Ameriška Domovina /*■ /v* t n i e/i! m—HotwiE1 AM€RICAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGG ONLY NO. 170 National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 6, 1961 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R v ŠTEV. LX — VOL. LX McNamara preureja našo narodno obrambo Obrambni tajnik skuša poenostaviti oskrbo vse vej oboroženih sil z združitvijo v eno samo organizacijo. v WASHINGTON, D. C. — Naše štiri vojallke veje (armada, vojna mornarica1, vojno letalstvo 111 marini) stremijo za čim večjo neodvisnostjo in so na tej poti dosegle že velike irsipehe, toda ne zmeraj v korist učinkovitosti |n varčnosti. Zato je do sedaj š« visaik tajnik za narodno o-fcramibo skušal te tendence zatrem t', navadno z malim uspehom. Sedaij je tajnik McNamara sklenil, da bo združil nekaj nabavnih služb vseh štirih vej v eno samo organizacijo^ ki oo nakupovala vso hrano, obleko, bencin in zdravila. Nova nakupna agencija bo 'imela ogromen po-sei, saj bo nakupila letno blaga Za 0,koli 21 bilijonov. Računajo, da bo pri tem lahko pf-hranila 2 do 4 bilijone dol., bo znala dobro gospodariti. Pentagonu so radovedni, ali bo cNamara imel pri tem več 'Sroče kot njegovi predniki. Koimintslična Kina in preskusi atomske sile MOSKVA, ZSSR, — Med redkimi državami, ki odobravajo moskovski sklep o obnovi preskušanja atomske sile, je Kleča Kitajska. Kakor hitro je niadno zvedela o moskovskem koraku, takoj je objavila svoje veselje nad tem dogodkom. Ve-dela je o njem že preje, zapadni opazovalci so dognali, da je ki-Msko časopisje dobilo podatke o nameravanem koraku že ne-M časa pred objavo. Moskva je verjetno, tako trdijo nekateri opazovalci, napravi-a sv°j korak v sporazumu ali Vsaj z vednostjo Peipinga. Pei-PIng je bil namreč že od začet-a Proti moratoriju, ker se sam Pripravlja na proizvodnjo a tornega streliva. Bilo bi mu neprijetno, ako bi začel s proizvod-Mo ravno takrat, ko sta Moskva Washington proti preskuša-g ^U' -b* r 0 P a ganda svobodnega veta bi to gotovo izrabila za r°Pagando med nevtralci proti peipingu. n j^orda je za celo stvarjo tudi ekaj politične kupčije: Moskva v vprašanju preskušanja a-°mske sile popustila kitajskim ^°varišem, ki se bodo izkazali i9 *0 uslugo hvaležne na pri-0 njem komunističnem kon-resu, ki bo v oktobru v Moskvi. > -----------°------ °Pet granate na Kvimoj ^Taipei, For. — Rdeče kitaj-o°to^tvo je v nedeljo zopet /Nevado otočje Kvimoj pred Bc(dJ° U^a^°' Otočje imajo za-en0 čete nacionalne kitajske Vlade 3 Formoze. v Kitajci so slkušali otočje v Preteklih letih že ponovno za- Edr.1’.^386 P'm posrečilo1, ene države so delno poma-e Pr^ njegovi olbraimbi. V remenski prerok pravi: Pold^n0 0^a™° *n soparno. Po-ne možnost neviht. Najviš-Ja temperatura 85. Ameriški “vohun” prijet v Sovjetski zvezi? MOSKVA, ZSSR. — Uradna poročevalska služba Tass je objavila, da so oblasti prijele 27. julija v Ukrajini ameriškega državljana Marvina W. MačKin-nona, ki baje študira na univerzi v Zah. Berlinu. Pri njem so našli fotografske posnetke “vojaških” naprav in več opisov in beležk o takih napravah. Postavili ga bodo pred vojaško sodišče. V Sovjetsko zvezo je prišel kot turist z avtomobilom skozi Madžarsko in. Češkoslovaško. Jemc Kenyatta istf! Vodnik gibanja “Mau-mau”, ki je zahtevalo na tisoče žrtev med črnimi domačini in belimi naseljenci v Keniji, daje nasvete rojakom. NAIROBI, KEN. — Jomo Ken. yatta, ki so ga angleške kolonialne oblasti pred nekako 9 leti zaprle kot vodnika gibanja mau-mau,” je na svojem prvem večjem javnem zborovanju izjavil, da se v ječi v pogledu vvojih nazorov ni prav nič spremenil. Organizatorji zborovanja so upali, da bodo zibrali kakih 50,000 ljudi na prvi javni nastop Ken-yatte. Prišlo jih je komaj 15,-000. Kenyatta je poudarjal, da je on zagovornik mirne poti k neodvisnosti, svojim rojakom pa je povedal, da je boljše, da delajo in se uče, namesto da popivajo in lenarijo, da bodo sposobni vzeti vodstvo svoje dežele sami v svoje roke. Kenija zavzema del Vzhodno. afriškega jezerskega višavja, kjer je podnebje znosno in primerno na bele naseljence. Ti so si tekom let prilastili najbolj rodovitne predele dežele, pa se sedaj boje za svojo bodočnost. Radi bi svojo imovino prodali in odpotovali na varnejši kraj, pa ni kupcev. Sodijo, da bo najkasneje v dveh letih Kenija neodvisna država. Z Ugando in Tanganjiko naj bi se povezala v Vzhcdno-afrisko federacijo kot jedro za povezavo vse črne Afrike. Vnema za mednarodne umetno jezero na svetu bo v — Sibirija MOSKVA, ZSSR. — Pretekli Velika zaloga SPOKANE, Wash. — Zahodne Združene države imajo skupno okoli 65 bilijonov kubičnih čevljev za posek uporabnega lesa. konference pojemava WASHINGTON, D. C. — Še začetkom preteklega tedna so si prijatelji sistema mednarodnih konferenc meli roke, žito jim je šlo v klasje. V Ženevi je zborovala znana konferenca za kontrolo preskušanja atomske sile; naš izvedenec za razorožitev Mc-Cloy se je razgovarjal — seveda ne preveč hitro in prevečkrat — z ruskim diplomatom Zorinom o konferenci o splošno razorožitvi; za kulisami so na tihem pripravljali sestanek znane četverice zunanjih ministrov ob priliki zasedanja Združenih narodov; pat zanjo naj bi pripravil poseben sestanek angleškega in fran. češkega zunanjega ministra z našim državnim tajnikom Ruskem. Pa je prišel Hruščev in vse te lepe načrte z enim manom podrl. Prijatelji sestankov in konferenc se niso dali oplašiti, že te dni so začeli nadaljevati z akcijo za sestanek in konference. Zgcdilo se jim je pa prvič, da so naleteli na malo simpatij v vseh evropskih prestolicah, celo v Londonu, in da se tudi naša diplomacija v državnem tajništvu sprašuje, o čem naj na teh sestankih liin konferencah sploh govorijo. Ali nas ni Moskva že dostikrat vodila za nos? Ali ni še prelomila vsako dano besedo, govorjeno in pisano, kadar je bilo to v njenem interesu? Ali, si hoče naša diplomacija, ki je za kenfe-renceč zopet polomiti zobe? Delo za zaklonišča se premaknilo z mrtve točke WASHINGTON, D. C. — Prir pravili1 smo že vse mogoče utvari za slučaj vojne, samo za svojo osebno varnost ni nihče ne mislil ne poskrbel. Zamujeno hoče sedaj popraviti tajništvo za na redno obrambo. Po vsej deželi hoče pregledati velika poslopja, ki bi mogla biti z malimii