Leto LXIV	^ottnin« plačana ▼ tfotovtel
V Ljubljani, v soboto 7. marcn 1916
Štev. 56« Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno	MKMSOP	.g^g^^^nam*^ ^ Ček. račun: Ljub-
19 Din. ca (nožem-	^^T^^k	^^^ A ^^ I jan. it
•tvo 40 Din — ne-	^^M	^^B S ^^^^ M 10.149 za
izdaja ce-	^^^^^^ ^^M ^^M	B m flHM^ ^^M 7565.
loletuo 96 Din, ra	j^Hf	^BB ^ ^^M M ^^M ^^M
inozemstvo Din	^^H	^^M J J0V m Pragn-1
Urednlitv. j. »	^^^^JHb^	JHm^ Uprava: Kopitar-
Kopi tarjevi oL 6/II1	jeva b. telefon 2999
Telefoni nredniStvm dnevna alužba 2KI — nočne 2996, 2994 In 2099	——	Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku
Streli na demokracijo
Celo država sloji pod vtisom strahotnega dogodka, ki se je danes dopoldan odigral v narodni skupščini. Današnji petek so bile na dnevnem redu proračunske razprave najvažnejših ministrstev: zunanje in notranje ministrstvo ter finance. Prvi je bil na vrsti ekspoze zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, kj je istočasno ludi ministrski predsednik. Radi njegovega ekspozeja je z ozirom na zamotan politični položaj v Evropi in zadnje pomembne obiske v Belgradu vladalo zlasti v političnih krogih zelo veliko zanimanje in je bila tudi diplomatska loža, kar se le redko dogaja, izredno dobro zasedena. V tem hipu pa vstane poslanec, ki je očividno že preje izzival k sporu in nameri svoj parabellum na ministrskega predsednika. Zopet so odjeknili streli v belgrajski narodni skupščini Zal, da moramo zapisati besedo: zopet, ln zopet se je v teh napetih trenutkih za dolgo časa odločevala politična usoda Jugoslavije. Kajti kakor so pred osmimi leti streli v skupščini, ki so pogodili voditelje hrvatskega naroda, za dolga leta zrušili parlamentarizem v naši državi, tako naj bi tudi današnji streli ne pogodili le osebe dr. Stojadinoviča, ampak v njem tudi znova vslajaiočo demokracijo, ki se z neverjetnimi težavami mukoma vije izpdtt političnih ruševin zadnjih let. Kaj bi se zgodilo v tem primeru, ako bi usodni streli res pogodili svojo žrtev, si niti misliti ne moremo. Danes ni več kralja Aleksandra, da bi s svojo neizmerno avtoriteto premostil prepade, ki bi v tem hipu za-zcvali Po izkušnjah zadnjih let tudi vemo, da diktatura ni zdravilo zA bolezni, ki nas notranje politično tarejo.
Bog ve, če se skupina, ki je poslancu Arnav-toviču potisnila revolver v roke, zaveda, kako zločinsko in obenem tragično je vse to početje z revolverji v politični areni, ki bi morala biti naš najbolj eliten, najbolj neoskrunjen političen forum! Ali nam je prav tega bilo še treba pred zunanjim svetom, ki je komaj nekoliko pozabil krvav zločin v narodni skupščini pred leti? Ali naj res v kulturnem svetu utrdimo prepričanje, da je v naših političnih debatah zadnji dokaz in ultima ratio revolver? Da nam torej manjkajo najosnovnejši pojmi demokratičnega življenja in osnovni pogoji za parlamentarizem, ki bi moral biti izraz ljudske volje in poslanci prežeti medsebojnega spoštovanja kot ljudje in kot delegati svobodnega naroda pa bilo vseeno, ali stoje na levici ali desnici... Ali si je mogoče misliti pri kateremkoli narodu človeka, ki ljubi svojo domovino, — da bi šel na tak način osramotit in ponižat njen ugled v svetu? Edinole od politične strasti popolnoma zamegleni možgani morejo priti na tako absurdne in zločinske ideje, da ie z revolverji v roki mogoče v parlamentu reševati državne probleme!
Politična strast, zaslepljenost in omejenost more biti edina razlaga za to, kar se je danes dopoldan dogodilo v skupščini. Toda, ali more biti to tudi opravičilo za tiste, ki so krvav zločin pripravljali? Sicer nočemo ničesar prejudicirati in bomo le veseli, ako bi preiskava dokazala, da je za vse, kar se je zgodilo, odgovoren izključno le atentator osebno. Vendar ima ta možnost že po tem, kar vemo do sedaj, malo verjetnosti.
Značilen in odločilen za atentat je bil po našem mnenju duh, ki je politično skupino, kateri Ar-navtovič pripada, ves čas preveval. To ni bil duh demokracije in parlamentarizma. Ti ljudje se zavedajo, da niso prišli v skupščino po volji naroda, katerega zato mrzijo in njegove politične pravicc odklanjajo. Njihov duh je pofarski, ki ga označuje prepričanje, da je nasilje pred pravico in da je nabit revolver v poslančevi roki tehtnejši dokaz, kakor beseda resnice v njegovih ustih. Petomaj-ske volitve so bile le krinka, le kulisa, za katero naj bi pofarija prišla do krmila države in ga nato po svoji mili volji diktatorsko sukala. Prvo razočaranje je ta gospoda doživela, ker ji je bila odvzeta oblast kljub njeni prigoljufani »večini«. Drugo v tem, da je med svojimi ostala v manjšini. Polotil se jih je bes in pričeli so res tudi besno obstrukcijo v skupščini, da preprečijo sprejem proračuna. V tem so videli še zadnjo možnost, da se na kak način prično komplikacije in zmede, ako vladi ne uspe parlamentarno spraviti proračun pod streho. Storili so vse, da diskreditirajo parlamentarizem, ostale opozicijske skupine pa so jim pridno pomagale. Na svojo grozo in bes pa so morali nazadnje spoznati, da bo proračun kljub divjaški obstrukciji le sprejet in da se bo po sprejetju proračuna vladi odprla možnost, da premišljeno povede naše notranje razmere k izmir-jenju in konsolidaciji. Mir, konsolidacija, zadovolj-nost državljanov, to pa za takšne politične tipe pomenja politično smrt. Ako bodo ljudje zopet enkrat svobodno volili poslance, ne bo ne eden od vseh teh fašističnih junakov več prišel v skupščino kot poslanec Zato je bilo treba seči po revolverju, da ne pridemo do miru, do konsolidacije, zato, da bi imela diktatura kakih nadutih »nacionalističnih« političnih blik še vedno nek raison d'etie
Hvala Bogu, da so strelci in streli zgrešili svoj cilj. Krogle, ki so bile namenjene v osebi min. pred. dr. Stojadinoviča prav za prav demokraciji v naši državi, bodo v srce zadele nje, ki so jih sprožili. Kajti po vsem tem, kako so naši jugo-fašisti pričeli uveljavljati svojo ideologijo ima vlada, narod in demokracija ne le pravico, temveč sveto dolžnost, da se pred zločinskim napadalcem energično brani. Dosedaj smo občudovali rezer-viranost in hladnokrvnost naše vlade spričo divja-štev, ki so jih jugofašisti uprizarjali v skupščini. Mislimo pa, da taka rezerva že radi naroda, ki bi rad prišel enkrat do notranjega miru — poslej ne bo več na mestu.
Iz temnega ozadja, kjer sovražniki reda, demokracije in sporazuma razvnemajo nizke strasti proti nositeljem ideje obnove jugoslavije na temelju enakopravnosti in pravice, je bil pripravljen zločinski napad, ki se ie hvala Bogu izjalovil. Nasprotniki sporazuma in demokracije so izigrali zadnjo karto, pa so jo izgubili. Kar naj bi bil črni dan v naši zgodovini, se bo, upajmo, spremenilo v mejnik, ob katerem bo naša pot odločno peljala navzgor. Katoliški slovenski narod, katerega čustva tolmačimo, se od srca raduje, da se blazni naklep ni posrečil in je prepričan, da bo g. min. predsednik dr. Stojadinovič in njegova vlada neomajno vztrajala na srečno započeti poti, ki naj nas privede do moderne ljudske vlade kljub vsem silam fašistične reakcije
Atentat v skupščini
Poslanec Jevticevega kluba Arnautovic streljal na ministrskega ■ predsednika dr. Milana Stojadinoviča - Predsednik vlade ni ranjen
Predsednik vlade dr. Stojadinovič
Belgrad, 6. uiarcu. m. Za današnjo sejo Narodne skupščine je v vsej tukajšnji javnosti vladalo izredno veliko zanimanje, ker jc bilo napovedano, da bodo na tej seji podali svoje oks-pozeje predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič o zunanji politiki, notranji minister dr. Anton Korošec o notranji politiki in finančni minister dr. Dušan Leticn o finančni politiki kraljevske vlade. Že tekom včerajšnjega dne so bde razprodane vse vstopnice za obe galeriji, ki sta določeni za občinstvo. Nabito polna jc- bila tudi časnikarska loža. kjer so sedeli poleg domačih mnogoštevilni tuji časnikarji. V diplomatski loži jc bil zbran ves diplomatski zbor na čelu z doyenom diplomatskega zbora msgr. Pellegri-nettijem.
Ob tričetrt nu 11. je vstopil v dvorano predsednik Narodne skupščine Stevun čirič, burno pozdravljen od poslancev Jugosl. radikalne zajedniee in klubu skupščinske večine Kmalu nato so vstopili člani kraljevske vlade nn čelu s predsednikom dr. Milanom Stojadinovicem in notranjim ministrom dr. Antonom Korošcem. V tem trenutku so bile članom kraljevske vlade prirejene navdušene ovacije. Ko se je navdušenje malo poleglo, je prečital zapisnik prejšnje seje skupščinski tajnik Nenadič. Zapisnik je bil brez sprememb sprejet.
Sporočeno je bilo nato, da je finančni minister predložil skupščini spremeintie in dopolnila k predlogu proračuna državnih dohodkov in izdatkov v finančnem zakonu /a I 1936-37. Vsi amandementi so bili vzeti na znanje. Nato je bilo prečitanih več interpelacij, ki <o jih odstopili pristojnim ministrstvom. Prečitnna so bila tudi poročila posameznih ministrov s katerimi obveščajo skupščino, da bodo odgovorili na interpelacije poslancev, čim bodo zbrani potrebni podatki. Po prečitanih številnih prošnjah in pritožbah, ki so jih odstopili v pretres odboru za prošnje in pritožbe, se je prešlo na nadaljevanje proračunske debate v podrobnosti.
Kot prva točka dnevnega reda je. bilo pre-tresanje proračunskega predloga zunanjega ministrstva. Zaradi tega je podal skupščinski predsednik čirič takoj besedo predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr Milanu Sto jadinoviru, ki je burno pozdravljen od vseh navzočih zavzel mesto na govorniškem odru. Nato je pa začel brati zunan.je-politični ekspoze (ki ga prinašamo na drugi strani).
Že pri prvih besedah dr. Stojadinovičn mu je pričel vpadati v njegov govor poslanec Jevticevega kluba D a m j a n Arnautovic, ki je z ostalimi jevtičevci iz opozicionalnih klubov obstruirnl delo v skupščini ter se abtiniral od proračunske debate. Zaradi tega je prišel v časnikarsko galerijo ter se hotel preriniti na prvo mesto. Nastal je zaradi tega med njim in časnikarji prepir. Arnautovic je stalno vpndal v besedo predsedniku vlade, tako da ga je pred-
sednik skupščine moral večkrat opozoriti. Dejal mu je, obrnjen proti časnikarski loži: »Gospod poslanec, če imate kaj povedati, tu doli jc mesto!« ter jc pokazal na dvorano. Poslanca Arnautoviča so nato na zahtevo časnikarjev varnostni organi spravili iz časnikarske lože, nakar jc odšel v sejno dvorano in /avzel mesto na skrajni levici v prvi klopi. Ni pa prenehal z vpadanjem v besedo.
Ko je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v svojem ekspozeju prišel do mesta, kjer je izrazil globoko z. a h v a I o Nj. kr. Vi s. knezu namestnikn Pavlu 7.a njegovo delo, so vsi poslanci vstali in vzkliknili: »Živijo!« Dr. Stojadinovič se je kraljevskemu namestniku Pavlu zahvalil za vse usluge, ki jih je storil ob priliki svojega bivanja v inozemstvu, ko se jc v Parizu sestal z vodilnimi politiki.
Ob tej priliki je Arnautovic vstal in pričel razbijati po klopy Poslanec Voja Janjič je skočil pokonc.u in vzklikpil :»Gospod predsednik, to je sramota in mi ne moremo dopustiti, da vpadi v besedo ta človek!«
„Jaz Ti bom že pokazal... I"
Nato je poslanec Arnautovic znova skočil pokoncu. se obrnil proti predsedniku vlade in vzkliknil: Jaz se te ne bojim, jaz ti bom že pokazal!« V tem trenutku jc segel v suknjo ter
izvlekel revolver.
Trije streli
Ko so poslanci to opazili, so pričeli skakati iz svojih sedežev in begati na vse strani. V dvorani je nastala nepopisna panika. Z galerij in celo iz diplomatske lože se je začulo vpitje. Tedaj pa je poslanec Arnautovič že pomeril z revolverjem na predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča in s p r o -ž. i I. Strelk sreči n i z a d e 1 in jc odlctcl proti diplomatski loži.
Predsednik vlade ni zadet
Predsednik vlade se je v tem hipu sklonil za govorniški oder, enako so storili tudi člani kraljevske vlade in se sklonili za klopi. G. dr. Stojadinovič je nato zapustil govorniško mesto in odšel s člani kraljevske vlade iz dvorane. V
Atentator Damjan ArnautovK
Predsednik vlade govori:
»Gospodje narodni poslanci! Nadaljujemo sejo Narodne skupščine Vi vsi ste bili priče zlobnega incidenta, ki se je danes dogodil. Gospodje! Predstavništvu Nnrodnc skupščine, posebno pa meni so se očitali od mnogih strani ukrepi, ki sem jih podvzei zaradi tega, da zavarujem delo v skupščini. Gospodje! Zavedal sem sc tega, da inuini izbirati, če hočem osigu-rati dostojno delo v skupščini, pa magnri zn ceno svojega življenja in niti za trenutek nisem kolehal v tem, da žrtvujem tudi to svojo avtoriteto za to, da rešim ugled Narodne skupščine (burno odobravanje in vzkliki »Živijo«), Gospodje narodni poslanci! Najgloli-lje obžalujem vse to, kar sc jc dogodilo in stokrat bolj bi želel, da bi ostal v zgodovini pred-sednik-»tiran«, a ki je s svojimi opreznimi ukrepi preprečil to, kar sc je imelo pripetiti, nej»o da sc je to zgodilo, a sc je pri tem rehabilitiralo predsedništvo, ker se jc pokazalo, da so bili vsi ti ukrepi potrebni. Gospodje poslanci! Jaz sem globoko prepričan, dn ono ogorčenje, ki ga vsi mi čutimo v tem trenutku, čuti tudi ves jugoslovanski narod (»Tako je!«, burno ploskanje). S krivci sc bo postopalo po zakonn. Jaz pa, gospodje poslanci, prosim, nnj nuni bo to šc en dokaz več, še en primer, v kako težkem položaju sc nahaja narodno predstavništvo in da m o r u m o saj sedaj storiti to. kar je naša dolžnost. Bcrdite prepričani, da bo predstavništvo skupščine od svoje strani storilo svojo dolžnost tudi v teni primeru, pa noj bi bila ta dolžnost še tako težka, še enkrat smatram za svojo dolžnost, da pred vsemi vami izrazim svoje globoko ogorčenje nad tem, knr se je dogodilo in svoje obžalovanje, n obenem svojo radost, dn jc ta incident potekel drugače brez kakršnihkoli zlih posledic.;
Poslanski klubi
čestitajo
Narodni kmetski klub
Svetozar Dimvtrijevič,
ki je prvi planil na Arnautoviča.
tem trenutku so na zahtevo predsednika skupščine, ki je po prvem strelu prekinil sejo, vkorakali v dvorano skupščinski varnostni organi ter se pomešali med poslance. Z vso naglico so odhiteli v smeri, odkoder so padli streli in naskočili poslanca Arnautoviča obenem s člani kluba JRZ in skupščinske večine ter mu skušali izbiti revolver iz rok, kar se jim pa v prvem trenutku ni posrečilo. Poslanec Arnautovič je nato še dvakrat u s t r e -1 i 1. Krogle so se zarile v stopnišče. Poslanci JRZ in kluba vladne večine so pobili Arnautoviča na tla ter ga s par krepkimj udarci onesposobili za nadaljnji odpor. Takoj nato pa so ga že prevzeli varnostni organi in ga vlekli iz sejne dvorane ter odvedli na upravo mesta Belgrada.
V času, ko jc bila skupščinska seja prekinjena, so poslanci deloma ostali v sejni dvorani, deloma pa so odšli po svojih klubih. Vse je govorilo samo o poizkušenem atentatu na predsednika vlade in o sreči, da se ta gnusen podvig Jcvtičevih poslancev ni posrečil.
„Nadaljujemo sejo"
Po daljšem prekinjenjn sc je seja Narodne skupščine zopet nadaljevala. Ko se je pojavil v dvorani ministrski predsednik in ostali člani kraljevske vlade, so jim bile zopet prirejene burne ovacije, kakršnih skuščina še ni videla. Vsi poslanci so vstali s svojih mest in vzklikali predsedniku vlade; »Živel dr. Stojadinovič!«
Dol z morilci,
dol z JevtičevciU Ko so se ovacije dr. Stojadi-»vzel besedo skupščinski
Nato jc skupščinski predsednik podal be-kmetskep P'
vladne večine istotako burno pozdravili. Voju
sedo poslancu Narodnega
skega kluba Voj i
Djordjeviču, ki so ga poslanci JRZ in kluba
novižu polegle, je po\ predsednik in izjavil:
Djordjevič je izjavil naslednje-
Gospodje poslanci! Parlament in parlamentarizem imata svoje metode. Misli, govori in prepričevanja so metode vsakega parlamenta. Narodni kmetski klub se bo teh metod držal, čeprav jc bil v opoziciji in ni zapustil dvorane 7. ostalimi opozieionalnimi klubi. Teh metod sc je vedno držal, saj v parlamentarnem življenju pomenja napredek države in narodu. Globoko obžalujem incident, ki se jc zgodil pred nekoliko trenutki. Obžalujem ga toliko bolj, ker sc je pripetil v trenutku, ko je državi potreben mir, parlamentu pa dolgotrajno in važno delo (burno ploskanje in vzkliki »Tako je!«). Niti kmetski dolgovi, niti gospodarska kriza, niti rešitev ostalih gospodarskih vprašanj se ne more rešiti s streli (vzklikanje »Tnko je!«). Oni, ki bi hoteli svoje življenje žrtvovati in ki bi ga hoteli ohraniti za to, dn bi ga pozneje žrtvovali, bodo imeli še dosti prilike in čutu zn to. ko jih domovina pokliče. (Tako je!) Danes se morajo vse stvari reševati v miru. Obsojajoč postoponje, katerega obžalujem, in obsojajoč tudi one, ki so roko nevrednega človeka oborožili in ga poslali semkaj, v imenu Narodnega kmetskega kluba izjavljam, da se n:kdar nismo s takimi metodami strinjali in do se nikdar ne bomo. Želeč plodonosncgn dela temu parlamentu, obsojam kot predsednik Narodnega kmetskega kluba to gnusno dejanje in čestitam nn rešitvi predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. (Tedaj pristopi Voja Djordjevič k dr. Stojadinoviču in mu poda roko, kar je izzvalo bnren aplavz.) Želim nemoteno delo v skupščini in tudi streli ne smejo oslabiti volje ostalih poslancev (buren aplavz, vzkliki »Tako jc!« in »Živijo!«).
Jugoslovanski radikalni klub
Za besedo je zaprosil nato predsednik Jugoslovanskega radikalnega kluba Mirko Kom-nenovič. On izjavlja: »Povodom nemilega dogodka, ki se je danes odigral v skupščini, Jugoslovanski radikalni klub ne more preiti preko tega 7, molkom, temveč obratno, obsoja tako početje kot neparlamentarno, nedostojno in nečloveško, tolažeč se s tem, da ta nepremišljeni korak ni imel za posledice žrtve v osebi predsednika ministrskega sveta dr. Milana Stojadinoviča in naših tovarišev. Izjava Komncnoviča je bila istotako nagrajena z burnim ploskanjem od vseh navzočnih poslancev.
Pohorci
Za Komnenovičem je nastopil kot govornik poslanec Vaša Jovanovič v imenu Jugoslov. neodvisnega kluba (pohorci). Ko so poslanci kluba ,1RZ in kluba vladne večine slišali za njegovo ime, so začeli protestirati in vzklikati: »Nočemo ga poslušati, tudi ta je iz njihovega kluba. To so razbojniki! Kljub temu, da ee nemir kar ni hotel poleči, je vendar dobil besedo Vasa Jovanovič, ki je istotako v imenu svojega kluba izraiil čestitke predsedniku vlado Stojadinoviču, pristopil k njemu ter so z njim rokoval. Končno je izjavil, da predsedniku skupščine čestita na rešitvi, kakor tudi na njegovem mirnem zadržanju, ker so vsi lahko videli, da s« ni dal motiti v isvrševanjo svoje dolžnosti, temref, do je r.eoiiraje se n« ta nadaljeval sejo (odobravanje).
Bivši demokrati
Naslednji govornik je bil Živojin Rafajlovič, bivši demokrat, ki je izjavil, da smatra za svojo dolžnost, kakor tudi za dolžnost svojih prijateljev, da iirazi svoj ogorčen gnus napram poskušeneinu zločinu. Hvala Bogu, da se jc izvršil brez žrtve, lstotako ta čestita dr Stojadinoviču na njegovi rešitvi. čestita pa tudi tovarišem, ki bi bili mogli pasli kot »rtv«. Poslanec Rafajlovič je svojo izjavo zaključil z naslednjimi besedami: »To je ie drugič, gospodje tovariši, da v n lise m parlamentu pokajo revolverji, lo je druga sramota našega parlamentarnega življenja in daj Bog. da bi bila poslednja. (Burno ploskanje in odobravanje.)
Narodni delovni klub
V imenu Narodnega delovnega kluba je nastopil poslanec Rudolf Pleskovič, ki je izjavil: »Gospodje narodni poslanci! Četudi nisem bil tunkci-jouar Narodnega delovnega kluba, sem kljub temu upravičen, da v imenu lega kluba obsojam zlobni | dogodek, ki se je odigral pred našimi očmi v dvo-rnni Narodne skupščine. Obenem iskreno čestitam j predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču in ostalim ' članom visoke kr. vlade, kakor tudi vsem tovari- j som narodnim poslancem na tem, da ta slučaj ni i ... .. imel tragičnih posledic. (Burno odobravanje.)	sucnin.
Seji jc predsedoval predsednik poslanskega kluba JRZ, minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, ki je v uvodnih besedah ostro obsodil iločin, ki ga je na dopoldanski seji narodne skupščine izvršil poslanec Jevtičevega kluba Damjan Arnautovič in ki ga Dragiša Cvetkovič ne smatra samo kot gnusen napad na predsednika kraljevske vlade, temveč tudi na sam parlament kot ustanovo. Nato sta oba kluba sprejela naslednjo resolucijo:
Resolucija skupščinske večine
1.	Zahvaljujeta se Bogu, da je ohranil življenje
predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču ter preprečil odvraten zločin, ki je bil vnaprej pripravljen.
2.	Člani kluba JRZ m skupščinske večine z gnusom obsojajo tak način borbe.
3.	Narodni poslanci kluba JRZ in kluba skupščinske večine stojijo čvrsto na braniku narodnih svoboščin in resničnega parlamentarizma ter bosta oba kluba od svoje strani storila vse, da ohranita
! te pridobitve in jih obvarujeta vseh subverzivnih elementov, tako komunističnih kakor tudi faši-
Skupščinska večina
Nato je dobil besedo poslanec kluba skupščinske večine Stevan Jankovič, oče ministra za gozdove in rudnike Jure Jankoviča. Izjavil je: Gospodje aarodni poslanci! V trenutku, ko bi se mogla zgoditi največja nesreča v našem parlamentu od človeka, ki je morda naščuvan od svoje skupine, da dane® ustvari v skupščini metei in da prepreči v njej delo. V imenu kluba skupščinske večine io kluba JRZ sem stopil na ta govorniški oder t obžalovanja tega iločinskega dejanja ia izražam globoko sohvalo Vsemogočnemu Bogu, ki je v tem trenutka, ko so padli streli v skup-
4.	Člani kluba JRZ in skupščinske večine apelirajo na vse konstruktivne in napredne elemente v naši državi in jih pozivajo, da stopijo v borbo proti napadom na narodne svoboščine in na temelje naše države.
5.	Khib JRZ in klub skupščinske večine zahtevata od kraljevske vlade tn predsedstva narodne skupščine, da se vsi krivci in soudeleženci tega zločina primerno kaznujejo, tako da se taki žalostni dogodki v bodoče ooemogočijo in da se zagotovi parlamentu normalno delo,
6.	Narodni poslanci JRZ in skupščinske ve-
ščini, obvaroval našega predsednika, ki ga vsi vi- j j^g izrekajo svoje popolno zaupanje predsedniku soko cenimo in spoštujem«. (Vsi poslanci vstajajo kraljevske vlade dr. Milanu Stojadinoviču, notra-in burno odobravajo njegova izvajanja.) Izjavljam, | . _	A v_____ ___________
dm bomo mi, četudi bi bili še v hujši borbi, nadaljevali delo v parlamentu, da obvarnjemo njegovo dostojanstvo in to v interesu driave in naroda ia ne samo v interesa poslancev. Jaz v našem imenu i »rutam največjo zahvalo vsemogočnemu Bogu, ki je obvaroval življenje predsedniku vlade, kajti izgleda, da so se baš nad njega spravili. Mi sedaj sahtevamo, da se v parlament uvede največji red in da se omogoči delo v njem. Poslanec Jankovič je nato stopil k predsedniku vlade dr. Stojadinovič«. se s njim objel in poljubil. (Burno odobravanje v skupščini.)
Nemška narodna manjšina
V imenu nemške narodne manjšine je nastopil poslanec Kraft. ki je izjavil: Gospodje narodni poslanci! Globoko presunjen vsled ialost-uega dogodka, ki se je tukaj odigral, čutim potrebo. da v svojem, kakor tudi v imenu vseh državljanov te manjšine, kateri pripadam, in onih poslance* te države, ki so globoko vdani kraljevini Jugoslaviji, kraljevskemu domu. našemu kralju (vsi poslanci vstanejo tn vzklikajo: »Živel kralj! ), globoko vdan državnim lakonom. državnim oblastem, globok vdan kraljevski vladi, ter državljanom, ki z glolioko privrtenostjo in s velikim osebnost našega dičnega
njemu ministru dr. A. Korošcu, prometnemu ministru dr. Mehmedu Spahu in vsej kraljevski vladi, počivajoč jih, da tudi v bodoče vztrajajo v tej borbi za narodne pravice iu svobodo ter za parlamentarizem.
Po zaključku seje poslanskega kluba in kluba
Nadaljevanje seje
Poročilo notranjega ministra
Predsednik narodne skupščine g. Stevan čirič je dal takoj besedo notranjemu ministru g dr, A. Korošcu, ki je stopil na govorniški oder, burno pozdravljen od vseh navzočih. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je podal g. dr. Korošec ekspoze, med katerim so ga navzoči poslanci večkrat s ploskanjem prekinili. (Ekspoze na drugem mestu.)
Ko je notranji minister g. dr. Korošec končal svoj ekspoze, so poslanci vstali s svojih klopi in burno ploskali ter pozdravljali g. dr. Korošca z živijo-klici. Člani kr. vlade pa, ki so med govorom notranjega ministra tudi soglasno z živahnim vzkli-kanjem in ploskanjem odobravali njegova izvajanja, so vstali drug za drugim in pričeli prihajati k njemu ter mu čestitati
Notranji minister g. dr. Korošec je nato zopet odšel v ministrske klopi.
Predsednik skupščine Čirič je nato sporočil, da bi se prav za prav moralo takoj pristopiti k razpravi. Ker pa ima sporočiti Narodni skupščini važno stvar, jo prosi za odobritev, da to lahko stori. Narodna skupščina je to takoj sprejela.
Čirič je nato izjavil skupščini, da je prejel od mestne policije poročilo, da je bil aretiran narodni poslanec Damjan Arnautovič pri zločinu in je pro- j sil Narodno skupščino, da se izroči sodišču v nadaljnje postopanje. Predlaga, da se takoj sestane ; imunitetni odbor, ki naj ta predlog pretresa na I jutrišnji seji. Ker nista prisotna niti predsednik niti podpredsednik imunitetnega odbora, prosi skupščino za odobritev, da lahko odborov tajnik Gajič skliče sejo, kar je skupščina soglasno sprejela. Ko je predsednik skupščine sporočil željo, da se imunitetni odbor sestane jutri, so se slišali vzkliki: »Še nocoj naj se sestane!« Čirič je prosil poslance, naj se udeležijo jutrišnje seje imunitetnega odbora.
Takoj nato je dobil besedo poslanec JRZ dr. Milati Grba, ki je govoril o politiki sedanje kr. vlade in dejal, da bo glasoval za proračun.
' Proračun notranjega ministra sprejet z aklamacijo
Proti proračunu je govoril v imenu Nar. kmečkega kluba poslanec Života Milanovič, nakar je bil za njegovim govorom proračun notranjega ministrstva sprejet tudi v podrobnostih z aklamacijo.
Predsednik skupščine je nato izjavil, da je današnja seja z dovoljenjem Narodne skupščine kon-
Poslanci, hi so bili zaslišani
Dragiša Stojadinovič
Jovan Nenadovič
Dragutin MEovanovič
, ,. ,	, t čana ter je odredil njeno nadaljevanje za jutri do-
skupščinske večine se ,e nadaljevala seja narodne | ^^ ob ^ Cevnem redu je kot tretja točka
skupščine ob 6.40. Na pretres je prišel proračunski predlog za notranje ministrstvo v predlogih.
pretres proračunskega predloga za finančno ministrstvo.
Atentat je bil pripravljen
Belgrad, 6. marca. tu. Vsi politični krogi so si edini v tem prepričanju, da je bil poizkušeni atentat na g. ministrskega predsednika dobro organiziran in da je delo tistih ljudi, ki so hoteli s tein usodnim korakom zadeti sam parlamentarizem. V tem prepričanju jih zlasti utrjuje okolnost, da Je poslanec Arnavtovič vso noč prebil v družbi večjega števila poslancev Jevtičevega kluba v znanem belgrajakem nočnem lokalu cKazbek«. Organi skupščinske policije so ob 1.20 odpeljali v upravo mesta Belgrada na zasliševanje tudi še poslanca M. Uroševiča in J. Nenadoviča. Kolikor se je do sedaj moglo izvedeti, sta poslanca Arnavtoviča da-
spoštovanjem gledajo v
predsednika vlade (burno ploskanje), dvigam svo-
inS^JtfS ^atKn'; nes dopoldne pripeljala v Narodno skupščino
k. b. utef,niU in,eti slanee Vazilij Trbii in Bora Jevtič (brat Bogoljuba Jevtiča), ki se je za časa sramotnih dogodkov nahaja! na galeriji med časnikarji. Da je bil atentat pripravljen in skrbno premišljen, je dokaz tudi to, da so organi skupščinske policije na nekem stranišču v poslopju -Narodne skupščine našli velik revolver in dolgo bodalo.
V zvezi s poizkušenim atentatom na predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča je poslanec JRZ Kursulič časnikarjem izjavil, da je bil sinoči s predsednikom neke občine v svojem volilnem okraju v nočnem lokalu »Kazbek«. Poleg mize,
da ni prišlo do težke posledice. Zahvaljujem Boga sa pomoč pn i n j rešitvi. Obenem želim, dragi kolegi in spoštovani gospodje poslanci, da v imenu vseh teh po--kim i v čestitam predsedniku vlade in ostalim čla-noin, da jih je obvaroval Bog.
Predsednik vlade nadaljuje zunanjepolitično poročilo
Za njim je vstal predsednik skupščine Stevan čirič ter prosil, naj mu skupščina dovoli, da preden |ioda zopet besedo predsedniku vlade in zunanjemu ministru Stojadinoviču. dovoli, da tudi on v imenu vseh poslancev Narodne skupščine izrazi predsedniku vlade največjo radost, da se niti njemu, niti ostalim gg. ministrom ni ničesar zalega zgodilo. Za tem pa je takoj naprosil predsednika vlade, naj nadaljuje e svojim ekspozejem, nakar je dr. Stojadinovič krepko stopil na govorniški oder in žel od vseh burne aklamacije, še preden pa je nadaljeval svoj ekspoze, je izjavil: »Gospodje aarodni poslanci! V tem treuutku globokega vznemirjenja, ki jc zajelo vso Narodno skupščino, hočem israziti vsem onim gospodom pred govornikom, ki s« mi v svojem, kakor tudi v imenu svojih skupin israzili čestitke in simpatije, iskreno, prisrčno in globoko zahvalo. (Burno in navdušeno vzklikanje.) Dovolite mi sedaj, gospodje poslanci, d* nadaljujem s svojim ekspozejem o naši zunanji politiki.« (Glejte poročilo na drugem mestu lista!)
