r n N/)Te2ji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 g Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA r™ list slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: CHelaea 3—3878 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. 1 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 IEVFON; CHelsea »—3878 NO." 32. — STEV. 32. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 7, 1931. — SOBOTA, 7. FEBRUARJA 1931 VOLUME — LETNIK V SENATU SO SE ZAČELE NOVE DEBATE 0 PR0HIBIC1J - "VINO, KI IMA DVAJSET ODSTOTKOV ALKOHOLA JE POSTAVNO"-TYPINGS Vlada je posodila vinogradnikom rlevAtnajat milijonov dolarjev. — Noben vladni uradnik, s predsednikom Hoover jem vred, ni še dozdaj izjavil, da bi bilo nepostavno izdelovati vino v domači kleti. — Obiskovalci salonov so bili boljši ljudje kot so obiskovalci špikizijev. WASHINGTON, D. C., 6. februarja. — Danes se je bavil senat z vprašanjem koncetriranega grape-juica, ki se zamore izpremeniti po gotovi dobi v vi- no. Senator Tydings iz Marylanda, ki je priznan in navduen mokrač, je rekel, da so suhači vtihotapili v Volsteadovo postavo joker", ko omogoča far-merjem izdelovati vino, katero ima dvajset odstotkov alkohola, dočim ravnajo oblasti s pivom kot z nekakim pastorkom. Prepovedano je namreč izdelovati doma pivo, ki bi imelo le dva odstotka alkohola. .Za Volsteadovo postavo se je zavzel senator Sheppard iz Texasa, katerega smatrajo očetom osemnajstega amendmenta. Odločno je zatrjeval, da niso suhači vtihotapili nikakega "jokerja" v postavo. Tydings, ki "je istotako demokrat kot Sheppard, je izjavil: — — Ako je lahko pivo prepovedano, mora biti tudi dosti težje vino postavljeno na črno listo. — Ako prepovemo izdelovanje vina, bi izgubilo delo na tisoče delavcev, "ki so zaposleni po vinogradih in kleteh. Nasprotno bi pa do"bilo na stotiso-če oseb delo v pivovarnah, ako bi bilo dovoljeno izdelovanje dobrega piva. Tydings je preči tal pismo Clarence True Wilso-na, tajnika temperenčne oblasti metodistov. cerkve, v katerem zanikuje, da suhači odobravajo izde -lovanje grapejuicea,ki se lahko izpremeni v vino. Wilson pravi, da je treba Volsteadovo postavo izpremeniti, če direktno ali indirektno kaj takega dovoljuje. V Ameriki ni niti enega vladnega uradnika, s predsednikom Hoover jem vred, — je vzkliknil senator Tydings, — ki bi rekel, da je izdelovanje vina v domači kleti nepostavno. — Sleherni, ki se bo dal zavesti od vaših izvajanj, se bo moral zagovarjati pred sodiščem, — mu je segel v besedo senator Sheppard. — Sodišče bi odločilo proti vam, — je odvrnil Tydings. — Navedem lahko na stotine sodnijskih odlokov, ki potrjujejo moje stališče, ne morem pa niti enega navesti, ki bi bil v soglasju z vašimi nazori Senator Tydings je prečital oglas neke tvrdke, ki izdeluje koncentriran grapejuice ter išče pod zvez nem glavnem mestu odjemalce z zatrdilom, da je izdelovanje te tekočine v popolnem soglasju s postavo. Dotična tvrdka vrši svojo trgovino s finančno podporo zvezne vlade, kajti zvezna vlada je priskočila nekaterim revnejšim californijskim vinogradnikom z $19,000,000. na pomoč. Nadalje je citiral poročilo prohibicijskega ravnatelja Woodcocka, ki pravi, da se je izdelalo v zadnjih letih v Ameriki 678 milijonov galon 12-od-stotnega vina, v prejšnjih petih letih pa samo 229 milijonov galon. — Jaz trdim, — je vzkliknil marylandski senator, — da je bila sekcija štv. 29 zato vstavljena v postavo, da zamore former napolniti sod s sadjevcem ter prepusti ostalo delo naravi. Po par mesecih ima pijačo, ki je močna kot žganje. Pred brooklynsko odvetniško zbornico je govoril bivši zvezni komisar Richard Mott Cahoone, ter primerjal nekdafrje salone s sedanjimi špelunkami. — Ljudje, ki ao posečali salone, so bili dosti