stroški hitro preurejena v zasilna zaklonišča. Na ta način bi mogli obvarovati najmanj 50 milijonov ljudi vsaj te den so zaprli prvo 150 ton težko1 zatvornico na ogromnem jezeru na reki Angari, ki teče iz Bajkalskega Jezera proti zahodu v Jenisej. Ko bodo v naslednjih nekaj dneh zaprli še pet drugod za-tvornic, se bo začelo za jezom nabirati največje umetno jezero. Dolgo bo okoli 350 milj, široko pa do 15 mdj. Imenujejo g« po kraju Bratsk, ki so ga morali prestaviti s starega mesta na breg novega jezera. Staro naselje bo zakrila voda. V celem so morali preseliti preko 100 vasi in mestec, od katerih je Bratslk največji, saj ima -koli 50,000 prebivalcev. Predsednik Doma Rayburn na zdravniškem dopustu WASHINGTON, D. C. — Predsednik Predstavniškega doma Rayburn si je po 49 letih službe v Kongresu vzel prvi Kra. tek zdravniški dopust, muči ga namreč trganje v hrbtenici. Pri odhodu je rekel, da pride lahko nazaj v “treh urah ,” če bo sila velika. Zdravniki trdijo, da ni nobene nevarnosti za njegovo zdravje, toda mož ne izgleda dobro že na prvi pogled. Njegov začasni namestnik je kongresnik McCormack. Nerazumljivi umori MIDLAND, Tex. — Dekle, ki ji je komaj 13 let in njen 32 let stari ljubimec sta priznala, da sta umerila štiri osebe z namenom, da se prilastita njihovega denarja. Pri tem se je izkazalo, da trije umorjeni niso imeli nobene gotovine, četrti pa le — $16. Par je stopil na pot roparskih umorov preteklo sredo, pa bil v soboto prijet tu. Oblasti so obtožile 32 let starega Johna Ed-wina Myears umora, njegovo 13 let staro spremi j evalko Danno Marie Stene, ki izgleda sicer, kot bi jih imela 20, pa zaradi ugrabitve in umora. PREDSEDNIK ZDA UKAZAL NOVE ATOMSKE PRESKUSE John F. Kennedy je včeraj pozno popoldne odredil obnovo preskusov atomskega orožja v laboratorijih in pod zemljo, kar bo onemogočilo širjenje radioaktivnosti v ozračje. Poudaril je, da zaradi obnove poskusov v Sovjetski zvezi ni imel “druge izbire.” — Velika Britanija za enkrat nima nobenih načrtov za obnovo preskusov. WASHINGTON, D. C — Ko je Sovjetska zveza včeraj v kratki dobi od preteklega petka razstrelila že tretjo atim-sko bombo, je predsednik Združenih držov spoznal, da Združene države ne smejo več dolgo čakati z obnovo lastnih poskusov, če nočejo spravljati v nevarnost lastno deželo. Tako je včeraj popoldne objavil, do je dal ukaz za obnovo preskusov pod zemljo in v laboratorijih, kar ne bc povečalo radioaktivnosti v ozračju. Izjavil je, da njegova ponudba Sovjevski zvezi za končanje vseh preskusov v ozračju še vedno velja. Amerika in Anglija sta Sovjetiji predložili, naj bi tako izjavo dale skupno najkasneje v soboto, 9. septembra, v Ženevi in jo nato dale vpisati v tajništvu Združenih narodov. Sovjetska zveza na to ponudbo doslej ni dala nobenega odgovora. = Predsednikovo izjavo je pre- prahu. Taka bomba ne bi bila Kam z breskvami? ST. CATHARINES, Oni. — pred radioaktivnostjo, ki nastaja 'Breslkve se upogibajo pod krasni- cb atomslkih eksplozijah. mi zrelimi sadovi, za katere pa Polovica zaklonišč naj bi bila trenutno ni pravega zanimanja gotova že do konca letošnjega leta, ostanek pa do konca pri-hodnjega. Vprašanje zaklonišč proti bombardiranjem seveda s tem ni niti načeto. na trgu. Ta je založen s sadjem preko mere. Povpraševanje po zrelih breskvah je premajhno, da bi moglo pospraviti bogato letino. bral časnikarjem ob 5:15 popoldne njegov tiskovni tajnik Salinger. O njej so bili preje obveščeni vodniki Kongresa in vlade Vel. Britanije, Francije in Zah. Nemčije. Iznenadila dejansko ni nikogar, po tretji sovjetski eksploziji včeraj je bilo jasno, da Združene države obnove preskusov ne bodo več mogle dolgo odlagati. Prvi preskusi bodo izvedeni še ta mesec. Združene države so poskusile tekom treh let vse, kar je le mogoče in združljivo z varnostjo dežele, da bi dosegle s Sovjetsko zvezo sporazum o končanju preskusov. Sovjeti so razgovore zavlačevali, dokler ni čas za nje dozorel: in so začeli z novo vrsto preskusov. Svobodni svet ni imel nobene druge izbire kot obnoviti preskuse tudi sam, kot je poudaril Kennedy v svoji izjavi. Dva cilja Vojaški strokovnjaki pravijo, da skušajo Združene države doseči z novimi preskusi v glavnem dva cilja: dati atomskemu strelivu večjo silo z ozirom na težo in izpopolniti zlasti malo faktično atmosko orožje, ki bi bilo primerno za uporabo na bojnem polju. Združene države so v načelu rešile vprašanje “čiste” atomske bombe, to je bombe, katere eksplozija ne bi puščala v ozračju nobenega radioaktivnega važna samo za uporabo na bojišču in v napadih na sovražnikovo vojaška in industrijska središča, ampak prav tako tudi za obrambo proti medcelinskim raketam. Angleži ne bodo obnovili preskusov LONDON, Vel. Brit. — Zunanje ministrstvo je izjavilo sinoči, da Vel. Britanija trenutno nima nobenega namena obnoviti preskuse atomskega orožja, tudi ne takih, kot jih je napovedal Washington. Angleški vladni krogi niso pokazali nobenega posebnega iz-nenadenja nad ameriško obnovo preskusov, pri tem opozarjajo posebno na to, da bodo Združene države preskuse izvajale pod zemljo, kar ne bo povečevalo radioaktivnosti ozračja, med tem ko jih Sovjeti izvajajo prav v ozračju, kar je nevarno človeškemu zdravju. Obnova preskusov atomskega orožja ZSSR nepričakovana WASHINGTON, D.C. — Da- veza je bila torej ohlapnejša. aes obstoji že prava veda, ki se peča samo s tem, da bi uganila, kaj vse namerava Moskva na političnem polju v bližnji in daljši bodočnosti. Ima srečo, da marsikaj pravilno napove. Zadnji teden je njena sposobnost popolnoma odpovedala. Niti njej niti komu drugemp ni prišlo na misel, da bi Kremlj sam začel na lastno pobudo s preskušanjem atomske sile. 