Ko je predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič končal s svojim ekspozejem, je nastal pravi vibar navdušenja, vzklikanja in ploakanja. Prvi je pristopil od članov vlade k predsedniku dr. Stojadinoviču notranji minister dr. Anton Korošec ter mu izrazil čestitke. Isto so storili vsi ostali ministri.
Za njim je dobil besedo v imenu Narodnega kmetskega kluba poslanec Luka Koetrenžič, ki je uvodoma izjavil: »Narodna skupščina s svojimi sejami nadaljuje. Slišali smo vsi obsodbo tega. kar se je dogodilo. Izjavljam še to, da nikak teroristični akt ne more zrušiti jugoslovanskega parlamentarizma.« (Tako je!) Nato je poslanec Luka Kostrenčič imel daljši lepo zasnovan govor o naši zunanji politiki, v katerem s* je dotaknil vseb važnejših zadnjih dogodkov ter izrazil globoko priznanje pokojnemu kraljn Aleksandru, da je ustvs ril močne temelje v vodstvu naše zunanje politike. Nato kot član opozocionalnega kluba predlaga, naj se proračun zunanjega minietra sprejme z aklamacijo.
Proračun sprejet z aklamacijo
Govoril je šc poslanec kluba JRZ dr. Totna-ševič. istotako o zunanjepolitičnih vprašanjih. Tudi ta je izjavil, da bo glasoval za proračun. Kot zadnji govornik pa je nastopil poslanec JRZ. Miloje Sokič. ki je dejal, da bo tudt glasoval »za*.
Proračun je bil nato sprejet tudi v podrobnostih z vzklikanjem.
Predsednik skupščine je odredil daljši odmor ter napovedal nadaljevanje seje za 5. uro popoldne.
Pred popoldansko sejo narodne skupščine je bila skupna seja poslanskega JRZ in klub« vladne večine, kateri so prisostvovali ministri dr Mišku-lin, D j uro Jankovič, dr. Mflia Krek, dr. Behmen, Stoševič, dr. Vrbasič, dr. Ksludierčič, dr Kožulj in Dragiša Cvetkovič.
šo osebo. Hitim, da isražim svoje in vsega prebivalstva najiskrenejše čestitke, da ste ostali nepoškodovani z ugotovitvijo, da bomo tudi v bodoče podpirali Vaše plemenito stremljenje sa dobrobit kraljevine Jugoslavije.
Ban dr. Natlačen.
Minister dr. Kulovec v imenu JRZ
Glavni tajnik banovinsbe organizacije JRZ v Ljubljani g. minister v p. dr. Franc Kulovec je ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču poslal sledečo brzojavko:
Radujemo se in Vam čestitamo, da Vas brani-telja parlamentarizma in demokracije ni zadela smrtonosna krogla.
Dr. P. Kulovec.
Dr. Adlešič v imena Ljubljane
Mestni župan Ljubljane, dr. Adlešič, je poslal dr. Milanu Stojadinoviču. predsedniku ministrskega sveta naslednjo čestitko:
Prebivalstvo inesta Ljubljane enodnšno obsoja poskus gnusnega atentata na Vašo osebo. Prosim Vas, da sprejmete v imenu našega mesta in v mojem imenu najiskrenejše čestitke k srečni r«v
Vasilije Trbiž
Dr. Vukanovič
Čestitke z vsega sveta
Belgrad, 6. marca. m. Predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, na katerega je član Jevtičevega poslanskega kluba Damjan Arnautovič na dopoldanski seji Narodne skupščine izvršil atentat, je prejel iz vse države in iz inozemstva mnogo brzojavnih čestitk. Med prvimi se je zanimal za celoten slučaj v Narodni skupščini predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš, ki je potom našega praškega poslanika g. Protiča sporočil predsedniku jugoslovanske kraljevske vlade g. dr. Stojadinoviču svoje iskrene Je-stitke, da se gnusen atentat nanj ni posrečil. ' "V
»	,__ .	ivill iiiiviiu natisni riicisti , rsnur k nimiii r tt-
kjer so sedeli ta poslanec in ostala	dva sta pri	gitrj jn lagotovilo ,vestobe in „danosti Vam in
sosedni im« sedela poslanec Mirko	Uroievic	, Ti9nkisUl.aliftvRki rUHi
in D j u r o v i f. Po izjavi poslanca	Kursulica je
tedaj Uroševič potegnil iz žepa revolver, ga mu pokazal ter vprašal: »Ali vidiš to? Kaj praviš?« Nato sta poslanca Uroševič in Djurovič odšla k mizi, pri kateri je sedel poslanec Arnavtovič. To se je zgodilo ob 1 ponoči. Pri tej mizi so sedeli še poslanci Dragi Ivanovič, Kabalin, Srp-ko Vukanovič in brat Boguljuba Jevtiča Bora .lev-tič, in so pili.
Belgrad, 6. marca. m. V času. ko je bila seja Narodne skupščine prekinjena, so nekateri poslanci JRZ izjavili ,da so v mestu slišali govorice, da bo danes predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič ubit na ulici. Te vesti da so ti poslanci sporočili predsedniku vlade dr. Stojadinoviču. ki pa jim je ob tej priliki odvrnil: »jaz se ne bojim, »eni Sumadineeb
Preiskava o atentatu
Belgrad. 6. marca. m. Da se današnji atentat razjasni in da se postavijo pred zakonsko odgovornost vsi krivci, je dan nalog, da se poleg poslancev J. Nenadoviča in Uroševiča privedejo k zasliševanju poslanci Dragiša Stojadinovič. Vasilije Trbif. Drasmtin Milovanovič in dr. Vukanovič.
Komplof proti demokraciji
Belgrud. 6. marca. m. Vsa tukajšnja politična javnost, neoziraje se na politično prepričanje ob soja zločinsko akcijo Jevtičevih zaslepljeneev. ki so za dosego svojih ciljev, t. j. da se prikopljejo zopet do diktature, segli po orožju ter hoteli ubiti predsednika vlade, ki hoče izvesti, kakor je napovedal v svoji deklaraciji, normalizacijo našega notranje političnega življenja. Vsa javnost zahleva, da se la komplol zločinskih teroristov proti demokraciji in parlamentarizmu razčisti do dna in da se pravi krivci najstrožje kaznujejo.
Predsedniku čestitajo
čestitke kr. namestnikov
Belgrad, 6. marca. Šc tekom današnjega dopol-j dneva sla prišla kraljev« namestnika dr. Perovič i in dr. Stankovič v Narodno skupščino in sta izrazila dr. Stojadinoviču prisrčne čestitke, da atentat, naperjen proti njemu, ni uspel.
Čestitke Slovenije
Ban dr. Natlačen
Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je danes poslal ministrskemu predsedniku naslednjo čestitko:
prebivalstvo »overjene mi banovine enodii-no ogorčeno obsoja poskus gnusnega atentata na Va
vsej visoki kraljevski vladi.
Predsednik mestne občine: dr. Adlešič.
Dr. Juvan v imenu Maribora
Mariborski župan je poslal ministrskemu predsedniku naslednji brzojav:
V imenu mestne občine sporočam ogorčenje vsega prebivalstva nad zločinskim atentatom ter vsesplošno veselje, da atentat ni uspel. Ves narod je z vami in celotno kraljevsko vlado.
Dr. Alojzij Juvan.
Preiskava v Jevtičevem klubu
Belgrad, 6. marca. m. Organi skupščinske policije so izvršili danes popoldne preiskavo v predsedstvu in tajništvu Jevtičevega poslanskega kluba. Šele po izvršenem pretresu je bil dovoljen članom tega kluba vstop v klubske prostore. Varnostni organi Narodne skupščine so članom tega kluba prepovedali vsak stik z ljudstvom ob času pretresa.
Kdo je atentator
Poslanec Arnavtovič je član Jevtičevega poslanskega kluba. Rodil se je dne 25. sept. 1898 v Smederevu. Gimnazijo je dokončal v Kragujeveu, višjo pedagoško šolo pa v Belgradu leta 1928. Do »izvolitve» za . narodnega poslanca je bil učitelj, končno pa šolski nadzornik. Ob 5. majskih volitvah je bil v inaleškem okraju na listi Roška Jevtiča takorekoč izvoljen za narodnega poslanca za mesto Berovo. Bil je tudi tajnik okrajne organizacije JNS, prosvetar sokolskega društva, tajnik okrajne organizacije Rdečega križa in predsednik Uradniške zadruge.
Naša ztmcmia politika
Poročilo ministrskega predsednika dr. Stoiadinoviča
Belgrad, 6. marca. Na današnji seji narodne
skupščine se je razpravljalo o proračunskem predlogu zunanjega ministrstva v podrobnostih. Dobil je besedo predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, ki je imel naslednji ekspoze:
Trije očitki proti vladi
Načrt proračuna, ki leži pred vami, je bil predmet obširne kritike s strani opozicijskih poslancev tako v plenumu tega doma, kakor in še več v finančnem odboru narodne skupščine. Kljub vsej tej kritiki, mu vendar ni mogel nihče oporekati njegove glavne karakteristične vrline. Ta proračunski predlog je napram prejšnjemu za 500 milijonov manjši. To je j>rvi proračun, ki prinaša znižanje bremena neposrednih davkov. Čeprav so dohodki po tem proračunu znižani, pa se je kraljevski vladi posrečilo, da je z emisijo blagajniških bonov našla finančna sredstva za velika javna dela v vseh krajih naše države, in celo v lakih, kjer država doslej ni storila sploh ničesar ali prav malo podobnega Na stotine kilometrov novih železniških prog je v delu. Stotine in stotine novih modernih cest je v delu, tisoči in tisoči siromašnih delavcev pa bodo našli letos kruha in zaslužka.
Zato, gospodje poslanci, niso prazne besede, s katerimi je kraljevska vlada stopila v svojem programu pred narodno predstavništvo. Tem ukrepom o javnih delih bodo sledili tudi drugi gospodarski ukrepi, med katerimi želim na prvem mestu omeniti vprašanje o definitivni ureditvi kmečkih dolgov (viharno odobravanje) in vprašanje o otvoritvi zaprtih bank in zmrznjenih zadružnih kreditnih ustanov (odobravanje). Kraljevska vlada proučuje obe ti vprašanji z najresnejšo pozornostjo. To delo nI lahko, prepričan sem, da bomo našli dobro rešitev kakor smo rešili vprašanje javnih del brez povečanja javnih bremen in brez obremenitve državnih izdatkov.
Upam, da bomo rešili tudi ti dve vprašanji dolgov in kreditnih ustanov, ne da bi pri tem segali v sedanjo vrednost dinarja ali v hranilne vloge naših denarnih zavodov (splošno in dolgotrajno odobravanje).
t. „Proračun je previsok"
Gospod finančni minister je v finančnem odboru z govorniki v plenumu narodne skupščin« ic dovolj odbil očitke opozicije in njene kritike S svoje strani se želim dotakniti samo dveh, treh glavnih očitkov, ki jih je opozicija izrekla proli temu proračunu. Prvi očitek je čisto gospodarsko-finančnega značaja. V svoji kritiki proračun* ie zastopnik Jugoslovanskega neodvisnega nacionalnega kluba dr. Vasa Jovanovič dejal, da so proračunski dohodki lanskega leta znašali samo devet milijard Din, da pa predvideva sedanji proračunski predlog 10 milijard Din, torej za eno milijardo večjo obremenitev, kakor pa jo zmore prenesti naše narodno gospodarstvo Z drugimi besedami da je ta proračun za eno milijardo v primanjkljaju. Toda, gospodje, če je temu res tako, tedaj je bila dolžnost finančnega odbora, ker ima opozicija večino. da poviša dohodke z novimi davki ali pristoj-binskimi bremeni, ali pa da proračun izdatkov zniža. Tretje možnosti za izravnanje proračuna ni. Finančni odbor pa ni storil ne eno ne drugo. Morda pa se bo izgovarjal, češ, da ni imel dovoli časa za podrobno proučitev proračuna, da je mogel to storiti, bi bil najbrže prihranil to milijardo Din. Res ie, da je finančni odbor imel podrobno razpravo samo nekaj dni. Vprašam pa, gospodje, kaj je v teh dnevih storil. Odgovor vam bom da! takoj na podlagi uradnih podatkov. Finančni odbor je sprejel posamezna poglavja v skupnem znesku 4336 milijonov Din. Ali pa veste, kolikšen je nj»gov prihranek0 Samo 12 milijonov Din. Če bi bil hotel prihraniti omenjeno milijardo Din od 10 milijard, bi bil moral prihraniti 10%. V resnici pa ni pri-
hranil nrti en odstotek, niti pol odstotka. Po jutru se dan spozna pravi naše ljudstvo. Po njegovem delu lahko vidimo, kaj bi bil finančni odbor dosegel, da je delal do konca.
Opozicija se pritožuje, da ji nismo dali dovolj časa, da nam sestavi dober in uravnotežen proračun. Boljše je bilo, da se poslužimo dvanajstin kakor pa primanjkljaja v proračunu, je dejal eden izmed opozicijskih poslancev na tem mestu. Če bi veroval v točnost trditev opozicije in v njeno sposobnost za popravilo tega proračuna, kajti naravno, vsako človeško delo ne more biti popolno, bi bil prvi za to, da še danes vrnemo proračun opoziciji, da ga v finančnem odboru predela in popravi. Toda iz tega, kar je opozicija in kako je opozicija delala s tem proračunom polna dva meseca, gospodje, nimam zaupanja v njene moči in njene sposobnosti in ne verujem, da bi mogla storiti nekaj boljšega in popolnejšega od tega, kar smo mi storili. Zato odpade ta finančno-gospodar-ski argument opozicijske kritike. Zavrniti moramo popolnoma neutemeljeni očitek o proračunskem primanjkljaju. Če nismo dali finančnemu odboru še nekaj dni, da dokonča podrobno proučitev proračuna, smo s tem samo storili opoziciji veliko uslugo. Rešili smo jo še večje blamaže, ko bi se njena nesposobnost javno izkazala. (Splošno odobravanje)
2.	„Proračun je protiustaven"
Drugi argument proti temu proračunu se opira na čisto pravne in državnopravne trditve. Sklicuje se na ustavo in na poslovnik. Trdili so, da nujni postopek ne velja za reševanje proračuna.
Moja prijatelja, gospodje poslanci, dr. Vojislav Janič in Živojin Sušič sta to argumentacijo opozicije že dovolj odbila. Ustava odreja rok, v katerem je treba narodni skupščini predložiti proračun. To je med 20. oktobrom in 20. novembrom. G. finančni minister je izročil svoj proračunski predlog za leto 1936/37 v tem roku. Zakon o državnem računovodstvu pa pravi, da mora novi proračun stopiti v veljavo 1. aprila. Čl. 102 ustave se glasi: Narodno predstavništvo potrjuje vsako leto državni proračun, ki velja za leto dni.« Potrditev proračuna torej ni samo pravica, temveč tudi dolžnost narodne skupščine, ker si življenja brez proračuna ne moremo misliti. Kakšen je namen tistega člena poslovnika, ki pravi, da traja proračunska razprava v plenumu narodne skupščine dva meseca. Namen tega člena, 67. poslovnika, ie ta, da odredi razpravo o proračunu in obenem, da poskrbi za pravočasno sprejetje proračuna v narodni skupščini. Dvamesečni rok je torej maksimalni rok. "lo izhaja jasno tudi iz § 67, ki pravi: »Razprava in končno sprejetje zakonskega predloga o državnem proračunu in finančnega zakona se mora izvršiti v dveh mesecih. Če načelna in podrobna razprava in sprejetje proračuna ni končano v 45 dneh, raz-podeli skupščina na predlog njenega predsednika še preostalih 15 dni za proučitev in sprejetje proračunskih poglavij. Razprava in sprejetje teh zaostalih poglavij se mora dokončati v teh dneh.« Zato je morala kraljevska vlada, kakor hitro je bilo ogroženo redno sprejetje proračuna, kar je povzročila opozicija s svojo nedelavnostjo v finančnem odboru, izvajati druge določbe pravilnika, ki odrejajo pravočasno sprejetje proračuna. (Živahno odobravanje.) Te druge določbe so tiste, ki govore o nujnosti zakonskih predlogov. § 62. poslovnika se glasi: »Z vložitvijo zakonskega predloga ali kakršnegakoli drugega predloga se lahko zahteva njegovo nujnost.« Ker je tudi proračun zakon, kakor določa čl. 1 zakona o državnem računovodstvu, je mogoč tudi za proračun nujni postopek. Kraljevska vlada je torej tudi v tem oziru ravnala pravilno in kakor je morala. Ravnala ie v rsem po zakonu in ustavi. Kraljevska vlada je s tem omogočila, da se izločijo proračunske dvanaj-stine in da se državno življenje pripelje na normalno pot budžetiranja.
3.	»Nezakonitosti v skupščini"
Preostane še tretji glavni očitek proti kraljevski vladi, namreč, da je pripeljala v dvorano narodne skupščine oboroženega organa javne varnosti. Ta očitek je odbil že sam predsednik narodne skupščine g. Cirič z ugotovitvijo, da je bil dotični uradnik organ narodne skupščine, ki je opravljal dolžnost, ki mu jo je naložil predsednik narodne skupščine. Po poslovniku, gospodje, kakor vam je znano, je to mogoče in pravilno. Zato je tu izključen vsak očitek. To vse spada k pravicam in dolžnostim predsednika narodne skupščine (burno odobravanje in ploskanje).
Kaj počne opozicija
Gospodje! Obžalovati moramo, da poslanci iz j opozicije ne sodelujejo v tej proračunski razpravi, ker se ne bojimo javnosti niti kritike. Toda mi, vlada in vi, skupščinska večina, ne moremo nositi niti najmanjše odgovornosti za njihov odhod. Pravica opozicije je, da pri delu ne sodeluje in mi to pravico spoštujemo. Opozoriti pa vas hočem na neko stvar. Gospodje! Ko smo se januarja tu sestali, ste slišali, kako je eden izmed prvakov opozicije kritiziral vlado, zakaj se skupščina ni sestala prej, da bi mogla delati in da bi mogla ljudstvu pomagati. Mi smo tedaj, gospodje, rekli sebi: Še bolje, da se najdejo možje, ki mislijo resno na delo. Kraljevska vlada je takoj vložila več zakonskih predlogov in konvencij v potrditev. Kmalu pa smo se prepričali, da naši opoziciji ni do tega, da bi resno delala v narodni skupščini. Namesto z objektivno in resno kritiko nas je, res da majhen del skupščine, sprejel z žaljivimi in neprimernimi izrazi. Mesto dela, ki smo ga pričakovali, je nastala zmeda, gospodje, in peklenski ropot. Presenečeni smo se vpraševali, ali je to delo, o katerem nam je opozicija govorila v januarju. (Splošno odobravanje.) Zakonodavni stroj je prenehal delovati. Vsa država je uprla oči v dogodke v narodni skupščini. Vsi ste bili, gospodje, priče tistih nevšečnih sej, ki so tako hudo zadele ne samo to narodno skupščino, temveč, kakor lahko rečemo, tudi njen značaj in kot ustanovo, Pokazali ste, gospodje, v tistih trenutkih enako potrpljenje kakor ga je kazala kraljevska vlada. Dneve in tedne so se vrstili neverjetni prizori obstrukcije. Na koncu je morala kraljevska vlada napraviti vsemu temu konec. Dokler ni prišel državni proračun na dnevni red in dokler ni šlo za njegovo redno sprejetje, smo bili z vami vred potrpežljivi opazovalci teh bučnih prizorov v tem domu, ko smo pa videli, da prinaša vsak nadaljnji dan nepreračunljivo škodo državi in ljudstvu, je morala kraljevska vlada s predsednikom narodne skupščine vzpostaviti red in določiti vsaki stvari svoje mesto, Zakon in zakoniti red morata zmagati nad nezakonitostjo in neredom. (Splošno odobravanje.) Spričo naše odločnosti gospodom iz opozicije, ki so rabili polena, palice in raglje, ni preostala druga pot, kakor da so se odstranili iz skupščine. V ta brezizhodni položaj so sami spravili sebe. Nas ne zadene nobena krivda, pač pa smo. gospodi iz opozicije lahko pokazali, da naša toleranca ni znamenje slabosti in da naše popuščanje lahko gre samo do gotovih mej. Kraljevska vlada je pokazala, da zna nastopiti, kadar gre za državne interese, naglo, odločno in z avtoriteto, (Splošno odobravanje.) To smo pokazali oni
dan tu v narodni skupščini. Lahko pa povemo gospodom iz opozicije, da bomo enako odločnost pri izvajanju zakonov pokazali tudi pri drugih prilikah j in v vseh krajh naše države. Kraljevska vlada bo ! storila vse, da preskrbi spoštovanje zakonov in da postane zakon najvišja volja v državi.
Ker sem s tem odgovoril na vse tri glavne očitke proti temu proračunskemu predlogu tako v gospodarsko-finančnem oziru kakor v državno-pravnem in čisto političnem, želim spregovoriti nekaj besed posebej o naši zunanji politiki.
Naša zunanja politika
V	vprašanjih zunanje politike jc skušela kraljevska vlada predvsem ohraniti kontinuiteto in
j ravnati se po glavnih smernicah, ki jih je začrtal veliki kralj mučenik Aleksander 1. (vsi m '.astri in poslanci vstanejo in vzklikajo: Slava mu!) in zdravi razum našega ljudstva. Viteški kralj Zedinitelj je ; zaoral za svojega življenja neizbrisne brazde in i ostvaril vodilne misL trajne vrednosti, zdravi raz-i um našega ljudstva pa je znal vedno razumeti tuje j interese, kakor je znal obenem braniti tudi lastne. Naš narod je znal stati v pravih trenutkih na pravi strani, na strani, io kateri sta pravica in mednarodno pravo in s tem tudi končna zmaga.
Načelnost, doslednost, zvestoba
V	vprašanjih, v problemih in nalogah, ki jih je sedanja težka in nenavadna doba dvig.:ila na površino mednarodnega življenja in ki so se radi tega prvič pojavile pred nami, se je kraljevska vlada navdajala z istimi ideali. Rešitve smo iskali istega duha in v istem smislu. Mislim, da lahko svobodno izjavim, da ta duh ni bil slab in da naša zunanja politika n:< bila napačna ne glede ciljev, ne glede metod. To kažejo rezultati. Bodočnost bo to, kakor upam. še bolj potrdila. Načelnost, doslednost in zvestoba v prevzetih obveznostih so bila osnovna načela i-aše zunanje politike. V dobi, prepolni viharja tn nepričakovanih preobratov, je skušala kraljevska vlada najti sredino, najkoristnejšo pot med pretiranim dinamizmom in škodljivo pasivnostjo. Zaradi ohranitve potrebne kontinuitete je kraljevska vlada smatrala za svojo dolžnost, da tudi s tega mesta izreče svojo globoko zahvalo Nj. kr. Vis. knezu-nemestniku Pavlu (ministri in poslanci vstanejo in kličejo: Živel knez-namestnik!), ki bolje kakor vsaka druga priča pozna delo Vi prizadevanje svojega bratranca, viteškega kralja Zedinitelja, in ki je zaredi tega mogel z najvišjo avtoriteto zastopati našo državo pri nedavnih važnih pogajanjih v Parizu in Loi- onu, z avtoriteto in uspehom, kji je popolnoma v skladu z njegovim visokim imenom in z njegovimi sijajnimi vrlinami (dolgotrajno odobravanje in vzklikanje: tako je!).
Pri izvajanju svojih miroljubnih stremljenj je kraljevska vlada skrbela za to, da imajo odnošaji z velikimi državami zapadne in srednje Evrope značaj čim prisrčnejšega prijateljstva in sodelovanja. Jugoslavija je stremela vedno, kakor tudi sedaj, za tem, da doseže z njimi v vseh temeljnih vprašanjih iskren in lojalen sporazum in da svoja naziranja po možnosti spravi v sklad z njihovimi naziranji.
Neskaljeno prijateljstvo
s Franciio
Tradicija in neskaljeno prijateljstvo s Frar.cijo nam ostane vedno pri srcu. Skrbeli bomo ne samo za to, da ga tudi v bodočnosti ohranimo, marveč, da ga po možnosti še poglobimo in okrepimo.
Z Veliko Britanijo smo dosegli kar najtesnejše sodelovanje. Tako smo baš v zadnjem času mogli ugotoviti interese in razumevanje, ki ga kažejo za našo državo poklicni krogi Velike Britanije. S sosednjo kraljevino Italijo smo se obojestransko trudili, da izbrišemo nesporazume iz preteklosti in da utemeljimo razmerje trajnega prijateljstva za bodočnost.
Tesne zveze gospodarskega značaja, ki že obstoje med nemškim rajhom in našo državo, zahtevajo, da v mejah možnosti tc vzajemne odnošaje še izpopolnimo in razširimo.
Jugoslavija, ČSR in Romunija nera združljive
Mislimo pa, da ni potrebno, da vam posebej utemeljujemo prisrčne odnošaje med našo kraljevino in prijateljskimi in zavezniškimi nam državami, kraljevino Romunijo in republiko Češkoslovaško. Ti odnošaji so bili že od nekdaj takšni, kakršni morajo biti, in bodo brez dvoma ostali v okviru čvrste in neomajne skupnosti interesov in čustev, ki jih predstavlja Mala antanta. Kakor moji predniki v zunanjem ministrstvu, sem tudi jaz imel že večkrat priložnost podčrtati veliki pomen te dejanske skupnosti držav in njeno koristnost ne samo za naše tri države, članice, temveč tudi za splošne koristi miru v Evropi. Naj trdiio tisti, ki računajo z nezadovoljstvom sveta, karkoli, Mala antanta predstavlja zgodovinski korak v napredku tega dela Evrope, napredek k njegovi boljši in pravilnejši ureditvi. Na tej poti so naše tri države nerazdružljive, ker so vezane s skupnostjo vitalnih interesov in enakostjo osnovnih naziranj. Nedavni obisk predsednika češkoslovaške vlade in zunanjega ministra dr. Milana Hodže nam je bil prijeten pojav, da to skupnost manifestiramo na viden in srečen način. Svobodno lahko sporočimo tudi prijateljem Male antante in tistim, ki to niso: Mala antanta bo nadaljevala svojo smer in ne bo prenehala hiti najzanesljivejše poroštvo miru in branik, ob katerem se bodo razbile vse iluzije tistih, ki sc še niso sprijaznili s povojnim stanjem v tem delu Evrope. V popolni solidarnosti med nami, Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo, vzajemno in kot neraz-družljiva celota, v okviru Male antante si bo prizadevala tudi nadalje za ureditev razmer v Podonavju, zlasti za obnovo gospodarske blaginje. Ne da bi pozabili nauke prošlosti, ne da bi si zapirali oči pred zahtevami sedanjosti, bomo vsako stvarno možnost dobro mišljenega in plodovitega sodelovanja tudi z drugimi sosedami zmerom kar najtopleje pozdravili in iskreno sprejeli.
Zgodovinski pomen
Balkanske zveze
Sistem Male antante ima svojo srečno dopolnitev v Balkanski zvezi, ki jo tvorijo kraljevina Grčija, kraljevina Romunija, turška republika in naša kraljevina. Po zaslugi Balkanske zveze je danes v tem delu sveta v nasprotju z razmerami, ki so nekoč vladale, popoln mir. Balkan ni več sod smodnika, in tudi ne vzrok mednarodnih sporov. Balkanski narodi žive danes med seboj kot dobri sosedje. Balkanski pakt je osnova naše balkanske politike. Z njim so posebej določeni naši odnošaji s kraljevino Grčijo in turško republiko. V dveh letih obstoja tega pakta se je Balkanska zveza pokazala kot važno orodje pri ustvarjanju popolne solidarnosti balkanskih držav, ki so iskreno sodelovale in skupno nastopale v vseh važnih dogodkih mednarodne politike. To iskreno sodelovanje držav Balkanske zveze se ne manifestira samo pri političnih vprašanjih, temveč so storjeni
tudi resni poskusi, da se ustvari možnost čim tesnejšega gospodarskega sodelovanja, ki je že doslej obrodilo več pozitivnih sadov. Tako pri urejanju trgovinskega razmerja, kjer dovoljujemo drug drugemu medsebojne olajšave, kolikor je lc mogoče, v skladu z obveznostmi do ostalih držav. Proučuje se skupni železniški pravilnik, ki so ga države Male antante že sprejele. Od 1. januarja t. 1. ie stopila v veljavo nova, znižana poštna tarifa med državami Balkanske zveze. Kravljevska vlada smatra delo za okrepitev balkanske solidarnosti preko pakta Balkanske zveze kot enega izmed najvažnejših ciljev jugoslovanske zunanje politike. Z največjim zadovoljstvom moram ugotoviti, da doživljam pri tem stremljenju kar najpopolnejše razumevanje odgovornih državnikov Grčije. Romunije in Turčije, in to nam daje največje nade, da bo pakt Balkanske zveze uspešno odigral svojo zgodovinsko vlogo v življeniu balkanskih narodov. (Vihamo odobravanje.)
Naš ideal:
Balkan balkanskim narodom !
Zunaj Balkanske zveze stojita še dve sosednji nam državi, Bolgarija in Albanija. Naše razmerje tudi z njima je dobro in trajno ter si prizadevamo, da ga še zboljšamo, ker se zavedamo, da samo v mejah dobre soseščine in iskrenega prijateljstva med vsemi balkanskimi državami morejo dobit: ->ai-boljše poroštvo za svojo neodvisnost, za svoj mir in za svoj gospodarski in kulturni napredek. Samo če gremo po tej poti, se more uresničiti tisti ideal, ki more hiti skupen vsem balkanskim državam: Balkan balkanskim narodom! (Viharno in dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Politika zbližanja in sodelovanja s kraljevino Bolgarijo temelji na trajni in solidni osnovi zgodovinskih potez blago-pokojnega kralja tn Nj. Vel. kralja Borisa, ter nedavnega srečanja med Nj. Vel. kraljem Borisom in Nj. kr. Vis. knezom namestnikom Pavlom. (Vsi ministri in narodni poslanci vstanejo in vzkliknejo: Zivio!) Ta politika se nadaljuje. Jugoslovansko-bolgarska meja, ki je bila nekoč prizorišče neštetih incidentov, se postopno odpira potniškemu prometu in gospodarskemu prometu prebivalcev na obeh straneh. Sklenjena trgovinska pogodba daje takisto lepe možnosti za pospeševanje trgovinske izmenjave. Kraljevska vlada je slej ko prej odločna pri-vrženka dosedanje politike zbližanja z Bolgarijo, ker misli, da tako najbolje služi idejam in koristim Balkanske zveze in konsolidaciji razmer na Balkanu. (Viharno odobravanje.)
Upamo, da nas bo razumela tudi Albanija ...
S kraljevino Albanijo smo si prizadevali in si prizadevamo, da razvijemo čimbolj naše medsebojne prometne in gospodarske zveze, ker smo prepričani, da je to ena izmed poti za dosego čim boljšega razmerja med obema sosedama. L'pamo, da bo dobra volja Jugoslavije naletela na drugi strani na prav tako iskreno privrženost do takšne politike, ki jo narekuje realizem balkanske solidarnosti.
Habsburžane
odločno odklanjamo
Z našim severnim sosedom je naše razmerje ostalo neizpremenjeno. Nikoli nismo mogli razumeti ne odobravati legitimistične propagande v Avstriji. Stališče Jugoslavije v vprašanju restavracije Habs-burgov je dovolj znano. Ta restavracija bi neizogibno pripeljala do zapletljajev in brez dvoma imela usodne posledice za mir v Evropi. Zato je naša dolžnost, da baš kot resnični prijatelji miru v splošnem interesu glede tega vprašanja ponovimo v drugo in v tretje svoj odločni »Ne!« (Viharno odobravanje.) Kraljevska vlada si želi dejanskega in lojalnega sodelovanja z veliko avstrijsko republiko. Mi vidimo v tem sodelovanju korist za obe državi. Ne smemo zanemariti in ne bomo zanemarili nobene priložnosti za okrepitev zlasti gospodarskih in kulturnih zvez z Avstrijo. Toda mi zato tudi upravičeno pričakujemo, da se bodo tudi v tej sosednji državi ogibali vsega, kar bi naša stremljenja oviralo in škodovalo zbliževanju.
Za gospodarsko konsolidacijo Podonavja smo takisto naklonjeni sodelovanja z drugo našo severno sosedo, s kraljevino Madžarsko, in želimo, da bi na tej strani izginili razlogi medsebojnega nezaupanja to nesporazumov.
Naše razmerje z vsemi drugimi državami je dobro in normalno.