bolj TEŽAVE FILMSKIH IGRALCEV Krasotica je postala "hijena", ko ji je Buster Keaton zavrnil "posojilo" LOS ANGELES, Cal., 6. februarja. Buster Keaton, slavni humorist, je nastopil danes pred sodiščem s praskami ter drugimi poškodbami, o katerih je trdil, da so bile povzročene od "nežne" roke. Napaden je bil v ateljeju od bivše igralke Kaf:arine Key, potem ko se je branil postreči ji s "posojilom" $20,000. Keaton je mož Natalije Talmadge, sestre Norme in Constance Talmadge ter je že prej posodil Kata-rinci $500, baje na temelju stave, da ne bo gospodična Key v stanu zmanjšati svojo težo po povratku na oder. KaVarinca je denar seveda takaj zapravila, a je dala prej fotografirati ček, katerega je baje skušala izrabiti v sleparske svrhe. Humorist je iej-avil, da je bil pripravljen dati ji takoj $5000. $4000 naj bi šlo za pokritje dolgov in tisoč dolarjev za pd.ovanje na Kitajsko ali kako drugo deželo. Ko je prišel v njen ateljej, je zvišala svojo zahtevo na $20,000. On je sedaj raratrgal ček ter izjavil, da ne bo plačal niti centa več. Miss Key se je razsrdila ter ga napadla. Key je bila aretirana. V ateljeju se je baje zelo divjaško obnašala. MLADO LJUBICO JE ZABODEL Morilec je star osemnajst najst let, dočim je bila njegova ljubica tri leta mlajša. — "Nikogar ne boš, če ne boš moja!" Osemnajstletni Michael Basso se bo moral v Bronxu zagovarjati zaradi umora. Svojo petnajstletno ljubico Orače de Matte is je z vojaškim baljonetom zabodel do smrti. — Ob misli, da bo vzela koga drugega, ne pa mene, sem podivjal, — je rekel. Basso je po poklicu sobni slikar, pa je že dolgo brez dela. SLariši so deklici branili, da bi se pajdašila ž njim, češ, da ni dosti vreden. Nekoč je bil že zaprt, ker je 'bil soudeležen pri tatvini avtomobila. Sinoči se je napotil proti hiši. v kuiteri je stanovala Boječ se da bi ga njeni sorodniki ne pretepli, je vzel seboj vojaški bajonet, ki je bil lastnina njegovega brata. Z dekl^-om se je sestal za hišo ter precej časa govoril ž njo. Naenkrat je opazil pred seboj avtomobil, iz katerega sta stopila dva moška. — Prepričan sem bil, da ta stric in bratranec moje ljubice — je povedal pozneje na policijski stražnici. — Sam ne vem, kaj mi je bilo, da sem zgrabil baijonet iter ga zasadil Grace v prsi. In ko je ležala na tleh, sem jo sunil v hrbet. Nato sem pobegnil na policijsko postajo. DEŽ ALI SNEG BI OSREČILA PREBIVALCE V Kentucky prodajajo pitno vodo. — Ljudje molijo za dež. — Ognja ni mogoče pogasiti, ker ni vode na razpolago. CHICAGO, 111., 6. februarja. — Vremenski proroki so obljubili, da bo v kratkem začelo po deželaOi Srednjega Zapad-a deževati ali snežiti. Prebivalstvo je bilo neizmerno veselo tega prerokovanja. Vsled suše, ki je trajala skoro vse poletje in vso zimo, so zelo prizadeti deli Elinoisa, Kentucky j*a in In-diane. V Kentucky ju prodajajo pitno vodo v sodih, katero morajo dovažati iz daljnih krajev. Ljudje nimajo toliko vode, da bi se kopali, ampak se morajo kvečjem le z gobo umivati. Najhujše je v slučaju kakega požara, ker ^ni mogoče ognja pogasit*. Po vseh cerkvah molijo za dež. Trgovska komisija države Illi-noisa je naprosil vodstva želzni", naj dovole nižje prevoznine za vodo. Ako se bodo prerokovanja uresničila, bo začelo deževati oziroma snežiti začetkom prihodnjega tedna. Največja lepota Amerike SEATTLE Wash., 6 .februarja. — Španska plesalka La Argentina, ki je imela tukaj par predavanj, je rekla: — Čtudim se ameriškim nebotičnikom in ameriškemit industri-jalnemu napredku, toda popraviči PO POTRESU V AVSTRALIJI Generalni governer Nove Zelandije je poslal poročilo v London. — Iz-praznenje opustošenega mesta Napier ni potrebno. LONDON, Anglija, 6. februarja. Lord- Bledisoe, generalni governer Nove Zelandije, je sporočil