'Kremlj je bil namreč v tem pogledu bolj vezan kot naša ad- Teoretično vzeto bi bila Amerika lahko razbila že itak brezuspešno konferenco in začela s preskušanjem, Sovjetska zveza pa je bila vezana na našo inici-jativo. Kot je že v navadi, se Moskva ni dosti zmenila za svojo obvezo in začela s preskušanjem kar na svojo roko brez ozira, kaj dela ali namerava napraviti Amerika. Značilna je pri tem hitrost, s katero je začela preskušanje. Prvi poskus se je vršil že po par ministracija. Svoje dni se je Ei- dnevih po moskovski izjavi. Pri- senhower na nasvet svojih svetovalcev prostovoljno obvezal, da ne bo Amerika nadaljevala preskušanja atomske sile, dokler bo kontrola preskušanja predmet debate znane ženevske konference. Moskva se je nasproti temu obvezala, da tako dolgo ne bo preskušala atomske sile, dokler je svobodni svet ne bo. Ako bi držala besedo, bi morala čakati, da Amerika začne znova s preskušanjem. Naša ob- prave za tak poskus so morale trajati precej dolgo, tako trdijo atomski strokovnjaki. Iz tega se da napraviti sklep, da so v Moskvi že pred precej časom sklenili, da obnove preskušanja in s tem zopet enkrat prelomijo dano besedo. Pri nas je bil položaj čisto drugačen. Kot je znano, sta bila dva tokova. Prvemu se je zdela naklonjenost svetovnega mnenja važnejša od preskušanja; bil je proti samolastni obnovi preskušanja. V drugem toku so plavali voj alki in at Omski strokovnjaki, ki so zahtevali zmeraj bolj odločno, naj jim Kennedy dovoli preskušanje. Predsednik je očitno okleval. Nihče ni računal, da se bo kmalu odločil. Zato ni tudi atomska komisija nič hitela s pripravami na zopetno p r e s k ušanje atomskih eksplozij. Tako je prišlo do tega, da je moskovska napoved o ponovnem preskušanju najbolj zadela ravno Atomsko komisijo, saj je še pred par tedni organizirala novo akcijo v naši javnosti, naj vendar dežela začne resno misliti na preskušanje. Atomska komisija se je torej nepričakovano znašla v neprijetnem položaju. Videla je, da ima predsednik Kennedy sedaj odprto pot, da lahko dovoli ponovno preskušanje, da pa ona sama ni na to pripravljena. Takojšnje predsednikovo dovoljenje ne bi torej imelo nobene praktične vrednosti. V administraciji so to zadrego skusili spremeniti v čednost, kar se jim je deloma posrečilo. Za javnost so začeli trditi, da predsednik še noče dati dovoljenja za preskušanje, ker je še zmeraj prepričan, da komunistični arzenal atomskega orožja ne pomeni zaenkrat nobene resne nevarnosti za našo narodno varnost Predsednik se torej o-botavlja, akoravno ima svobodne roke, da bi Amerika začela s preskušanjem. To se da lepo izrabiti v propagandne namene, seveda ne za dolgo časa. Med tem se bo Atomska komisija pripravila na svoje delo in predsednik bo lahko “z obžalovanjem” pristal na to, da začne z atomskimi eksplozijami. Vse skupaj ni usodno za našo narodno varnost, pove pa v na zorni obliki, kako neokretne so velikokrat demokratične vladavine, posebno takrat, kadar jih zadenejo nepričakovani dogodki. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je odobril pomoč tujini v okviru že podpisanega zakona $3,657,500,000, celih $596,000,000 manj kot jih določa v ta namen zakon. DETROIT, Midi.— General Motors in Unija avtomobilskega delavstva sta izjavila, da sla se sporazumela za podaljšanje sedanjih razgovorov, ki kažejo “napredek”, do prihod-njega ponedeljka. Sedanji rok poteče danes ob desetih dopoldne in predsednik Kennedy je zato še včeraj obe stranki pozval, naj se trudita za sporazum brez štrajka. BRAZILIA, Braz. — Podpredsednik Goulart je včeraj priletel sem in se razgovarja z vodniki Kongresa, da bi preklicali spremembo ustave, ki spreminja Brazilijo v parlamentarno državo in priznava predsedniku republike le malo dejanske oblasti. BEOGRAD, FLRJ. — Vodniki izvenblokovskih držav so včeraj zaključili svoje posvete in poslali v Washington predsednika Indonezije Sukarna in predsednika Mali Keita, da pridobita Kennedya za neposredne razgovore s Hrušče-vim. Istočasno pojde predsednik Gane Nkrumah v Moskvo, da pridobi za neposredne razgovore s Kennedyem Hru-ščeva. Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Carniola Hive No. 493 The Maccabees ima nocoj ob 7:30 v SND na St. Clair Ave., soba št. 1, mesečno sejo. V Evropo— Mr. John J. Grdina z Lake Shore Blvd. je odletel v Rim, kjer se bo pridružil Mr. in Mrs. Franku Jakšiču, svoji ženi in Mrs. Alice Vidmar, ki so na poti okoli sveta pripluli te dni v italijanski Napoli. V Evropi bodo ostali še okoli dva meseca. Vse potrebno za pot je uredila pot. pis. A. Hollander. Pozdravi— Delegati Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ Johana Mervar, Joseph Ponikvar in Joseph Straub pošiljajo svojim prijateljem in znancem pozdrave s konvencije ZSZ v Pueblo, Colo. Rokoborba— Jutri zvečer bo glavna zanimivost na tekmovanju poklicnih rokoborcev v Areni nastop Wrighta in Brazila proti Japoncema Satu in Taru Keomuka. Nastopila bosta tudi brata To-los. Začetek tekmovanj ob 8:30. V uradu so se zglasile— Urad in tiskarno Ameriške Domovine so včeraj obiskale iMrs. Angela Kastelic iz West Allis, Wis., in Mrs. Frances Klun ter Mrs. Mary Vodičar iz Eu-clida. Pryatel brez tekmeca— Sodnik Louis Petrash je včeraj preklical svojo kandidaturo proti predsedniku mestnega sodišča Avgustu Pryatelu, našemu slovenskemu rojaku. Petrash je izjavil, da je to storil iz “družinskih in osebnih razlogov” in ker je s svojim položajem “čisto zadovoljen”. Napovedovali so, da bo to najbolj trda in zanimiva borba v prihodnjih volitvah. Uradna organizacija Demokratske stranke pod vodstvom R. Millerja se je nagibala na Petrashovo stran, med tem ko so pristaši sen. F. Lauscheta na strani Pryatela. ------o----- Ali čitate Mauserjev izvirni roman LJUDJE POD BIČEM? Češke oborožene sile v pripravljenosti PRAGA, CSR. — Češka vlada je postavila svojo armado v stanje pripravljenosti, je izjavil predsednik Novotny preteklo soboto, kajti kapitalisti so postali preveč agresivni v berlinski krizi in mora komunistični svet biti pripravljen na vse. To vedo tudi v Varšavi, toda Gomulki se ne mudi. Zaenkrat se je njegova komunistična stranka zadovoljila s tem, da poziva poljski narod, naj z vsemi sredstvi podpre moskovsko stališče. Poljska javnost si poziva ne jemlje k srcu, se vdaja misli, da bo poljski narod pač doletelo to, kar mu je namenila usoda. PARIZ, Fr. — Predsednik De Gaulle je na tiskovni konferenci poudarjal, da more rešiti svet pred novo vojno le skrajna odločnost in trdnost zahodnih sil. Do vojne Lo po njegovem prišlo le, če se za njo odloči Hruščev. Tega more pred tako odločitvijo zadržati trdnost in enotnost svobodnega sveta. Ameriška Domovina A-M C M I |vaira 990” znaša 36.6 m, le^° l vso tiho, nato pa ves rdeč v lice -slaviji vršijo brezštevilne in ne- jpa je dolgo 42.5 in visoko’12 o16', med