Zveza narodov je potrebna
V Društvu narodov smo zmerom zastopali stališče spoštovanja te velike ustanove miru, kakršna je ženevska ustanova. Edino Društvo narodov je bilo in ostalo za nas izhodišče mednarodne politike, ker se je pokazalo kot edina pot za ohranitev mednarodnega življenja samega, edini dejanski re-gulativ njegovih pravnih funkcij m edini arbiter pri njegovih sporih. Takšno pojmovanje in takšna dosledna politika sta dali naši državi v mednarodnih odnošajih potrebni ugled in ji omogočili, da vedno lahko nastopi v obrambo svojih pravic in upravičenih interesov. Nimamo vzroka izgubljati
niti en trenutek vero v upravičenost in vrednost t« temeljne ustanove sodobnega človeštva, saj predstavlja s svojimi velikimi vrliuam!' in s svojim mehanizmom edino možno sredstvo za ohranitev miru in mednarodnih pogodb. Trenutno nihanje učinkovitosti njegove vloge naj nikogar ne odvrne s tiste črte. ki jo DN riše svojim članicam glede svojega delovanja, zakaj brez te iskrene zvestobe do DN in njegovega sistema kolektivne varnosti bi bi! v nevarnosti mir in vse mednarodne pogodbe b; bile hudo omajane.
Odškodnina za sanltcije
Društvo narodov je v poslednjih 6 mesecih v mednarodnem življenju predstavljalo centralno točko izredno važne in delikatne mednarodne aktivnosti. Dve njegovi članici, Italija in Abesinija, sta se sprli. Glede na ta spor je skušala kraljevska vlada izpolnjevati vse svoje mednarodne obveznosti. Skupno s 50 državami, članicami Društva narodov, je uveljavila gospodarske in finančne sankcije, katere določa čl. 16 pakta. Te sankcije so obsegale nekaj odredb, med katerimi so za nas posebnega pomena ukinitev kliringa z Italijo, obča prepoved uvoza iz Italije in prepoved izvoza nekaterih naših proizvodov v Italijo. Kraljevska vlada je pri t>-m storila vse, kar je bilo v njenr> moči, za zeščito ' ■ resov našega narodnega gospodarstva, ki je bilo spiičo teh odredb ogroženo. Posebej želi naglasiti, da je DN v glavnem na prizadevanje nas in naših zaveznikov posvetilo največjo skrb načelu, da je treba nadomestiti prizadejano škodo. To važno načelo so priznale skoraj vse države, ki izvajajo sankcije.
Na osnovi tega priznanja jc kraljevska vlada takoj pričela posebna trgovinska pogajanja z nekaj državami. Z Veliko Britanijo je bil spričo naklonjenosti, ki jo je pokazala angleška vlada napram nam, že sklenjen zelo koristen trgovinski aranžman, z drugimi državami pa se pogajanja šc vodijo. Na žalost kompenzacije, ki smo jih dosegli, niti približno nc i-adomeSčajo one velike škode, ki jo trpi zaradi izvajanja sankcij vse naše gospodarstvo. Toda ta vprašanja sc nc morejo urediti zgolj s trgovinskimi ukrepi.
Za našo državo jc bila vselej svetinja beseda, ki smo jo dali, in naš podpis je bil vselej za nas na prvem mestu. To jc naša država pokazala tudi tokrat v Ženevi.
Iskreno želimo mirno ureditev italijansko-abesinskega spora
V	istem duhu udanosti DN in zvestega izpolnjevanja mednarodnih pogodb, na katere se naslanja današnja ureditev Evrope, jc kraljevska vlada postopala tudi glede na vprašanje o vzajemni pomoči. Na osnovi pakta DN, 3. odstavka njegovega 16. člena, je naša kraljevina dolžna skupno z ostalimi članicami društva pomagati vsaki državi, ki bi jo kdo napadel zaradi tega, ker izvaja sank-cijc. Velika Britanija, ki jc posebej prizadeta, sc jc obrnila na nekatere države z vprašanjem, ali bi izpolnjevale to obveznost, če bi nastala potreba tudi glede na sedanji primer. Anglija jc to vpra šala Francijo, Turčijo, Grčijo in Romunijo. Vse tc države, pa tndi mi, smo odgovorili angleški vladi pritrdilno. Naš odgovor britanski vladi jc bil podan v popolnem soglasju z našimi zavezniki v Mali antanti in Balkanskem sporazumu. 0 njem smo obvestili francosko vlado, v ostalem pa tudi italijansko, nazadnje pa smo ga sporočili tudi šc Društvi narodov v Ženevi. Na našo slično vprašanje, ki -ie bilo poslano britanski vladi, smo dobili odgovof, ki jc bil popolnoma istoveten našemu.	«,|
Izvajajoč omenjene sankcije v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi želi kraljevska vlada prav iskreno, da bi se abesinsko-italiianski spor mir, o uredil. Tako naše stališče jc po globokem prepričanju kraljevske vlade inspirirano po nra-vilncm razumevanju tako občih interesov mednarodne zajednice, ki jo predstavlja DN, kakor tudi naših posebnih interesov.
Kakor ste, gospodic narodni poslanci, mogli spoznati po mojih besedah, ostane zunanja politika kraljevine Jugoslavije ista kakor doslej v vseh osnovnih potezah in glavnih načelih, ki so njena osnova.
Nespremenljiva načela
V	sedanji mednarodni situaciji, ki vsebuje poleg garancij tudi gotovo število šc nerešenih težkih problemov, se pojavlja za nas dolžnost, da ostanemo zvesti izraženim načelom in prevzetim obveznostim. Zvestoba ideje evropskega miru, zvestoba paktu Društva narodov, . oša politika napram Franciji in odločna udanost Mali antanti ter Balkanskemu sporazumu ostanejo šc nadalje imperativ naše zunanje poDlike. V časih, ki se nam bližajo, bo skušala kraljevska vlada na tej osnovi, na tej nespremenjeni podlagi razvijati in dovršiti organizacijo ter aktivnost naše zunanje politike in tako storiti vse, kar je potrebno, da se ohranijo pridobitve naših prednikov in da sc naši kraljevini v mednarodni skupnosti zagotovi ono mesto, ki ji po pravu in po občem priznanju pripada. (Bnrno in dolgotrajno odobravanje ter vzklikanje: Živijo predsednik vlade.)
Poročilo notranjega ministra
Proračunski predlog za izdatke za 1. 1936-37 v resoru notranjega ministrstva znaša 517,284.517 Din in je torej za 28,200.196 Din manjši od prejšnjega. Pri ocenjevanju proračuna notranjega ministrstva jc treba imeti pred očmi, da so se izdatki zadnja leta stalno zmanjševali in da jc to nazadovanje vedno občutno vplivalo na upravno stroko. Reducirani so bili osebni in materijalni izdatki v toliki meri, da je predloženi proračun za Din 154,646.229 manjši od proračuna 1931-32.
Proračun za notranje ministrstvo je bil izdelan v težavnih gospodarskih okoliščinah. Z ozirom na to je bilo izvedeno povsod največje varčevanje in krediti, ki jih proračun stavlja na razpolago notranji upravi, orožništvu in policiji, komaj zadostujejo za pravilno funkcionirati je teh ustanov.
Število uslužbencev
Število službenih mest v notranjem ministrstvu — ako izključimo orožništvo — znaša po predloženih kreditih 8.428, medtem ko jih je bilo lani 8.178, torej zvišanje 250 uradnikov. Zvišanje je bilo neobhodno potrebno predvsem na področju policijske uprave. Ministrski svet namreč je odločil v svojem sklepu št. VII 7109-35, da je troba z ozirom na sedanje prilike povišati število policijskih nameščencev za 287. Število službenih mest, ki jih proračun navaja, odgovarja mestom, ki so že zasedena. To število predstavlja minimum in bi se vsako nadaljne zniž.anje nc moglo izvesti brez, škode za notranjo upravno službo. Da smo dosegli ta minimum, pomeni, da je bilo treba varčevati do skrajnih mej in da bodo morali uradniki napeti vse svoje sile, da bodo mogli izpolnjevati svojo naioge pri upravljanju države, njeni zaščiti
in javni varnosti. Kar tiče o r o ž n i š t v a , so v proračunu predvideni krediti za 450 orožniških častnikov, 32 vojnih uradnikov in 17.490 orožnikov, za kar je predvidenih 271,361.823 Din. Materialni stroški za orožništvo so zmanjšani od Din 54,875.224 v 1. 1930-31 na 45,912.010 Din v letošnjem proračunu.
Da dobimo polno sliko o proračunu notranjega ministrstva, je treba vedeti, da se v njem nahajajo tudi krediti za splošno državno statistiko in dn znašajo 5,952.539 Din.
Ko prehajam na poslovanje notranjega ministrstva, moram povdariti, da sc upravna funkcija države na tem področju izvaja v glavnem na podlagi zakona o notranji upravi, zakona o imenu in razdelitvi kraljevine na upravna področja in zakona o banskih upravah. Ker imn ministrstvo veliko nalog, je bilo treba ustanoviti tudi odgovarjajoče število raznih ustanov in organov, ki jih rešujejo. Tako spadajo v okvir notranje uprave: 9 banskih uprav, 343 okrajnih glavarstev, 25 okrajnih izpostav, uprava prestolico Belgrada. 10 policijskih uprav, 32 predstojništev mestnih policij, 22 policijskih komisarijatov. Nadalje jc bilo na koncu 1935 še 3.783 občin, med njimi 72 mestnih občin, število mestnih občin je bilo zmanjšano, nadalje izvršilne policijske službenike, ki so dodeljeni krajevnim policijskim oblastem. Naseljenih krajev je bilo koncem 1935 v naši državi 43.975.
Da bi ministrstvo moglo uspešno izpolnjevati te mnogobrojne in delikatne naloge, je polagalo veliko važnost na skrbno izbern uradništva in nn dobro nadzorno sluibo. V uradniški kader se sprejemajo le diplomirani pravniki. S tem se bo ugled uradništva dvignil in bo njegova sposobnost za sodobne težke naioge tudi večja. Posledice se žp kn-
žejo. Od 343 okrajnih glavarjev jih je sedaj samo še 67, ki so brez predpisanih kvalifikacij (diploma pravnih študijev). Novi uradniki se bodo sprejemali po proračunskih možnostih. Ministrstvo skrbi tudi za izdatno nadzorstvo nad uradniškim kadrom. Ono izdaja splošna navodila in naredbe, a poleg tega ocenjuje še posebej vsak konkreten primer ter podvzerua tudi vse potrebne korake, kakor je pač rezultat preiskave. Poleg teh čisto upravnih poslov je treba omeniti tudi posle zakonodajne prirode, s katerimi se ministrstvo peča in ki so velike važnosti. Tako je izdelan zakon o prestopkih, ki leži pred narodno skupščino, v delu pa so še zakon o splošni državni statistiki, zakon o požarni policiji, zakon o nošenju orožja, zakon o banovinskih samoupravah, zakon o tisku, zakon o volitvah narodnih poslancev, zakon o zastavah, uredba o upravnih taksah in še nekateri manj važni pravilniki. V okviru zakona o javni varnosti in reda v državi je izdana tudi uredba o postopanju pri stavkah ali neredih na železnicah, v bro-darstvu in pri pošt ni-brzojavni-telefonski službi. V okviru zakona o orožnikih je izdan pravilnik o pavšalu za službena potovanja starešin itd. Izdana je tudi uredba o delokrogu uprave belgraj-skega mesta. Poleg svojega zakonodajnega dela je ministrstvo tudi sodelovalo pri proučevanju velikega števila normativnih predpisov za druge ministrske resore.
V (ielokrog notranjega ministrstva spadajo tudi nadzorovalne naloge nad samoupravnim oblastmi in ustanovami, ki jih ministrstvo nadzira, da pravilno in v skladu z državnimi oblastmi funkcionirajo. Največji del tega dela Je bil |>osvečeii nadziranju nad občinami in mestnimi občinami. Ker so tozadevni zakoni izšli že I .1933 oz. 1934, lanskega leta v tem pogledu niso izšli nobeni zakoni, toda izdanih je hilo veliko število ukazov, naredb in sklepov, s katerimi so se navedeni zakoni spreminjali ali izpopolnjevali na podlagi zakonskega polnomočja. Tako je bilo mogoče ustreči upravičenim težnjam večine prebivalstva zainteresiranih samoupravnih edinic.
Poleg navedena delovanja je treba omeniti še raznolika navodila, ki jih je ministrstvo na prošnjo dajalo raznim podrejenim oblastem, odgovarjalo na njihova vprašanja in proučevalo ter odobravalo poslovanje, ki spada v njihovo področje. Predvsem spada semkaj odobravanje občinskih in mestnih financ. Pri tej priliki omenjam, da so po mojem nalogu še izdelani zakonski osnutki za spremembe zakonov o občinah in mestnih občinah. Prvi osnutek tiče volivnega sistema in uvaja mesto javnega tajno glasovanje. Glede mestnih občin uvaja novi zakonski osnutek, da se ves mestni odbor in ne samo dve tretjini postavlja na podlagi volitev.
Varnost države in državljanov
Ministrstvo za notranje zadeve se mora po svoji naravi brigati za varnost in zaščito države, za zaščito oseb in premoženja državljanov ter za javni red v državi. V tem pogledu Ima dve nalogi: prva je v tem, da se bori proti zločinstvu v državi in druga v tem, da pobija razrušilno in pro-tidržavno delovanje, naj deluje v notranjosti države, ali pa prihaja od zunaj. Te naloge spadajo v [»odročje vrhovne jiolicijske uprave, odnosno oddelka za zaščito države in oddelka za javno varnost.
Kriminaliteta pada
Nn stanje kriminalitete vpliva mnogoštevilne okolnosti. Vidno mesto zavzema dobra organizacijo preventivne službe, ki obstoji v tem, da je mreža ustanov za obrambo javne varnosti dovolj razpredena, da je med seboj v organski zvezi in da razpolaga s sposobnim policijskim osebjem. V I. 1935 se je mnogo delalo v tem pravcu, dn se ustvari to organično sodelovanje in se policijski organi strokovno izvežbajo. Uspeli je bil viden. Posledice v kolikor tiče dobre osebne in premoženjske varnosti v državi, so bile dobre Tudi v pogledu strokovne izobrazbe policijskih organov je bilo v 1. 1935 mnogo doseženo. Centralna policijska šola v Zemunu je pokazala veliko delavnost. V VII. tečaju policijskih stražnikov jc bilo 80 pripravnikov, v tečaju policijskih agentov 21. Ministrstvo je ustanovilo tudi nadzorniške kurze in tečaje za stražnike — pripravnike. Ta tečaj ie obiskovalo 129 ljudi. Pri tečajnih izpitih so vsi dosegli zelo dobre uspehe. Centralna policijska šola je prinesln še neko drugo zelo važno novost, namreč radiotelegrafijo. Do decembra 1935 je izgradila 6 policijskih radiotelegrnfskih postaj in sicer v ftclgradu, Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Cetinju in Skoplju.
Na podlagi statističnih podatkov se opaža v letu 1935 majhen porast tiste kriminalitete, ki izvira iz težkih gospodarskih prilik in ie naperjena proti premoženju, med tem ko je ostala kriminaliteta padla v primeru z I. 1934 za celih 4%. Med lem ko je bilo 1934 prijavljenih 541.484 krivičnih dejanj, jih je bilo 1. 1935 prijavljenih samo še 520.075. Od tega pride na navadne postopke 4.5 prijavljenih dejanj, za zločine pa ostala petina. Padanje kriminalitete je zelo tolažilen pojav, ki dokazuje, da je pri nas preventivna služba na višini.
Kar pa tiče represivne (zatiralne) službe, je bilo delovanje ministrstva zelo intenzivno. Skrbeli so, da bi se pri izsledovanju zločincev in predmetov, s katerimi so bili zločini storjeni, dosegli čim boljši uspehi. Požrtvovalnost vseh policijskih uslužbencev in orožništva je bila tolika, da lahko rečemo, da so bili doseženi sijajni uspehi. Številke to dokazujejo. Med tem ko je bilo I. 1931 že 2 in pol odstotka neuspešno preiskanih zločinov, jili je v lanskem letu bilo samo še komaj 0.64%. To je nedvoumen doknz, da so bili policijski organi in orožništvo na višini svojih dolžnosti.
Organi javne varnosti (detektivi) in orožništvo se morajo boriti s posebno vrsto zločinccv, ki so znani pod imenom hajduki in kačaki. lakih hai-dukov je ostalo sedaj še 7 m jc upanje, dn bodo kmalu prijeti in uničeni. Kačnkov (bolgarski mejni banditi) na našem ozemlju nt
lavni red in mir ie bil v vsej državi v teku lanskega leta dober Težjih izgredov, ako izvzamemo nekaj izgredov krajevnega značaja, ni bilo
Organi javne varnosti so v I. 1935 pokazali iz-vanredno razumevanje za svoj poklic, veliko ljubezen in požrtvovalnost do države in do svojega poklica. To naholj dokazuje dejstvo, da je v službi javne varnosti našlo smrt 9 orožnikov, 78 pa je bilo ranjenih v teku I. 1935.
Poleg obrambe osebne in imovinske varnosti ter javnega reda in miru v državi je imel oddelek za javno varnost še druge naloge, kot na primer pobijanje ponarejevanja denarja, pobijanje trgovine z dekleti in opojnimi drogami. Oddelek za javno varnost vodi tudi točno statistiko o gibanju kriminalitete ter jo dostavlja Zvezi narodov, vodi statistiko o vozilih, o filmih, o aktivnosti tehnične policije, o falzifikatorjih denarja, o trgovini z orožjem itd. Izvršilni organi policije so dodeljeni državnim policijskim oblastem in tvorijo dve skupini: zbor policijskc straže in zbor policijskih agentov. Te kadre smo izpopolnjevali v skladu z odobrenim proračunom.
Orožnikov je bilo na koncu I 1935 17.700.
Pobijanje nezahonitih stru»
Oddelek zu javno varnost sc ie posebno trudil, da razvija dobro informacijsko službo, dn pravočasno pride na sled vsaki protizakoniti raz-ruševalni akciji, ki bi bila naperjena proti splošnim interesom državne celine ali bi delovala- v celju spremembe političnega in socialnega reda. Med tem, ko je bilo prejšnja leta več terorističnih akcij, ki so jih vodili iz. tujine in s katerimi je imelo ministrstvo mnogo opravkov, v lanskem letu takšnih akcij sploh ni bilo Seveda to ne pomeni, da je delavnost ministrstva v tem popustila. Nasprotno, ona se je le še okrepila. Povečanje dela ic povzročil žalostni dogodek v Marscju, ker jc bilo treba ojačiti informacijsko službo doma in v tujini do skrajnih mej, da se razčisti ta žalostni dogodek in da se popolnoma razgalijo vse osebe, ki so sodelovale r»ri komplotu proti pokojnemu kralju Aleksandru, Delo v ministrstvu sc ic povečalo tudi radi tega, ker je nastopilo večja politična aktivnost vsled volitev in ustanavljanju novih političnih strank
Borba proti komunizmu
Znatno se je okrepila komunistična akcija v preteklem letu. Navodila so prišla iz iznozemstva. Lahko mirno rečemo, da je vse I. 1935 preteklo v znamenju velike komunistične aktivnosti. Razume se, da so bili podrejeni potrebni koraki za pobijanje te aktivnosti ter so oblasti mogle v tem pogledu beležiti lepe uspehe. Ministrstvo je še vedno mnenja, da je treba protikomunistično borbo nadaljevati opirajoč se na zakonske odredbe in na izkušnje, a vse to s ciljem, da bi se dosegli kar najboljši uspehi v iztrebljenju komunistične propagande. Tukaj je treba pripomnili, da je ministrstvo okrepilo svojo informacijsko službo v inozemstvu in je beležilo ludi uspehe. Ministrstvo je pobijalo tudi ostale nedovoljene akcije, kot madjarsko, italijansko itd., ki bi lahko škodovale nacionalnim interesom.
Važno delo je opravljal tudi oddelek splošne državne statistike, posebno tistega dela, ki se bavi s vprašanjem prirodnecja gibanja prebivalstva. Ministrstvo hoče doseči, da bo zbiranje teh podatkov postalo aktuelno, n to je nemogoče doseči, predno se za vso državo ne bo uvedel isti sistem zbiranja statističnega materijala. V ta namen jc bil izdelan tudi nov zakon o državni statistiki. Ministrstvo bo skrbelo, da izideta statistična zbornika za 1 1934 in 1935 še v teku tega leta.
Iz navedenega izhaja, da ie ministrstvo razvijalo v preteklem letu veliko aktivnost. Uprava se je izboljšala, službeno poslovanje se je organiziralo, vršilo se je redno nadzorovanje podrejenih oblasti in vnrovnl red in mir ter varnost oseb in premoženja v državi.
Dodatna pojasnila g. ministra: „Vse bo prišlo pravočasno"
S tem zaključujem svoj ekspoze ter naprošam gg. narodne poslance, da glasujejo za predloženi proračun notranjega ministrstva.
To. kar seru vam podal, je prav za |>rav poročilo o delu zaupanega mi ministrstva v preteklem letu. Dovolite mi, da vam kratko predložim program našega dela za bližnjo bodočnost, to je za prihodnje proračunsko leto
Večji del poslovanja, lo se razume samo po sebi, bo nadaljevanje dosedanjega dela, nadaljevanje v linijah in smereh, ki so več ali manj stereotipne in tradicionalne Zato tudi proračun ni mnogo spremenjen v številu, temveč je ustaljen in zmanjšan.
Kar se tiče političnega dela v prihodnjem letu ludi v samem ministrstvu, sem že podat del programa, ko sem govoril o zakonodajnem poslu mojega ministrstva.
Ti zakonski projekti, ki so nadaljujejo, se nam zde politično važni, eden od le. drugi od druge strani. Zaradi tega eni že žele novegu zakonu o volitvah, drugi o samoupravah, tretji večje tiskovne svoboščine, četrti zakon o strankah in Iako dalje. Jaz moram vse te znane želje v pogledu sprejetja teh zakonov pozitivno reči: vse ho prišlo pravočasno. A zakaj se ne more fiksirati čisto določen datum? Ta uvazevani doni mora priznati, da sprejetje zakonov v skupščini ni bila lahka stvar za vlado.
Dolgo i u težko smo se morali tioriti, dokler nismo prišli do solidne, kampaktne in nespremenljive večine, nu katero se imamo sedaj časi naslanjali. In ko smo mislili. Ja smo glavne ležkoče prebredli, je zopet prišlo nekaj, kar jo zadri.- • normalni tek državnega poslovanja, kakor na primer delo v finančnem odboru in na proračunu. Toda jaz sem prepričan, da je atmosfera očiščena in dn bomo z višjim sodelovanjem uspeli, da dovršimo vse ono. kar smo obljubili uli priliki prihoda na to mesto.
Čeprav še nismo predložili projektov novih političnih zakonov vendar sinemo hiti tako neskromni, da zahtevamo zase priznanje, da jo v nekaterih smereh nekoliko boljše, kakor jc biln meseca aprila lanskega letu
Shodi, konrerenre, sestanki in dogovori se lahko svoImkIiio vrše, samo če so izpolnjeni zakonski pogoji, kar ni niti odiozno niti težko izpolniti.
Življenje in delo gospodarskih, kulturnih in socialnih društev ter organizacij je svobodno, nemoteno in je doseglo najhiijnejši razmah. (Viharno ploskanje.)
Pokretom. ki hočejo staviti svoj obstanek v meje zakonskih oblik in političnih strank, se 110 stavljajo in se ne bodo stavljale od oblasti nobene ovire, razume se samo po sebi. če bodo izpolnjeni zakonski predpogoji. (Pumo ntnskauje in odobravanje. Vzkliki: .-Tako je!<)
Toda za sprejetje širokogrudnih zakonov ni potrohna samo v parlamentu ugodna atmosfera, temveč tudi mod narodom (Vzkliki: »Tako je!*) Vsak mora priznati, da morajo biti zakoni tem svobodouinnejsi, čini več bomo našli in videli v narodnih masah samodiscipline in vzdrževanja reda in miru, treznega presojevanjn vseh javnih vprašanj in veliko in globoko ljubezen zn skupno domovino, (burno ploskanji in odobravanje.)
I11 ravno zaradi tega, da pride do takih razmer, du bomo lahko s polno pestjo zasejati v nase javno življenje svobodo in demokracijo, ravno radi lega se trudi sedanja vlada, du Imi v vseh krajih pomirila politične, versko in socialne strasti, du povrne narodu znosljivost, pomirjenje in medsebojno ljubezen. (Burno odobravanje in ploskanje.)
Resnično, zu tako delo je treba mnogo, mnogo potrpljenja in močnih, krepkih živcev. In jaz mislim, da smem trditi, du ravno te lastnosti ne manjkajo sedanji vladi. (Živahno odobravanje.)
Notranji minister dr. Korošec se z nasmeškom obrne proti poslancem in pravi, »da smo tudi danes dopoldne imeli priliko videti dokaz zu to.« Nato je nadaljeval:
Na nupai-ni poti sc nahajajo vsi oni, ki mislijo, du bi mogel nušeiiiu narodu kdaj zavladati kruti in surovi pofizeiu Urez narodovih pravic proti demokraciji, proti komunistom in anarhizmu broz oblasti (odobravanje) brez zakona in brez reda.
Nato dr. Korošec z močnim poudarkom nadaljuje: Niti prvo. niti drugo, niti tretje ni mogoče. (Viharno ploskanje in odobravanje.)
Za nami lahko pride vlada, ki bo še bolj svobodoljubna. še bolj demokratična kot smo mi. samo en bo hotel disripliniruni narod, toda ne more pu priti ne p o f i z e m . n < komunizem, 11 c anarhizem. (Burno in dolgotrajno odobravanje.) Zastonj so zaradi tega vse one ogromne mase lažnivih klevetniških letakov iu brošuri«, ki so sc zadnje mesece trosile po naši državi od pofistov in komunistov, zastonj je vse ono prišepetavanje o izmišljenih akeruh in korupcijuh. zastonj je vse ono povečavanje nemilih dogodkov po ulicah in krajih.
Vi vsi ste bili priča včerajšnjemu in predvčerajšnjemu prepričevanju po belgrajskih ulicah, da je bilo preteklega dne v Sarajevu ob priliki incidenta nič manj kakor <>0 oseb mrtvili in ranjenih. A kaj je bilo v resnici po srečanju deputacije in policije na onem kraju: eno opraskano u h o. (Velik smeh,)
Toda moram takoj povedati resnico. Vlada obžaluje vsak spopad, vsako najmanjšo rano, tako obžaluje tudi to. Sploh obžalujemo vsak spor v narodu, posebno pa obžalujemo vse žrtve takih spopadov. Obžalujemo vse ono, kar nam je vsiljeno proti naši volji, proti temeljnim smernicam naše
politike (živahno odobravanje in vzklikanje: »Tako iel«)
Čeprav zaupano mi ministrstvo imenujejo policijsko ministrstvo in čeprav ob boku r#tših organov visijo bridke sablje, na ramenih pa težke puške, je vendar duh, v katerem hočemo, da se izvaja naša služba, duh humanosti, duh čiste zakonitosti (burno odobravanje). Pogosti spopadi so samo žalostna dediščina, ki smo jo nasledili od prejšnjih režimov z njihovimi metodami. Oni so samo reakcija na strahovit pritisk, ki se je nad narodom izvajal v mnogih krajih.
Če je tuintam izgledalo, kakor da je ponekod padla avtoriteta oblasti, je bila to zgolj prevara. V resnici pa je bil povod teh spopadov samo strah in bojazen, da se naši organi ne poslužijo starih metod. Povsod so naše oblasti z uspehom intervenirale.
Samo dve, tri besede še o Hrvatih.
Mi hočemo z vsemi Hrvati najtesnejše sožitje, skupno življenje, življenje zdrave družinske zadruge. (Burno ploskanje in vzklikanje: »-Tako je!«) Številni Hrvatje stoje danes še ob strani. Naša naloga je, da pridobimo njih zaupanje, njih ljubezen. Najboljša pot za to je popolna enakopravnost. (Enodušno ploskanje in vzklikanje: »Tako je!«) V tem oziru ne bomo omahovali in v tej smeri bomo šli naprej. Čim manj pa se o takih težkih vprašanjih govori in čim več se dela, tem boljša je stvar. (Navdušen j aplavz.)
Končno samo še nekaj besed o komuniz-m u. Meni se zdi nepotrebno in popolnoma odveč, 1 da bi pred lem visokim forumom razlagal in opozar-I jal na to v stransko nevarnost. Vsakdo mi bo priznal, da se je proti tej nevarnosti treba boriti. Napak pa bi bilo, če bi pomislil, da se tak nasprotnik lahko premaga samo s policijo, z zaporom, z obsodbami. Policijska sablja, sodni zapori, to so samo trenutni in kratkoročni ukrepi. (Ploskanje.) Idejo je treba postaviti proti ideji!
Te besede je g. minister dr. Korošec izgovoril z močnim poudarkom in vsa skupščina mu je živahno vzklikala in ploskala. Dr. Korošec je nadaljeval:
V službo te velike borbe za ideje se morata postaviti Cerkev in šola, se morajo postaviti politične stranke, kulturna in socialna društva ter gospodarske organizacije ter celokupno njihovo članstvo. (Odobravanje.) Mora se dvigati val za valom, da zajame ves narod. Vsaka nemarnost in vsaka popustljivost bi brez dvoma prinesla našemu narodu le veliko škodo. Vsi, ki ljubijo svobodo in demokracijo, so povabljeni, da se borijo proti veliki nevarnosti komunizma. (Odobravanje in vzklikanje: »Tako je!«) Notranje ministrstvo bo tudi nadalje, kakor tudi doslej, brez strahu, brez omahovanja vodilo borbo za vse ideale naše jugoslovanske domovine. (Živahno odobravanje.)
Italija-Nemčija roko v roki
Rim, (1 marca c. »I enipsov« dopisnik poroča v Pariz, da je obveščen, da Mussolini ne bo odklonil v načelu posredovanja Zvezi narodov v sporu ined Italijo in Abesinijo Mus-solini bo pristal na to, rla naj Zveza narodov uvede mirovna pogajanja Pač pa bo Mussolini zahteval, tla sc pred začetkom mirovnih pogajanj uvedejo diplomatskim potom, posebna pogajanja za ukinitev sankcij in pa za razorožitev Abcsinije.
Sicer pu ni treba misliti da bo Italija tokrat udarila na najbolj radikalno pot Bati se je namreč mnogo bolj nemškega koiuku, ki ga bo nemška vlada izvedla jutri ali pu pojutrišnjem. Hitler bo namreč sporočil nemško stališče glede Lokama in razorožene cone v Po-renju. Ta nemški korak bo storjen ravno na dan 9. marca, to je na predvečer, ko mora Italija odgovoriti. Ta skladnost iik'I nemškim in italijanskim postopanjem je bila dogovorjena
tekom zadnjih potovanj nemškega veleposlanika von llnssela v Rimu.
Mussolini sam je danes prvič nastopil pot, ki je odločno v skladu z vso politiko nemške vlade. Danes je sprejel francoskega veleposlanika v Rimu de Chuinbi-una in ga zaprosil za podrobnosti o ratifikaciji pogodbe med Rusijo in Francijo in o posledicah te pogodbe na Lokamo.	. f. la.oc.
Berlin, 6. marca. c. Državni kancler Hitlar j«,..« sklical nemški Reichslag za jutri, v soboto, ob lil? ! na svečano sejo. Na tej seji bo Hitler v imenu 1 državne vlade podal kratko izjavo o stališču Nem-1 čije do Lokama, do oboroževalne dobe v Porenju in do kolonijalnih vprašanj.
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, pretežno oblačno, ponekod padavine, na gorah sneg, temperatura bo nekoliko narastla, v nedeljo najbrž lepše vreme.
Svetovna razstava
katoliškega tiska
Dne 12. maja bo rojstni dan papeža Pija XI. Tega dne bodo v Vatikanu odprli svetovno razstavo katoliškega tiska, na katero sc jc priglasilo že mnogo obiskovalcev in romarskih vlakov z vsega sveta. Pripravljalna dela vodi glavni urednik »Osservatore Romano«, grof Dalla Torre, v družbi profesorja Nogara in ing. Castellija, tehniško umetniška dela pa vodi arch Ponti. Priprave so si ogledali rimski dopisniki inozemskega tiska Slikovito dvorišče pinij v vatikanski palači, ki obsega 6000 kv. metrov, jc razdeljeno v Iri razstavne dvorane, katere dobivajo svetlobo od zgoraj. Nadaljnih tisoč metrov velika »galerija fon-tan« jc spremenjena v sprejemno dvorano s cvetlično alejo in s podolgovato razstavno dvorano.
Povsod vidiš ogromne železne konstrukcije in pa velike lesene stene, katerih les ic tako im-pregniran, da ic varen ognja Krasna poslopja in zidovje iz 16. in 17. stoletja se tako počasi spreminja v stilizirano gladke stene sedanjih modernih zgradb. Marsikdo, 1-ci to gleda, je ua tihem vesel, da se bo ta moderna navleka sčasom zopet umaknila častitljivemu sijaju preteklosti Danes
pa je ireba priznati, da je ta razstavni problem tako rešen, da bi bolje ne mogel biti.
Razstave se bo udeležilo 70 držav vseh delov sveta. Ne manjka celo japonske in otokov lidži. Niti Mehike ne bomo pogrešali na tej razstavi. Pač pa ne bo sovjetske Rusije in Nemčije. Rusija sploh ni bila povabljena, ker bi pač nič nc mogla razstaviti. Pač pa je bila povabljena Nemčija, ki pa je svojo udeležbo odklonila. Najbrže se je nemškim narodnim socialistom zdelo, da nimajo na laki razstavi nobene prilike agiti-rati za narodni socializem.