danes po kablu, da je položaj popolnoma pod kontrolo in da ne bo treba izprazniti mesta Napier. Nadalje pravi poročilo, da so bila potrjena poročila o velikanski izgubi imetja in življenj v Hastings. Podrobnejša poročila pa bo treba šele poshxti, ker ^e dosti žrtev še vedno pokopanih pod razvalinami. Vsa stanovanja so bila razkužena, da se prepreči izbruh epidemij. NAPIER, Nova Zelandija, 6. febr. Mesta Nove Zelandije so sedaj pod vojnim pravom, in po cestah patru-lirajo oddelki vojakov. Zveza med opustošenimi kraji ter cunanjim svetom 'je bila zopet ustanovljena. Številni zdravniki, bolniški strežniki in druge osebe skrbe za ranjence. Obnovljeni potres zvečer je napol-n;l ljudi z novi strahom, vendar pa ni povzročil nikake škode. Ljudje Rdečega križa cenijo število žrtev na nekako tisoč oseb. povem, da je name napravila največji vtis lepcjta nog, ko jih ponosne lastnice so nekatere Amerikanke. — Tako krasnih nog, kot jih imajo nekatere Amerikanke, se ne vidi nikjer drugje na svetu. NAMERAVAN NAPAD NA MUSS0LINIJA Italijan se je nevarno obstrelil v boju s policijo. — Napad na Duceja je bil baje nameravan. RIM, lialija, 6. februarja. — Potom aretacije Mihaela Schirru je preprečeno izvršenje številnih načrtov političnega teroitja. V torek zvečer je bil Schirru aretiran po cstrem boju, ki je dal povod gavoricam o napadu italijanskega ministrskega predsednika Mussolini j a. To poročila pa je bilo takoj zanikano, in ipolicSja je izjavila, da je napadalec obstrelil samega sebe, potem ko je oddal več strelov na policiste. Preiskava dveh sob, kateri je najel Schirru, je odkrila dve bombi visoke esksplozivne moči. Aretirani je doma iz Sibirije ter je delal obširna potovanja. Marca meseca preteklega leta se je baje mudil tudi v Združenih državah. Njegovo bivanje v tujih deželah bo policija natančno preiskala. Nadalje poročajo, da je imel Shir-ru ameriški potni list. Tudi svojo družino je pripeljal sem. Nekaj časa se je mudil Schirru tudi v Južni Ameriki. FRANCOZI POSOJAJO NEMČIJI Pariška banka s e b o s privoljenjem francoske vlade udeležila nemškega posojila v znesku $32,000,000. PARIZ, Francija, 6. februarja — Iz zanesljivega vira se je danes iE-vedalo, da se bo neka d:ara znana pa-riška bančna firma udeležila novega nemškega posojila v znesku $32,000.000. Čuje se, da je francoska vlada že dala svoje dovoljenje 2ato. To se smatra tukaj za znamenje, !da se pričenjajo izboljševati odno-šaji, vsa'j finančni, med Francijo in Nemčijo. Kot se je izvedelo, 'je bil poverjen ameriški del posojila newyorski banani tvrdki Lee Higginson & Co. in znani berlinski hiši Mendelsohn & Co. Vsi iti družabniki se bodo udeležili nemškega .posojila. Pri tem je opaziti tudi roko governerja francoske banke, elementa Moret-a. Šovinisti v zbornici so pričeli dostojni, — je izjavil, — kot so pa ljudje, ki poseča-jo špikizije. V dvorani je bilo navzočih nad petsto odvetnikov, ki so mu navdušeno ploskali. VSTAŠK0 GIBANJE V ARGENTINI V južnoameriški republiki je še vedno dosti ljudi, ki bi radi imeli Irigoyena za predsednika. CORDOBA, Argentina, 6. febr. — Zvezne intervencijske oblasti so objavile danes, da protirevolucijnar-no gibanje meseca decembra ni bilo popolnoma zatrto. Provinca Cordoba je sicer mirna, toda po raznih drugih krajih dežele se pojavljajo ljudje, ki bi raiii spravil izgnanega predsednika Iro-goyena nazaj v urad. Ponekod so prišli na sled obširnim zarotam, kojih načrt Je bil, izpustiti iz ječ jetnike ter z njihovo pomočjo začeti protirevolucijo. PARA, Brazilija, 6. februarja. — Dvestodvajset Portugalcev ki so pred kratkim dospeli sem za delo, se bo vrnilo na vladne stroške v domovino. DIO DE JANEIRO, Brazilija, 6. februarja. — Zadnj-a izkazila kažejo, da je v tem mestu nad petnajst tisoč