nje prepirljivi črni mladci, začne direktor vpiti: “Ven sodr- nebne ogromne vojaške in civil- trov. pevala sledeča popevka v posmeh paradam: “Kaj zato če narod strada, švef rešila bo parada. Po končani vojni vse do danes se v Rusiji posebno pa v Jugo- Stari zapiski o sončni dejavnosti Čeprav imajo znanstveniki moderne pripomočka, s katerimi proučujejo po najsodobnejših metodah aktivnost na sončni površini, vendarle vsaj za pri' me,rjavo uporabljajo stare grško in kitajske zapiske, spričo katerih lahko spremljajo sončno dejavnost v minulih 17 stoletjih. Antični zvezdogledi so se za-nima/li za tako imenovane sončne pege že v tretjem stoletju pred našim štetjem. Ugotovitve o aktivnosti na površini, Sonc8; so ohranjene na srednjieveških stenskih slikah in risbah, ki s° jih odkrili na Kitajskem. Tudi po tem, gradivu so strokovnjaki ugotovili obdobja močne in šibke sončne dejavnosti1 ter nepravilnosti v znanem N' letnem oirklusu. Leta suše i*1 lakote' v življenju azijskih narodov se v zgodovinskih zapiskih pegasto kažejo kot posledica teh ciklusov. Sodobne znanstvene1 metode izpopolnjujejo ugotovitve, ki jih vsebujejo ti stari dokumenti, po metodi radioaktivnega ogljika pa bodo znanstveniki lahko sledili cikluse sončne aktivnosti nazaj do začetka drugega stoletja pred našim štetjem. Potniška letala blizu zvt>' čne hitrosti še letos naj bi se vključila redni letalski promet letala “Convair 999,” katerih največja možna hitrost znaša 1028 km France Bevki Smrt pred hišo Janez se je osramočen u-ttiaknil. Srce mu je bilo. Bil je razjarjen na vse. Pokazati se ni hotel. Okno se Je počasi zopet zaprlo; študent je dejal: “Grem gledat, kdo je?” “Ne hodi”, je dejala Cilka. “Ne bo ga več!” “čemu bi si ga ne ogledali?” Janez ga je videl, ko je stopil s šibo na prag in lovil z očmi po temi. Dolgo ni mogel ničesar razbrati. Končno je izločil iz mraka temnejšo postavo in je stopil proti nji. “Kdo si? ,Kaj delaš tu?” Janez se ni premaknil ne zinil besede. “če si pošten, se oglasi, sicer te naženem s to palico”. V tem hipu študent ni razločil obraza, razločil pa je blesk noža v roki temne postave. Zamahnil je s šibo in udaril Po bleščečem. Ni zadel. V tistem hipu se je telo neznanca usločilo in planilo proti njemu. Polde je začutil skelečo bolečino v nogi nad kolenom in slišal beg človeka . . . Ko je stopil študent na prag izbe, je bil bled. “Kje je?” “Nič ni”, je dejal in začutil, da iz skelečega mesta lije topla tekočina in teče v čevlje. Težko je stopil do klopi ob peči in sedel. “Zabodel me je vrag!” Svatje so zavpili in poskočili. “Saj ni hudo”, je dejal študent. S strahom so opazili, da mu lije kri iz čevljev. “Pajčevine. Zavežite mu nogo!” Sezuli so ga in mu obvezali rano, položili so ga na posteljo, ki se je močila od krvi. Proti jutru se je študent onesvestil in umrl . . . \ 3. Janez je prišel domov, stopil je v klet in si natočil žganja. Ko je prišel v izbo, je videl očeta, ki še ni šel spat in so ga njegove oči v začudenju prodi rale. V pričo očeta je izpil polovico žganja in del glavo v dla ni. Nato je šel po sobi gori in doli kakor lev po kletki in se ni mogel umiriti. Oče je od velikega začudenja jedva dobil prvo besedo Kaj ti je Janez, kakšen si?' “Pustite me!” se je stresel Kakor da gre neznana bolest skozi njegove besede, so zvenele pol v joku in kesu. “Človeka sem zaklal”. Če sin tisti hip zamahnil z no-žem po očetu, bi ga ne bilo za delo tako nemilo. Sesedel se je ^n zastokal, da bi se kamnu usmilil. “Ti si to naredil? Ti si to na-redil? Mater si ubil!” 'Sin je bežal iz hiše . . • Oče je vpil za njim, da strašno odmevala hiša: “Pahnil si nas v brezdno! O!” ^so dolgo noč do jutra so yideli begati senco po cestah in po polju. Vso dolgo noč do •lutra je pil Janez žganje in se ni mogel upijaniti, mislil je na Srnrt, a se ni mogel umiriti. V driske je položil vso svojo no-tranjost; ti vriski so rezali tišino kakor krik krokarjev in naznanjali bedečemu očetu, °d hodi s svojo obteženo vestjo!” “O, pahnil si nas v brezdno!” .i Proti jutru je šel Janez k in stopil k orožnikom: Kklenite me!” 4. Poldeta so pokopali, k Ko-sanovim se je naselila nedopo-Vedljiva žalost. S študentom je n mrlo njih upanje, ves njih Ponos. Pokopali so življenje ene družine. Pri Graparju so odložili že-nitovanje. Ko se je vršilo, je bilo tiho in se Cilka ni posmejala na njem. Brdarjeve družine se je prijelo ime: “družina ubijalca”. Kdor izmed dveh družin je srečal enega izmed njih, ga ni pogledal v oči; v velikem loku so hodili drug mimo drugega. Brdarjevi so čutili prekletstvo, ki je leglo nad nje. Prst sosedov, ki je kazal na hišo, je bil težek kot svinec in je rezal kot jeklo. Vse oči in besede so bile uprte v sramoto; še v delo in molitev se je ta sramota grenko primešala. “Delajmo!” je dejal Brdar in dogodka ni več omenil v družini. Vendar mu ni šel ta dogodek ne iz glave ne iz srca. Brdarjev zadnji las je osivel, plešo ge mu uklonila, čez čelo se zarezale gube. Franceta ni silil več, naj se ženi, delo na gmajni je počivalo, kakor da ne veruje več v lastno besedo; “Vsakemu svoje posestvo!” Komu? Temu, ki je pri vojakih? Temu, ki je v ječi in bo hodila sramota z njim in z družino? Najstarejšemu, ki hodi zagrenjen sam nad seboj? Najmlajšemu? . . . Brdar si ni znal odgovoriti. 5. Ves Vzglavnik in pol fare je )ilo navzoče v porotni dvorani, ko so sodili Janeza. Mržnja sosedov je gledala v klopi gledalcev, odražala se je iz prič. Ljudje se ubijalca boje. In naj je pravica na njegovi strani, jih obide strah v njegovi bližini, kakor da je ubiti člo veka njegov poklic. Ne marajo ga več. Hočejo, da je daleč proč, da jim niti njegova senca ne pade več na pot. Tako se je zgodilo, da je ce-o brat pričal zoper njega, ko je opisoval njegov značaj, njegovo razmerje do sosedov in posebej do študenta in do Cilke. Tudi neprevidna Janezova oeseda v minuti, ki je bila najšibkejša, je prišla na dan. Sodniki so zazijali, državni pravdnik je odvažno prikimal, zagovornik pa je zamahnil z roko: “Tega bi vam ne bilo treba govoriti”. Janez je stal trmasto pred sodniki) odgovarjal je kratko, kot da mu težko denejo vprašanja in ga celo žalijo. Porotniki so bili resni možje in so se pol ure posvetovali. Po preteku pol ure so prišli in pritrdili uboj. Sodniki so razglasili razsodbo: “šest let ječe”. Tiho je bilo v dvorani. Vseh oči so bile uprte v Janeza, ki ni trenil, gledal je v tla, kot bi iskal rešitve v pobarvanih deskah. 