Razstava bo pa vendarle drugačna, kakor so druge, ker ne bo kazala tistega vsiljivega reklamnega duha, kakor smo vajeni na drugih razstavah. Odbor ie želel, da bi se smel posluževati svetlobne reklame, vendar so merodajni krogi to odklonili. Zato pa bo razstava sama toliko bolj velikopotezna in zanimiva. Za oddelke posameznih narodov so prevzeli ureditev arhitekti posameznih narodov. Tako bo ta mednarodna razstava katoliškega tiska obenem tekma umetnikov in arhitektov vseli udeleženih narodov.
Takole so italijanski študentje v Rimu obhajali svoje zmagoslavje. 7 vihraiočimi zastavami so dirjali pred palačo Venezia, kjer so Mussoliniju prirejali ovacijc, ko so italijanske čete zasedle goro
Ambu Aladži

Olomuški nadškof dr. Leopold Prečan - 70 letnik
V nedeljo, dne 8. marca bo olomuški nadškof dr. Leopold Prečan izpolnil 70 lei svojega življenja. Dvanajst let že vodi obsežno in težavno
olomuško nndškofijo, spoštovan in ljubljen od svojih vernikov. Zato bodo v Olomucu njegov živ-jjenski jubilej proslavili posebno slovesno in sijajno. V nedeljo dopoldne bodo cerkvene slovesnosti v stolni cerkvi in v nadškofovem dvorcu; zvečer pa slavnostna akademija v mestni dvorani. Slavnostni govor bo imel dr. M. flrtiban, podpredsednik senata češkoslovaške republike.
Visoki slavljenec pa se ne odlikuje samo po zaslugah za domačo nadškofijo in za češki narod. ampak tudi za vesoljno Cerkev in za ves kulturni svet V olomuški nadškofiii jc namreč slavni Velehrad. ognjišče češčenja sv. Cirila in Metoda ter središče mednarodnega dela za cerkveno edinstvo. Mednarodni vglehradski kongresi imajo svetovni sloves Dr Leopold Prečan si jc kot predsednik leh kongresov po pravici pridobil spoštovanje iii simpatije odličnih učenjakov vseh narodov, ki prihajajo nn Velehrad, zlasti na kongresu leta 1924, ki je bil največji kongres te vrste, pa tudi na kongresih leta 1927 in 1932.
Posebno si je pridobil simpatije Slovencev, ko je leta 1925 prišel v Ljubljano in predsedoval ljubljanskemu kongresu za vzhodno bogoslovje. Kot pospeševalec češčenja sv. Cirila in Metoda je hkrati tudi pospeševalec umetnosti. V Olomucu je na svoje stroške zgradil umetniško cerkev sv. Cirila in Metoda, ki hkrati služi tudi potrebam dušnega pastirstva v predmestju. Pod njegovim pokroviteljstvom je znani češki slikar lan Kbhler že veliko cerkva in kapel okrasil z umetniškimi slikami iz življenja slovanskih apostolov
Visokemu slavljencu čestitamo z vročo željo, da bi še mnogo let tako uspešno delal za Cerkev, za svoj narod in za slovanstvo.
Križi in težave naših rudarjev
Danes dopoldne se je vršila pri ravnateljstvu TPD konferenca, na katero sta bila povabljena kot zastopnika rudarskega delavstva načelnik II. rudarske skupine Fran Pliberšek in član banskega sveta Filip Križnik. Zastopnika sta zvedela, da je TPD pri dosedanjih naročilih pripravljena obdržati število delavstva na dosedanji višini, če pa bodo državne železnice še nadalje zman ševale naročila, da bo primorana delavstvo reducirali. Da bi se to preprečilo, odpotujeta oba zastopnika v Belgrad, kjer bosta intervenirala pri obeh slovenskih ministrih dr, Korošcu in dr. Kreku.
Kot znano, se je zaradi splošne krize občutno zmanjšala poraba premoga v privatni industriji, kakor delno tudi za hišni konsum, istočasno pa se je pričelo pred leti s sistematičnim zniževanjem naročil po upravi državnih železnic, in to v najbolj kritični dobi gospodarstva v Sloveniji, L. 1929 so državne železnice dobavile iz premogovnikov v Sloveniji 1,020.030 ton premoga pri svoji skupni potrošnji 1,918.192 ton. Od tega leta (1929) lalje ie uprava državnih železnic skupno porabo premoga s štedenjem itd. do vštevši 1, 1934 zmanjšala za 604.063 ton na leto. Radi te celotne štednje je zmanjšala dobavo iz naših premogovnikov z.a 536.613 ton, tako da je znašala dobava v 1. 1934 aanro šei'483.417 ton, a lani se je ponovno zmanjšali IzS1, nadaljnjih 40 tisoč ton in je torej znašala samo ie 440.000 ton. Druge banovine pa medtem radi te štednje niso izgubile na dobavah skorai nič ali pa so se jim dobave še celo zvišale. Tako se je pripetilo, da se dobavlja v področju naše banovine v prometne svrhe premog iz do 900 km oddaljenih rudnikov na jugu naše države, pri čemer stane sam prevoz toliko, kolikor znaša nabavna cena premoga, Rtanjski premog: nabavna cena 194.30 Din, prevoz v Ljubljano 180 Din. Medtem pa ta premog sam sploh ni uporabljiv, temveč edinole v mešanici z našim premogom. Cene našemu premogu, ki jih plačujejo državne železnice, so za tono premoga od 140 do 160 Din, prevozni stroški pa 20 do 70 Din, Pri najvišji dobavni in prevozni ceni našega premoga je napram rtanjskemu premogu pri toni razlike 144.30 Din. V letu 1934 se je a srbijanskih rudnikov uvozilo za ljubljansko žel-direkcijo 40,000 ton premoga. Tedaj smo pri najvišji dobavni in prevozni ceni plačali za dobavljeni
premog 5,772,000 Din več, kot bi za ta premog plačati, če bi bil dobavljen iz domačih rudnikov.
Zla posledica gospodarske krize in sistematičnega zmanjevanja naročil po upravi drž. železnic je predvsem katastrofalna redukcija poklicnih (profesionalnih) rudarjev, ki so morali na cesto še zdravi, močni, a brez upanja na kako drugo delo. Se v 1. 1929 je bilo v naših premogovnikih zaposlenih 10.076 rudarjev. Danes živi od tega kruha samo še okoli 5500 rudarjev z mnogobrojnimi družinskimi člani. A še to malo število ne smemo smatrati za pravo, ker je vsak posamezen rudar !e napol zaposlen in se ga ne more vzeti za celo številko. Da bi se mogel svojemu težkemu poklicu ustrezajoče preživljati, bi moral vsak radar napraviti mesečno 25 šihtov, napravi pa jih povprečno le 14 ali drugače povedano — pri sedanjih naročilih bi rudarska podjetja izhajala z okoli 4000 pol-nozaposlenih rudarjev. To se pravi, da je že 1500 prekoštevilnih rudarjev.
In kje so rudarji, ki so izgubili svoj zaslužek? Živijo od svojih še zaposlenih tovarišev, ker so z njimi ali v sorodstvenih zvezah ali pa obtežujejo na katerikoli način občinske proračune in pa naš banovinski proračun. Kar vtegne postati usodno, je pa to, da dorašča v naših plodovitih rudniških revirjih mladina, ki žalostni kader brezposelnih stalno veča, veča kader, ki hoče dela in kruha, ker hoče olajšati izžuljena ramena svojih staršev, bratov, stricev itd. Doraščajoči mladeniči, ki so dosegli že starost rudarja-kopača, pohajkujejo, ne prostovoljno, po revirjih. Ali se bomo smeli čuditi morebitnim slabim posledicam, ki se bodo pojavile med našo mladino?
Veliko stisko, v kateri živi naše rudarsko delavstvo, ilustrirajo zelo dobro tudi te-le številke: Skupni zaslužek delavcev v naših premogovnikih je znašal 1. 1929 Din 157,935.611, v 1. 1934 pa le še 63,145.983 Din. Če pri tem vpoštevamo, da živi skoro vse reducirano delavstvo v odvisnosti (zaradi sorodstvenih vezi, dajatve revirnih občin) od še aktivnih rudarjev, se mora ugotoviti, da ono število ljudi ,ki je še v 1. 1929 živelo od okoli 158 milijonov Din, mora danes živeti z 63 milijoni, torej z eno tretjino onega zaslužka, ki že v normalnih razmerah ni omogočil težkemu delu primernega življenja.
DANES PREMIERA! 'ar
BOŽANSKA ZEHA
FIlm nepopisne lepote in nalgloblllh, plemenitih čnstev! Kot dopolnilo nalnovelšl foxov zvočni tednik
Predstave ob 16, 19-15 in 21-15 uri —
Film o prvi in poslednji veliki ljubezni nesmrtnega
skladatelja Beilinija
v glavni vlogi po)e prlltubltena
KARTA EGGERTH
KINO UNION T""°"
(Matineje odpadejo)
22-21
Gasilci slovenigrašhega okraja
Te dni se je vršila v Slovenjgradcu skupščina gasilske župe za okraj Slovenjgradec. Zastopanih je bilo 21 gasilskih čet po 62 delegatih. Župni starešina g. Kopač Leopold je v uvodu pozdravil vse delegate, predvsem pa predstavnike okrajnega načelstva, društva Rdečega križa in mestne občine, nato pa je podal izčrpno poročilo o delovanju župe in včlanjenih cet v pretekli poslovni dobi, Zupa šteje 22 čet s 652 izvršujočimi, 276 podpornimi, 94 ustanovnimi in 32 častnimi člani; skupaj 1054, Čete posedujejo 11 motornih, 9 četverokolnih ročnih in 6 dvokolnih ročnih brizgaln s 186 m sesalnih in 6431 konopljenih cevi. Lestev imajo 16 navadnih, 18 kljukastih, 6 raztezalnih, 2 sestavljavni in 1 mehanično. Gasilskih domov je 20, prapori pa 3. Skupno premoženje včlanjenih čel znaša 1,185.000 Din, dolgov je pa 120,000 Din. Vaj so imele čete 98, 37 suhih z orodjem in 61 mokrih. Požarov, pri katerih so gasilci sodelovali, je bilo 13. Pri teh požarih je sodelovalo 288 gasilcev skozi 68 ur. Pri Iem so se precej resno ponesrečili l gasilec in 2 stanovalca. Škoda, ki so jo povzročili požari, znaša 406.000 Din; gasilci pa so rešili in obvarovali prebivalstvo ogromne škode Din 3.365.000. — Župa ie priredila dva poučna tečaja; prvi za mislinjsko okrožje se je vršil dne 5. jan. 1936 v Slovenjgradcu, drugi za šaleško okrožje pa 16. febr. 1936 v Velenju. Obeh tečajev se je udeležilo 164 članov.
Na skupščini so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Gasilska zajednica naj po zvezi in narodnih poslancih ponovno intervenira za ukinitev taks za prireditve gasilskih čet. Gasilske čete morajo vršiti iste naloge kot društva Rdečega križa, ki so za svoje prireditve oproščena vseh taks. 2. Urgira naj se rešitev že vloženih predlogov za odlikovanje gasilcev. Ker ti predlogi še do sedaj niso rešeni, morajo čete čakati z novimi predlogi za odlikovanje mnogih zaslužnih gasilcev. Tudi so že mnogi od predlagancev pomrli; zato je nujno potrebno, da se vprašanje odlikovanj za ostale pospeši. 3. Po-*red»je naj se n« pristojnem mestu, da se čim prej
nakažejo gasilskim četam redpe podpore iz gasilskega sklada 4. Gasilska »Samopomoč« naj izda čim prej okrožnico na vse čete, s katero naj jih ponovno povabi k pristopu k »Samopomoči«.
Huda nesreča pri gašenju ognja
Ptuj, 5. marca.
V torek 3. t. m. v pozni noči se je zasvitalo nebo nad vasjo Pacinje pri Ptuju, kjer je izbruhnil požar pri posestniku Francu Petroviču. Ogenj se jc hipoma razširil na vsa gospodarska poslopja, ki so zgorela do tal z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem vred. Gasilcem se je posrečilo požar omejiti, da se ni razširil na sosednja poslopja. Pri reševanju živine pa se je nevarno opekel sam lastnik Franc Petrovič. Ko je iz gorečega hleva reševal zadnjo živinče, se je goreče tra-niovje sesuso nanj in ga pokopalo. Le nekaterim pogumnim gasilcem se je zahvaliti, da ni prišel ob življenje. Potegnili so ga še pravočasno izpod gorečega tramovja. DobiJ pa je nevarne opekline na glavi, prsih in rokah ter so ga morali nemudoma prepeljati v ptujsko bolnišnico. — škoda je velika in znaša okrog 40.000 din. Petrovič je priden gospodar in je imel svoje gospodarsko poslopje prvovrstno urejeno. Vzrok požara ni znan.
Zagorje
Ukraden koleselj. Rudniški pek, gospod Rozina Franc, je imel v kozolcu spravljen koleselj. Ker se je pa bal, da bi mu ga kdo ne odpeljal, ga je razdjal v posamezne dele in spravil v hlev. Na veliko začudenje pa je opazil, da nra jc neznan tat odnesel iz hleva sprednji del in rta štiri kolesa, tako da trpi okoli Din 800 škode. V»o zadevo je prijavil orožnikom.
Pevski koncert. V društveni dvorani v Kisov-cu bo jutri, v nedeljo ob 6 zvečer pevski koncert Loškega glasu.
Občinska seja. Jutri, v nedeljo ob 9 dopoldne bo redna seja občinskega odbora ▼ občinski posvetovalnici
Naročite svojo srečko pri kolekturi državne razredne loterije
OH. H. SVOBODA, LJUBLJANA, Tavčarjeva t
Žrebanje I. razreda 7. In 3. aprilci 1936 45 OOO dobitkov v znesku 13in 64,320.000 Cena srečk: Cela 200 Din, polovična 100 Din, četrtinka 50 Din
Slovenski šahovski mojstri
proti 53 slovenskim šahisiom
Ljubljana, 6. marca.
V četrtek zvečer se je vršila prva prireditev Slovenske šahovske zveze, ki je bila ustanovljena decembra meseca preteklega lela. Prireditev je privabila veliko število igralcev in gledalcev, kar je razumljivo, če se vpoštevu, da je zanimanje za kraljevsko igro, odkar deluje šahovska zveza, izredno naraslo in še narašča ter da je Slovenska šahovska zveza vse prijatelje šaha topol presenetila s prireditvijo, kakršne še nismo imeli prilike videti. Naša šahovska elita, dr. Vidmar. 1'ric in Milan Vidmar mL, so skupno nastopili proti 53 ša-histoin in skoro ravno toliko kihicem. ki so skri vaj ali odkrito posegali v igro s svojimi nasveti S to prireditvijo je Slovenska šahovska zveza popolnoma v duhu programa, ki si ga je postavila, izvršila zopet dober kos dela z.a razširjenje plemenite šahovske igre pri nas.
Ob pol 9, ko je bila kletna dvorana v hotelu Metropol že [>olnn šahistov, je predsednik Slovenske šahovske zveze g. Kozina otvori! prireditev z. lepim pozdravnim nagovorom, šahisti so navdušeno pozdravili naše mojstre in predsednika zveze, nato pa je vodja prireditve prof. dr. Bajec v prat-kih besedah razložil šahistom, kako se bo simultanka vršila. Začel je prof. dr. Vidmar, sledil triu je Pjrc, ko je prof. Vidmar že pri 18 šahistih otvoril partijo in nato po enakem presledku najmlajši mojster, Milan Vidmar. Prof Vidmar je odigral hitro prve poteze, samo ko je prišel do našega nadarjenega šahista Jožeta Šiške, se je ustavil, _ nasmehnil, in pričel s svojim najmočnejšim orožjem. Pire je igral zalo previdno in močno in tudi Vidmar mL je marsikoga z močnimi potezami spravil v zadrego. Atmosfera v klelni dvorani je bila nasičena s pravilnimi in nepravilnimi kombinacijami zagrizenih borcev na šahovski deski, polna doseženih in nedoseženih uspehov, veselja in razočaranja. Vsakdo je imel priliko videti verno sliko pehanja ljudi v vsakdanjem življenju, samo da je bila izražena v mnogo bolj milih obljkah.
Med šahisti je bil najboljše zastopan agilni šahovski klub Šentpeter. od katerega je igralo
18 članov, dobro so bili pa zastopam tudi ftK Triglav, Omiadina, Lovšin in drugi, le od še vedno najmočnejšega šahovakegu kluba v Ljubljani L.šK-a jo bilo videti samo njegovega najbolj iigilnega člana Dreiufalka, ki je pomagal svojemu bratu. Ostali igralci no bili deloma neorganizirani, deloma pa člani izvenljiibljanskih klubov. Zanimivo in zelo pestro sliko so nudili tudi mnogoštevilni ki-liici. lnleiesanli'11 je l>il poskus znanega ljubljanskega šahista Cirila Vidmarja, ki je začel takoi ob začetku proti mojstrom koutrasiniultaiiko s tem. da je pomagal slabejšim igralcem. Toda ko je nekdo od njegovih varovancev kljtil temu zašel v izgubljeno pozicijo, ker je mogoče svoje domisleke sinulral za boljše, je Ciril Vidmar opustil nehvaležno borbo s svojimi sorodniki in odšel spat. Mojstri so v začetku igrali hitro, toda ko so pri svojih nasprotnikih naleteli na le prehud odpor, se je tudi njim ustavilo in pričela se je počasna in utrudljiva borba, 'ludi dr. Vidmar, ki je že parkrat dohitel sina, si jc prižgal cigareto in po čakal, je napredoval od nasprotnika do nasprotniku vedno počasneje. Prva žrtev mojstrov je padla ob pol 12. Nato šele so pričele dozorevali pozicije tudi v ostalih partijah in prvi žrtvi so pričele slediti v malih presledkih naslednje. Ker odpora šahistov ni bilo mogoče zlomiti .ne da bi vsi moj stri igrali izredno pazljivo, je slo še vedno zelo počasi Hitro, pa kljub temu močno, je igral samo še Pire, ki se je izkazal, da je prvovrsten igralec simultank. Simultanka je slednjič |>o šest in pol urnem trajanju končala ob 3 zjutraj s sledečim rezultatom: mojstri so v 40 partijah zmagali, v 5 izgubili in 8 jih je pa bilo remis Tako lep rezultat v Ljubljani še ni bil dosežen in zmagovalci Aru šek, Prettier, Dreinfalk, Klakočer ter Dolenc so upravičeno ponosni na svoj uspeh
Simultanka je bila prirejena v korist zveze, kateri so naši mojstri zelo nesebično žrtvovali skoraj eno noč nn(>ornega dela in s tem omogočili prvo letošnjo prireditev Slovenske šahovske zveze, ki je nad vse pričakovanje lepo uspela.
Naši železničarji za Maribor
Za premestitev po'niš ega oddelka kontrole dohodkov
Maribor, 6. marca. Z ozirom na nameravano delno premestitev nekaterih oddelkov kontrole dohodkov drž. železnic iz Belgrada v druga mesta, je naslovil klub JRZ železničarjev v Mariboru na železniškega ministra sledečo spomenico:
»Iz službenih razlogov je nujno priporočljivo, da se potniški oddelek kontrole dohodkov drž. železnic premesti iz Belgrada edinole v Maribor, kjer je svoječasno že celokupna kontrola dohodkov uspešno delovala in kjer bi prišli svoječasno uporabljani prostori bivše kontrole v želez, koloniji zopet v poštev. Tako bi se vsaj delno popravila vrzel, ki je nastala s svoječasno izvedeno centralizacijo celokupne kontrole v Belgradu,
Uradništvo tega oddelka je povečini slovenske narodnosti. Večina ima svoice še vedno v Mariboru. Stanovanjsko vprašanje bi v Mariboru zaradi premestitve tega uradništva ne prihajalo v poštev, tembolj ker je mestna ob ina obljubila vso svojo podporo. Za Maribor bi bila premestitev tolikega števila uradništva velika pridobitev v gospodarskem pogledu, pa tudi v narodnostnem ozi-
ru, saj bi naše mesto zopet pridobilo delavne svo-ječasne člane mnogoterih prosvetnih in narodnih organizacij, Za državno upravo bi pa bila premestitev v Maribor tudi ugodna, saj spada Belgrad v L, Maribor pa v II. draginjski razred in bi bila razlika v plačah prav znatna v korist državne uprave.
Dejstvo, da ie omenjeni oddelek v svoji sestavi popolnoma samostojen, je porok, da ne bi premestitev iz Belgrada v Maribor v nobenem oziru kvarno vplivala na celotno delovanje celokupne kontrole dohodkov, kar pa itak žc dokazuje nameravana premestilev v dosedaj neznan kraj. — Najlepši primer, ki govori za premestitev, pa nam nudijo sosednje države, ki imajo sicer svoje uprave centralizirane, nimajo pa svojih kontrol dohodkov v prestolnicah, ampak v mestih, ki so središča izvoznega in uvoznega prometa. Ker je Maribor po svojem geografskem položaju na točki, kjer se stikajo važne mednarodne prometne žile, zlasti za turistični in potniški promet, bi bilo edino umestno, da se potniški oddelek kontrole premesti iz Belgrada v Maribor.«
Razdružitev rajhenburške občine
Senovo, 5. marca.
Tako hi se dalo reči temu, kar se je tn teden dogajalo v črni senovški dolini. Da bi se popravile krivice, ki so bile povzročene tukajšnjemu ljudstvu s komasacijo 9 občin v eno veliko občino Rajhen-burg, katere sedež je na Senovem, so bili podvzeti zakoniti koraki, ki pridejo v poštev pri formalnostih za razzdružitev. Ko so te dni zbirali naši ljudje podpise za razdružitev. so naenkrat začele padati od gotove si rani težke grožnje, češ. da nad glavo nabiralca visj Damoklejev mer ler da se 7. nabiranjem podpisov izpostavlja velikanski odgovornosti. Ker pa grožnje niso povzročile zažejje-nega učinka, je peščica nasprotnikov začela nabi rati protipodpise. Pri tem je sodeloval skoraj ves občinski aparat. Da bi bil njih uspeh boli gotov, so najeli še nekatere rudarske paznike, katerim se delavci ne upajo ustaviti, zlasti še, ker se na skrivnosten način širijo grožnje, da bo tukajšnji
Krivica, ki se lahko povravi
Po uradniškem zakonu iz I. 1931 je bilo s kraljevim ukazom imenovanih v III./l. deset starejših finančnih uradnikov dravske finančne direkcije za glavne arhivarje. Po službeni pragmatiki iz 1. 1931 so bili omenjeni glavni arhivarji degradirani na zvanje arhivarjev v 8. položajno skupino, medtem ko bi jim pripadal 7. položaj. Zakon o uradnikih pravi določeno: »Nihče ne more biti brez svojega pristanka postavljen v nižji položaj od onega, ki ga je imel.«
Arhivarji pri finančni direkciji v Ljubljani spadajo pod obči oddelek ministrstva financ in so prišli v letih 1932—34 v 7. položaj. Arhivarji pri davčnih upravah, katerim je naloženo ogromno delo, pa so ostali krivično v nasprotju z uradniškim zakonom v 8. položaju. Krivda radi krivice, zadane arhivarjem, zadene referenta pri finančnem ministrstvu in ne ministra, kateremu pač ne more biti znano, kako so bili zapostavljeni vestni uradniki, ki ne bodo mogli napredovati po storjeni krivici do smrti. Ta opomin finančnemu ministrstvu naj služi, da se večletna krivica popravi in da se da arhivarjem položaj, ki jim gre po imenovanju s kraljevim ukazom.
Sadovi vladanja JNS
Slov krajina, 5. marca.
V naši Krajini je bila prej vsaka vas ludi občina, pač pa je bilo v vsakem okraju več notari-jatov, ki so opravljali vsa važnejša opravila občin, med drugim je notar tudi pobiral vse davke. Ko je izšel zakon o združitvi manjših občin, je vladala vsemogoča JNS. Pri nas —posebno v soboškem okraju — so nastala skrpucala. Tu se niso vpo-štcvalc želje naroda, niso zalegli protesti volilcev,
rudnik ustavljen, če bo prišlo do razdružitve. Ljudje so zaradi leh |x><lpisov sedaj pojmlnoina zbegani, zlasti še. ker so nasprotniki izjavljali, dn nabirajo podpise v isli namen in da je vseeno, komu se podpiše. Niti te protiakc.ije segajo daleč ven iz Senovega ter nam je pozitivno znano, da se je v lo stvar vtaknil neki zelo vidni marksistični voditelj. Stvar je zanimiva v toliko, da so se znašli na isli fronti z marksisti JNS-arji. Stvar je pa za trezno misleče ljudi dovolj jasna Če imajo niero-dajni faktorji volio popraviti krivice, ki so se ljudstvom zgodile pod JNS diktaluro, ter nas rešili neznosnega bremena, ki teži naš kraj, bodo lo izvršili kljub demagogiji in laženi. ki jih gotove osebe širijo po našem kraju. Za te demagoge se je tudi začela zanimati oblast ir ni dvoma, da bodo prejeli zasluženo nagrado. 0 tem bomo pa svoječasno poročali.
slranka je delala po svoji prazni glavi. Več občin je, ki nimajo sedežev v največjem kraju, ni se vpoštevala tudi davčna moč, ne sedež bivšega no-turijata, temveč osebne ali strankarske koristi. V ečina občin v soboškem okraju je poslala sedaj nc banovino prošnje, oz. pritožbe in vsi željno čakajo odloku notranjega ministra, da bi se tako tudi ta madež zbrisal. Naše občine imajo prevelike doklade in nekatere po nepotrebnem. Neka občina ima nad 100 tisoč din gotovine in sedaj je zopet navrgla 85% doklade. Ljudstvo pa komai ziua guje davek
• udimo se, da v naših šolah v gornjem Prek mur ju ni križev v šoli. Ali je križ v šoli za|K)vedan nli ne? Zakaj se tu oblast ne zgane?
Novi prosvetni društvi se ustanovita v krat k eni v Gornji Lendavi in v Pečarovcih in 25. marca bo v teli župnijah tudi sprejem v Marijin vrtec.
Kraniska gora
K občinskim volitvam. Poročila o občinskih volitvah v listih moramo popraviti v toliko, da n bila postavljena oficielna lista JRZ, ampak nepolitična gospodarska lista z nosilcem g. Budinekom na čelu, ki je dobila 267 glasov in 17 odbornikov. Poleg te liste je bila vložena še lista z nosilcem g. Josipom Lavtižarjem mL. ki je dobila 85 glaso\ in 1 odbornika.
Brežice
Trgovski pomočniki iz vsega okraja Brežice sc vablj eni na ustanovno zborovanje njihovega pomočniškega zbora, ki bo v nedeljo. 8. t. m. ob 16 v prostorih gostilne Grobušek v Brežicah. Zborovanja se udeleži tudi delegat Zveze pomočniških zborov iz Ljubljane. Trgovski pomočniki na' se tc-! ga važnega zborovanja udeležijo v kar največjem >i.eviiu.
Ljubljanski esperanlisli so marljivi
Ljubljana. 6. marca.
Malokateri občni zbor naših esperantistov je bih tako dobro obiskan kakor snočnji, saj je bil
klubov prostor celo premajhen. Občni zbor jc otvo-ril in vodil predsednik Kluba esperantistov g. .lože Kozlevčar, ki je ivajal med drugim: Lsperanlp se danes vedno bolj širi zlasti med širokimi ljudskimi sloji. Zanima se zanj trgovec, obrtnik, delavec in celo kmet. Mnogo prijateljev pa imata esperantski iezik in gibanje med resnično izobraženimi in samostojno mislečimi ljudmi. Uporablja ga znanost, kultura in celo politični krogi. Ksperantisti po vsem svetu delajo z izredno energijo m entuzijazmom za širjenje svojega gibanja. Zavedajo se namreč, da ie to delo bolj plodovito od marsikaterega drugega dela. Ne delajo z.a sebe, temveč za splošnost in za bodočnost. Esperanta ne moremo presojati po kvantiteti, temveč po kvaliteti članstva. Vse, kar velja za splošno gibanje, velja tudi za Ljubljano. Da jc ljubljanski klub tako znan. se mora zahvaliti svojemu članstvu, ki mu vedno in požrtvovalno priskoči vselej na pomoč, kadar ga klub potrebuje. Letos je ves klub na delu za jugoslovanski esperantski kongres, ki bo o binkoštih v Ljubljani. H koncu se je predsednik zahvalil odboru in članstvu za sodelovanje ler našemu časopisju in časnikarjem za naklonjenost.
I zobšimega tajniškega poročila, ki ga je podal g. Janez Koreočan, posnemamo, da šteje klub 135 članov. Klub je lani pripravil štiri tečaje za esperantski jezrik. Poseben tečaj |e bil za prometne »trsžnike ki ga je vodil g. Kozlevčar. Tudi t
»»i
Prva mesarska pomočnica v Zagorja
Zagorje ob Savi. 4. marca.
Pretekli teden je delala pri predsedniku mesarskega združenja gospodu Štefanu Koširju pomočniški izpit gdč. Marija Drofenikova, hčerka uglednega posestnika in mesarja g. Ludovika Orofenika iz Bovškega Na sliki jo vidimo, ko j e ra\ no presekala govedo; zravei nje je izpitna komisija, sestoječa i7 tajnika ter mesarja g. Vinka Robavsa in Toneta Medveda. Pomočniški i 7 p i t je napravila z odličnim uspehom.
Cerknico
Premestitev v orožniški slnibi. Te dni je odšel iz Cerknice komandir orožniške postaje g. Lah Av-trust na novo službeno mesto. Na njegovo mesto je prišel narednik g. Grandovec Josip, ki je prej več let služboval v južnih krajih. Novega komandirja v naši sredi pozdravljamo in upamo, da se bo med nami dobro počutil.
■•šolski npravitelj g. Leopold Hladnik, katerega jp JNS režim preganjal radi njegovega katoliškega prepričanja - radi česa drugega ga ni mogel preganjati. saj jp bil v svojem poslovanju nadvse ve-»ten in je dobil tudi od svojih predpostavljenih skozi več Ipt odlično kvalifikacijo — je prestav-ljpn v št. Vid nad Ljubljano. Pred odhodom mu je prirpdilo Prosvetno drušivo in pevsko društvo, ka-tprih član jp bil ves čas službovanja v Cerknici, poslovilni večpr. Na njpgovem novem boljšem službenem mostu mu želimo veliko uspeha v šoli in
i*vPTi šol p.
Ljutomer
Razkrižje: Duhovne rajo za može in fante naše duhnvnije bodo od II. dn 14 morea Vodil jih bo g. St. Tomlin iz Ljubljane, fantje in možje! Pokaž.ito. Ha sto zavedni katoličani! Duhovna obnova jo najlepša priprava za sv. velikonočne praznike.
St. Vidu n. Lj. je klub otvoril svoj tečaj. Klub vodi že svojih 15 let gibanje v Sloveniji in sklicuje vsa i ko leto pokrajinske konference slovenskih esperan- j tistov. Tudi minulo leto je klub živahno sodeloval z raznimi organizacijami in Kolo-klubom. Klubovi I delegati so bili zastopani na mednarodnem espe- | rantskero kongresu v Rimu in oa narodnem kongresu v Osjeku ter na raznih konferencah in pri- I reditvah. Po radiju je klub zainteresiral inozem- i sivo za naš tujski promet. Na velesejmu jc bda j prirejena zelo uspela esperaot.^k« razstavo. Tai- | niško poročilo jc bilo odobreno z aplavzom. Večja j obravnava je bila pri poročilih blagajne in knjiž- j niče. Prvo poročilo je podala gdč. Kabajeva, drugo p^ gdč, Ložarjeva. Vsa poročila so bila soglasno | sprejeta ter jc bila odboru na predlog g. Kralja j podana rarrešnica z zahvalo.
Pri volitvah jc hd soglasno ponovno izvoljen ; za predsednika gospod Jože Kozlevčar, v ostali i odbor pa: za podpredsednika g. Alojzij Vovk, za i tajnika g. Janez Korenčan, za blagajničarko gdč. j Anica Kabajeva, z.a knjižničarja g. Deziderij Mi- ; zerit, za gospodarja g. Janko Rakovec. Za odbornike »o bili izvoljeni: gg. Milan Sotošek, Gustav Halof, Peter Zlatnar in Stane Jakomin, za revizorja pa Ivan Kralj in Marija Petrič. Pri slučajnostih jc bilo soglasno sklenjeno, da klub pristopi v mednarodno csperantsko organizacijo. Predsednik je še porva! članstvo na naročbo lista »La suda štelo« in na redno obiskovanje članskih sestankov. Pripomnil je, da bo odbor potreboval za kongres 40 članov Za stalno sodelovanje, nakar je zaključil občni zbor.
Gospodinjski tečaj. Prihodnji ponedeljek se prične v Ljutomeru trimesečni bani»vin,ski gospodinjski tečaj, katerega bo vodila učiteljica gdč. Premrii. Priglasilo se je 21 deklet. Za par deklet bi bilo še prostora. Interesentinjc naj se priglasijo v pisarni mastne občine. Tečaj bo v hiši Golt-vveisove ustanove v ljutomerskem »špitalu«. Za ves ljutomerski okraj z delom ptujskega, ki gravitira k Ljutomeru tn za sosedno Prekmurje bi bila velike važnosti stalna gospodinjska šola za dekleta, katero nameravajo ustanoviti v Ljutomeru mariborske šolske sestre.