oseb nezaposlenih. Druga brazilska mesta so v item pogledu še bolj prizadeta. INDIJA IN ANGLIJA Predpogoj za odpoved kampanje civilne nepokorščine je bil stavljen. Ponovni spopadi z vsta-ši. LUKNOW, Indija, 6. februarja. — Mahabma Gandhi, indijski nacijo-nali^tični voditelj, je dospel iz Ala-habada semkaj ter izjavil, da se bo prepričal o vrednosti ponudbe Anglije, cfra bo dala Indiji samovlado, če le mogoče. Če ga bodo mogli njegovi prijatelji na indijski konferencij prepričati, da je ministrski predsednik resno mislil, potem je pripravljen nasvetovati delavskemu komiteju odpoved civilne nepokorščine. Dostavil pa je: — Jaz sem mož miru, a okoliščine so napravile moje življenje bojevito. — Ne bom pustil nikake stvari noposkušene, efea dobim mir. Žalosti me, ker vidim tisoče ljudi trpeti, ker uživajo moje zaupanje. — Če bom v luči svojih, pogosto poudarjenih točk smatral pod vrže- „ nje za mogoče, bom končal kam pa- . x. ^ i njo civilne nepokorščine, divjati prd.i temu da bi tekel fran- i . ,. .... , . , , , . , — Oblasti pa morajo najpreo lme- coski denar v blagajne nemške via-1 ,. . , . , . , . „ , _ , , . inovati nepristransko zastopstvo, da de. Poslanec Dumas je ze vložil m- ... , . , J ... , .. . , , , „ . preišče zadnje izgrede policije proti terpelacijo pri vladi, v tej zadevi. On hoče vedeti, če bo francoska vlada v resnici odobrila posojilo za Nemčijo, ko je postala gospodarska kriza v Franciji ostrejša. PADE S STREHE _JM OSTAL m SALT LAKE CITY, Utah, 6. febr. Grant Pemberton, manager Salt Lake City gledališča, je padel s strehe Slrinadstropne hiše. Možak ise je nekoliko opraskal, sicer je pa o-stal nepoškodovan. GANDHIJEV TOVARIŠ NEHRU UMRL Pokojnik je bil ustanovitelj indijske nacionalistične stranke. — Voditelj kampanje za p o-polno indijsko neodvisnost. LUCKNOW, Indija, 6. februarja. Pandit Motial Nehru, učenec Ma-hatma Gandhnja in eden najvplivnejših indijskih nacionalističnih voditeljev, je umrl danes zjutraj ob sedmih. Nehru je bil ustanovitelj indijske nacijonalistične stranke ter je bil predsednik vseindijskega narodnega kongresa. Pandit Nehru je bil star de- našim delavcem, kajti o teh izgredih imamo nepdbitne dokaze. Nato morajo tudi oprostiti vse politične jetnike ter vrniti vse zaplenjeno imetje. BOMBAY, Indija, 6. februarja. Obnovi j en je kampanje pridobivanja soli od stran indijskih nacijonalistov je dovedlo danes do aretacije petih članov vseindijskega kongresa. Bili so pri&aši 22. vojnega sveta kongresa. N-a njih mesto je stopil takoj 23. vojni svet za pridobivanje soli. Giibartje državljanske nepokorščine se je poostrilo po vsem Bombayu. Indijske straže pred inoeemski-mi prodajalnami so bile podvojene, in ponovno je prišlo do spopadov s policijo. V Alahabadu je rrapa'dla policija uredništvo tednika "Young India", katerega je vodil Mahatma-Gandhi pred svojo aretacijo. Policija je izvršila pet aretacij. slabšala v zaporu, kjer se je nahajal več mesecev zaeno z Gandhi jem. Aretiran je bil zastran civilne nepokorščine. Zapustil je sina in dve hčeri. Ko je bil aretiran, je prevzel vodstvo vetinšestdesefc let ter bil že dalj ča- 'nacijonalistične stranke njegov sin sa bolehen. Bolezen se mu je po- Jawaharlal. PRAZNOVEREN SODNIK ATLANTIC CITY, Pa., 5. febr. — Sodnik F. W. Sooy skier pravi* da ni prazno veren, navzlic temu je pa od-redll, naj bo (njegovo sodišče v petek, dne 13. februarja, zaprto. i Meglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po \c]0 že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljencl prejmejo toraj denar doma, bra — mw*m hn, brtq nmdaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev ln iigom zadnjih poŠt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike t slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ runih slučajih tudi na sodni Ji v stari domovini Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New Yark, &< £n Telephone BArclay 7—0380 all 0381 ' 371C •OllaS RAIODA"1 ' NEW YORK, SATURDAY, FEBRUA RY 7, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 5. BL rnnk Sakaor, President Owned and Published by ILOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedlk, Treas Place of business of the corporation and addresses of above officers: SIS W. 12th Street. Boronch of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays SISTEMATIČNA M1UT ARIZACIJA ITALIJANSKE MLADINE Sa celo leto velja Ust za Ameriko tn Kanado ________________________$6.00 S* pol lota ...............................$340 Ea četrt leta _______________________________$1.50 Za New York za celo leto Fašistični tisk je nedavno na vse ili v resniei ti eilji t jaški napor. Nam in narodu daje gotovost, da je mUlica pripravljena za svOjo nalego, ki se bo razi.ezala sedaj na maso 600,000 mladeničev, m da bo to nalogo tudi častno rešila". Krvnik Hardt je opravil svojo dolžnost. Iz Kumanovega poročajo o j usti -fikaciji zakrknjenga zločinca Arnav-ta Čerina Isenoviča iz Kumanova, ki je bival pred leti v preševskem Ti načrti se dajo le težko opra- srezu kct odmotnik. Meseca oktobra napram deželi in reži >ore proti ljudovla
  • žen£ke s polno in košato bra- Iv ___t,____;i„ „---„„;_______„*,— _ * bo hranilo orožje, za primerna stre-llišča, zri inštruktorje "n:d. V nadaljevanju omenja general Teruzzi v svoji okrožnici tudi balll-lo in fašistevske predstražniks. Vsi ti se že vadijo v orožju pod vodstvom milice. General Teruzzi pra-1 vi v tej zvezi, da je število mladih fašistov, ki so deleeni predvojaške izobr&be, narastlo od 1924 do danes od 24,000 na 270,000. Predvojaški pouk teh naraščajnikov se vrši v 5385 teč-ajih, v katerih deluje Neki JVrshingov zaupnik se je pogovarjal z visokim nemškim uradnikom, ki 11111 je rekel: / - Evropski zavezniki in Amerika se ne bore za isti cilje. Predsednik Wilson hoče uničiti nemško vojaško (8746 inštruktorjev silo ter potem ustanoviti družbo demokratskih dežel. Te stvari pa smatrajo Anglija, Francija in Italija le za fraze ter jim ne pripisujejo ndbenega pomena. Ootični Anglež je nadaljeval: — — Anglija hoče ohraniti svoje kolonijo, svojo nadvlado na morju in svojo trgovino po vsem svetu. Francija hoče dobiti Alzacijo in Lolviisko, odškodnino in jamšči-no ta •bodočnost. Italija ne bo mirovala prej, dokler ne bo razširila svojih mej proti severu in severovzhodu. Potem-akem ni niti med evropskimi zavezniki edinosti. O edinosti med zavezniki in Ameriko pa ni nobenega govora. Tak je bil torej položaj, in svet mora biti hvaležen IVrshingui, ker ga je tako junaško opisal. Hotoč ubiti »trio*, je ub*i očeta. V Draganicih pri Karlovcu se je odifraki krvava rodbinska drama, lid je zahtevala človeško žrtev. Brata Anton in Ferko Križa nič, kmeta m Draganiča, sta si bila sovražna g*r*dl dte*tve zemljišča, zalu-.šal in katera g-a očividno ni razburila. Po prečitanju obsodbe je pristopil k razbojniku še muslimanski duhovnik in prečital kratko molitev. Tudi cbscjenec je molil v arabskem jeziku. Nato je sam stopil na stolček p^d vislicami in krvnik je izvršil smrtne kazen. Zdiuvnik je kmalu nsi.o ugotovil smrt obsojenca. Krvnik je slekel rokavice in vrgel pred noge obešenca in rekel komaj slišne, obrnjen pred sodnikom: •"Gcspcd predsednik pravici je zadoščeno".