'Ko so ga odpeljali, je pogledal po občinstvu. Njegove oči so iskale Cilko. Ni je bilo. Laže mu je bilo, da se vsaj ene oči niso pasle na njem. Za ves ostali svet mu ni bi’o mari. Odšel je v ječo . . . 6. Zaplotnik je bil že od mladosti zaprt sam vase, po Jerič-nem odhodu se je zaprl še bolj. Tončka je bila bolehnejša, zdelo se mu je, dH je šel ves trud njegove moške dobe v nič in nima nikogar, da bi oslonil nanj svojo zapuščenost. Pričel je piti. Nestrpen je bil sam s seboj med zakonca je legel prepir, ki je podžgal pekel. V Zaplotniku se je naselil strah, pred katerim je bežal, kakor pred samim seboj. “Kam? Kaj sem storil?” (Dalje prihodnjč) *i£y«NSKA. Somi izginjajo iz Vrbskega jezera Vrbsko jezero je kras koroške dežele, ob katerem se v teh dneh gnetejo tisoči dopustnikov in letoviščarjev z vseh vetrov, ženske v pisanih oblekah in kopalkah, pri katerih štedijo z blagom, kot da bi bilo na karte, rjavi moški v športnih “dresih” dajejo jezeru pester, svetovljanski izraz. Rahel vetrič, ki se poigrava z valovi, snežnobela jadra jadrnic in brzi, motorni čolni poživljajo prijetno sliko. Toda pod vodno gladino je drugače. Običajni, ali pravilneje naravni prebivalci jezera, ribe, namreč poginjajo v velikem številu, tako da se naše idilično jezero (spreminja v pravcato ribje pokopališče. Kot pravijo strokovnjaki pri agrarni oblasti, so lani v letni sezoni potegnili iz vede dnevno po 20 do 25 poginulih jezerskih somov, ki so že dosegli težo okrog 25 kilogramov. Tudi letos v zadnjih tednih so znova opazili množično poginja-nje somov. Ribiči ob Vrbskem jezeru so zaskrbljeni, kajti po njihovem računu je doslej poginilo že o-krog 80 odstotkov vseh somov v Vrbskem jezeru in taiko bedo, alko bo sedanji ritem poginjanja somov šel naprej, kmalu potegnili iz Vrbskega jezera poslednjega poginulega soma. Glede vzrokov poginjanja somov si strokovnjaki še niso povsem nai jasnem. Tudi strokovna mnenja 'in raziskave pri institutu za riibarstvo dunajske V d s o k e šole za kmetijstvo niso mogle za gotovo ugotoviti, kaj navaja some k prezgod-njiemu koncu. Sumljivih pojavov je več. Večina se strinja v red v jezeru. Zaradi ropota in tresljajev, ki jih povzročajo motorji, so namreč tudi tiste vrste rib, ki se običajno drže vodne gladine, prisiljene, da se pomaknejo v globino, 'kjer je več miru. Tako so ribiči ugotovili, da so se ščuke, ki običajno žive v pasu od 10 do 15 metrov pod globino Pojav teh roparskih rib v globljem pasu pa zopet ogroža druge ribe, ki so ondi dotlej mirno živele. Na večini podobnih evropskih jezer so promet z motornimi čolni že pred leti prepovedali, da zaščitijo ribje bogastvo voda. Ne toliko iz ljubezni do rib, ampak predvsem zaradi tega, ker vrše tudi ribe v naravi svojo potreb- Uganda, pomembna dežela vzhodne Afrike, se tudi pripravlja na neodvisno življenje S sosednjo Tanganjiko in Kenijo naj bi se združila v Vz-hodno-afriško federacijo, za kar se posebno poteguje vodnik Tangannjike Julius Nyerere. Ali se snuje v Ugandi nekaj podobnega, kiort se je zgodilo v ,Kongu, se vprašujejo ne le v KampaTi, glavnem mestu dežele, temveč v vsej Vzhodni Afriki. Ob koncu minulega leta so se začeli v Bugandi, najbolj razviti pokrajini Ugande, ostriti odnosi do britanske protektoratske oblasti. V Ugandi, ki je nekoliko manjša od Velike Britanije, živi okoli 6.5 milijona ljudi, med katerimi je 70,000 Azijcev in kakih 10,000 Evropejcev. Pred približno sto leti sta britanska raziskovalca Speke in Grant na poti proti izviru Nila naletela blizu sedanje Kampale na prestolnico bugandskega kralja Mu-tese I. Potem so se skušali v deželi uveljaviti razen Britancev tudi Francozi, Nemci in Arabci, proti koncu prejšnjega stoletja pa je kralj sklenil z Angleži prvo, kasneje večkrat spremenjeno pogodbo. Pleme Baganda je z nekaj nad milijon ljudi največje me|d 13 rodovi v Ugandi. Na njegovem ozemlju, ki zavzema četrtino vse še kakih 800,000 no funkcijo. Tudi za Vrbsko jezero SO' ribiči zahtevali podobno 1 Ugande, živi prepoved, toda hotelirji se krče-1 elanov raznih drugih plemen, ka-vito branijo. Šport z motorni- j terih poglavarji so do oblasti mi čolni, posebno pa vodno smu-1 Bagandov prav tako nezaupljivi Čanje, privablja vsako leto obili- Škot knezi drugih treh ugandskih co denarnih gostov, posebno iz j pokra j in. Vladar Bugande in Nemčijd, da tukaj uganjajo ta ;prvi med plemenskimi poglavar, šport, ki ga na nemških in švi-j ji ,te pokrajine je “kabaka,” carskih jezerih ne smejo. Prvo, kralj Mutesa II., po vrsti: sedem- delno zmago so pa ribiči že dosegli. Od 1. januarja 1962 bo promet z dvotaktnimi motorji, ki puščajo največ oljnih ostan- intrideseti vladar neprekinjene oblasti kabakov. Kraljevsko palačo na griču Mengo na robu Kampale — pri- kov in povzročajo naj večji ■ poveduje poročevalec ki je ne-hrušč, prepovedan. Ali bo to '.'davno potoval po Vzhodni Afri-somom v Vrbskem jezeru prine. |kj — straži 56 domačinov v bri-slo potrebno odtpomoč, bodo pa taniskih uniformah. Vsako iz- steni pa visijo simboli 45 bu-gandskih rodov in plemenskih skupnosti: rastline, živali itd. Bugandiski parlament je: neke vrste konkurenca tistega, ki so ga po svoji zamisli in načrtih zasnovale britanske oblasti in ki velja za vso Ugando. Podme vi zbuja Kampala videz poslovno vsestransko razgibanega središča dežele. Mesto šteje kakih 47,000 prebivalcev, med katerimi je okoli 20,000 Azijcev in blizu 3,000 Evropejcev. Azijci, večinoma Indijci in Pakistanci, se kaikor v vseh vzhodno-afriških deželah ukvarjajo v glavnem 9 trgovino. Množica raznih narodnosti daje slikovito zunanjo podobo mestu, ki je zgrajeno na sedmih gričih, na katerih se vrstijo hindujska svetišča, snežno, bele džamije ter kamnite protestantske in katoliške cerkve. V Kampalij ki bi se ji po naše reklo “mesto antilop,” je tudi po vsej Afriki znana univerza Ma-kerere. živali, po katerih je mesto dobilo ime, in še: mnoge druge si lahko obiskovalec ogleda v slovitem naravnem parku. Uganda velja za naj večjo pridelovalko kave v Britanski skupnosti, ima pa tudi nekaj industrije, ki ji daje potrebno energijo