35 parov smo leto&nji predpust zvezali pred oltarjem, od teh pa je bilo 24 parov iz sosedne Strigove.
Jesenice
Premijera na odra katoliškega delovnega j
ljudstva. Po pisani vrsti oppret, pptja, godbe, slik in razpoloženja je katoliška igralska družina uprizorila zopet rosno in močno delo. Predvajana je ( bila socialna farza, ki jo je spisal in zdramaliziral i Jeseničan St. Savinšek, sam igralec in režiser. | Delo je že kot pojav sam tako, da mora zadovoljiti i hotenje slehernega borca za resnico in za socialni i red. za katerega so bojuje pridno in pošteno, a j tudi odločno katoliško delovno ljudstvo na zemlji, j Farza bo menda že v najkrajšem času po g. Rnr- ; tuloviču prevedena tudi v srbohrvaščino. O njej > ko se pritrdilno izrazili tudi poznani kritiki. g. j Savinšek pa z delom ni imel toliko odrskega uspeha, kot jp imel vsebinskega uspeha. Prpveč jp | uporabljal vsp faze razvoja igre za prižnico in jp vplikansko govoril. V vsakem kotu dejanja se jp hotel povsem izpovedati tako, da igre ni bilo. temveč le simbolične sliko brez povezanosti in iz vseh jp samo pridigal. Prikazovanje mrtvih na odru jo i tako dalPČ od sodobnega podajanja — to je »Mlinar ' in njegova hči*, fie bolj čudno pa je. ko komunisti | s steklenico slivovkp v žepu govorp o »pravici in i doživljajo globoke trenutke. Našemu g. Gegnarju : pač ne moremo zameriti, če ga ljudstvo rado ima | in če je vsaka njegova kretnja vzrok za smeh. Tak ; Cegnar ne spada v to doživetje. Zadnjo dejanje, j kjer bi morala nastopiti masji. ki jp sprotno silila ' na odpr žo izza prvpga — najboljšega — dejanja, ni dalo mase ljudstva, nego nedeljski popoldan na dvorišču, čptudi je hotela vsebina dejanja tu višek. I <"> jp vsebina taka. io figuro še bolj uničijo. I zato jp treba resni vsebini prpdvsem pažnje tudi prikazom. Delo g. Savinška jp morda premočno po vsebini, zato pa preslabo v tem. kar je z vsebino j na odru. Tu bo troha popraviti, potem pa bodo ! imeli tudi naši odri sodobno socialno stvar, ka- j tpro smo morali glodati sedaj le tako. kot so jo nam napisali in predstavili avtorji z raznimi tu- s i i m i tendencami.
i
Kamnik
Sprememba v žand. službi. Iz Kamnika ho 2. t. m. odšel orožniški podnarednik gosp Muha , Anton v orožniško podofieirsko šolo v Kamoni-oo. Biva! je med nami nad tri leta in si v tem času pridobil mnogo simpatij. Bil fp dober in iskren družabnik, v službenem oziru pa vzoren orožnik. — Želimo mu najboljšil uspehov v šoli ter skorajšnje svidenje zopet v Kamniku.
Težka poškodba pri delu. Petorlin Leon, •delavec pri avtoprevozništvn »PorogriiK v Kamniku, si je hudo poškodoval levo nogo. Pri razkladanju blaga ra/. tovornega avtomobila ni ti je padel sod masti na noco ter mu natrl kost t gležnju.
Mednarodni pedagoško-glasbeni kongres v Pragi-
Začetkom aprila meseca L 1. (4. D.) bo prirojen v Pragi važen in zanimiv mednarodni glaa-bono-pedagoški kongres, ki hoče s pomočjo predavanj .diskusij in praktičnih glasbenih ter pevskih prireditev pokazali, kaj se je dosedaj na polju glasheno-pedagoškem storilo. Ta kongre* prireja Združenje za glasbeno izobrazbo, kateremu stoji na čelu minister zunanjih zadev g. dr. K. Krofta. in kal»ro skrbi zji razvoj glasbene kulture in glasbenega čustva pri mladini in odraslih. To Združenje skrbi zn lo. da so glasbena izobrazbo, kol pomemben predmet, uvede v osnovo narodnih, meščanskih in srednjih šol ter da to glasbeno izobrazbo vodijo strokovni glasbeni pedagogi, ki bi v šolali zavzemali enaka mesta, kot drugi nameščenci. Razen toga bo Združenje vršilo ludi nalogo. | k^r so tiče glasbeno potrebe v javnem življenju I popularni koncerti, gramofon, radio).
Na kongresu bodo predavali o vseh novih vprašanjih češki profesorji Nejedly in llelfert, prof. Edvv. Dont iz Oambridgea, goner, inšpektor Ro-gpr-Ducasse iz Pariza, prof. (i. Brazul iz Bukarešte, gospa Šackaja iz Moskvo, prof. J. Bonton iz Kopenhagena in drugi.
Češki skladatelj E. Kronok bo vodil diskusijo na lemo: Kaj pričakuje glasbena izobraziva od skladatelja*. prof. J. Chantavoine in C. Sachs iz Pariza boptn govorila o radiu, gramofonu in glasbeni izobrazbi. Znani strokovnjak in organizator v glasbeni izobrazbi L. Kastenberg bo podal pregled o stanju laiške glasbeno, izobrazbo v poedinih državah.
Iz navedenega jo razvidno, da jp Združenje začelo svojo akcijo v ožjo in sodelovanju z najboljšimi strokornjaki in institucijami celega svota.
Celje
C3 Strelska slovesnost v Celju. Dn« 3. maja
bo v Celju slovesna blagoslovitev zastave celjskega strelskega okrožja, pri kateri bodo sodelovali strelci 60 strelskih družin. Strelci vabijo na svoje slavje vse strelec, člane raznih podobnih, zlasti lovskih društev, razne korporacije, šole in druge ustanove. Strelci v svojem proglasil poudarjajo, da je za razvoj strelskih družin, ki naj bi jih imela sleherna naša vas, nujno potrebna gradnja strelišč, strelci sami pa jih s svojimi sredstvi ne morejo graditi, zalo jim mora priskočiti na pomoč javnost. Strelci si to zamišljajo, da bi posamezniki poklanjali društvom primerne darove ter zabijali zlate oz. srebrne žeblje v društvene zastave, kar se bo zgodilo tudi pri slavju v Celju. To naj bi se zgodilo vsako leto ob priliki okrožne skupščine, ki bo letos v Celju takoj po slovesnosti.
Skrb za zapuščeno in zanemarjeno mladino v Celju. Poleg številnih drugih karitativnih društev ima posebno nalogo Drž. krajevna zaščita dece in mladine, katera ima posebno v Celju polne roke dela. V četrtek zvečer je bil v Narodnem domu občni zbor te, posebno za današnje čase prepo-trebne organizacije. Občni zbor je vodila predsednica ga. Kalanova, izčrpno tajniško poročilo je podal učitelj g. Janko Kramer, ki opravlja to funkcijo že 26 lei. Zaščita je tudi v tem letu vestno vršila svojo nalogo. Žalibog, da so se podpore zmanjšale, radi česar se je moral skrčiti ludi delokrog. Da je mogla Drž. zaščita vršiti svojo nalogo, se je treba zahvaliti predvsem kr. banski upravi, mestni in bivši okoliški občini, domačim denarnim zavodom in trgovcem. Namesto dosedanjih božič-nic je odbor upeljal letos prvič Miklavževo obdarovanje za učence vseh celjskih narodnih špl. Ob-darovanih je bilo nad 300 otrok s perilom, obleko in obutvijo. Zaščita je priredila tudi cvetlični dan. Zaščiti je obljubi! vso svojo podporo ludi župan g. Mihelčič. Svoje poročilo je končal tajnik z naslednjo nalogo, ki jo ima zaščita: Naloga moderne dečje zaščite mora biti odklanjanje vseh škodljivih vzrokov dečje bede. ustvarjanje povoljnih pogojev za obstanek družine, ker bo le tako mogoče dvigniti in vzgojiti nova pokolenja. — Blagajniško poročilo je podala gdč. Zupančičeva. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor, v odbor se še pritegneta ga. Pestevškova, soproga šolskega nadzornika. in gdč. Kalanova.
Ravnajmo se po cestno-policijskih predpisih! Občinstvo opozarjamo, naj se točno drži cestno-policijskih predpisov, veljavnih za mesto Celje, da se s tem izogne nepotrebnim kaznjm. Poudarjamo, da so za vozovni promet prepovedane sledeče ulice v Celju: Zagata, ozki del ulice Za kresiio. Ozka ulica. Na okopih, Ključavničarska ulica in Vrtna ulica. V eni smeri je dovoljena vožnja po Gubčevi ulici in sicer v smeri s Trga kralja Aleksandra proti Cankarjevi cesti in po Gledališki ulici v smeri z Dečkovega trga proti Vodnikovi ulici
©■ Sv. maša za rajne ude Vincencijeve konference bo jutri, v nedeljo ob 8 zjutraj v Marijini cerkvi.
Ptui
Iz srnine službe. Katica Pavličeva, zvaničnica pri ptujskem okrajnem sodišču, je premeščena k okrožnemu sodišČti v Mariboru. Tako pri uradniš-tvu, kakor pri strankah, je bila radi svojega ko-rektnpga nastopa splošno priljubljena.
M a sarjkov večer. Jugoslcvansko-češkoslovaška liga priredi v soboto 7. marca ob 20 v prosvetni dvorani v Mladiki Maearykov večer Vstopnine ni.
vSoscev prah in hup zlata -
... iste vrednosti oba< — pravi naš narod. V teh dneh so zemlja iznova pomlaja in posaja s »vo jimi prvimi koraki, ko v pozdrav skorajšnjemu prihodu pomladi — svoje prve cvetke. Čudovita je moč, ki jo kmet pripisuje prvini rožicam. Kdor, pravijo, pogoltne prvo tri vetrnice v letu, ga do konca toga leta no bo napadla mrzlica. Iz t roben t ic si znajo na deželi skuhali čaj zoper prehlad. Pravijo tudi, da pod les k a ne smeš trgati, ker je posvečena rvotica. Sušeč je zares čudovit mesec. Na dan sv. Gregorija (12.) so pri nas ptički ženijo., a |>onekod, v severnejših krajih, so v pradavnih časih pili toga dne medico, da si pridobijo lepoto in moč. Dejali so tudi. dn so je na la dan rodila zemlja. Če tega dno vozijo gnoj na (»olje, je dobro, da položiš deske križem čez gnoj na vozu, zakaj, tako bo polje vso loto blagoslovljeno. Su.šra meseca jo postala zemlja rodovitna in največ sile je v prvem blagoslovu zemlje lo dni. Zalo pravijo: »Sv. Jederl (17.) lepa. dobro letino obetac in >Su-šca veliko megli, dobro loto nam dajč.r Pravijo tudi, »če sušca grmi, da bo rodovitno loto vse dni.« Toda: »Sv. Jožef lop in jasen, dobre letino prerok prijazen.< Velikega pomena jo 10. sušeč, dan 40 mučenikov. Kakršno vreme je tedaj, takšno bo še štirideset dni. In če na dan sv. Gregorija vleče veter, bo vetrovno do sv. Jurija (21. aprila). /Ce da Rupert (27.) lepe dni, se seno lahko suši< in >Sv. Gabriela (24.) če znirzuje, jtotlej slaria nič več ne škoduje.* Sušca meseca, 21. dne, se prikaže pomlad in otroci, pravijo, ki so rojeni loga dne, so iirabri, dobrega srca in imajo veiiko sreče s poroko in trgovino, toda njih sreča nima obstanka. Že čez nekaj dni po prvem prihodu pomladi, se prikažejo lastovke, fn čeprav radi ene lastovke Se ni pomladi«, vendar - zime Ip ne bo več. Utegne sicer še snežiti, saj nekateri zdvajajo, češ, kar že sušca zeleni, se rado posušit, n >če sušca sneg kazi, pa aprila sneg gnoji!-.
Šhocicn pri Mokronogu
Te dni nas je končnoveljavno zapustil g. Janko Maležič, ki je dosedaj 15 mesecev ločen od družine in pregnan preživel v Žetalah na Štajerskem. Čeprav bi so sedaj lahko |iovrnil na upra vitel jsko mesto nazaj v Škocjan, kjer bi bil 7. največjim vesoljem sprejpt, lahko rpčemo, da ml ogromne večine tukajšnjega prebivalstva, vendar tega ni hotel, ker so mu njegovi krivični preganjalci preveč zagrenili bivanje med nami. Odšel je torej po skoraj 10-letneiii vzornem službovanju in z njim njegova soproga, isto tako priznano odlična učiteljica ga. Pavla — in družina, na novo službeno mesto v Mekinje pri Kamniku.
Že ob njegovi nasilni premestitvi v Žetale pred 15 meseci smo na tem mestu rekli besedo o njegovih odličnih zmožnostih, neustrašenosti in zaslugah za naš kraj. Danes ali morda čez nekaj let šele bomo vse to znali še veliko bolj ceniti in upoštevati. Najbolj je vsem ugajala in ngjveč je naši mladini koristila poleg odličnega dela v šoji, neustrašena katoliška verska zavest tako gospoda Janka kot gospe Pavle. Takih pedagogov si želimo mi, take privoščimo vsakemu kraju. Vsega mno-gostranskega dela in prizadevanja, vseh njegovih zaslug in dobrih lastnosti niti no moremo na majhen prostor napisati in zadostno oceniti. Vse povedo dejstva, kako velik ugled sta oba uživala mod nami, s kakim veseljem bi ju še imeli med seboj in s kako resnično žalostjo smo se od njiju poslovili!
Še s tega mesta jima kličemo: Bog Pjač^j za vse! Želimo jima tudi na novem mestu',y|ijjpgo uspehov in več zadovoljstva ter sreče! "
Rogaška Slatina
Odkrita beseda ob prekomasaciji občin. Naši
ljudje, ki so že doživeli toliko razočaranj, ne morejo prav verjeti časopisnim in radijskim poročilom o združitvi naših občin. Ne bomo tukiji opisovali našega prizadevanja o minulih treh letih, da bi iztrgali zdraviliško občino iz rok JNS eksponentov. ki so se pri zadnjih občinskih volitvah pulili za odborniška mesta samo zato. da bi lahko potoni ludi v občini gospodarili po svoji volji. Tudi se nam ne zdi potrebno, polemizirati z ^Jutrom , ki se je v št. 39 z dne 16. februarja t. 1. lotilo nehvaležne naloge, zagovarjati delovanje JNS eksponentov v naših občinskih odborih. Ti so nam zmerom dokazovali, da zdraviliška občina ne sme bili združena z okoliško občino, ker je ta siromašna in bi baje taka združitev bila na škodo zdravilišču. Ogromna večina prebivalstva pa ni bila tega mnenja in je povdarjala potrebo združitve z gospodarskega stališča. Pod okriljem tedanje vsemogočno JNS je besno nastopala peščica njenih eksponentov. Pa je kljub temu bil prišel odlok o združitvi. Tedaj so šli trije najvplivnejši JNS-arji pod vodstvom nekoga bivšega narodnega poslanca v Ljubljano protestirat proti združitvi naših občin. Moralni pritisk te deputacije je bil baje tako silen, da je morala celo banska uprava popustiti in svoj odlok umakniti!
Naša borba za združitev obeh občin traja že skoraj tri leta in je prišlo do združitve šele zdaj, ko ni več tukaj one družbe, ki si je bila našla tako prijetno gnezdo v Rogaški Slatini. Nekateri so ?e potuhnili, ko je potegnil svobodni veter, drugi so pa šli.
Prof. Silvo Broislcvar:
Sonce
Sonce je največje in najvarnejšo telo jezdne 'frtižinp. kateri pripada tudi naša Zpmlja. Radi ffilne smolo, ki je nakopičena v njem. ima Sonce lako privlačno silo, da trdno priklepa Zemljo, ostalo premičnice, repatice in brez števila drugih drobnih tele« na niihovp tire ter jih žene k neprestanemu plesu okoli sobp. Njegova moč se pa no razteza samo na gibanje podložnih zvezd. Radi trajnega oddajanja svetlobe in toplote jp tudi vzdrževalec življenja na Zemlji. Brez teh dobrot, ki jih Sonce tako radodarno razmetava od pradavnih časov |hj svetovnem prostoru, bi bila Zemlja pusta in prazna. Živini biljem bi no bilo obstanka na njej.
Sonce ima obliko popolno krogle. Njeno veliko razsežnost si komaj moremo pravilno predstavljati. V premeru meri nad 1,390.000 km ali 100-krat več kakor Zemlja. Kaj so to pravi, vidimo najbolje v nnsb-dnjem primeru. Prenesimo v mislih Zemljo v sončno središče in postavimo Luno v re--nično razdaljo od nje. Ta razdalja pn meri samo :S8fi.OOO km, zato bi morali Lnno pogrezniti globoko v notranjost sončnega telesa, skoraj v sredino med središče Sonca in njegovega površja! če "i prod oči mo razsežnost svetovnih teles v zmani-Sanem merilu ler prisodimo Sonni premor enega samega metra, bi morila Zemlja v premeni dober centimeter. Luna p" W hila drobna kakor glava bucike. Mislimo si letalo, ki im* izredno veliko hitrost, recimo 400 km na uro. Za pol okoli Zemlje bi rabilo neprestano brneč dobre šitiri dni; za enako pot okoli sonca bi pa potrebovalo kar 1 leto in 3 mesece!
Po vsem lem je jasno, da je v sončnem telesu nagrmadena izredna množina maori. Izračunali so,
da hi mogli napraviti iz nje 330.000 krogel, tako težkih kakor je Zemlja.
Vkljub velikanski razsežnosti Sonra ,je njegova navidezna velikost precej enaka navidezni velikosti neprimerno manjše Luno. Iz toga sledi, da mora biti Sonce veliko, veliko bolj oddaljeno od Zemlje kakor Luna. Ros. od Sonra nas loči 150 milijonov km. Za to dolgo pot rabi svetloba celih 8 minut, čeprav premeri vsako sekundo 300/100 kin.
Ta nepojmljivo velika razdalja pa ni za sončno žarke nikaka ovira. Z lahkoto premostijo ta neizmeren prepad ter nam prinašajo svetlobo in toploto. Če nas Sonce iz. tako razdaljo še vedno ogreva, kako vroče mora biti šolo na njeni! Tudi to vprašanje jo rešeno povsem zadovoljivo. Dognano jo, da meri toplina na sončnem povržju kakih (>*¥>"('. /. umetnimi sredstvi jo komaj moremo doseči. Pri tej toplini no vzdrži nobena spojina, temveč raz-pndp na prvine ali elemente- Nadaljnja posledica to neznansko :■ vročine jo. da so na Soncu vse snovi staljeno, še več. vso so spremenjene v razbeljene pline.
Sonce jo torej velikanska žareč« krogla, na kateri ni moči najti nič trdnega ali tekočega. Ta mogočna zvezda jo nekak neizmeren plavž,, pa veliko bolj vroč od tistih, v katerih vre staljeni) železo. Silna toplina iri sproščenost snovi pov/.ročnlii na Soncu tako nenavadno razmero, da jili je težko popisati. Na njem vsp kipi. vre in buči. zbesnele silo povzročajo strašansko viharje, s katerimi so najhujša neurja na Zemlji niti primerjali ne dado. Zdaj pa zdaj izbruhnejo iz neznanih globin son niojja lolosa razboljr.no kovinske in drugo soparo, ki sp nad |>ovtšjoin prelivajo sem lor tja. se dvigajo in zopet padajo. Knterikrat .losežojo neverjetne višino in čo so toda i na robu Sonca, jih vidimo kot izbokline sončne oblo al; kot njeno izrastke. segajoč daleč v svetovni prostor, to izbo-
klino ,oziroma izrastke imenujemo protuberance. Po obliki so bolj ali manj podobne našim oblakom. Največjo dosedaj znano višino je dosegla protube-ranca, ki so jo videli na sončnem opazovališču v Kodaikanalu (Angl. Indija). Njen vrh se je v par urah povzpel 912.000 km nad površino Sonca.
Ti sončni >oblakit imajo take razsežnosti, da bi so Zemlja za lahkoto skrila v njili. Pa ludi hitrosti, s katerimi so gibljejo, so zelo velike ter znašajo na stotino kilometrov v sekundi lz teh navedb spoznamo, kakšni slrašanski viharji divjajo na Soncu.
Najbolj znano pa tudi najbolj zanimive tvorbe na Soncu so njegove pege. To so temna mesta na sončnem površju, bolj ali manj okroglih oblik ter |vo velikosti dostikrat večja od Zemljo. Njihova življenjska doba traja nekaj dni ali tednov^ izjemoma ludi par mesecev. Pege so nekoliko ohla-jona mosta nn Soncu lor središča orjaških vrtinča-stih viharjev, ki nastopajo tudi na takih mestih, kjer ni nobene pego. Povprečno vsakih 11 let so pojavijo pegi- v posebno velikem številu.
Vso pego, brez izjeme, so gibljejo od vzhodnega sončnega roba proli zahodnemu. Za lo pot potrebujejo približno 14 dni. Ker ee ludi protuberance in drugo tvorbo na Soncu premikajo v označeni smeri, jo jasno, da so la gibanja posledica sončnega vrtenja. Tudi Sonce so vrti tedaj |Kidobno kakor Zemlja, samo da rabi celili 26 dni, proden so obrne enkrat okoli svoje osi Sončno vrtenje pa io zanimivo radi tega. ker so predeli okoli po-lutnika gibljejo hitreje kakor predeli okoli tečajev. To dejstvo nam dovolj nazorno dokazuje, da Sonce ne moro bili zgrajeno iz Irdnih snovi.
Kaj povzroča protiiheraneo. pego in drugo prikazni na Soncu, še ni pojasnjeno. Naše znanje o Soncu in njegovih lastnici ih gre bolj v širino kot v globino. Preden si liomo ustvarili pravo podobo o njem. preden bomo z enotnega sl»!j«č?< zrli na
njegove posebnosti, bo treba razvozljati mnogo
ugank, ki še vedno čakajo rešitve.
★
V marčnih večernih urah se razteza preko južnega neba in še čez, kot mogočen oblok, niz ozvezdij, skozi katere vodi pot Sonca, Lune in pro-mičnic. To so ozvezdja ekliptike ali živalskega kroga. Začno so na severozahodu, kjer izginjajo zadnje zvezdo Rib. Za njimi sledi Oveu in še više navzgor proli Rimski cesli Bik z Gostosevci in z rdečini Aldebaranom. V Dvojčkih se povzpne lok ekliptike najviše nad obnebnik. Nato se skozi Raka iti Velikega leva spušča nizdol ler v ozvezdju Device, ki pravkar vzhaja, izgine pod obnebnik.
Pod Bikom in Dvojčkoma se razprostirajo zimska ozvezdja, ki so nam bila radi slabega vremena skoraj vedno zastrta z oblaki. Mimo navedenih ozvezdij spadata sem Orion in Vel. pes. v katerem je Stri j. najsvetlejša stalnica na nebu. Od Raka pa do obnobnika in še dalje pod njim se vleče dolgi trup vodne kačo.
Skozi zahodni del severnega neha se pretaka Rimska cesta, okoli katere so zbrani: Andromoda, Kasiopoja, Perzej s spremenljivim Algotiom in prnv visoko Voznik s Kozo. Na vzhodnem delu neba se pa žo prikazujejo zvezde, ki nam bodo svetilo v poletnih večerih. Te zvezdo pripadajo Devici, Volarju in severni Kroni. — Veliki voz zavzema vedno večjo višino.
Od vseh preniičnic vidimo samo Jupitra in 5o lega v jutranjih urah. Vse ostalo premičnice ,«o skrito v sončni svetlobi, lino 10 marca sreča Luna Jupitra.
20. niarc.,1 ob 20 prestopi Sonce nebesni po lutnik. Tedaj je pomladansko on ako nočjo ali ekri-nokcij ter začetek astronomske pomladi. Od tedaj naprej jo dan daljši od noči.
Gospodarstvo
Naš izvoz jabolk
Maribor, 6. marca.
Od neizčrpanega ostanka lanskega kontingente jabolk nam je Nemčija dovolila uvoziti v januarju in februarju letošnjega leta še 300 vagonov alla rinfuza po normalni carini 4.50 marke brez premije. Ker je pri nas še precej jabolk v skladiščih, so izvozničarji upali, da bodo lahko izvozili ves preostanek v Nemčijo, ko je prekrižal nučrle nenaden padec cen na nemškem trgu. Zaradi izredno mile zime v januarju in februarju so bili nemški sadni trgovci prisiljeni, da so vrgli nn trg vse svoje vskladiščene zaioge jabolk, zaradi česar je cena zelo nazadovala. Tako so Nemci potem nudili za naša najboljša jabolka 8.50—4 din, dočim bi bil izvoz rentabilen šele pri ceni 4.50—5 din. Zaradi tega ni moglo priti do nobenih zaključkov, medtem i>a je rok za izvoz že potekel. Prlzad se sedaj pogaja, dn bi dovolil izvoz omenjene količine jabojk v mesecu marcu. Izgledi so, da bodo pogajanja v najkrajšem času ugodno zaključena ter nam bo Nemčija odobrila iste pogoje, kakor jih je dovolila za termin v januarju in februarju.
Velika nevolja vlada med štajerskimi izvozničarji zaradi zavlačevanja izplačila premij. Glasom sporazuma je Nemčija našim izvozničarjem povr-
nila za pred 24. septembrom aln rinfuza izvožena jabolka razliko v carini od 4.50—2 marki. To razliko je dobil 1'rizad, ki jo je potom priznal izvozničarjem v obliki premij v višini 8000 din za IO tonski vagon. Pri tem je imel Prizad znaten dobiček, saj je znašala razlika pri 10 tonskem vagonu v resnici 4200 din. Na te premije čnkajo naši izvozničarji že od jeseni sem. Leži pa v njih lep denur do 500.000 din, ki bi jih naši izvozničarji nujno potrebovali. — Stične težave imajo izvozničarji z Narodno banko. Ko je tfll s 15 januarjem uveden zasebni kliring z Nemčijo, so pričakovali, da bodo hitreje prišli do svojih terjatev. To se je tudi zgodilo, le izgube so pri tem tolike da marsikateri raje čaka, kdaj pride v oficielneni kliringu na vrsto. Nakaznice Narodne banke notirajo na borzi samo 14 din. namesto da bi dosegla oficielni klirinški kur?. 17.50. Ista krivica se godi izvozničarjem pri odkupu avanznih pisem, ki jih plačuje NB tudi po 14 din. Na ta način izgubijo izvozničarji 20 22%. kar je toliko, kakor je znašal čisti dohodek pri celem izvozu. Najsi so izvozničarji pred začetkom sadne kampanje delali še tako previdne kalkulacije, gotovo nobeden tli računal s tako politiko Narodne banke in zato je umevna nevolja v njihovih vrstah.
Zborovanje celjskega trgovstva
Celje. 6 .marca. Včeraj zvečer je bila v mali dvorani redna letna skupščina Združenja trgovcev za mesto Celje. Številna udeležba je pokazala, da se celjski trgovci živo zanimajo za svojo stanovsko organizacijo in njeno delo. Namesto predsednika g. Stermeckija je vodil zborovanje podpredsednik g Fazarinc, ki je po otvoritvi posebno pozdravil vse navzoče člane, predvsem pa zastopnika Zl OI \ Ljubljani, predsednika g. .lelafina in tajnika g. dr. Plessa, delegate Pomočniškega zbora gg. Pibrovca, Gotza in Sajovica ter poročevalce, listov. Po ugotovitvi sklepčnosti in imenovanju 2 overovaleljev zapisnika se je predsedujoči spomnil med letom umrlih članov, nato pa podal izčrpno predsedniško jioročilo, ki nam kaže delo celjskega gremija v zadnji poslovni dobi ter stanje celjske trgovine, ki preživlja kritično dobo. Najvažnejši podatki iz predsedniškega poročila so bili:
Finančno stanje Združenja je zelo zadovoljivo. Poleg nezadolžene hiše, ki se kljub znižanju najemnin zadovoljivo brestuje, presega gotovinska rezerva znesek nad 230.000 din in io kljub temu, da je članarina skoraj najnižja v vsej Sloveniji. Poleg obravnavanja stanovskih zadev se je odbor bavil na svojih sejah tudi z raznimi aktualnimi gospodarskimi vprašanji, in ima v tem oziru baš v letu 1935 pokazati na lepe uspehe. Končana je bila dolgoletna borba za združitev obeh občin in danes ima Veliko Celje vse predpogoje za nemoten in načrten razmah, tako v gospodarskem, kakor tujskopfoiuetnem ojiru. Posebno važno je pa pri tejn, da je s tem likvidiran spor glede odpiralnega '"' .In1''zapiralnega časa, kakor tudi nedeljskega po-"'^tKa v trgovinah. Tudi za pospešitev regulacije Savinje je imela uprava mnogo truda. Dela v prvi etapi so končana. Vendar nismo imeli od tega onih uspehov, ki smo jih pričakovali. Pri delu je bilo zaposleno največ tuje delavstvo, ki je bilo izredno slabo plačano, tako da javnost ni imela od tega nobenih koristi, čeprav je 20% občinska doklada za regulacijo veliko breme. Za bodoča regulacijska dela bo treba napeti vse sile. da se bo zaposlilo samo domače delavstvo ter da se zagotovi delavstvu tudi primerno plače. Predsednikovo poročilo se peča nato za davčno preobremenitvijo, zaradi katere posebno trpita mala trgovina in obrt. V bodoče bo treba poiskati vire drugje, in sicer pri velekapitalu te rnaj se obdavčijo podružnice raznih velepodjetij. Poročilo se izreka proti redukciji plač državnim in samoupravnim uslužbencem, zaradi česar pada kupna moč. Nujna potreba je, da se Olje uvrsti v L draginjski razred. Poročilo se bavi tudi z neupravičenim zvišanjem plač narodnim poslancem, o še neurejeni kmečki zaščiti, ki je našim slovenskim razmeram več škodovala kakor pa koristila. Zaradi še vedno trajajoče gospodarske krize in vseh okoliščin, ki so s tem v zvezi propada vedno bolj naša trgovina in je število trgovskih obratov zelo nazadovalo. Posebno poglavje 7.11 naše razmere je pa brezposelnost. Kako je padla davčna moč v Celju in okolici, najbolj nazorno dokazujejo številke: Število davkoplačevalcev je znašalo 1935 2902, opominov je bilo razposlanih 5367, število rubežev je znašalo 1897, število razpisanih dražb pa 1480. V predsedniškem poročilu je tudi govora o davčnih odborih, o intervencijah glede kreditov za htneljsko kupčijo, interveniralo se je glede soli.
Kulturni obzornik
H. Sienhietvicz: Križarji
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1935.
Kot 59. zvezek Ljudske knjižnice je izšel nedavno drugi del »Križarjev« v prevodu dr. Rudolfa Moleta. Tako imamo sedaj vnovič poslovenjeno to klasično delo poljske književnosti iti hkrati enega najlepših zgodovinskih romanov »ploh, kar jih premore slovanska književnost.
Henrik Sienkievvicz je napisal »Križarje« konec minulega stoletja (1898), v zreli moški dobi. Pisatelj popularne trilogije » Z ognjem in mečem«, »Potop« in »Gospod Wolodyjewskl«, v kateri je popisoval boje Poljakov s kozaki. s Švedi in s Turki v sedemnajstem stoletju, sc je sedaj obrnil še dalje v preteklost svoje domovine, v pozni srednji vek. To je bila doba napetih, dolgih ia strašnih bojev med Nemci in Poljaki, ki so ravno v »Križarjih« dobili najzanimivejšo in najdovrše-nejšo umetniško podobo.
Prav tako zasnova kakor izvedba pričujočega romana razodeva rojenega pripovednika. Pripovedno delo mora biti v prvi vrsti zanimivo in napeto, čemur služita »lasti izbor snovi in zgradba dejanja Razen tega pa mora umetnik z oblikovnimi 6redstvi vzbuditi v nas živo iluzijo kot estetsko podobo resničnosti. Oboje je dosegel Sienkievvicz naravnost mojstrsko. Zajel je zgodovinsko dobo, ki mu je služila, za vsebinsko izhodišče romana, ravno v obdobju največjih napetosti, v času, ko se na eni strani slava križarskega reda bliža zatonu in padcu z enako naglico, kakor se kopiči grmada njegovih krivic nasproti slovansko-pojjskemu življu, a se le-ta na drugi strani pripravlja na odločilni protiudarec: na vojno, ki jr v znameniti bitki pri Tanr.enbergu in Grunwa!du prinesla poraz križarskemu redu Ta dramatični
Storilo vse potrebne korake proti krošujarjenju. interveniralo zaradi raznih uedostalkov na železniški postaji. Sestavila se je tudi obširna spomenica za čini prejšnjo zgraditev justične palače v Celju. Združenje je načelno tudi proti raznim nabavljal-| htm zadrugam in konzuniom. Da je celjsko trgov-stvo storilo svojo dolžnost tudi v socialnem in pn-triotičnem oziru .ni Irebn posebej povdurjati. Združenje tudi protestira proti monojiolizariji in uvedbi enotnih učbenikov.