* Aretacija trgovccv z dekleti. V Novem Sadu se je vedno češče dogajalo, da so izginila dekletu iz mesta okolice in jih'policija ter starši klj"U:b marljivemu iskanju niso megli več najti. Šele pred dnevi se je posrečilo policiji pojasniti to zagonetno izginjanje deklet. Odkrila je in aretirala spremo crganizir-ano tolpo trgovcev ki so prodajali dekleta v javne hTše. Pratekle dni je namerč prijavil neki Jovan Mugaški iz Novega Sada da je služkinja Emilija Pcpcv u-ki-adla njegovi ženi dragocen šal. Slufikinja je izginila in se v veliko presenečenje po nekaj dneh vrnila. Bila je vsa raztrgana in cfrjokana ter je izpovedala, da je okradla gospodinjo na prigovarjanje neke starejše žen-ske, katera ji je ponujala lepšo službo blagajničarke v nekem sosednje mestu. S to žensko se je Emilija sestala v neki gostilni, na-« >0 jo je pa ženska odpeljala v neko j»avno hišo. Tedaj je služkinja spoznala, da je padla v roke trgovcem z belim blagom; končno se ji je posrečilo pobegniti. Po tej izpovedi prodane služkinje je Murgaški o vsetakoj obvestil policijo; s pomočjo opisa je policija aretirala več oseb, katerih imena pa še ne izda v interesu na dalj ne preiskave. Vse fcatže; da so imeli trgovci z dekleti razpredene svoje mreže po vSej Vojvodini. Centralo pa so imeli v Starem Bečaju. 1 Po 15 letih je izločil kroglo. Sltanoje Sakovič iz Negofcina je bil v vojni, leta 1915 ga je sovražna kogla vz strojne puške težko ranila v vrajt. Dolgo je ležal v bolnici in se boril s smrtjo, vendar so ga rešili, toda svinčeno kroglo, ki ga je ranila, v njegovem vratu niso našli. Tako se je Stanoje vrnil domov s kroglo v telesu. To ga ni oviralo pri delu do zadnjega časa. Pred dnevi je pa začutil velike bolečine in moral je, leči. Kofično je šel k zdravniku i in prosil za pomoč. Zdravnik dr. Stanoj-a Nešič ga je preiskal in ugotovil, da ima nesrečnež v mehurju svirrčenko. ki mu je povzročila velike bolečine. Bolnik je po nekaj dneh svhičenko izločil. Kirurg: dr. Nešič je izjavil da gre za (prav redek primer v medicini, ki irasluži vso pozornoa. zdravnikov. Opisal je zadevo takole: — Pred nekaj dnevi je prišel k meni Stanoje Sakovič in mi potožil, da že 20 ur ni šel na vodo. Imel je velike bolečine in po nekajdnevnem lečenju je izločil projektil strojne puške. Tragična smrt štirih žensk. ■nHnnll 21. januarja se je na reki Treblža-tu, ki se vije skezi prostrano in plodno Trebižasto polje, primerila stra-šna nesreča, ki je ugonobila življenje šfirih mladih deklet— Kakor običajno, se je tudi to ja-i.ro nameravalo s čolnom prepeljati osem žensk k stajam in pose3tvu. ki leži na drugi strani reke. Sedem se jih je razmestilo v čolnu, osma pa je odrinila od brega in nato skočil-a v čoln. Ker ,pa je čoln bil preobložen, se je nagnil, zajel vodo in katastrofa je bila tu. Takoj so izginile pod vodo in utonile: '17-letna Katica Rebčeva. 17-letn-a Katica Pavlo-vičeva, 18-letna Jelica Pavlovičeva in 30-l same strašne re_ čitala vaše nesramne vrstice, in zato sem prišel, da obračunam z vami. In preden je mogel Rojnik kaj pojasrvti, je dcbil močno zaušnico. Mirno, kaaor da se ni nič zgodilo. se je obrnil stari gospod in odšel svojo pot. Besno se je hotel či. samo nasilje in podlost. Navadno niti ne pomislimo, da lepih go-spodičen ne morejo prevažati z vlaki in parniki kakor da so brzo-vozno blago, niti jih ne morejo pošiljati v tuje kraje z zvezanimi ro-ami in zamašenimi ust'., ali v zabojih. kakor porcelanasto posodo, temveč kot svobodne potnice, ki slikar zagnati za njim in mu raz no se loti svojega posla. V nasled- , lošti kako in kaj. a tisti mah ga je morda"nimajo denada, pač pa svo-n em trenutku je Ustnica v nje- eleganten gospod prijel za rokav. I bodno n spremljevaike. ki bi rCkah 1,1 tak° iz _ Aretirani ste! i protestirale> če w se jim kaj hude Slikarju se je stemnilo pred oč-n*.. d strahu nimogel ziniti niti i pine v množici. Onkraj ceste stopi na električno železnico in se pelje v zahcdni del mesta. Doma, na svojem stanovanju, je zadovoljno preštel bogato vsebino, še'.e ko 50 ga hoteli odpeljati, je