centrala, zgrajena na kraju, kjer teče Nil iz Viktorijinega jezera (drugega največjega na svetu). Po 6,000 kilometrih cest vozi blizu 40,000 motornih vozil, razen teh pa ima dežela tudi 350,000 koles. -------o------- Bankovci iz umetne snovi Ruski velesejem v Toki-ju samo za propagando TOKIO, Jap. — Moskva je organizirala svoj velesejem v To-kiju. Japonci so mislili, da bo to res prava gospodarska razstava, ki bo dala priliko za kupčije. So se temeljito zmotili. Na velesejmu je bilo razstavljeno dosti blaga, toda slabe kakovosti in v mali izbiri. Čuvaji razstave so bili res samo čuvaji; njihova naloga je bila, da varujejo blago, kar so tudi odkritosrčno priznali tokijskim trgovcem, ki so spraševali po cenah in dobavnih rokih za posamezne predmete, ki so se zanje zanimali. Zato pa je bil velesejem bogato založen s tiskano propagando, nad katero je visela 80 čevljev visoka Leninova slika. Ta je radi svoje velikosti še najbolj padla v oči vsem obiskovalcem. Kupčije seveda na takem velesejmu ni bilo sklenjene nobene. Moški dobijo delo Delo za moške Išče se moške za vrtnarsko delo. Kličite PO 1-6562. (172) med bugandskih plemen oprav-jlja na tem dvoru posebne dolžnosti: eni so kiuharji, drugi vra- šeKe videli. Ekvadorske ali kongoške banane Največji tihotapski škandal z tarji, tretja dvorni godbeniki, bananami po vojni je prišel te!Od palače se pride po “kraljev-dini na dan na Koroškem. Vanj j siki milji,” široki asfaltni cesti, sta zapleteni dve koroški firmi j do poslopja bugandskega parim več dunajskh veleuvozniKov lamenta—imenuje se “lukiiko” tega sladkega tropskega sadu. Z lažnimi carinskimi deklaracijami o uvozu banan so ti tr- 'tem, da so motorni čolni glavni goved oškodovali državo za, tež- krivei, da postaja Vrbsko jezero like miijome. V trgovini sta * l A-»"l! Tdn 1T- /A ll nvF/-\ V> r» W* _ ■ v»/-vA ./-liTilrv •tTV’ioFl |V\ r\ V* r» CMV4/"V nam- rilbji, ‘britof.’ Vsako leto namreč na Vrbskem jezeru motorni čolni pokurijo 350,000 litrov bencinske mešanice in talko gre skozi izpušne cevi v vodo okrog 7000 -litrov strupenih in škodljivih ostankov zgorelega bencina. Ti c Stanki se potem počasi usedejo na blatna jezerska tla. Somi so pa talkozvane “talne ribe,” drže se vodnega dna. Talko pridejo v dotiko z ostanki bencina in olja im to< pomeni zanje smrt. Ropot motorjev pa je, pravijo dalje ri. reč dlvie: vrsti banan, ene ki rastejo v Ekvadorju, republiki ob Pacifiškem oceanu v Južni Ameriki, druge pa rastejo v A- ki ga sestavlja 92, delno imenovanih poslancev. Zasedanja, ki so zmes starih bugandskih posdvetovanj in pa zborovanj v britanskem parlamentu, začne kabaka z otvoritvenim govorom. Sedi na, prestolu, za katerim je zraven slik treh zadnjih kalbak tudi podoba frilki, v žalostno znanem Kongu. : britanske kraljice, na nasprotni Ker je bila carina za banane iz j Konga precej nižja od onih iz Ekvadorja, so uvozniki svoj sladki sadež, ki je v resnici prišel iz Ekvadorja, prekrstili v kongoškega. Pravijo, da ,so afriške (kongo. ške) banane sicer nekoliko slajše, a zato prej zgnijejo', dočim so biči, sploh zmešal ves naravni | ekvatorske banane nekoliko manj sladke, a zato bolj trpežne. Razlike v sladkobi pa nestrokovnjak sploh ne občuti. Pač pa jo bodo bridko občutili trgovci — ki nofclsine sploh poskusili niso — ko bodo morali plačati več mli-jonov šilingov kazni. Tako se pač na svetu marsikatera siad-kost rada spremeni v bridkost. Delo na vi tu Moški vajen kmečkega ali vrtnega dela, dobi zaposlitev, $1.00 na uro. Kličite EV 2-8087 zvečer po 6. uri. (171) Ženske dobijo delo Hišno delo Išče se Slovenka, da bi čistila sobe vsaki petek. Kličite EX !-2497. (174) MALI OGLASI Stanovanje se odda Tri neopremljene sobe s kopalnico se oddajo odraslim ali zakoncema na Miller Ave. v Euclidu. Kličite KE 1-2376. (172) V nekem stuttgartskem laboratoriju so preizkusili izvedljivost zamisli, da bi sedanje papirnate bankovce zamenjali plastičnimi, ravnatelj angleške državne kovnice pa je nedavno predlagal, naj bi izdelovali iz plastičnih snovi nekatere kovance. “Papirnati bankovci se mečkajo In umažejo, plastične pa je mogoče prati,” pravijo zagovorniki zamisli, bančni strokovnjaki pa poudarjajo druge prednosti plastičnih bankovcev. Po njihovem mnenju bi jih lahke ustrezni stroji šteli in sortirali, pa tudi povezovali in jih preluk. njane natikali na palice določene dolžine. Pravijo, da bi se denarnim zavodom s tem odprle novie možnosti za racionalizacijo poslovanja. Se posebej pa bančniki ome-njajio dejstvo, da bi bilo iz plastičnih snovi izdelan bankovce mnogo teže ponarejati. Plastičnim listom za bankovce bi lahko zagotovili natančno določeno električno prevodnost, z ustreznimi instrumenti bi na prvi pogled ugotavljali njihovo specifično težo, razen tega pa bi jih pri proizvodnji lahko ubrali na določen ton, ki bi ga pri preverjanju ugotavljali z akustičnimi aparati. Poljubno zmes vseh teh lastnosti bi morali ponare-jevaloi toliko časa preverjati, Dvostanovanjska hiša naprodaj V Euclidu je naprodaj dvostanovanjska, čisto nova zidana hiša, 6-6, vsi prostori v enem nadstropju, vse podkleteno, poldruga kopalnica, $33,900. UPSON Realty (o. > j RE 1-1070 499 E. 260 St. (172) Naprodaj Pontiac avto z dvemi vrati letnika 1954 v dobrem stanju za $125; Franz Electric Metronome (s knjigo) $10; mahagonijeva toaletna mizica $10; dva moška plašča št. 38-40: tweed $20, gladki $15; žensko kolo $8. Kličite IV 1-7090. (x) Hiša naprodaj enodružinska, 4 spalnice, aovi plinski furnez, bakrene cevi. V Collinwoodu. Kličite PO 1-4976. ________________-(172) Hiša naprodaj Dvodružinska, 4 in 3, na 1092 E. 72 St. Ogledate si jo lahko po 5. uri pop. —(170) ^»fpi žejo'SI GASI Velikanska ■žejna gasi žejo v svojem omejenem bivališču. h a j Angleškem si Dvodružinska — $9,800 Perry Home okolica, blizu Donald Ave., 5-4, garaža, plinski furnez, prazno. Se lahko takoj vselite. Florence Rome, slovenska prodajalka. MAIN LINE REALTY 1191 E. 79 St. HE 1-8181 EX 1-7976 Sobe se odda 3 velike neopremljene sobe in kopalnica v okolici Lake Shore da bi se jim glede na potrebne Blvd., in Neff Rd. $75 mesečno. Vse udobnosti. Kličite IV 1-7565. Za eno osebo ali dvojico srednje starosti. (X) tehnične pripomočke in finančna sredstva me izplačalo ponarejati denarja. Plastičnih