Po izčrpnem predsedniškem f>oročilu je po zdravil zborovalce v imenu ZTOt predsednik gosp. Jelafiin, ki je opisal vse težave, s katerimi se ima boriti naša, trgovina ter apeliral 1111 članstvo, naj se krepko oklene svoje stanovske organizacije.
Iz tajniškega |>oročila, ki ga je podal g. Bla-žon, je razvidno, da je bilo v preteklem letu na novo izdanih 24 trgovsko-obrtnih pooblastil, izbrisanih pa je bilo 35. Vpoštevajoč združitev obeh celjskih občin znaša število članov 857. Družabni-kov in solastnikov je 37, prokuristov 6, poslovodij 48. uradnikov 76, uradnic 68. trg. pomočnikov in potnikov 190, trg. pomočnic 108. blagajničark 15, vajencev 66. vaienk 34. trgovsko neizvežbanegu osebja 91. vseli nameščencev 697, prejšnje loto 645. Prirastek gre na račun komasacije občin. Vsled združitve je Združenje pridobilo 94 članov s 111 trgovskimi obrati. Tajniško poročilo navaja tudi izčrpno poročilo o vajencih ter o uspehih v trg.-nadatjevaini šoli, ki pa niso nič kaj razveseljivi Pisarna izvršuje tudi vse delo za Trgovsko bolniško blagajno, pri kateri je v Celju zavarovanih 703 nameščencev. Tajništvo je vršilo vse tekoče tajniške posle in izvršilo mnogo intervencij v korist trgovcev. Denarnega prometa je bilo: prejemkov 343.4a5.24 din. izdatkov 110 538.85 din. Hiša sama jo imela prejemkov 60.600 din, izdatkov |)h 32.919,75 din. Bilanca izkazuje 790.504.57 din čistega premoženja, od tega je vredna hiša 540 tisoč 802.70 din. ostalo so denarne naložbe.
Proračun za lelo 1936 izkazuje 88.9011 din prejemkov in 73 418 din izdatkov. Primanjkljaj se bo kril s prebitkom hiše in članarino, ki znaša za šefe. prokuriste, poslovodje in družabnike |>o 10 din, za uradnike, prodajalce in blagujničarke pa 20 din, za vajence po 15 din in zn neizvežbano osebjo po 10 din: za delniške družbe, zadruge, družbe 7, o. z. je članarina dvojna
Končno so bili sprejeti Se razni predlogi, med njimi tile:
Kakor prejšnja leta, se tudi za leto 1936 ustanove po tri nagrade za pridne učence in učenke, ki bodo trg. nadaljevalno šole z odličnim ali jirav dobrim uspehom zaključili. Nagrade naj znašajo za vsak razred po 200. 100 in 50 din, kar da sku-paj 1050 din. Trg. nad. šoli se podeli tudi za šolsko lelo 1935-36 podpora 4500 din. Nnsledji predlog protestira proti privilegijem, ki jih uživajo razne nabavljalne zadruge in konzumi. — Prepove naj se ustanavljanje podružnic veleblagovnic, že obstoječe naj se pa obdavčijo na sedežu obrata kakor ostale trgovine po davčnih odborih.
Po raznih slučajnostih je g Fazarinc, ki je vodil zborovanje, zaključil redno letno skupščino, ki je pokazala veliko delo. ki ga je izvršilo Združenje v preteklem letu za svoje članstvo in za po-v7xligo celjske trgovine in gospodarstva sploh.
Gledališki dinar
Svoječasno (sredi lela 1934) je bila uveljavljena uredlia, |ki kateri se je moralo plačevati od vsake kinovstopnice v državi 0.50, oziroma 1 din v
zgodovinsko-časovni okvir pa mu je hrati omogočil združitev vseh velikih zunanjih dogodkov s prav tako napeto osrednjo zgodbo romana, ki nam nudi lep primer viteško- romantične povesti.
Ta zgodba se je na koncu prvega dela končala na višku napetosti in pričakovanja: silni graščak Jurand iz Spihova, strah io trepet križarjev, pade v past stražnikom, h katerim se je napotil, da bi rešil ugrabljeno hčer. Drugi še obširnejši del romana je šc bolj živahen in napet. Zdaj izvemo, kaj se je zgodilo z Danuško, z Jagienko, z Zbi-škom, z Jurandom in drugimi, prav tako pa tudi, kako je zasluženo plačilo zadelo križarje za vse njihove krivice in zločine. Zbiško po neštetih prigodah končno najde svojo ženo, a tako izmučeno in oslabljeno od bede in trpljen|a. da mu na poti domov umre. Prizor, ko neso mrtvo Danušo pokopavat spada med najlepše slike v romanu. A ko se Zbišku zaceli rana te bridke izgube, vzame za ženo brhko Jagienko z Zgoželic, s čimer se izpolni tudi najsrčnejša želja njegovega strica Matka in Bogdarejca: rod Točarjev ne bo izumrl. A stari Jurand neustrašeni maščevalec nemških krivic, se vrne slep, nem in pohabljen da bo poslej oznanjeval le še linbezcn in odpuščanje.
Pisateljeva domišljija je neizčrpna, ko obuja v življenje najrazličnejše osebe in ustvarja nepri čakovanc dogodke. To živost in napetost romana pa še povečuje dejstvo, da jc znal pisatelj z redkim darom vživiti duha takratnega časa. A ni se omejil samo na to, da nam v širokem epskem zamahu prikaže zunanjo podobo dobe, politične napetosti in boje. marveč je z enakim poudarkom in spretnostjo podal celotno sliko takratnega družabnega, socialnega, verskega in sploh kulturnega življenja. Iz vsega dela, iz vsake najmanjše podrobnosti diha svet davne minulosti z vsemi svoj-skimi potezami in časovnimi posebnostmi. Roman se zaključuje z veličastnim opisom grunivaldske bitke, ki predstavlja vrhunec v razvoiu široko zasnovanih dogodkov.	France Vodnik.
korist narodnih gledališč Ta taksa se jo pobirala v krajih,' kjer so obstojata narodna gledališča.
Sedaj |Mi je ta uredba v nekaterih točkah novelirana. Po novi uredbi, ki je izšla v Službenih novinah dne 5. marca, se pobira ta taksa še naprej. Novo je pa nadalje določilo, da se te takse plačujejo tudi takrat v onih ohčinah, v katerih narodna gledališča gostujejo ludi manj kot dva mesec« (kar je bilo določeno v prejšnji in sedanji uredbi), če se lo gostovanje vrši ali po pogodbi nli po razpisanem abonmaju. I11 sicer zn časa trajanja tega gostovanja, odnosno za časa, ko je razpisan abonma.
Dohodki lega sklada služijo predvsem za izplačilo materialnih obveznosti iz prejšnjih let. Materialne obveznosti, ki so nastale do 1. aprila leta 1935 se likvidirajo takole: Uprave državnih gledališč v Belgradu, Ljubljani in Osjeku se pooblaščajo, da morejo pri Drž. hij>. banki na podlagi dohodkov Fonda gledališkega dinarja zaključiti posojilo v tek. računu v znesku obveznosti, nastalih do 1. aprila 1985. Obrestna mera za to posojilo znaša 7.5% pro in contra. Vsak znesek posojila se ima plačti z zadržanjem 70% dohodkov fonda gledališkega dinarja in |>orabo te vsote za amortizacijo tega posojila. Vsakega 1 in 16. ,v mesecu se oddvoji od zbranih doliodkov fonda gledališkega dinarja 70% in odobri tem tek računu, Presežek 30% fonda gledališkega dinarja se da uu razpolago upravam teh gledališč za svrlie. določene v tej uredbi.
Poseben način pa je določen za porabo tega fonda v korist zagrebškega gledališča, kar je bila tudi glavna svrha te uredbe in bo zagrebško gledališče dobilo |xisojilo pri Drž. hip. banki za izplačilo prejšnjih dolgov.
POPUSTI ZA PREVOZ STEKLA
Belgrad. 5 marca. A A. Postavka Itn dodatka k tarifi /n prevoz blaga / dne 15 uvgusta 1914, ki določa popust za prevoz steklu v ploščah, se izpopolni s teinilc postajami in vozninskimi postavkami: Ljubljana, gl. kol., blago v kosih <>■5.90. >000 kg, 47.60 in 10.000 kg 59.60; Ljutomer, blago v kosili (>:. 50. "»000 kg +Š.50 in 10.001) kilogramov 40.40: .Maribor, blago • kosili 68.80 3000 kg. +9.40 in 10000 kg +1.10: Maribor, koroški kolodvor, blago v kosili 6S.S0, >000 kg +9.4i(> in 10000 kg +1.10: Poljeane. blago v kosih 62.80, 5000 kg. 45.SO in I0.(KK) kg ->(>.20 in Ptuj, blago v kosih 67.50. >000 kg 48.50 in 10.000 kg 40.40 dinarjev.
Nedeljske povratne karte. Z. o/;r<>m na razne komentarje k novi ureditvi nedeljskih po-1 vratnih kart objavljamo sledeče avtentično tolmačenje teh določil, kakor je izšlo v >Komer-eijaltli službi« št. 2, / dne H. februarja str. 18: ; P r i povrntku: Potovanje sc lahko zučne j najbolj /godaj v nedeljo, u mora -e zaklju-i čiti najkasneje v ponedeljek ob 12. Prj povratku more potnik začeti potovanje tndi s kakšne po-1 sinje, ki je bližja prvotni odhodni |M>Muji. Če se ; potnik vraču na odhodno postajo jio drugi progi, ki je krajša kot pot pri prihodu, uživa brnz-plačno vožnjo nu podlagi nedeljske povratne kurte. Če je pa druga j>ot daljša, nlnča potnik i razliko med normalnimi voznimi cenami za pro-I go, kalem poru bi pri puv rut ku tudi /<i progo, I nn katero se mu glusi povratna kartu. in sicer | pri odpravljanju v vo/ij / doplačilom I din Pri povratku more biti oddaljenost večja kut 250 km. ,Vko potovanje v povratku ni bilo. končano v T ponedeljek ob I-1., plača potnik /u progo od postaje, k jer se je nnha.jal ob 12.. normalno vozno ceno, Če se je jiotnik nahajal ob 12 med dvema postajamu, se računa normalna vozna cena od prve prihodnje postaje. Čc se potovanje v povratku ni začelo v ponedeljek io 12 pre-nehu vsaku veljavnost povratne karti V primeru zamude vlaka se imu čas povnitka ričunati po voznem redu.
Kmečki dolgovi v Vojvodini. Zveza vojvodinskih bank in zavarovalnic je sestavila statistiko kmečkih dolgov pri vojvodinskih bankah po stanju z dne 31. decembra 1935. Skupno so pri 135 vojvodinskih bankah dolgovali dolžniki 926.67 milj., od tega so znašali kmečki dolgovi 416.7 milj. din. Kmečki dolgovi se razdele sledeče: urejenih 203.1. neurejenih 116.5, vloženih 78.9 in protestiranih (meničnih) 18. 2inilj. din. Po višini dolgov je bilo 1387 dolžnikov z iloigoni na 50.000 din v skupnem znesku 150.75 milj. (vseh dolžnikov 53.787). Hranilne vloge so znašale pri Bankah 723.51 milj.. razdeljene na 67 877 vlog. Od teli vlog ima 47 000 vlagateljev manj kot 5P00 diu vlog.
Borza
De nn r
Dne 6. marca.
Neizpremenjeni so ostali tečaji Turih«, Londona, Newyorka, Pariza in Prnge. dočim so narasli Amsterdam, Berlin in Bruselj.
V zasebnem kliringu ie avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi neizpremenjen na 9.35 9 45. dočim je na zagrebški borzi popustil nn 9.29 9 39.
,Slovenski pasijon" v Uubljani
Med kulturnimi in pomembnejšimi dogodki v Ljubljani nikakor ne smemo j»ozabiti ujirizoritve »Slovenskega pasijon a«, ki ga je nanovo oživljeni Ljudski oder pokazal v Delavska zbornici. To je bila za Ljubljano svojevrstna prireditev, kakršne morebiti že sto let ni doživela. Prava ljudska igral Pasijon ki je bil dolgo pozabljen, je spet oživel To je te eno dejstvo, drugo pa je: Močna afirmacija novemu katoliškemu igralskemu pokretu. živ izraz krepke ideje, ki nam je postala sicer že znana in smo jo dobrohotno sprejeli, a življenja ji še nismo znali dati. Ta uprizoritev nam je potrdila tudi slutnjo, da bo ljudska igra počasi našla pot med ljubljansko občinstvo, čeprav tu ne gre za »teater« v tistem pomenu, kakor so ga vajeni Ljubljančani.
Ker torej tu ne gre za teater v navadnem smislu -— kaj ti »duhovna igra« jc svoje vrste teater — zato tudi nc gre take uprizoritve ocenjevati pod istimi vidiki kakor drame, operete, itd. Namen duhovne igre — v našem primeru pasijona
—	je bil: Ne samo igralci, marveč tudi gledalstvo
—	_ to posebej povdarjam — naj bi spremljalo Kristusa na njegovi poli na križ za naše odrešenje in pri tem doživljalo in sc uglabljalo v idejo in v resnico našega odrešenja. Pri tem je vse kot celota aktivno. Ni aktivna samo oseba, ki slučajno predstavlja Kristusa, aktivna je prav tako preprosta ženica v zadnjem koncu dvorane, ki Kristusa spremlja s pesmijo in molitvijo. Nikoli ni igra sama sehi namen, vsa Igra, tehnika, gesta, beseda, luč itd., vse to so samo sredstva igre, ki naj zajame igralca in gledalca kot celoto In pod temi vidiki moremo ocenjevati tudi igro, čeprav tudi samo kot igro.
Če se torej vprašamo po vsem tem, kako je Mlo v tem oziru z nedeljsko vprizorilvljo Pasi-iot»a, ie |>rav za prav težko ustvariti neko objektivno sodbo. Kakor so bili v dvorani vseh vrst ljudje, tako so bile po igri vseh vrst sodbe. Stvar
v Belgradu pa na 9.28 9.3K. tirški boni so notirali v Zagrebu 32.15 32.85, v Belgradu 32 blago. Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenjen na 240.20— 25O.80. »španska pozeta je notirnbi v Zagrebu 6.29 6.39, v Belgradu 6.45 6 Vi
Nemški čeki so ostali v Ljubljani neizpremenjeni ua 14—14.20, dočim so v Zagrebu popustili na 18.90- 14.10, za medio marca so v Zagrebu notirali 13.90 14.10, v Belgradu so notirali 13.87 — 14.07.
Ljubljana. Tečaji s primom:
Amsterdam 100 h. gold.....2066.37—2880.96
Berlin 100 mark......1750.68—1764.51
Bruselj 100 belg...... 735.61— 710.67
Curih 100 frankov.....1424.22—d>481.29
London 1 funt......214.83— 216.89
Newyork 100 dolarjev .... 4279.69—4316.
Pariz 100 frankov...... 287.75— 289.18
Praga 100 kron....... IH0.47- 1K1.58
Skupni promet na zagrebški borzi ie znašal kompenzacij 784.546 din.
Curih. Belgrad 7. Pariz 20.205, London 15.12, Newyork 303, Bruselj 51.70. Milan 24.25, Madrid 41.875, Amslrodam 208.80, Berlin 128.05 Dunaj 58.85. Stockholm 77.95. Oslo 75.05. Kopenhageii 67.50, Praga 12.68, Varšava 57.725, Atene 2.1X1, Carigrad 2.45, BukareSla 2.50, Helsingfors 6.67, Hu-anos-Aires 0.83625.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest. pos. 77 70. agrarji 14 — 46, vojna škoda proniptna 355— 357 begi. obv. 60 —62, 8% Bler. pos. 79 den.. 7% Bler. pos. 70- 72, 7% pos. DHB 81 den.
Zagreb. Drž. papirji, agrarji 46 hI., vojna škoda proniptna 356—357 (357.50), begi. oliv. 64.50— 65, 8% Bler. pos. 82 den., 7% Bler pos. 72. lil. — Delnice. Priv .agrarna tunika 289 241, Trboveljska 120 den.
Belgrad. Drž. papirji. 1% invest pos. 79.50— 80.50 (80. 79). agrarji 16 bl„ vojna škoda promptn« 356—856.50 (356.50). begi. obv. 64.75- 65 (64.75); 62.40—02.75, 8% Bler. |>os. 81.75 bi., 7% Bler. |w>s. 71—72, ""„ |kis. DUH 81.25—82, 1% slab. pos. 79.50 bi. — Delnice. Narodna hnnkii 6600- -6050 (6600), Priv. agrarna banka 288.50—289.50 (239).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bč in sreui. 158—160, bč. okol. Som bor 157—159, bč. ladja Tisa 162-164, bč. ladja Begej 161—168, slav. 161 163, ban. 1R7 do 162. Oves: bč., srem. in slav. 138 -140. Rž in ječmen: neizpr. Koruza: bč. in srem. KM—105, ban. 108—104. Moka: neizpr. Fižol: bč. in srem. beli 2% 185 -190. Otrobi: bč. 95 -97, ban 94 -96. sreiu. 93—95. Tendenca mirna. Promet arodnji.
Hoinhor: bč. okol. Sornbor 158—160, gornja bč. 159—161, srem., gor. ban in bč. ladja kanal 160 do 162. južna ban. 158- 160, bč. ladja Begej 161 do 163, bč. in ban. potiska šlep 163—165. Oves, rž in ječmen: neizpr. Koruza: bč 104—106, srem. 106—107, bč. in srem. za marec 108—110. — Vs« ostalo nei/.pr. Tendenca mirna. Promet 39 vag.
Živina
Ptujski živinski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek. 3. t. m. ie bu prav dobro zatožen in tudi kupčija je bila dobra. Prignali so 87 volov, 255 krav, 19 bikov, 32 juncev, 41 telic. 4 telela | in 288 konj. Precejšnjo pozornost ua sejmišču ie j vzbudil razglas Kmetske zvez-e, ki pozivii lastnike | živine, da naj ne prodajajo svoje živine ceneje 1 kakor po sledečih cenah, in sicer: Voli debeli : prvovrstni 4 do 5 Din, voli II vrste 3—4 Din, , tetice debele 4 5 Din, krave dobro rejene 8 do ; 3 50 Din, kruve klohasarire 2—2.50 Din, telice i lažje in slabš» 8—4 Din. biki debeli 3.50 4.50 i Din, biki slabši 2.50—350 Din. sesna teleta 5.50 : do 7 Din, sesna teleta slabša 4—6 Din. pršutarji 5.50—7 Din, ležke svinje za špelt 6.50—8 Din. -Kupčija je bila sicer zelo živahna in precejšnje razburjenje pri kupcih, vendat se kljub temu cene niso dvignile in so prišli pri vsem tem mesarji zopet na svoj račun, število prignane živine znaša 731 komadov, od teh se je prodalo 208. Ln vagon konj je bilo prodano v Avstrijo. Cene z« 1 kg žive teže so bile naslednje; Voli 1.50—3.25 Din, krave i 1.25—3.50 Din, biki 2.05—2.80 Din. junci 2 2.75 Din, telice 3—3.50 Din. Konji s0 prodajali po kakovosti, in sicer od 800 do 4<*Ki Din, žrebeta 1 p» od 500 do 1500 Din komad
Prašičji sejem v Pfnju v sredo. 4. I. m ie bil ifitotako dobro založen in tudi kupčije j< biln dobra. Pripeljali so 211 velikih svinj in SI pruscev, ■skupaj 292 rilcev. Od teh so prodali 101 komad. - Razglas Kmetske zveze tudi prt prašičjih cenah ni mnogo zalegel. Povzročil je precej razburjenja med prodajalci in med kupci, vendar ps so poslednji vztrajali pri svojih cenah in na ta 'ia>"»in prišli tudi pri svinjah na svoj račun Cene so poskočile od zadnjega sejma le pri pra.-cih. v -wta-lem pa so bile cene sledeče: Pršutarji 5 — 5.50 Din, mastne svinje 6 Din. plemene 4 50—4.75 PMn za 1 kg žive teže. mrtve teže pa 7-9 Din. prašički, stari 6 do 12 tednov so se prodaja! [. kakovosti od 80—150 Din komad
namreč učinkuje zelo individualno V spiošnem smo z igro lahko zadovoljni paka.-il» jc '«»ksna bi moralo biti, čeprav na vUku i* oi bili Siino j je učinkoval preprost zavesni oder luč i« morebiti od časa do časa preveč romantično podeljena. Ves režijski aparat jc bil skrbno pripravljen, dobro je bil preračunan, vendar je pa nekoliko prepočasi funkcioniral. Predolgih pav? pri prihodnji uprizoritvi ne sme biti Igravci ao svoje vloge zadovoljivo rešili. Kristus je včasih nekoliko preveč omahnil v mimični pato«, a vendar sc je zelo pri-bjižal Gregorinovemu. mestoma je šel celo preko njega. In gledavstvo? Njegova igra — tako jo pač moremo imenovati — je bila dovoli disciplinirana. Petje je bilo zadovoljivo. Tako je tudi gledavstvo s svoje strani v aktivni vlogi k igri mnogo doprineslo.
Novj Ljudski oder jc pač • tem dokazal mnogo razumevanja za moderno igro. Če pa prireditev še ni uspela tako, kakor bi bilo želeti, si pa moremo razlagati tako, da ie to pač šele začetek in da pri nas za ta način ifiie še ni čisto pravega razumevanja. A če bo šel ljudski oder v tej smeri naprej — in to je edino prava pot — bo s č>isom odpadel tudi ta nedoitatek.
Prireditev se bo ponovila to nedeljo. ak. •
IzSla |e '>Zgodovina in aiitem rimskega prava«,
ki jo pišeta univ. profesorja dr. Viktor Korošec in dr. Gregor Krek. Zdaj je izšel prvi snopič prvega zvezka: »Splošni nauki, viri, osebno in stvarno pravo« (atr. 265), ki ga je episal dr. V Korošec. Knjigo, namenjeno predvesm slušateljem prava, jc izdala Mohorjeva družba kot 9. knjigo Znanstvene knjižnice. Danes jo samo naznanjamo, podrobnejše poročilo prinesemo ob priliki.
Marčeva številk« ženskega tista »Vi|(redi<- jc vsa posvečena materinskemu dnevu, ki ga katoličani praznuiemo 25. t. m. Gradivo bo dnbrnrln«ln : marsikateremu društvu za intimno proslavo tega 1 dne.
Drobne novice
Koledar
Sobota, /. marca: Kvatre, Tomaž Akvinski, cerkveni učenik.
Novi grobovi
■f V Ljubljani ic umrl gospod hrane Hribernik,
železniški upokojenec in hišni posestnik. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Nai v miru počiva! Za-lujočirn naše iskreno sožalie!
Osebne vesti
Promovirmiu je bila na graškeiu vseučilišču baronesa Maria W a m b o 1 d t - U m s t a d t, hčerka barona Wamholta, graščaka na Hmeljniku pri Novem mestu, za doktorja političnih ved. Po promociji je odšla na Dunaj na kurze za socialno skrbstvo. Njej ter vsej ugledni rodbini prisrčno čestitamo!
— Odvetniški izpit je opravila pred izpraše-valno komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani gospa dr. Marija Frlan por. Icrnejčič, odvetniška pripravnica v pisarni g. dr. I'rlana. Čestitamo!
= /a gradbena inženjerjn sta liila diplomirana na ljubljanski univerzi gg čadež Vladimir in Prezelj Marijan. Čestitamo!
Ali hofete Slediti?
Potem imate sedal prlltho, da kupite pri nas:
Moške nogavice ... od Din 2'T5 dalje
Ženske nogavice Otroške nogavice Moške čevhe Ženske čevlje Otroške čevlje
od Din 5*50 dalje od Din J" dalje od Din 69 — dalje od Din 59'— dalje od Din 12" dalje
in moške obleke od Din 240'— dalje
Ani. Hrisper
Ljubljana
rtestnl trg 26 sirliarleva ul. 1-3
—	Duhovne vaje za fante. Ljubljansko okrožje Zveze fantovskih odsekov vabi vse mestne in okolišne fante, da se udeležijo v dnevih 12., 13 in 14. t. m. (četrtek, petek, sobota) v cerkvi sv. Cirila in Metoda (sv. Krištof) od 8.-9. ure zvečer duhovnih vaj, katerih vodstvo ie prevzel prevzvišeni knezoškof c| dr Rožman. Sklep bo v nedelio. 15. marca ob 8. uri zjutraj — Za kolesa je pripravljen prostor na dvorišču župnišča.
_ Zborovanje »Društva posestnikov novih hiš
v Ljubljani« bo v nedeljo, 8. inarca 1936 ob 10 dopoldne v veliki dvorani »Tabora« v Ljubljani. Na dnevnem redu je gospodarski položaj posestnikov novih hiš. Vsak posestnik nove hiše nai se udeleži tega zborovanja.
—	Intervencija radi praznovanja v rudnikih. Ker je doseglo praznovanje v rudnikih to spomlad tako visoko stopnjo, da je prehrana rudarjev ogrožena in je nevarnost, da se to slabo stanje še poslabša, sta odpotovala v Belgrad člana banovin-skega sveta g. Filip Križnik in načelnik 11. skupine rudarske zadruge g. Franc Pliberšek, da predočita tla merodajnih mestih neznosen položaj v naših rudnikih.
V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, ie pravi blagoslov naravna
Franz-Josefova
grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. Franz-Josefova voda milo deluje in zanesljivo otvarja. pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito
Ogl. rog. S. br. 30474/35.
—	Zahvala. Za številne čestitke ob priliki 50 letnice najine poroke se prisrčno zahvaljujeva vsem gratulantom, ki so naju po.astili. — Andrej in Ana Podboj, Ribnica.
—	Samopomoč kmetov za zvišanje cene živini v konjiškem okraju. Iz Konjic nam poročajo: Resnici na ljubo sporočamo, da se je akcija za zvišanje cene živini v Konjicah izvršila po zastopnikih naših gospodarskih organizacij (za Gospodarsko zadrugo Šelih Ivan, za Živinorejsko zadrugo Napotnik Matija in Kuk Anton) in ne po Kmetijski podružnici v Konjicah, kakor smo poročali v »Slovencu« z dne 4. marca. Kmetijska podružnica je s svjoimi letaki objavljala nek večji shod, ki naj bi se pa šele vršil, in tako bi zadnji semenj imel najbrž iste cene, kakor dozdaj, ako ne bi nastopila posebna komisija zgoraj imenovanih, ki je na zvišanje cen opozorila že poprej prebivalstvo, isti dan pa delovala na sejmišču. Tudi cene, navedene v cit. »Slovencu«, ne odgovarjajo, ker se je plačevalo za debele vole do 5 Din telice do 4.50, teleta po 6 Din, o cenah pod 4 Din pa se sploh ni resno govorilo. — Kaže, da je dopisnik' /.Slovenca« imel dopis pripravljen že poprej in je cene povzel že po izdanih tržnih poročilih v listih,
— Razvitje zastave Poštnega pevskega društva pod visokim kumstvom Nj. Vis. princa Andreja. Pevsko društvo poštnih uslužbencev v Ljubljani je sprejelo po banski upravi dravske banovine obvestilo, da je prevzel Nj. Vis. princ Andrej kumstvo pri razvitju društvene zastave. Za udeležence teh svečanosti bo preskrbljeno za če-trtinsko vožnjo.
Odločeno je, da bo zastava blagoslovljena in razvita v dneh 28. in 29. junija t. 1. s sodelovanjem pevskih zborov Hubadove župe. Natančnejši spored bo objavljen pravočasno. Ket je društvo še mlado, v začetku razvoja, in ni podprto z zadostnimi finanč. sredstvi za kritje vseh stroškov, ki so s tem v zvezi, se tem potom priporoča cenjenemu občinstvu, društvom in korporacijam za denarne prispevke. Za zahvalno6t bodo darovatelji oveko-večeni v obliki žebljev (zlatih, srebrnih) v analih podpisanega društva.
—	V Padovo in Benetke z avtom od 21. do 25. muren — boste šli z nami tudi vi če preberete naša navodila (pošljemo zastonj) in se na lo veljavno priglasite do 14 marca. Obmejne listine preskrbimo vsakomur. - V Rim in Neapelj (12 dnevno potovanje po Italiji) pa gremo od 7. do 18. aprila. — »Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpetrska vojašnica
—	Domači vrt. Delo po domačih vrtovih se bo kmalu pričelo. Vsak hi rad imel najlepši vrt, hkrati pa naj bi bi) najbolj strokovnjaško obdelan, urejen in okrašen. Zdaj je čas natančno premisliti, kaj in kako bo treba na pomlad z domačim vrtom. A kdo neki naj svetuje in vodi pri urejevanju, pri obdelovanju in pri vseh drugih tako važnih stvareh, ki se tičejo vrta? — Enega zanesljivega in preizkušenega vodnika in svetovalca Vam moremo priporočiti: M. Humeka. Njegova praktična pojas-
nilu, |>onazorjena s 102 podobama in z 2 barvnima slikama v knjigi »Domači vrt«, ki je izšla v drugi predelani izdaji, vas ne pusto nikdar nu cedilu; vse, kar potrebujete, najdete v njih, skratka: idealna knjiga, ki jo mora imeti vedno pri roki vsak posestnik domačega vrla, velikega ali majhnega, zakaj vsakemu pride prav. Cena broširanemu izvodu 42 Din. v |K>lno platno vezanemu 54 dinarjev (brez poštnine). Naročite nemudoma pri založnici: Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Perutninarstvo v Sloveniji. Znano je, da je več nego 80% vseh kokoši našega malega in srednjega kmeta. Letni donos teh kokoši je povprečno 75 do 80 jajce, dočim bi pravilno urejena kokošjereja prav lahko dosegla 120 do 140 jajec letno pri eni kokoši. Žal, da tega pri nas še ni, ker izkušnje praktičnih perutninarjev in sadovi znanstvenih raziskavanj zadnjih desetleti) še niso našli pota do kmečkega dvorišča. Večina gospodarjev in gospodinj ne ume tega kar je čitala ali slišala, s pridom uporabiti pri svoji domačiji, ker jim za to manjka praktičnih navodil. To jt uvod članka izpod peresa priznanega strokovnj. prof. Pengova Franca, kjer nazorno prikazuje, kako naj bi tudi pri nas državna oblast povsem podpirala perutninarstvo, posebno na kmetih. Članek vsebuje tako za perutninarje kakor tudi za poklicane oblasti dragocena navodila in ie izšel v marčevi številki lista: »Rejec malih živali«, ki je glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, Ka-runova ul. 10, ki druži danes na polju pospeševan-nja umne reje malih živali med narodom 35 rej-skih organizacij. V tej številki so ludi navodila za zatiranje kokošjega tifusa, navodila za krmljenje perutnint in vzgojo piščet. dalje je beseda o kuncih, ovcah in kozah, pa tudi naši kanarčki so odlično zastopani poleg poučnih člankov o dre-suri psov in akvaristovstvu. Za zveste naročnike lista so tudi razpisane lepe nagrade, kot fotoaparat, kompletne smuči, blago itd
—	Vlom v župnišče na Igu. Prav dober poznavalec domačih razmer v ižanskem župnišču je v noči od 4. na 5. t. m. vlomil v župnijsko pisarno in odnesel za 1176 Din gotovine. Ižanski orožniki so bili včeraj zjutraj takoj obveščeni o vlomu in začeli z najnatančnejšo preiskavo. Vlomilec se je najbrž skril že preišnji večer v župnišče, nato pa je ponoči poiskal ključ od pisarne in jo odprl. V jedilni shrambi se ni dotaknil jedil, posrebal je le skodelico mleka. Na miru je pustil mesene klobase in suho meso. Orožniki so aretirali nekega 33 letnega hlapca, ki je poprej služil pri g. župniku J. Klemenčiču dobrih 10 let, a je bil zaradi nepoštenosti 1. marca odpuščen. Vloma osumljeni hlapec odločno taji, da bi bil on izvršil vlom, češ, da je bil celo noč doma in je spal z družino. Osumljenca so orožniki odpeljali v preiskovalne zapore ljubljanskega okrožnega sodišča.
- Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze
mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef urenčice«.___
—	Most samomorilcev. Most čez Savo pri Medvodah, ki ie last papirnice, ie v resnici most samomorilcev. Lani septembra ie skočil s tega mostu v Savo lanez Pelernel iz Selc, katerega truplo so pozncie potegnili iz vode nekje v bližini Brežic Včeraj zjutraj pa jc s tega mostu skočilo v vodo 81-leina Helena Subic iz Zgornjih Pirnič. šubičeva je svoje deianie storila očitno v duševni zmedenosti Bila ie velika samotarka. Imela ic zgovoricno malo hišico, živela pa ie od podpor sorodnikov in občine Družbe ni ljubila ter je bila po navadi zaklenjena. Svojim sosedom jc večkrat omenila, da io pregovarja hudobni duh, naj se obesi ali skoči v vodo. Včeraj ob četrt na 5 zjutraj je žel. kretnik onazil, kako se je z mostu pognala neka ženska. Bila je Šubičeva Obvestil ic o tem orožništvo, ki ie pozneje iskalo truplo. Sava je precej kalna, zato jc bilo iskanje otežko-čeno. Voda je odnesla truplo naibrže dalje ter ga bn nanlavila kje nižje.