j li-tnce. Čez kakih dvajset minut jc nekdo kratko in zaporedoma tri-ra; potrkal na vrata. Mlado dekle jc vstopilo. Spet enkrpt se jima je posrečilo priti do denarja. Razen denarja jc bilo v listnici še majhno rožnato psemce, seveda ljubavtio pisemce. Kaj bi onadva v. njim? Med sprehodom sta ga neopaženo spustila na tla. ga zgocV.lo. Energični protesti ve- , dno opozore ljudi nase, tudi če so besed ce. Predno je prešla minuta., i2govorjeni v tujem jeziku. Vesti 0 iC ,Že l^l^L^^^t \ tainem prevažanju -ali celo muče- nju deklet so iz trte izvite, zakričal: . Enake bajke so trditve, da se - Za vraga, odprite okove in Uekleta ne mQrejo braniti> ali da spustite me! Saj nisem nikak zlo- ne vedQ kam jm peljejo Marda Ob,osmih zvečer je šel slikar Rojnik domov. Truden in zamiš ljen je stopal svojo pot. Zdajci pa^ sune z nogo ob neki predmet. Rojnik se skloni in zagleda listnico, j — Hm. listnica! - vzklikne s pri- j dušenim gla-om. Nato jo odpre.. Listnica je prazna, samo v zadnjem | predelu je rožnato pisemce. Rado ; vednost ga premami. — Spoštovani gospod! Vaše ljubeznive vrstice so me zelo razveselile. Zda; sem premagala svoje zadnje pomisleke. To-rej — y petek dopoldne cb enajstih pridem na Glavni trg. To pismo držite v roki. da vas bom spoznala. Dora. Rojnik se je veselo zasmejal. Fi semcc je dišalo po vijolicah. Kaj ko bi Sel v petek tja? In bolj ko je premišljeval, bolj se mu je zahotelo priged, V petek ob enajstih je stal slikar Rejnik na Glavnem trgu. Oblekel jc bil svojo najboljšo obleko, bil je d Prepričajte se! ■ i da bi človek ne prišel v stik z nikomur, ki bi bil pripravljen poma gati mu, ne moremo v nobenem primeru govoriti. "Prager Tagblatt" je preobčil nedavno zanimiv članek J. Blasiusa pod naslovom "Maedchenhandel", v katerem se avtor obširno peča s prostovoljno in prisilno prostitucijo. O drugačni prostituciji skoraj ne moremo igovoriti. Vsi znaki kažejo, da imamo opraviti .samo s prostovoljno prostitucijo. Avtor citira odstavke uradnih poročil iz raznih mest in ima točno informacije iz Egipta, Berlina, Pariza in Londona. In ta uradna porodila o položaju deklet v javnih hišah so žalostna. V Egiptu polnijo javne hiše v prvi prvi avropske dekleta, kajti morala domačink je na višji stopnji. V drugi vrsti so pa po javnih hišah večinoma poročene žene, ki se udajajo prostituciji z vednostjo ali brez vednosti svojih mož, d asi lahko privoščijo luk-sus, ki jim ga možje ne morejo nudit. V mnogih primerih služijo žene s prostiucijo denar deloma tudi za svoje može, da si lahko tudi oni privoščijo kak priboljšek. Nekatere žeen stanujejo v javnih "hišah in čeprav pobere ves denar lastnica "zavoda" ki svoje "usluž benke" brezobairno izkorišča, jim vendar nudi udobno stanovanje, prijetno življenje in razkošne obleke. Nekatere pa v javni hiše samo prihajajo in plačujejo nekakšen da,vek, drugače si p^i zaslužek pri-drže. Mnogo je v javnih hišah tudi deklet, toda nasilno ne spravijo in ne drie v njih nobene. listo velja za Berlin. Avtor omenjenega članka ne govor kar tja v en dan„ Svoje informacije je črpal iz pogovora z mnogimi berlinskimi prostitutkami in vse so mu priznale, da še pečajo s prostitucijo pošto voljno. In v nobenem primeru jih ni pognala v prostitucijo beda. Med berlinskimi prostitutkami so 4ene, M so že poprej živele v znatnem-bfai*o«tanju in xav»- so se vsemu rade odpovedale. — Druge so bile uradnice, ki so dobivale dobre plače ali pa so imele premožne iin ugledne roditelje. Med berlinskimi prostitutkami je pa tudi mnogo deklet, ki so ušle od doma, večinoma s kmetov in so 'imele prvotno namen postati filmske igralke, baletke ali kaj podobnega, toda usoda jih je zanesla v javne hiše. In brez večjega cdpora so se udale prostituciji. Žive dobro, zaslužijo