bankovcev pa bi ne bilo mogoče zgibati. Bili bi dve desetinki milimetra debeli. kopalnica eni odrasli osebi. Kli-in za vsako vrednost različne | čite: 881-6792. —(172) velikosti, vendar pa bistveno ( manjši od dosedanjih papirnatih 1 plačilnih sredstev. Po mnenju strokovnih proučevalcev te zamisli; bi, plastični I bari^ovci ne1 zavzemali pri isti vsoti več prostora, kot ga zdaj papirnati, ven-1 Sobe se odda dar kljub vsem prednostim še : 3 sobe se odda eni ali dvema ne kaže, da bodo v bližnji pri-:mirnima osebama. Vprašajte hodnosti kje uvedli ta denar. | spodaj, spredaj, na 1176 E. 61 St. Odda se neopremljena soba, kuhinja Iščem lepo opremljeno sobo ali manjše lepo opremljeno stanovanje. (Ponudbe na/upravo Ameriške : Domovine. ' ŠZ S? I I 1 i Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM 1 m. del. | i — Povedal mi je preiskovalni sodnik — je rekla vdano. — Zelo me je zadelo. — Nataša je obmolknila in z robčkom brisala oči. Silva je videla, da je njeno ganotje iskreno, toda ni našla besede v tolažbo. Nekoč ga je varala, hotela je živeti. Oba z Blažem sta se igrala z njegovo navidezno mirnostjo in s čustvi, ki jih je imel zakopane tako globoko. Ni znala priti do njih. Pustila sta ga tavati po bednem kraljestvu njegovih načrtov, da sta bila svobodna. Nato sta ga na mah zapustila in ko se je zavedel, je bil sam. V obupu je drobil ostanke preteklosti in ko je prišel do sebe, je videl, da je brez pomena, da nikomur nič ne pomeni. Siromašen, od dežja izpran venček suhih rož. — Ali si še dosti govorila z njim po mojem odhodu? — —. Marsikdaj — je rekla krhko. — Strašno je bil sam in nekoč mi je rekel, da se je mislil ubiti, pa se je premislil. Saj veš, ko je človek mrtev, potem ni več upanja. Mislim, da je dolgo upal. — — Nisem hotela, da bi se ubil — je rekla hlipaje. — CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE LOMBARD — Owner retiring. Supporting now and in line for fabulous development, 3 bdrm. home, filling station, 3 stall mech. garage. 124’ frtg. in growing business area. Must see. Phone MA 7-4599. (170) MT. PROSPECT — BY OWNER being transfd. by Sept. 1. For quick sale. All brick. 3 bdrms. ranch with full bsmt. Alt. gar. 1 yr. old. Cor. lot 84x138. School bus stops here. Many extras. HE. 9-0228. (171) CICERO St. Francis of Rome 2-6’s, Brick. Separate boilers, 2 car garage side drive. By Owner — Reasonable. Call 521-0042. (171) LOMBARD—Fully air conditioned 6 yr. old ranch. 2 Large bedrms., oversize kitchen, gas heat, Patio, Gar. Black top dr. Landscaped fenced hard. VIC BELL, 7 S. Park Ave. LOMBARD, ILL. MA 7-1000. (172) LOMBARD — BY OWNER 4 rm. brick veneer with 14’x20’ breezeway. Att. 14’x20’ brk. gar. 2 bdrms. Tile bath. Over 1 acre land-scpd. lot with veg. garden. $23,000 for immed. sale. MA. 9-1072. (172) BENSENVILLE — BY WIDOW 7 room house. 5 down, 2 up plub laundry. 4-50x160 lots with trees. 2 car gar. Cab. tiled kit., tiled bath. F.A. heat. Must see to apprec. PO. 6-1486. (172) VILLA PARK — BY OWNER 2 bdrm. home. Blacktop dr. 1 car gar. Fenced yd. Bsmt. Gas ht. Also have 3 bcl m. home. Cape Cod. Ex-pndble. No bsmt. Att. gar. Call BR, 9-4905. (172) BY OWNER Brick. 2-6 and 1-4. Auto, hot water heat. 2 car brk. gar. Bsmt. Sell on contract. Close to everything. 825 N. Mozart. HU. 9-5907. Please call from Sept. 5 on. (172) BUSINESS OPPORTUNITY NEIGHBORHOOD TAVERN — BY OWNER Good Southwest location. Money maker. 16 stools. At $4,000 plus. Call 10 a.m. to 12 p.m. only. FA. 4-3458. (171) DRY CLEANING PLANT IN BARTLETT, ILL. WELL EST. IN FAST GROWING N. W. SUBURB. IDEAL SETUP FOR COUPLE. Priced for quick sale by owner. Ph. Elgin OW 5-0528. (172) Vedno je bil v življenju tako trd kakor da usmiljenja sploh ni poznal. In sem mislila ... — Jokala je in z robčkom na ustih zadrževala hlipanje. — Zdaj je prepozno brskati po preteklem, Nataša — je rekla mehko. — Mislim, da nisi samo ti kriva. Tudi njega je davila preteklost, ker mu je sedanjost pokazala, da je bila zlagana. Ko so mene prignali k njemu, sta se s Sašo sprla. Zdi se mi, da v marsikaj ni več veroval. Tudi ti ne več. Preveč je umazano. — Nataša je grizla robček in jo topo gledala. •— Ne povej tega Saši, kar sem ti povedala. Toda je res, tudi njegovi so ga pustili pasti. — Kako bedna je bila v tem hipu Nataša! Kakor da sta zamenjali vlogi in je zdaj ona jetnica, obsojena v ta ozki, zamreženi prostor. — Tudi ti si shujšala, draga — je rekla čez čas. Hotela je prevrniti pogovor v drugo stran, toda njej sami je spodletelo. — Zdaj si poročena, kajne? — Natašo je zalila rdečica. — Tudi Blaž te pozdravlja — je rekla plaho. Dotaknili sta se nekaj skupnega, kar je na svoj način bolelo obe. Nataša je čutila krivdo, Silva preteklost, v kateri je nekoč mislila, da bo tekla ob Blažu. — Upam, da sta srečna — je dahnila. — Da — je rekla odsotno. — Vendar ... — Ni mogla naprej. S: čudnim obupom je strmela čez mizo in se mučila z besedami. Ni je mogla gledati. Vstala je in stopila k njej, ji dela roko čez rame in se z ustnicami dotaknila njenih las. — Pozabi, draga, kar je bilo. Vesela sem, če sta srečna. Življenje ima pač toliko ovinkov. Ne moreš jim videti do konca. — Čisto negibna je gledala v mizo, kakor da se ne more premakniti. — Toliko stvari vendarle ostane, ki jih moram premišljati, ko sem sama. če je človek nesrečen, se ne boji hudega, otrpne za vse. Teda če si srečen, se bojiš vsake minute, ki bi ti mogla srečo podreti. Včasih se ne počutim dobro. —• — To je zato, ker je še mnogo živega, Nataša. Kostja in... — In ti — je rekla hlastno. — Jaz, dragica, sem onstran vajine meje — je rekla prisrčno. — Tvoja nesreča, ta ječa, tolažba, ki si jo dajala meni in Kostji, Blaževa in moja krivda, vse to je zvezano s teboj in tolikokrat z Blažem vred misliva isto. — — Pustiva to — je rekla Silva trdno. — Eno bi te prosila, če imaš svinčnik, bi napi- sala za Viktorja pozdrav in bi i ga ti oddala na pošto. In če me lis Vse trajno kodranje SAMO ENA CENA Izberita od najboljiih COLD WAVES • MACHINELESS • MACHINE 46^ ■ TfIJJ vključivi! umivanje las kodranje in rezanje las Garantirano Reg. $10 do $28 Najboljši licenzlrani operatorji Posebna raztopina za težke lase Izberite si iz naše velike nove zaloge eno, povsod oglaševano trajno kodranje — neoziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več. Zakaj bi si lase kodrali sami, če vam to lahko napravijo strokovnjaki; vključ-a KirNr»r- rvT A T no umivanje glave, kodranje in striženje, AJNDKL DUVAL, za manj denarja! 