—	Vid Vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P Zajcu, izprašan optik. Stari trg 9 — Liubljana
fhfhl fatta
jonarno-policijski vladni sistem v evropskih državah, o splošni reakciji, ki je sledila tej revoluciji ter .o obnovitvi ustavnega življenja v letu 1860. Gospod predavatelj je za svojo temo uporabil vire, ki so plod novejših raziskovanj ter velezanimive dobe ler niso bili do danes se nikjer objavljeni. 0 Razstava bolgarske grafike bo odprta le še nedelio, 8. marca in bo ta dan tudi vodstvo ob pol dvanajstih.
•) Lep pogreb Štrajzlove mame. Zadnja pot pokojne gospe Josipine Kozakove, Štrajzlove mame, ie bila včeraj ob pol 5 pop. Množica po-grebcev je pokazala, kako veliko priljubljenost ie pokojnica uživala v najširših krogih in med odličnim občinstvom. V spomin pokoinici ic bilo po-klonjenih mnogo vencev. Cerkvena opravila je izvršil šentpeterski župnik g. Petrič ob asistenci. Pevski zbor jc pred hišo in na pokopališču ubrano zapel žalostinkc. V žalnem sprevodu pa so se azvrstile za sofodniki mnogoštevilne dame, dalie člani gostilničarske zadruge, ljubljanski mesarji, goslje Štrajzlove gostilne ,mnogi kulturni delavci, ki so bili bodisi gostje te gostilne, bodisi so prijatelji pokojničinih sinov, sosedje, znanci itd Plemeniti pokoinici ohranimo blag spomin!
™ KINO SLOGA
Danes ob 16., 19-15 in 21-18 url poje sloviti tenorist, Koncertni in radijski pevec
tnconh Crhmiril v prekrasnem, pa tudi izredno luacllll iHIIIIHIII vBBfllem in zabavnem filmu
0 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
■ Največja proslava med amerikanskimi Slovenci je bi'a notovo odkritic Baragovega spomenika v kulturnem vrtu v Clevelondu. Dobro organiziran nastop, veliko število narodnih noš so celo pri drugih narodih vzbujali občo pozornost. Slav-nost dneva je brezdvoma povišala navzočnost našego nadškofa dr. Ciregorija Rožmana ob priliki te slovesnosti. Misijonska not našega Ordina-rija ic dosegla največje uspehe, ko ie obiskoval župnijo za župniio, mesto za mestom, kjer bivajo naši izseljenci v Ameriki. Ze bežen pogled po zemljevidu nam kaže ogromno po! od New Yorka dr St. Francisca. Nedeljsko predavanje, ki bo posvečeno našim rojakom v Združenih državah bo vsled tega nadvse zanimivo, zlasti ker bo predavanje opremljeno z lepimi skioptičnimi slikami. Ljubljanska prosvetna društva naj opozorijo svoje do St. Francisca. Nedeljsko predavanje ki bo po-11. uri 8. marca v veliki dvorani hotela Union. Predprodaia vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7.
0 Gledališka predstava v Rokodelskem domu. jutri ob pol osmih zvečer bo v Rokodelskem domu igra »Kdor se poslednji smeje ...«, ki sc je pri prvi uprizoritvi občinstvu prav posebno priljubila. Mnogi prvikrat niso mogli priti k predstavi, drugi si žele lepo delo še enkrat videti. Vsem bo ustreženo jutri zvečer. Prosimo, da si oskrbe vstopnice kolikor mogoče vsi v predprodaji jutri dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica, št. 12.
© Družba sv. Elizabete ima jutri, t. j. 8. marca t. I. ob pol 5. popoldne v dvorani Marijanišča občni zbor. Ob 4. uri so v marijaniški kapeli litanije. Vabljeni so poleg članic vsi dobrotniki društva in prijatelji karitativnega pokreta.
0 Železniškim vpokojenccm. Umrl je go spod Franc Hribernik, železniški upokojenec. Pogreb lio v solnilo. dne 7. t. m., ob 1,5 popoldan iz hiše žalosti, šinartinska cesta štev. 1 Železniški upokojenci se vljudno vabijo, da se po greha udeleže. — Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
© 3. koroški družabni večer drevi pri »Še stici«. Urednik dr. Lojze Kuhar bo vodil nevezan pogovor o srednjeevropskih vprašanjih. Začetek ob poldevetih. Korošci in prijatelji Koroške iskreno vabljeni! Klub koroških Slovencev.
0 Važen kos slovenske zgodovine bo razgrnil pred posluša vri ravnatelj Narodnega muzeja g dr. Josip Mal. ki bo 10. I. m. ob polosmih zvečer predaval v Ljubljanskem klubu (Kazina). Predavatelj, ki uživa sloves odličnega zgodovinarja, nam bo naslikal revolucijo lela 18148.. ki je razburkala celo Evropo ler začasno poni edin dotedanji reakci-
OTTO W«LLBURG fFLIKS BRESSBRt
not najlepši dan
Dopolnilo nov Ufa zvočni tednik t Matineja: 00 1416 oo enotni ceni Din 4-60
Tom Mii: Cloveh brez strahu
Film senzactl in izredno napete vsebine t
0 Pravilno tolmačenje okrožnic na magistratu.
Kadarkoli izide kakšna okrožnica s strani predstojnikov posameznih oblasti, vedno se dogaja, da hočejo biti nižje postavljeni bolj papeški, kakor je papež sam. Zlasti velja to, kadar gre za način obveščanja časopisov, da razni načelniki uradov pretiravajo lake odredbe. Pred dvema dnevoma je mestni župan g. dr. Adlešič izdal okrožnico, v kateri zabranjuje mestnim uradnikom brez njegovega dovoljenja sodelovanje pri časopisju, v ko-ikor se tiče občinske politike. Ta okrožnica je že stara ter jo je svoj čas izdal že dr. Puc. Toda tako, kakor so jo pričeli mestni uradi izvajati se-, je presegalo že vse meje. Celo poročevalcem našega lista, ki je znan po svoji lojalnosti, so za-branili najbolj preproste informacije. Zato je včeraj naš poročevalec obiskal g. župana in ga prosil za omiljenje te okrožnice. O. župan je z začudenjem izjavil, da so podrejeni mu uradi pričeli njegovo okrožnico izvajati na ta način. Izjavil je, da so časnikarjem na razpolago v vseh niagistratnih uradih vse informacije, ki niso diskretne ali interne narave, pač pa je seveda proti temu, da bi razni mestni uradniki sami pisali članke v časopisje in sicer dostikrat proti interesom mestne občine ali občinske uprave. S tem je menda konec tega malega viharja v kozarcu vode. Želimo, da bi se na podoben način poravnali tudi drugi spori, ki jih imajo poročevalci ljubljanskih listov z raznimi kompetencami.
0 15-letnica »Zvezde« v Mostah. V našem listu smo že omenili, da proslavi pevsko društvo »Zvezda« iz Most — Ljubljana 15-letnico svojega obstoja dne 8. marca 1936. Ponovno opozarjamo vse prijatelje lepega petja in lepe slovenske narodne pesmi, da se te proslave udeleže. Spored
proslave je naslednji: v soboto 7. t. m. ob 8 pod-oknica pokrovitelju g. dr. Juro Adlešiču, županu ljubljanskemu in častnim članom: v nedeljo 8. t. m. ob 10 sv. maša v cerkvi Sv. Družine v Mostah, kjer bo pel mešani zbor »Zvezde«, ob 11 dopoldne slavnostni občni zbor v Ljudskem domu
v Mostah-, zvečer ob 8 slavnostni koncert, kjer nastopi mešani zbor, ženski in moški zbor pevskega društva »Zvezde«. Vstopnice se dobe v predprodaji od danes naprej v večernih urah v Ljudskem domu v Mostah ter v nedeljo ves dan.
0 Škofjeloški pasijon iz leta 1721, kot ga je napisal tedanji škofjeloški kapucin o. Romuald, je bil v nedeljo lep primer, kako naj služi nabožna igTa posameznim dobam cerkvenega leta. Največ je dal ta Pasijon preprostim gledalcem, ki so brž razumeli, da gre za nekaj drugega kot za običajno igro, kar je jasno že iz zasnove igre, ki jo vseskozi prepleta ljudsko petje postnih pesmi. Tisti, ki so pričakovali običajne gledališke predstave, niso prišli na svoj račun Ne dvomimo, da bo v nedeljo ob 16 enaka množica gledalcev napolnila dvorano Delavske zbornice. Predstavo prireja akademska igralska družina ljubljanskega Ljudskega odra. Predprodaja vstopnic je v unionski trafiki, v trafiki Šoukal in v papirnici V. Remec.
© Na odru Trnovske prosvete se bo jutri v nedeljo ob 6 popoldne vprizorila Jalenova drama »Dom« K predstavi, ki je s svojimi lepimi in značilnimi prizori iz življenja naših kmečkih ljudi že pri prvi uprizoritvi navdušila, vljudno vabimo. Opozarjamo pa posebej in povdarjamo, da smo to pot ustregli željam, ki so že večkrat prišle iz občinstva, da se bo predstava vršila namesto ob 8, že ob šestih zvečer, t. j. takoj po končanem opravilu v cerkvi.
0 Kino Kodeljevo. Danes dvojni spored: Ciganova ljubezen — S križem in mečem
© Salezijanska prosveta. Moški in ženski odsek sta si izvolila za duhovnega voditelja g. Št. Temlina, ekonoma v Ml. domu
0 Sni. Mladinski dom. Včerajšnji večer je bil posvečen predavanju :>0 vzgoji«. Velika dvorana Mladinskega doma jc bila hvaležnih staršev polna. Predavatelju g. Temlinu iskrena hvala in obenem prošnja zn ponovno predavanje o vzgoji. — Hvaležni starši.
0 Ribji trg. Na trg je bilo včeraj pripeljanih do 300 kg sardelic, ki so bile po 10 Din. Sardele, ki jih je bilo 5 zabojev, so bile po 16 Din kg. Lov na Jadranu je zaradi mesečine slab. Drugih morskih rib je bilo malo. Domače ščuke so bile po 22 Din, belice po 10 in žive postrvi po 40 Din. Žabji kraki so se pocenili in so včeraj bili po 0.25 do 0.50 Din komad. Kupčije so bile na ribjem trgu srednje.
0 Vandali na Cojzovi cesti. Zadnji čas, prav prve spomladne dneve so začeli besneti vandalski ponočnjaki ,ki napravljajo mestni vrtnariji veliko škodo po nasadih in drevoredih. V sredo ponoči so taki vandali divjali in tulili po Cojzovi cesti. Poruvali so ob obeh straneh nasajene mlade smreke.
© Preiskava proti dr. Debeljaku. Proti zdravniku dr. Debeljaku se sedaj nadaljuje sodnokazen-ska preiskava. Kritično nedeljsko noč so se v njegovem avtomobilu vozili 4 sopotniki, 2 dami in 2 gospoda. Neka dama in gospod sla takoj po nesreči skočila iz avtomobila in pobegnila. Dr. De-beljak bo takoj, ko bo preiskava v bistvenih osnovah končana .izpuščen na svobodo, ker je bil v glavnem aretiran, da ne bi vpliva! na priče, odnosno, da ne bi bil izpostavljen kakemu javnemu napadu, ker je bilo občinstvo močno ogorčeno-
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 6. marca. Razen dveh prosvetnih večerov in enega družabnega, je Slomškovo društvo v februarju pripravilo tudi burko »Zanikrna trojica« (Lumpacij vagabund). V nedeljo, 9. febr. je predaval akademik g. Matija Rovs o Moskvi kot tretjem Rimu (slavjanofilsko mišljenje, o poslanstvu Rusov in Moskve). Teden dni pozneje (16. febr.) pa je govoril o zavarovanju zastopnik Vzujemne zavarovalnice g. Munda Josip, ki je poljudno razložil zgodovino zavarovanja in zavarovalno tehniko pri nas. Pri obeh predavanjih je bilo mnogo poslušalcev, ki so pazljivo sledili govornikoma in zadovoljni odšli vsak na svoje delo.
Na pustno nedeljo pa nam je Dramatični odsek zopet preskrbel lepo razvedrilo z vprizoritvijo »Zanikrne trojice«. Vse vloge so bile v rokah naših preizkušenih igralcev in zlasti prvi trije so se dobro odrezali. Že navadnih težav pa seveda tudi to pot ni manjkalo (pomanjkljiva garderoba, neroden oder, maske itd.). Mnogo užitka nam je nudil tudi naš »Slovenski oktet«, ki ni samo izpolnil odmorov med igro, marveč je zelo povzdignil celotno prireditev. Posebno je užgala »Zdra-vica« našega člana in člana okteta g. polkovnika J. Vodopivca, ki si svoj pokoj krajša z zlaganje«*-pesmi in napevov. Dobro sta bila odpeta tudi oba šaljiva kupleta med zadnjim odmorom (solospev ob spremljavi klavirja). Ljudje so se že tako navadili na petje, da ga ne sme manjkati pri nobeni predstavi!
Kakor slišimo se za postni čas (15. marca) pripravlja že nova verska igra »Sveti Vid«. Upamo, da bo tudi ta dobro odigrana in da bodo zvesti obiskovalci Slomškovih prireditev zopet napolnili Jeronimsko dvorano.
Maribor
i
□	Železničarji za svojo last. Včeraj je bila pri g. banu v Ljubljani deputacija železničarjev iz Maribora, ki mu je pojasnila položaj glede obeh stanovanjskih hiš »Občekoristne stanovanjske zadruge na Dunaju«, ki ju sedaj zadruga prodaja, dasi bi po pravici morale ostati v lasti mariborskih članov omenjene zadruge.
□	Drevi in jutri gostuje Ciril Bratuž. Priljub Ijeni bivši tenor mariborske operete Ciril Bratu?., ki je sedaj član belgrajske opere, gostuje drevi kot Vincenc v Fallovi opereti »Veseli kmetičs:, jutri zvečer bo pa nastopil kot princ RadjamJ v Kalmanbvi »Bajaderk.
□	Velika koncerlna prireditev se pripravlja v Mariboru. Pevska zbora »Maribor« in i/Glasbena Matica« študirata Verdijev >Reqiiieni-, ki se bo izvajal V torek v velikem tednu dne 7. aprila. Delo bo dirigiral ravnatelj Glasbene Matice Marij Kozina. Nastopilo bo v veliki unionski dvorani 140 pevcev, kot solisti pa 5 odličnih pevskih umetnikov ljubljanske opere. Verdijev »Requieni« je največje koncertno delo, ki se je izvajalo dosedaj v Mariboru ter se bo to pot tudi prvič izvajalo v Sloveniji.
□	Trboveljski slavčki nastopijo drevi v veliki Unionski dvorani pod vodstvom svojega priznanega dirigenta g. Šuligoja. Jutri dopoldne priredijo slavčki matinejo za mariborsko šolsko mladino, popoldne pa bodo imeli koncert v Rušah.
□	Iz cestnega odbora. Kot pomožna tehnična moč je bil dodeljen okrajnemu cestnemu odboru v Mariboru z odlokom kr. banske uprave ing. Tone Stupan.	;J /
□	Film »Golgota« se vprizori jutri v ned,ftjo dopoldne v kinu Union ob polil dopoldne.
□	Jutri gremo na prireditev mladine mestne in stolne župnije, ki bo ob pol 5 v dvorani na Aleksandrovi št. 6. Vprizori se lepa sodobna igra »Luč z gora«. Predprodaja vstopnic v Cirilovi knjigarni, Aleksandrova 0.
□	Ribe na trgu. Včeraj so se prodajali moli po 22—24, borboni po 26, lisli po 28, kabljo po 20, filet po 26, karpi po 12 in sardoni po 10 Din za kilogram .
□	Ce.rcle Iran^ais. V nedeljo ob 20 v prostorih Vesne družabni večer prijateljev francoskega jezika. Na sporedu so godbene in pevske točke ter francoska veseloigra.
□	Ljudsko gibanje v februarju. Rodilo se je 83 otrok (42 dečkov in 41 deklic), umrlo je 77 oseb (44 moških in 33 žensk), poročilo pa se je 59 parov.
□	Samo 100 sedežev je na razpolago v posebnem vlaku, ki bo vozil v soboto 14. t. m. ponoči k skakalnim tekmam iz Maribora v Planico. S prijavami je zaradi tega treba pohiteti pri »Putniku« v Mariboru in Celju.
□	V Laporju je zopet gorelo. Tokrat v vasi Razgor pri kmetu Špicu. Ko so opoldne pekli kruh, so se užgale saje in plameni so uničili domačijo. Nesreča je tembolj žalostna, ker se nahaja gospodar ravno v bolnišnici.
□	Izvoljenki prestrelil uhelj. Pred malim senatom se je zagovarjal radi ogrožanja človeškega življenja 28 letni Franc Beko iz Trnovske vasi. Streljal je na svojo izvoljenko Frančiško Muršec ter ji prestrelil — uhelj. Obsojen je bil na 3 mesece zapora, pogojno na 2 leti.
□	Žetev smrti. V Novi vasi v Vreclovi 2. je umrl v starosti 61 let zidarski polir Anton Majerio. — V bolnišnici je umrla v nežni starosti 10 let učenka III. razreda ljudske šole Vekoslava Uo-var, hčerka z,elezniskega uradnika. Naj počivata v miru!
□	Po smrti obsojen v zapor. Svoječasno smo poročali o obsodbi izvoščka Konrada Pukla, ki je bil kaznovan zaradi požiga na 7 mescev zapora, pogojno na dve leti. Ker se je državni pravdnik zaradi prenizko odmerjene kazni pritožil, je ape-lacijsko sodišče v Ljubljani kazen zvišalo in sicer na sedem mesecev strogega zapora nepogojno. Obsojeni bi moral sedaj v zapor, če se ne bi bil že poprej — obesil. Pred nedavnim časom je namreč Pukl izvršil radi bede samomor.
MARIBORSKO GLEDA! Iš^F
Soliota, 7. marca ob 211: Veseli kmetii. Zndn.ltč. Z.nl-
iane mi«. gostuje Ciril Bralni Nedelja., 8. marca ob 16: Princesa in pastirček. Otro#xa predstav«. Promlera. — Ob 30: Bajadera. 7/aižmne eeuo. Gostuje Ciril Bratu4.
Skolia Loka
Nov grob. Ravno na svoj rojstni dan je za vedno zatisnila oči 62 letna Ivana Polenc iz Puštala. Bila je zgledna mati, članica Marijine družbe za žene in se je vseskozi odlikovala kot vneta so-trudnica pri Vincencijevi konferenci. Zapušča sinova Poldeta, tovarniškega delavca in vnetega člana Prosvete, ter Tončeta, profesorja za botaniko. Naj ji da usmiljeni Bog svoje plačilo za ves njen trud in napor, žalujočim (^stalim pa naše iskreno sožalje!
Igro -.Detektiv Megla', bodo ponovili v nedeljo ob 4 popoldne v Društvenem domu. Zvečer p» bo zanimiv pustolovski Velefilm Arizona.
Novo kovačnico je postavil zadaj za tovarniško žago g. Demšar AleA.
Spod
Hermes: Prtmorje
Nedeljska tekma bo nov derby za Ljubljano. Seslancta se dve kombinatorni ter tehnični moštvi. Pazlika ie le v leni, da ima moštvo Primorja za seboj že triletno sodelovanje v državni ligi. Toda to nadinoč bodo Siškarji nadoknadili z vztrajno voljo do čini boli častnega rezultata. Ker se nam obetu zelo lep nogomet, že v naprej apeliramo na občinstvo, da se le tekme v čim večiem številu udeleži V predtekmi se sestoneta obe rezervni moštvi in sicer na igrišču Hermesa ob 14 tiri. Glavna tekma pa se prične ob 15.30 Vodstvo tekme je poverjeno po sporazumu g. Camerniku.
III. mednarodne skakalne le »me v Planici
Na veliki skakalnici v Planici se vrše v nedeljo, dne 15. marca tretje velike mednarodne skakalne, tekme za kraljev pokal Planica. Za letošnje tekme jc bilo izvršenih zlasti v pogledu organizacije več sprememb, tako, da bodo dobili vsi udeleženci dovoli mesta na vlakih; vsi vlaki pu bodo tako pravočasno prišli v Planico, da bo vsakdo lahko prisostvoval celotnim tekmam Zamude so popolnoma izključene, ker bodo vse vlake takoj dirigirali v Italijo, da ne bo gnieče na kolodvoru v Ratečah.
Doslej so prijavili svojo udeležbo Avstrijci, Sviearji in nekaj Norvežanov. Vsak trenotek pa se pričakujejo prijave ostalih mojstrov, zlasti norveških prvakov in potem bo šlo v Planici zares. O pričetku treningov kakor o prihodu tekmovalcev bomo še poročali.
Croscounlry stoletni tek
Nedelja, 8. marca ob 9.30 dop. igrišče Primorja.
V nedeljo otvori v Liubljani letošnjo lahko-atletsko sezono ASK Primorje na svojem igrišču z zelo zanimivim tekmovanjem v cross-eountrviu, ki bo prva prireditev take vrste v Ljubljani. Vršila se bodo stafetna cross-countrY tekmovanja za vse razrede (seniorie, juniorie od 14.—16. in od 16, —18. leta, seniorsko tekmovanje se deli zopet na kategorije dolgoprogašev, srednjeprogašev, sprinterjev, oziroma skakačev in metalcev) na progah: 3X 4000 m za dolgoprogaše, 3X3000 m za srednieprogaše, 3X2000 m za iuniorie razreda C (od 16.-18. leta), 3X1500 m za juniorje razreda B lod 14, —16. leta) in 3X1000 m za sprin-terje, skakalce in metalce. Proga bo vodila od igrišča Primoria proti Tomačevu toda tako, da se bodo stafetne predaje vršile vedno nn igrišču.
Nastopajoči atleti polagajo ob tej priliki račun o svojem zimskem udejstvovanju pod vodstvom lahkoatletskega športnega učitelja za Dravsko banovino, g. Kleina. ?.e to tekmovanje bo nazorno pokazalo, kateri atlet se je najresnejše pripravil v zimski sezoni za letošnji velik program, ki ga imajo klubi, reprezentanca Ljubljane in države izvesti. Na startu bodo zbrani najboljši atleti ljubljanskih klubov, doslej je prijavila tudi svojo odlično juniorsko ekipo SK luaoslnviia iz Celja, ki sr je odlično odrezala na zadnjem teku zedinienjo v Ljubljani Dolgoprotiaši Ilirijani: ftručan, brata °fttfiTman itd., Slogaš: Starman Ivan in Primorjaši: Krevs, Srakar Ivan, Krpan itd., srednjeprogaši lli-rijaši: Kotnik itd., Primorjaši: Czurda, Gnbršek, Goršek, Ogrin, Pogačnik, Zorga Aleš itd. ter najboljši juniorji vseh ljubljanskih klubov kakor tudi SK jugosloviie iz Celja si bodo že v prvem svojem letošnjem nastopu nudili na vsej progi nai-ostrejšo konkurenco, ki bo brez dvoma morala zadovoljiti vsakega športnika, zlasti simpatizerje lahko atletskega pokreta pri nas. Zaradi teaa v nedeljo dopoldne vsi na cross-countrY stafetno tekmovanje Primoria na njegovem igrišču!
II. Korotanshi
table-tenis turnir
V nedeljo ie priredil agilni A. K. Korotan *v prostorih salezijanskega samostana na Rakovniku svoj II. korotanski nagradni table-lenis lur-nir, ki sc je pa vsled neumestne prepovedi j. T. T. Z. vršil neoficielno, kar pa doseženih rezultatov in velikega športnega uspeha, ki ga ie dosegel, nikakor ne more zmanjšati
Udeležba je bila na tem turnirju tako številčno kot po vrednosti nastopajočih, odlična. Na startu je bilo 49 tekmovalcev Hermesa, Ilirije, Mladika iz Ljubljane, Mladosti iz Zagreba, ter prireditelja Korotana. Od kvalitetnih igračev pa so nastopili poleg številnih drugih, tudi vsi trije za svetovno prvenstvo določeni državni reprezen-tanti: Marinko, Weissbacher in Lazar. Ker so bile za vse zmagovalce določene krasne nagrade, so se razvijale prav ogorčene in napete borbe, ki so trajale od 8 dopoldne do preko polnoči
Prvo ie bilo dokončano tckmovunie mladine v katerem so nastopili večji del le. člani Korotana. Zmagal ie popolnoma zasluženo lllčui (Korotan), ki si ie priboril prehodni pokal. 2. Snirc-kar (Hermes). Ti naši najmlajši so prav prijetno iznenadili vse prisotne s svojo vztrajno in premišljeno igro, ki daleč presega ono svojili starejših klubskih tovarišev Korotana. Prav posebno pa sta se v tem izkazala lllčar in Gabrovšek.
Zmagovalca v doublu gospodov sta med 14 pori postala Weiss in Lazar, ki sta v finalu gladko odpravila par Djinovski—Horvat, ki ie zasedel drugo mesto. Sicer se pa v tej disciplini noben par ni prav posebno izkazal.
Prvo presenečenje na tem turnirju pa je bila gladka zmnga Grbca (Hermes) nad Lazarjem, ki brani v tel disciplini preh. pokal zn juniorie Finale v tej točki pa ie bil pri nemogočih okoliščinah odigran med Grbcem in Deinovškom (Ilirija) Boj je prinesel Dernovšku lahko, toda nezasluženo zmago in prehodni pokal. 2. Grbec, 3 Kosmina.
Naslednja disciplina ie bila tekmovanje moštev po Dmvis eup načinu za dr Adlešičev pokal Po odigranih predtekmovnnjih so se sestali v pol finalu: Hermes I (Marinko—Horvnf in Hermes II (Kosmina—Djinovski) ler lliriia 1 (Weiss—Lazar) in Hermes lil (Grbec— Zarnoda). V prvem lx>ju je s tesnim rezultatom 3:2 zmagal Hermes I. V drugem boju pa ie Ilirija I komaj srečno odnesla zmago s 3:2. Grbec ie s ponovno zmago nad Lazarjem otvoril seore 1:0 za Hermes III. Weiss pa je z zmago nad Zormado izenačil V doublu pa sta Hermežana zopet premočno z 2:1 zmagala in ponovno dosenla vodstvo z 2:1 Weiss je m.to gladko odpravil Grbca in zopet izenačil 2:2. V odločilnem boju pa ie Lazar po težkem bom srečno zmagal nad Zarnado V finalu pa ic Ilirija 1 odpravila Hermes I s 3:1. I Ilirija I (\Veiss — —Lazar), 2. Hermes I (Marinko—Horvat), 3 Hermes lil (Grbec—Zornado).
Najboli srdite in napete boibe pa so se vnele v singlu gospodov za res krasen preh. pokal dr. V Ravniharja. Ze v prvih kolih se ie pokazala velika izenačenost tekmovalcev. Cim bližji pa ie bil konec tekmovanja tem večja napetost je vladala. Vo pol finalu ie Marinko izločil Dernovška s 3:2, Kosmina Lazarja 3:2, Weissbacher Grbca w. o lanski zmagovalec Djinovski, pa ie nepričakovano glaHko in prepričevalno s 3:0 odpravil Horvata. Tako so se plasirali v finale: Marinko. Kosmina, Djinovski (vsi Hermes) in Veiss (Ilirijo).
V finalu je Djinovski. ki je nastopil brez treninga, podlegel Kosmini in Weissu, dočim se ie Marinku udal Med ostalimi tremi pa se je razvila srdita in mestoma zelo dramatična borba, v kateri je prišlo do prav razburljivih scen Državni prvak Marinko ie podlegel Kosmini s 3:2; zmagal pa ie nad Weissom s 3:0. Weiss pa ie prav lako s 3:0 odpravil Kosmino Tako so imeli vsi trije, enako število zmag in se ie morala borba radi lega ponoviti Pri ponovitvi ie v boju ined Murin-kom in Kosmino slednii vodil z 1:0. V drugem delu pa je imel nekaj prednosti V tem pa ie Marinko med inro z iako neumestno in nesport-sko opazko nasprotnika tako razburil, da ni mislil več na resno nadaljevanje borbe, ter je pričel namenoma delati napake in pošiljati žogo v aut in tako izgubil naslednja dva dela igre. V četrtem delu se je že nekoliko ohladil in vzel nadaljevanje zopef resno. Uspelo mu ie dobiti dve igri zapored in tako v drugič slaviti zmago nad Marin-kom. V naslednji borbi ie Marinko zone! s 3:0 porazil Weissa. V /.adnii boibi pa si ie Kosmina z izredno borbenostjo v lepem stilu priboril tudi zmago nad WeissbacheriemT ter tako osvojil prvo mesto ter prehodni pokal v enoletno varstvo.. 2 Marinko, 3. NVeissbacher, 4. Diinovski.
Kosmina se je na tem turnirju pokazal kot igrač velikega kova, ter ie zmago popolnoma zaslužil. Manjka mu Ic še potrebna rutina, kar pa bo s časom in večkratnimi nastopi tudi pridobil. Novi državni prvak Marinko se ni pokazal v najboljši luči, ne v obvladanju igre šc manj pa v obvladanju samega sebč. Svetoval bi mu, rla pred odhodom v Prago na svet.prvenstvo, po-užije nekoliko baldrijanovih kapljic za pomirienie živcev in zoper nervozo Weissbaeher jc pač stari Weiss. Če gre gre, če nc pa . .'? Najboli pa jc razočaral vsekakor naš četrti reprezentnnt za Prago mladi I azar, kar spričo bližine svet. prvenstva nikakor ni razveseljivo dejstve. Upajmo, da sc bo do takrat še popravil.	Bo.
Medklubska tekma za bukov pokal na Rožci.
Vnedelio, dne a. marca se bo vršila na Rožci lekma za »bukov pokal«, katerega si more osvojiti moštvo treh tekmovalcev istega kluba. Start z ozirom na številne prijave izven lesenic bo ob 11. uri. Tekmuje se v treh razredih in sicer, tekmovalci ne smejo biti mlajši od 28 let in taki, ki žc najmanj tri dela niso tekmovali
Celiski spori
1SSK Maribor : SK Atletik. V nedeljo, dne 8. murea bo ob pol 16 na igrišču pri Skalni kleli prvenstvena nogometna tekma med imenovanima kluboma.
SK lugoslavija bo imela redni letni občni zbor v čeliiek, dne 12. marca ob R. uri zvečer v klubovi sobi v Domu, SK Celje pa istočasno v restavraciji Na-Na
filmsko predavanje o zimski olimpijadi. Smučarski klub Celie priredi v sredo, dne 11. t. m. v dvorani hotela Skoberne ktiHurno filmsko predavamo o IV. zimski olimpijadi v Garmisch-Parten-kirchenu. Prav posrečeni lastni posnetki dajo pogled v vse prireditve, katere, so se vršile. Začetek ob 20. uri. Vstopnina Din 8. Prijatelji športa in narave, pridite!
•
LZSP (sluibcno). Nu -jo redni «or d.ne S. marc«
19»« Jc hit vereficirnti za SK Tržič k. Onlmnjer Tvan. Predvorifielriui pa za SK Ilirijo E Arih Milni. 7. Mirom nn prvenstvo t.ZSP v PtiMitc javljamo ponov-no, ,1« se vrši žrebanje /a Ink danes ob IS v gostilni Oevnld, oh I!) pa jc sJurt za lok na \P km. Razglasitev rezultatov Jc v nedeljo ob !<1 v gostilni Osvnld. To tekmovanje bo eno l® med največjih ker Je *e doselftj prijavljenih zn tok nn IS km 40 tekmovalcev, /,a kombinacijo IS tekmovalcev, za skoke '.D tekmovalcev, i,le mladinski tek nn j km IS tekmovalcev, zn m t mitllski tek nn 7 k-ni pn '.ti tekmovalcev.
1'pnino, dn ho vsn športna Javnost posvetilu tej prireditvi potrebno patnjo tn rtn hode vsi pri.tntet.ii belega Športu prisostvovali tem zanimivim tekmam.
.IS l< Pri umrje. (Lahka atletska sekcijaI V ponedeljek. 9. t. m. ob 311 :m v rcstnvrHciji Sitimi«1. Oos|*> svetska cesta, vninn seja sekcljskeg.i od-b>rn Zaradi tegn v I j ml no vabljeni na obvozno udeležbo gg: IfOslar. podpolkovnik Mnrns Marc. Karninvner Snncin VVeibl. mag phnrm. Piccoli, Sknšiik, Vindiseh Sliimlč, ('/.ur dn, Cerar. Gnbršek, Italč M Polič. T.iiln, grom. Kle pce, itn ir Dušan - Tnini-k
VRI5MENSKA POROČILA
■/. du- G. muren IflSfi
Itatcfir po sumili danes: —1" C. barometer pitda. pooblačilo sc je, mirno, un Ul em podlngi :tn em zrnatega snegu Smuka donra.
Planira. Ilam Ilirije po stodl.lu 5, t. ni : —lo C. barometer stoii visoko, oblačno, mirno, !»s em zrnstegn snegn. Smuku prav dobra, mala iu srednja skakalnica uporabni. drsališče neuporabno.
