 2. maja dopoldne ob 9. uri za V. okraj (predkraji Hradetzky-jeva-, Kurja- in Orna vas, Hauptmanca, Ilovca iu Karolinška zemlja); ob 10. uri za 17. okraj (kolodvorski del).
Tega reda se je strogo držati. V obližje označenega kraja se vozovi radi reda ne bodo puščati smeli.
Ako bi pa ne bilo mogoče kakega konja pripeljati o pravem času k ogledu, mora se vzrok naznaniti mestnemu magistratu ali pa komisiji.
Za konje, ki so oproščeni predstave in za žrebeta, katera v tekočem letu ue bodo izpolnila četrtega leta, prinesti bo spričevalo, sestavljeno v smislu § 7. ministerske naredbe z dne 18. sušca 1891. 1., št. 85 drž. zak.
Gospodarji konj se opozarjajo, da imajo vse premembe glede svojih konj, ki se dogode v času od pričetka popisovanja do konca razredovanja t. j. za leto 1894. od 15. aprila do vštetega 2. maja naznaniti mestnemu magistratu.
Za popisovanje konj in voz vročili so se že posestnikom posebni popi-sovalni listi, katere jim je vestno izpolnjeno vrniti mestnemu ekspeditu vsaj do 25. t. m.
Iz opazk na teh listih naj previdi vsak gospodar, kateri konji so oproščeni vsakoletne prijave in kateri predstave k razredovauju.
Gospodarji, kateri ne prijavijo ali ne predstavijo pravočasuo svojih konj brez dokazanega tehtnega vzroka, kaznujejo se v smislu ministerske naredbe z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198, ali z globo do 100 gld., ali z zaporom 20 dni, vrhu tega pa imajo plačati vse stroške poznejšega razredovanja.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. aprila 1894.
Dunajska borza.
Dn6 17. aprila.
Papirna renta 5*, Iti* davks , . . Srebrna renta 5%, 16* davka ■ . Zlata renta 4*, davka prosta ... i% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akeije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cssarski cekini .........
Nemških mark 100 . .
98 gld. 45 kr.
98		30 „
. 119		55 „
. 97		85 „
. 1000		n
355		25 .
		85 „
9		92 .
5		88 „
61	n	10 „
Dni 16. aprila.
Ogerska zlata renta 41	. .
Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. bank« i%
41» kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke. 10U gld.......
St. Genois srečke. 40 gid.
4% srečke dunajske parobrodne družbe	142	gld. 75 Ist
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	30
Rudolfove srečke, 10 gld. ...	23	.	—
Salmove srečke, 40 gld. ...	74	„	—
Waldsteinove srečke, 20 gld. .	49	.	—
Ljubljanske srečke............. 23	,	25 .
Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld.	. . 151	»	75 ,
Akoije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl.	st. v. 2960	.	— .
Akeije južne železnice, 200 gld. sr.	107	50 .
Papirnih rubeljev 100 ,. .	. 134	„	12'/,„
118 itld.	—	kr.
95 ,	10	
147 „	50	•>
158 „	50	n
197 .	—	n
98 „	60	i
97 „	60	
199 .	50	
70 „	50	n
__Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, »reik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 EBCU
VfoHziile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
66
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh Spekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nnloienih glavnic,