406 Euclid, drugo nadstropje. SU 1-3161. Edini tak salon v Clevelandu z samo eno ceno. £5 •7S t? 'm s 1 1 i p i« .7? kmalu odpošljejo, ti boš lahko | zvedela, kam sem odšla — da, bi mu sporočila. — Dala ji je svinčnik in droben list papirja iz beležnice. Nato je napeto gledala v vrata. Ko ji je Silva vrnila papir, ga je stlačila v nedrje. — Hvala — je rekla Silva. Spet sta bili ujeti v beganje z očmi, v muko prvega srečanja, kar je bilo med njima. — Tako težko mi je — je rekla Nataša. — Ne morem si misliti, da je tako prišlo. — — Tudi deset let mine, Nataša. Dve leti nazadnje ni tako dolga doba. Ne misij zdaj name. Ne zdiš se mi zdrava. Ali so zdaj tvoji napadi kaj bolj poredki? — — Boljše je — je rekla. — Veliko boljtše. — Gledala jo je proseče, z neznansko prošnjo za usmiljenje. — Ali me zelo obsojaš, Silva? — — Počemu? Kjerkoli bom, bom mislila nate brez hude misli. Verjemi. — Gladila jo je po laseh, ki so bili še vedno bogati in zlati. — Še vedno si kakor tista stara, dobra Mara, Silva — je rekla vsa v solzah. Tedaj je stražar odprl vrata. Čas je pretekel — je rekel mirno. Nataša je vstala in se nenadoma oklenila Silvinega vratu. Zdaj so tudi Silvo polile solze. — Vsak človek za nekaj trpi, Nataša. Tudi ti. Zdi se mi, da tudi ti. — Rahlo je razklenila njene roke in se obrnila proti vratom. Ko je pogledala po hodniku, je videla, da se na koncu, tik pri stopnicah, razgovarjata Saša in Blaž. Opazila sta jo. Silvi se je zdelo, da Blaž skuša dvigniti roko. Hitro se je zasukala. — Zbogom, Nataša — je rekla hlastno. Ko je slišala za seboj težke korake stražarja, ji je odleglo. Vendar se še v celici ni mogla povsem umiriti. Dotaknilo se je je življenje, življenje od zunaj, ki ga je že skoraj pozabila. Natašina obleka, duh po kolonjski vodi, sveže perilo, Razpet in Blaž, vse to je spet prišlo tako nenadoma, da jo je trgalo spet od prisiljene mirnosti, v katero se je skušala vživeti. In poleg tega še razočaranje, ki ga Nataši ni upala omeniti. Njen obisk je zaprl pot Viktorju. Ne bodo ga pustili govoriti, ker je dovoljen samo en obisk na mesec. Morda pride jutri, po-jutrašnjem. Prišel bo zastonj. Zato mu je pisala. Nataša bo pismo gotovo oddala. Ko je sede na postelji mirila razviharjeno notranjost, se je od hipa do hipa ustavljala pri Nataši. Spremenila se je. Kakor da so jo doslej poganjali v življenju samo zunanji nagibi, ki ,pa so se zdaj ustavili kakor veter. Jadra so uplahnila in v strahu, da bodočnost ne bo dovolj globoka voda, je spustila grezilo, da zmeri globino. Zadela je ob nekaj, kar je skrito pod gladino in ni mogoče videti. Minila je opojnost, VELIKA OTVORITEV! V PETEK IN SOBOTO - 8. IN 9. SEPTEMBRA Globokar’s Lounge NA 832 EAST 200. ST. ^ Servirali bomo: pečene piske, roast beef in svežo šunko z prikuhami! ! ! Igrali bodo polke naši priljubljeni in splošno znani umetniki: v petek: Johnny Pecon in Louis Trebar, a v soboto: Ray Champa! NOVO VELIKO PLESIŠČE - NOV VELIK LOT ZA PARKIRANJE! DAME DOBIJO KRASNE NAGELJNE! REZERVIRAJTE MIZE ŽE VNAPREJ! Telefon: IV 1 - 6530. Vsak dan serviramo domačo slovensko-amenkansko hrano opoldne in zvečer. Ob petkih imamo vs-iko-vrstne ribe. — Vsak petek in soboto je polka ples, ki ga vodijo naši znani polka igralci. . Naši prostori so tudi zelo pogodni za razne oankete, za kegljaške partije, za manjša poročna kosih in partije in za božične priredbe! Vsi ste najprisrčnejše vabljeni in boste vedno ljubeznjivo postreženi! PIVO - VINO in ŽGANJE J0HN in FRANCES in VINCENT GLOBOKAR - Sj| i | S 1 I ST: 1 8 m d 1 ! s? 8 I »»»»M telesno dojemanje ljubezni, sovraštva in lepote se je skrhalo, z vsem naporom se oklepa sreče, ki jo je dosegla in se boji zanjo. Ali je morda bolna? Ali se je morda spremenil Blaž, ko je dosegel, kar je želel doseči? Ali je morda poslednji strel iz Razpetove pištole pretrgal zastor med resnico in zlaganostjo in je Nataša morda pogledala v življenje, v to strašno plivkanje strasti, ki jim je sama dodala svoj delež? Kako strašno mirno in samotno postaja borišče! Vsak se bori s svojo usodo čisto sam, ločen od drugih. Sedanjost od- brižno, celo tiste, ki so v preteklosti mislili, da zmagujejo. Neznana tragika je v teh borečih ljudeh, zamahovanje v prazno je samo izraz notranjega bega pred krivdo, ki je ne morejo vreči iz sebe. Tudi Natašina borba, je le še beg. Obupen beg obkoljenega človeka, ki se zaveda krivde, ki je nenadoma vstala. Nor beg pred mrtvim Razpetom, beg pred mrtvim otrokom, ki so ga ji izstrgali iz telesa, ker bi ga ne mogla nositi s seboj skoz gozdove in hajke, beg pred krvavim tkivom, ki so ga ji vzeli iz života in je spehnelo nekje pod mahom v gozdu in naša mrtve malomarno in brez- bj moglo biti za zibel še mar- ) ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: .................. Moj novi naslov: ................... MOJE IME: .......................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO POLITIKI PRI ZABAVI — Na letnem izletu Britske delavske stranke v Lymingtonu so se udeleženci poskusili tudi v teku v vrečah. Na sliki vidimo Hugha Gaitskella, načelnika stranke, pri tekmi. Kljub letom se je kar dobro odrezal, saj je prišel na cilj kot drugi! sikateremu življenju, ki bi se spočelo iz pjubezni. Najtišji del nje je požrla črvad. Zdaj je okrnjeno bitje, vsi zunanji vzgibi, ki so jo držali na površju, so popustili, postali odviš-ni, predaja se Blaževim rokam kakor jalova veja strastnemu pomladnemu vetru, toda le zato, da nato v brezvetrju posluša bučanje oddaljene, žive sile, ki se nje ne dotika več. (Dalje prihodnjič) Sedeminšestdeset let nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrtL KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrll STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.11002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči KEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene STARA SLAVA — Bogato okrašeno mehikansko ogledalo, razstavljeno v Chicagu, lil., na Mednarodni trgovinski razstavi, kaže obraz obiskovalke Sandy Witkoff.