I'r.vič, Krnic a iu Tarnar po stanju danes: 300 em priUčii Smuk« Idealna.
Kranjska nora /m stanju danes: 1n r. harome ter pndn. pooblačilo sc jc, mir.no. na tO em podlngi 3 eni '/.nintegn snegn Smuka dobra.
Ilistrirn Rnh jrzrro po stanju danes: 2 r. deduje, IS cm in/nega snegn
Ttled-Jezero po stanju dane* H C. dežuje.
Planina na Kraja po stanju 5 t. m.: 2 C, oblačim, mirno, ton cm soejra rjrornl južen. Smuku prav dobra.
Koteč po stanju 5. t ni.: —1 C. podlage 130 cm. srefln 15 cm. šolnino. Sninkn prnv dobra.
M oz irsko kopana llolleli r*' st*njn 5 t. ni.: —S C. j deloma javilo, mirno. (Ul do fci em suhega snega. Smili a prav dobrn.
Polmr.ic po stanju 5. t., ni.:
Kara na Pesku: —1 O, pooblačilo sc .te. mimo. fin oni prSiča. 8mu<ka prav dobra.
Scnjorjei> dom: —2° rt, w»to oblačno, mirno, 80 om pr.šičn. Smuka idealna.
Naznanila
Radio
Drugi program**
Liubliana
Programi Radio Liubliana:
Sobota, 7 murva 12 IM<Ni6a za |>loA0u napev ▼ na|»ov! — UJ.4i> VreuiHMi^kn iui.ix>v<xl. poro6ila. — 13 Nn-jhjv(xI ča»*a, objava si»ore<ln. ob\'p>sliln. 13.In PloA^a i za i>loš<".o n:iii>cv v nape v! 14 VromeiiHko T»«>r<VUo, i - t*>rv9nl toftfiji. 1H Na dr-lopu*!! (Iffra Ha«liJ»ki orke-| styor). — 18.4(1 Vv.tfojni jmmcn zaupanj"	Sta.niko
' (lokala). — 15* NTapove<l «3asa. vremenska napoved, |x>-ro^iln, objavn nporedn, obvestila. — Hl.M N'nob>na?nii »ira: NartMlni obtfuji, varovanja in obrr»«li južnih H]g vanov ob priliki prvega oranja in setve (uosp Krn.iii^ iz Zajfrobn). -	Perica /uu&iijepolitična vpraSanja
(ffoap. dr. Alojzij Kuhan. 'JO 1."» Pester vvčor: To ^nrlmepra v\i> ui. tn se lahko /Kotli! Ptwni in r^dillu' 1 za oddih in kratk	Sivortnl Komlavil	— 'JO
Nai^vi^i d«wsa, vreineniska napoved. i»oroeila. objava spored n. 22.15 Radijski jazz. Konec ob 2H.
m- vrM prlf ne
dvojni
i Hokovalci elektrotehnični *liokt bodo bororui\. V nedeljo, dne b. L m. ob |>ol dopoldni- Im» oljčni zbor '/rtlružeuja elektrolehui« nili ubrii druv>k«- iuwu» vino, v Katerem se včlanjen* elektrariu- in miiiui-stojni elektroleliuiiki iu eleku »»in^talatei Ji i»i>. n /-Imr so lx> vrSU n bt^i dvoruni hotela , t nto.i.
1 Drcvi itnnluvu u. p/o/. .S Hi -oni >/«/<« ',•>. nuni ilobi r J ugasla ei ji > immI »h r njem Princi >loviU'Ka druhlN a. l)i]>ojar.iainM ua t«. izrt*«l'nu <Hit»mkvi; |»ri«dttvu nje, \ katerem l»o žr jvploAno imdv.iianl razi- ovaloe naSt^a paJeolitiJia podal sinif/,o do>i'd.i.iieKi» de a. i.i-ko da Imvuio imeli •Mm piMadnojso hliko t» pivih -l"«|<> vlh fosilnega Oloveka na uaAeiu «»/enilju. l/\M'anja bodo pojasnjeval«« stKiojM.it ne alue. Predavanje v preilavalnici Mineraloškega instituta in m' t»b lb. Druftlvo vabi \\se, ki se /auiuiaj". na • v llneJSo udoležbo.
1 Kino Kodcljeuo itfra dana<> ob oKiiiih spored: OiKanska ljubeV.en v Adelo SaiuliiK^-k in s križem in nioOem 7. Josetmi Mojiea. Cene obi ajne.
1 Sai, Mi. Dom. Nižja NlaHJina komrrejraolja Ima drevi ob jhiI ft»v»4.ib redni hnslaJiek n društveni dvorani.
I Sodno službo imajo lekarne: mi. Jsušnik, Nia rij4n trg 5; uir. Kur^At, OoapoavetHkn v* la in mr. Bohinoe ded , Kimska c. 31
1 I' nedeljo, dne S. t. m. bo dopoldni ob 1! v Fil-harinonični dvorani 11. mlmliiUHki koneeri letošnje se zone ptnl n«alovem Arija. Pri koneeiiit «oit»lujejo: skltnlatelji Krnil Vdnini<\ ki ima uvodno be^etb), olana lj-ubljaueike opere kolora*. urna -.oprani-sUa Zvonluitra ^npev eva in tenorl«! .1«»?.«' U«»stie ter iiin-nint Marjan Idipovšek. NTa si|K»retlu so arije in dueti V/, rajnih oip«r. Vstopnina .H Din. kar stane spored, ki se dobi v M«-tV-ni knjigarni.
I Sadjarska in vrtnarska podrti in len Moste v Ljubljani vali k predavanju, o ropi.i en.in sad-netra drevja dane* v noboto 7. f. ni. ob 19.3' eiVer, v Na rodni soji nn Zaloški ee-ti. VhU>p priw#l
Celie
c Knnccrl trboveljskih »laeCkoc bo \ nedeljo, dne 1;" marca oh I popoldne \ dvorani t.judskc itosojiJnii*. Koitecrl.n i program ic /.« Celje popoliionin nov. Na stopilo bo okrog 711 pevcev in pev.k \ novih f»bloknh.
c Jalrnoro dramo *flruljr» tni vi>rlwirila JntTi v nedeljo popoldne llltvlnliškii družinn KPP na odru ljudske posojilnice Predprislnin vstopnic finn« v podružnici Slovenca .
Drugi hraii
Sobota, marca. Relgrad: l!l..">(l I7ndij<tki orkester
—	ao .m Narodne pesmi, -- :!1 Koncert sombortkitgs cerkvenega pevskega druStva (i/ Soiuborn). — 'ti 'fambu rnškt orkester. Zaijreb: 20 Dvofakovili Sest sjovan f<kib plesov. — ai.ail Itndij.ski orkester in pelje. - 31.30 Kvari.et mandolin. - 'i'2.1IMesnn glnshn. Dunaj: 19.10 Bariton. -- 19.50 Hiodingerjev radijski pol puri
Nekoč in sedaj . — 21.40 Film. - ii.lt) Godalni kvartet.
—	'.'3 Plesna glasba i-/, vojaškega ka/.liia. - 24 Avstrijski zvoki n.a plošAah. Hudlm/iesta: Iti .10 Jncobijevn opereta Dekliški semenj . — 'i! Ciganska glasba 'Al Plesna Klasi ui. — Trst—Milan: 17.1.1 Plesna glu«hn — 30.35 I>nliovni /.bori. — 21.20 lnvpc/.ova komedija <V vlrnkU'. 22 Plesna glasba — Him—Bari: 17.1") Oitre.
211*5 Saint-Snensovn opera Samson in DaiUfl . Prana: 1!>.15 Prosinca Sfiletnic.u prezldenta Masarjrka (govori prerzidont dr. BeueA). 20 l'ocrsterJe\-n spev o. igra Mehogoinjn V/. Stnikonic . , 22 Pli.S^c. — 22 :10 Orkestralna glasim. 1'aršara ': IS Napol itnmKke po-pc.Vike. — IS.Ki Valčki. 30 Vesela gliisba lir. Lvovn. — 21 7.n Poljnke v tujini. i! Orkestralni In pevski kou cent. - '51.05 Lah/Itn glasba - Berlin: 20 10 Peti pa radni večer itvnlegn radijskega orkestra. Kiiiiias berp: 20 10 Velik pester ve-V.r, — 1'ratislana Koln: 20.10 Koncert po željah poslušalstva. — Hamburg— l.lpsko-Frankfurt: 20.10 Milhic.kerjevn opereta *.I)iiak "rosjak'. — Stutlparl: 21) lil Vesele v i že iz 7/nn.nih operet. — Monakovo: 30.10 Knhuertpva igra »HmetnlSka sm<ila — Bcromunster: Ifi 50 Kmnčik.i plesi. — 10.211 Cerkveni zbor. — 19.50 Igra 21.10 Komorna glasba.
—	21.45 Vesele pesmi. — 32 Plesne ploser.
Sncbcrjc—Z adobrnrn. PrnmatiAnt orlsek -Pm-sike-ga društva vgiriv.ori nedeljo, dne 8. marca oh ,1 popoldne dramo <l,ppa Vida'.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA:
Začetek ob '20. Sobota, 7. marca: Pesem $ ceste. Red C. Nedelja, 8 inarea ob 15: Goljeinanov. Izven. C«oe od 10 DIji navzod. - Ob 20: Tuje dete. Izvem. Cene «»d 'JO Din navzdol. Ponedeljek. 9. man-a: Zaprto.
OPERA:
Začetek ob L'0
Sobota. 7. marca* Katarina Izmajlova. Red U Nedelj«, oh 15: Manon. Ta,ven. Znižane cene od M) T>i«. Oh 20: Mamzelle \itnurhe. Gostuje ud^na. Erika Dru/ovlč \7. Zagreba. Izv«»n. Znižane cone od :t0 Din.
Ponudaljek. 9 marca: Vetei idesne umetnosti Mir Corakovr iz Zagreba. Izven Zni/anc ee>ne .10 Din navzdol Torek. Ul marca: Pot okoli sveta Premijeia Izven.
Razpis poletnega abonmaja v gledališču
Uprava Narodne.*« gledališča v KiuHl.iau' rai&ua suje j »o le t n-' abonma ki bo odigral v čase u mar ca do junija	Poletni abonma velj/> ^a 8 drum
akih in 8 opernih pro»Utav ler se uvrsti v že obstoječi alxmma nstla (' ^rigla^e sprejema blagaji a gledaliftke Uprave v poslopju dramskega gledal vsak dan o<l n do 12. in o«l Ifi. do 17. ure
Repertoar bo obsegal naslednja dela: v drami: ftkvarkin: Tuj«; dete, Schurtsk: Pesem s ceste, \'osuie: J (rosposki dom, Oalsworthv. Družinski m*e, Nušič. Pot | okoli sveta. Werfel: .luare/. in Maksimilijan. Lavery: Prva legaj, Bosier: Sovražnik ljubevni. — V o<peri: Strauss: Šaloma. Stran«-*: Kavalir z rožo.4 Doni/.etti: I.ueln di I.aininfrnioor, Verdi: Othelo, Gonnoil: FauM ali kako drugo delo opernega repertoarja: dalje ojie-rele: VVninberge.r: A propos, kaj tlela A milila?, Leh ar: N edela vdova in Raba: Pesem ljubezivi.
Poletni abo-ninn se plačuje v štirih zaporednih mesečnih obrokih: 1. obrok pri vpisu. 2. obrok 1 aprila, .1. obrok I maja in 4. obrok 1. junija t. 1. Obroki so: za ložo v parterju in v J. redu štev. 1—5 a 21C* Din, za ložo v 1 redu štev. i» 0 a 2TK? Uin: za iwir-terni sedež 1 vrste r,4 I>in, od TT. 111. vrste 58 Din, IV.-VI. vrste 52 Din. VIL—IX. vrMe 48 Din, X. XI. vr«vte «1 Din. za balkonski sede* I. vrste .TO Din. II. vnste 32 Din, III. vr*te 27 Din: /a galerijski sedež. I. vr.ste 24 Din, 11.—T T1 vrxte Din. IV.—V. vrste 16 Din.
Uprava Narodnega gU^laliSča v Liubljani opozarja na izredno niziko ceno in plačilno ugodnost poletnega abonmaja, ki omogoča pač • vsakemu stalen obisk našega gledališča. Zato vabi k mnogoštevilnemu rMKlpiau. Ifprava Nartxlnega glotlališ^a
Proti trdi stolici,
čirom in katarju v irevih je dobro sredstvo naravna
FranzOosefova
grenka voda. ic se jemlie večkrat na dan. Rog. po nun. ho«, pot. ta aar. »Ir. g-hr. 154«. ». V. s*.
L. Ganghofer:	32
9tad Hubectus
Roman
Kiti se je dvignila. >Tas, pa menda ne, da bi bilo kaj neprijetnega?«
»Ne.« Tasilo se je izognil sestrinemu pogledu. »Neki moj klient, ki stanuje doli v Jezerskem dvoru, me sprašuje v svoji pravdni zadevi za svet. Oprosti!« Stopil je v hišo.
Tudi Gundi Kleesberg je vstala in menila, da bi jim sprehod po parku ne bil od škode. Kiti je pa imela druge načrte in jih je tudi izvedla. Nekaj minut kasneje so razpeli na pokošeni trati mrežo, in dočim je teta Gundi sedela s svojim delom v senci pod brestom, so švigale na sončni trati bele žoge sem in tja. Forbeck se je izkaza! pri tem za tako dvomljivo veščega, da mu je Kiti smeje se zaklicala: »No, čujte, gospod Forbeck, upam da vam gre slikanje boljše od rok ko tenis. Drugače kaže slabo z nesmrtnostjo.« Kdo pa naj ima tudi oči pri žogi in stoji, ko frli tam onstran mreže sončna postuvica, in se sineji in iskri v mladem življenju, žareč« od veselja nad igro in ljubka v slednji kretnji. Vendar poleg vse dražesti razodeva to okretno dekliško telo tudi zdravo moč. Ostro in varno ji oprezujejo oči za žogo. Izvežbana roke jo udarja, četudi na videz lagodno, vendar tako izdatno, dn odskakuje žoga urnejše nazaj, ko prihaja sem. Forbeckove izgube so rastle in rngtle, dočim je vsak njegov zgrešeni udarec stopnjeval Kitino razigranost. Kakor iz nekega ugodja je v igri manj izšolanega partnerja neusmiljeno dražila in mu nagajala. Moral je skakati, d« nm je pohajal« sapa. Šele ko je prišel sluga s pismom zn Kiti. sla prenehala igrati.
»Zame?« se je začudila in si popravila razmr-šene kodre z vročega čela »Ali piše danoe ves svel samo nam? Najprej Tasu in zdaj meni?«
»Pismo je prinesel stari Moser.«
»Od očeta?« Lopka je sfrčala v travo in Kiti je stekla proti slugi. Dočim je odpirala pismo, je stopil Fric k gospodični Kleesberg: Moser rla je prišel z naročili od gospoda grofa in bi rad govoril z njo. Teta Gundi je pohitela v hišo naročilo grofa Kggerja ji je pognalo vedno vrtoglav strah in poplah v kosti.
Kiti je lisi v okorni pisavi težke roke hitro prebrala — kar je grof Egger ved»l |>o dolgi ločitvi svoji hčeri povedati, se je dalo opraviti v nekaj vrsticah. Morala se je obrnili stran, da bi prikrila Forbecku svoje razočaranje. A že je opazil, da se je bolestno zganila, in ie prišel počasi h klopi.
Pismo je zmečkala in ga stlačila v žep. Potem ee je ozrla proti Forbecku in takoj razumeta skrbeče vprašanje v njegovih očeh. »Ah, ni? posebnega,-je skomizgnila z rameni. »Samo na očeta sem se tako veselila. A še vedno nima časa zame.« 7. vzdihom ee ie spustila na klop ter se s konci čevljev zagrebla v beli pesek.
Forbeck se je spet spomnil na v«e, kar jc hil čul in občutil v grofovi izbt z rogovjem in spet ga je tesnobno zamrazilo. Hotel je govoriti, a ni spravil z ustnic nobene besede. Mod njunim molkom je v gorah mrmrajoče zabobnelo, ko slaboten grom daleč nekje — nejasen odmev, grof Kgger je streljal gamze.
Kiti je dvignila rosne oči in se zagledala tja gor v sinjino. ^Streljal Morda ga ima zdaj?« Skočila je kvišku in si prilinuila roke na senci, kakor I bi hotela s silo udušiti svoj nemir. Celo zasinejati j se Je poskusila. »Pojdiva, go^iod Forbeck, kaj hi si j kvarila najino icro! Obrnila sp jp proti tenflcu: ko i je smuknila mimo Forbccka, se je' njena vihrajoča
šerpa ujela 6 čipko za gumb njegovega rokava. Resknilo je. »0 Boglr
Forbeck je hotel jetnico oprostiti, loda roka mu je drhtela in namesto da bi petljo razrešil, jo je zmešal še bolj. Nekaj časa ga je Kiti smehljaje se gledala, potem je odrinila njegovo roko. »Spretni ste pa tuko, du je kar ganljivo! Dovolite, da opravim jaz. Saj ne morete z eno samo prosto roko. A prosim, mirno!« Začela je s svojimi drobnimi, rožnatimi prelki prebirati niti, a ni se ji obneslo. Da bi bolje videla, je sklonila obraz, in Forbeck je začutil njeno toplo sapo na svoji roki. »A to je vendar — Zdaj je postala nestrpna. »Ali naj pomeni, da se vas ne hom več oprostila?' Dvignila je glavo, dn bi si popravila kodre, ki bo se ji vsuli na oči, in tedaj je opazila otožno resno-bo njegovega obraza in se srečrfla 7 njegovim pogledom, Zasutejala se je ko začudena, ali obraz ji je zalila žgoča rdečica. Hlastno je zgrabila z eno roko čipke, z drugo Forberkov rokav, in kar ni šlo r.lepa, je što zgrda. »No torej U Stekla je za mrežo in segla v travo po lopko Udarila je nekajkrat in 6tresla z glavo. Ni me več volja igrati. Pojdiva gospod Forbeck, i>okažeir vam rajši park.« Ko je st»|>aln ob njem po belem pesku, si je ulo-mija šibo in česala z njo listje. "Pripovedujte mi kaj! Kar hočete! O profesorju Wernrrju. Ali o sebi. Ali f»lo že naslikali kdaj knj prav velikega?*" Forbeck sp |e nasmehnil' bolj po godu ko zdaj, bi se niti ne moglo naključiti. Ni trajalo dolgo, in bil je sredi toka in plul naravnost proti cilju, kjer naj bi sp uiu izpolnila želja, ki mu je gorele že ure na jeziku. Lice tnu je rdelo iu bpseile so mu kar vrele 7. ustnic. Kar je sinoči prikipelo pred Tasiloni Iz vzburjeno umetnikove duše, navdihnjeno in živo sicer, vendar zmedeno in Sp negotovo, ,tp je v prečutl noči in davi pri vnetem delu izobličilo v jasnost in trdno voljo Prprl dekličino dušo jp znikltt slika, knkor jo jo opisni Forbeck. v živi lejpoti. Uoklui je pripovedoval o i
svojem delu, je bil poln ognja. Vse je gorplo z njim, oči. roke, ve« rnzžarjenl človek, in Kiti je čutila, kako jo za jema ta čisti in lepi platnen. Ko je Forbeck bil na tem, da bi moral prili na dan « prošnjo, mu je glas odpovedal.
Kiti je razumela, fcnrečp ga jp pogledala in mu položila roko na laket. »In Tas. pravite, da ve za to? In dovoljuje?«\
Forbpck je prikimal.
»ln verjamete res, da bo stvar nekaj prav velikega — tako nekaj zelo. zelo lepega?
»Verjamem? Čutim, da ho tako.«
»In brez mene na nobeden način tip gre!«
Odkimal je. •
»Potem moram res! Kdaj bova začela?«
Izmed drevju se je v strahu oglasila teta Gundi: »Otrok! Otrok! Le kam si se dela?
»Tu sem!« se je jasno odzvala Pojdiva! lakoj se morava pogovoriti o tem s telo Gundi. Vrnili) sta se proti gradu: ko je Kiti videla, da jp okno v bratovi sobi odprto, je znklicnln: Tas, ali še vedno nisi končal?«
Tasilo je prišel s peresom v roki k oknu in ji veselo prikimal. »Potrpi še nekaj minut.«
»Zuri «e! Pogovoriti se moramo nekaj 7.elo zelo važnega.« In jc že izginila zn oglom.
Tasilo je sedel spel za plsalro mizo. Ko jp čez čas pisanje dovršil in prišel doli po stopnicah je vstal s klopi sel, ki ga je ftikal v veži. Tasilo mu Je izročil odgovor in rekel tiho: »Pozdravite dami. ln povejte jima. da pridem, če mi bo ni" goče. žp prej.« Stopil je proti verandi in šel okoli hiše. Na trati je zagledal Kiti in Forbecku pri vneli Igri. vedra in Zidane volje. Na klopi je sp dela Gundi Kleesberg, ki je vihravo vstala, čim sp je (Kijavil Tasilo izza ogla: razburjeno je prišu tnela k nJemu, oklenila sp ga zn roko in ;« vlekla proli verandi. »Pomagajte mi, za božjo voljo vas prosim, morate mi pomagati U
t
Oskrbite si
za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine
Poslužite se
za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom
originalnih platnic
trpežne vezave
katere Vam nudi
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne
r. z. z o. z.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/11.
Za jugoslovanski patent št. 5557 od 1. decembra 1927 na:
,,VleCna in udarno priprava za lelezniSha vozila"
(Zna- und Stossvorriclitung lUr Elsenbahnlalirzeiiite)
Cenj. ponudbe na : lllg. MIlan ŠUklfC, Ljubljana, Beethovnova ulica 2
Prvovrstno kosovno
kresn*ško apno
za gradbene in kemijske svrhe dobavlja v vsaki količini
ANT. 1SIROLLA, apnenice Zagorje ob Savi
Čudovita »pena brez mila"1
Nov natln pranja finih tkanin, bolite Kot milo. — Ne napravi Barve ohrani popolnoma
- Mnogo gošče. —
!
de*ev na nogavicah ah par.	q
mll. potemnele	ožemanlal Ni troba
sledu, brez ot«" '	, 8rebr0, vse
topla vodel Suj. porce>anWi ^ ^^ ,
brez brisanja, da se v

V Texilovi
2 peni nI niti trohice milnega luga ali mlinih tolte,
ki z rudninami v vodi in potom v perilu delajo usedline, ki se ne dado izprati. Ni več luga, ki razjeda in bledi tkanine! Ni več milnih tolšč, za katere je treba vroče vode I Ni več milnih usedlin, ki temne barve! Ni več drgnjenja, ožemanja-torej niti krčenja in raztezanja tkanin! Poskusite ,,Texil" še danes na Vašem najfinejšem perilu I To je največji izum v pranju finega perila, odkar so ljudje iznašli milo!
TEXIL j. trgovsko itn. hymolataalta, hi ga »tavlja v promet tvrdka : Cotmochamia, Zagreb.
J	ie *>° «\t

	/ pranje vseh
	
	f tkanin i* fine, l
	»vile, voirte. bombaV
	i *a. tonil, umetne l
	\ svile in cela- J
neia,	
| Čudite se delu, ki ga opravi ta pena brez mila. |
Tinček in Tonček Lo i detektiva
2.
Tinček svira podoknice
Brez ovir in nezgod sta Tinček in Muki prišla do hiše Metkinih staršev. Utaborila sta se pod oknom Metkine kamrice in Tinček je začel svirati na orglice najlepše in najmilejše pesmi, ki jih je znal. Tako lepo in občuteno je sviral, da je bil celo kuža Muki ganjen v dno svojega pasjega srca. Verno je poslušal in se kar topil od blaženstva. Godba, kakor znano, budi v človeku grenke in sladke spomine. Vrlemu kužu je Tinčkovo sviranje gotovo budilo sladke spomine. Spomine na prelepa mlada leta ko so ga še vsi samo božali in ljubkovali in mu stregli z najslastnejšimi prigrizki kot razvajenemu otroku. Malo, prav malo je manjkalo, da ubogi kuža pod težo spominov ni vzdihnil na ves glas: »Kje, oj, kje so tista leta?«
Pa sta nenadoma oba, Tinček in Muki — postala pozorna. Zaslišala sta zvonek dekliški smeh in razposajen deški glas. Tinček se je ozrl in na svojo največjo jezo in razočaranje videl, da stoji Metka pred vrtno ograjo v živahnem razgovoru z njegovim največjim sovražnikom Janezkom. Iz besed, ki jih je ujel na uho, je izvedel, da sta bila skupaj v kinu. Ha! On pa stoji pod oknom prazne kamrice in svira podoknice! Če to ni več kot neumno, si pusti gladko odrezati glavo. Tepček pa tak! Kar orglice so mu padle iz rok, tako se je tresel od togote.
Ko sta se Janezek in Metka poslovila, jo je Janezek židane volje mahnil proti domu. Spotoma si je žvižgal poskočno pesem in se veselo smejal predse, kakor da je našel zvrhano mošnjo cekinov. V tej mladostni prešernosti in brezskrbnosti Janezek ni opazil, da se plazi za njim temna senca, ki kuje proti njemu črne naklepe in bridko maščevanje. Ta senca, kakor vidite, ni bil nihče drugi kot naš ljubi prijatelj Tinček.
mali oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ienllovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Malt oglasi se plačujejo tako) prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega sna£a]a se račune enokolonske 5 mm visoka pelilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložili znamko.
RfrttiHKMaMi
Absolvent
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka. Liub-
orglarske šole v Ljubljani, z odličnimi izpričevali in enoletno prakso, ter liana. Krekov trg tO poleg tega sposoben voditi godbo na pihala, išče primerno službo. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Organist« štev. 3070.	(a)
Nemška vzgojiteljica
mlada, inteligentna — z znanjem francoščine — išče mesto. — Ponudbe upravi »Slovenca« pp^l »Zanesljiva« št. 3075. (b)
Službodobe
Kamnoseke
za izdelavo drobnih kamnitih kock in robnikov -sprejmem za večmesečno delo. Delo stalno, stanovanje in hrana zagotovljena. Takojšen nastop. -Priglasiti se na: Kamnolom, Bosanska Jagodina, pošta Višegrad.	(b)
Denarne zadeve
bančne, hranilniške in po-sojilniške terjatve vseh denarnih zavodov, vrednost. papirje, Vojno škodo Vam kupi in proda
izposluje razne kredite v gotovini na hranilne knjižice in hranilne knjižice na vknjižbo
Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino.
Zanesljive nasvete in informacije glede naložbe kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah dobite edinole pri pooblaščeni Trg. agent, za bančne in kreditne posle Alojzij Planinšek v Ljubljani, Beethovnova ul. 14/11. Telefon 35-10. Za odgovor znamko.
BMHnMMUMMMl
^ ^ Telefon 2039
PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica it. 5.
Trenčkote
vsa oblačila, perilo itd. -v ogromni izbiri • kupite poceni pri Preskeriu Sv. Petra cesta 14. (1)
Vnajcm
Dva pisarn, prostora
pritličju, oba na ulico, Dalmatinovi, oddam za april. Več v upravi »Slovenca« pod št. 2802. (n)
Prodajalko
za Maribor, z manjšo kavcijo, iščem. Nastop takoj. Informacije pri: Fridl — Ljubljana, Ižanska 51, v nedeljo 8. marca od 9 do 12 dopoldne.	(b)
Cenena posojila
do 10.000 Din dajemo. Za odgovor priložite 3 Din znamko. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Jamstvo« št. 3011.	(d)
Potnike (-ce)
iščemo v vseh mestih Dravske banovine v svrho prodaje skupnega imenika telefonskih naročnikov za Jugoslavijo. Možnost velikega zaslužka. Javiti na: »Orip«, Beograd, palača Riunione. b
Prodajalko
spretno, pošteno, dobro računarico, sprejmem za prodajo mlinskih izdelkov. — Ponudbe poslati upravi »Slovenca« v Ljubljani pod »Prodajalka — Uljudnost« št. 3084. (b)
Pridelek dobre mrve v bližini! Okoličani! Interesenti!
Velik TRAVNIK nasproti Kopališča ob Ljubljanici, njive, dalje vrt, pod, kozolec v bližini Trnovske eterkve, se bode oddal polom javne dražbe v zakup v nedeljo, dne S. marca 1936
Interesenti se zbero ob 14 uri (2 popoldne), koncem Opekarske ceste pri mostu ob gostilni „Pri koscu".
javna sodna dražba
dne 13. marca v Šoštanju. 2 hiši, trgovina in gostilna, stavbišče in polja. Najnižji ponudek 123.000 Din. Pojasnila daje Hranilnica dravske banovine v Celju.
Kuharica
perfektna in popolnoma samostojna, se išče za vsa dela. Pojasnila se dobe pri hišniku, Beethovnova ulica 4.	(b)
Posestva
Grad ali vilo
v lepem planinskem kraju Slovenije, vzamem v najem. Ponudbe na po družnico »Slovenca« v Mariboru pod »Ugodna lega« št. 3076.	(p)
Vogalna parcela
ob Jenkovi in Korytkovi ulici (880 m5) naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« št. 2972.	(p)
IG
Javna sodna dražba
V Prevaljah se bo pro dalo na izvršilni sodni dražbi od 11. do 26. marca 1936 50 pritličnih in enonadstropnih stanovanjskih hiš z vrtovi, 408 ha gozdov, njiv, vrtov, travnikov in pašnikov, električna centrala na vodno silo in razni industrijski kompleksi in objekti. Ce-nilna vrednost nad 2 milijona 500.000 Din. Prodaja se bo vršila podrobno v 196 skupinah, gozdovi posebej.
Obrt
Dame pozor! Znižane cene!
Trajna ondulacija 70 Din Barvanje las	70 Din
Ondulacija	7 Din
Pranje glave	7 Din
Salon POLANC, Kopitar jeva ulica 1.
Vrtne ograje
špecijelne, iz železobeto-na, v raznih oblikah, fasade ter vsa stavbna dela v spomladanski sezoni — lično in ceno izvršuje —-Stavbno podjetje Rudolf Terčelj, pri novi šišenski cerkvi, Ljubljana VII. (t)
Prevzem gostilne pri Btagaju
Usojava si vsem cenj. odjemalcem, prijateljem, znancem in dosedanjim gostom naznaniti, da pre-vzameva v nedeljo, dne 8. marca 1936 fftaroznano
gostilno pri Blagaju na Sv. Jakoba trgu 8
Točila bova priznana prvovrstna vina iz vinogradov barona Lazarinija in vsak čas sveže pivo v sodčkih. — Cenj. goste bova vsak čas postregla tudi z gorkimi in mrzlimi jedili po nizkih cenah. Abonenti na kosilo ali celodnevno hrano se sprejemajo. — Vino čez ulico pri litru 1 Din ceneje.
Za obilen obisk se priporočata
PAVEL in LENČI KOŠENINA
]||60SL0lfflNSK3 KlUlGflRNfl • LuUBLtfNA
NOVOSTI:
Suho skladišče
souporaba telefona in prevozna sredstva za blago na razpolago. Poizve se: Ljubljana, Stari trg št. 32, v trgovini. (m)
Kupimo
Zlato
kupujem ter plačam najvišje dnevne cene. - Prevzamem popravila in predelave. F Čuden, Prešernova ulica 1.	(k)
Prima bukovo oglje
kupuje za promptno do bavo Talionica Željeza — Topusko.	(k)
Martin Kukučirt
Hiša v Bregu
LEPOSLOVNA KNJIŽNICA br. 68-str. 425	oez. 80-
Henryk Slenkiemicz
Križarji
11. del.
LJUDSKA KNJIŽNICA str. 471
br. 64-vez. 80 ■

Deset vrtnic plezalk
krepke sadike, pleenobi odpornih sort, v najlepših barvah, same novejše, vmes trajno cvetoče sorte. poštnine prosto —- za 60 Din. Sadjarstvo Dolin-šek, Kamnica pri Mariboru.	(r)
II
Pohištvo
i
Vse pohištvo
prodam zaradi odpotova-nja. Ogledati vsak dan od treh do petih v vili »Na-sta« 4a, Tržaška cesta, š
Sobe
Oddam sobo
opremljeno ali prazno, za 1. april. Rožna ulica 35/1.
CITAJTE !N ŠIRITE »SLOVENCA,.
Dr. Fr. Štele
Umetnost Zapadne Evrope
KOSMOS str. 462, slik 297
vez. 120-—
V kratke ni izide: France Bevk
Kresna Noč • Vihar
Izbrani spisi II. zv. ZBIRKA DOMAČIH PISATELJEV

Danes ponoči je umrl naš dobri soprog, oče, brat, stric -in tast, gospod
Franc Mernik
železniški upokojenec in hišni posestnik
Pogreb bo v soboto, dne 6. marca 1936 ob treh popoldne iz hiše na Šmartinski cesti št. 1 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 13. marca ob sedmih zjutraj v župni cerkvi pri sv. Petru. Ljubljana, dne 6. marca 1936.
Žalujoči sorodniki.
IJredriik; Viktor Oenčič.