mnogo, toda vedno so brez denarja. Vsaka ma poleg slučajnih gostov tudi svojega ljubčka, ki mu z veesljem daje vse svoje prihranke Tak je približno položaj prostitutk po vseh evropskih mest-ih. Splono pozornost glede trgovine z Te dni se je v Monakovem začela obravnava proti Francu Tausendu, slaVnemu alkimistu dvajsetega stoletja, ki je neifavadno spretno izva bil znutne zneske od bogatih lahko-vernežev. Sodišče obravnava zadevo v največji tajnosti in ni niti novinarjem dovolilo vpogleda v obtožnico. Tausend je bogatim lahkover-ntžsm. ki so hd:eli podesetoriti svoj imatek dejal, da je odkril način, kako se iz cenenih kovin dela zl-ato. Na take limanice je ujel mnogo imjvitih ljudi in jim iztisnil velike vsote. Med Tausendovimi finančniki je treba omeniti generala Luden-dcrffa ki je s pridobljenim zlatom hotel 'podpreti nacionalistično gibanje v Nemčiji. Čudno pa je, da 1 sta Tausendcvim izmišljotinam verjela tudi dva veleindustrijalca, Alfred Mannesmann in Schoeller. — Imenovani trije se sedaj sramuje- ki je v stanu že v najmanjši količini pomoriti vse sovražne vojske. Vendar kljub veliki reklami ni našel potrebnih velefinančnikov. Zato pa je prišel na misel, delati zlato iz svinca. Imel je laboratorije v Bremenu. Frankfurt u in Draždanih. ghavno priezkuševališče pa je imel v Olbingu pri Monakovem. V teh svojih zavodih je "delal " zlato in varal svoje odjemalce. Afera je nemški ja^ncili zelo neljuba, ker se v nji kaže v nelepi luči neumnost ta-kezvanih odličnejših krogov nemške javnosti. Zato se opaža prizadevanje, da bi se zadeva potlačila, ker je Tausend prevaral ne sme dobič-kaželjne nestrokovnjake, marveč tudi veščake, ko je pod njih nadzorstvom in pod nadzorstvom sodišča delal svoje poskuse in "pridobival"' zlato. Kakor zdaj stoji zadeva, bodo jo, da sa nasedli sleparju ter so iz- , Tausenda najbrž proglasili za ne-javili. da niso oškodovani in da se (normalnega in neprišlevitega. Glavne ,pridružujejo tožbi. Enako so se|ni oškodovanci so se iz strahu pred odpovedala zahtevi po odškodnini ijavno sramoto že odmaknili, ostali razne druge odličnejše osebnosti, pa bodo najbrž tudi odnehali, ko Tausend je svoje prve poskuse delal bodo videli, da jim tudi obravnava v monakovski kovnici denarja. Poskusi so se vršili v prisotnosti strokovnjakov ter pod nadz3rsLvom dr-žavnegu pravdništva in sodišča. Alkimist je trdil, da zna iz desetih kilogramov svinca pridobiti kilogram zlata s tem da razbije atome v svincu. Z denarjem ki ga je dobil od svojih družabnikov in podpornikov, dekleti je obrnjena v prvi vrsti na [je Tausend ž:vel silno petratno. Na Južsio Ameriko. Ljudje mislijo, da ! Tirolskem si je ku.pil graščino in ži-izvažajo dekleta iz Evrope tja kar j vel kakor plemiški gospod. Kadar na debelo. V resnici pa potujejo sa- so ga družabniki terjali za denar, ga me tja in so skoraj vedno že izku • jhn je n-akczcval iz dohodkov novo- šene prostitutke. O nedolžnih, zapeljanih dekletih z redkimi izjemami sploh ne more biti govora. V prevarjenih ljudi ter je na ta način mašil luknje, dokler se je dalo. V ostalem ima mož zelo pestro pre- Buenos Airesu, kjer je v vsakem tskldst. Po poklicu je klepar in je bloku his, javna hiša in kjer policija prostitucijo tolerira kot nekaj samo ob sebi umevnega, samo če ni javno hiša blizu cerkve, zaslužijo prostitutke zelo dobro. Židovskim dekletom plačujejo moški po 2 pezosa, francoskim pa po 5, a gostje zahajajo v javne hiše kar v celih procesijah. Albert Londres piše v svoji knjigi "Der Weg nach Buenos Aires", da je dognano, da ima vsaka prostitutka povprečno 75 "gostov" na dan. Društvo narodov pa navaja kot točno ugotovljena število 40. Obrt'teh žensk je 'strašna, 'toda zaslužek je sijajen. Nobena torej prostovoljno ne opusti svoje obrti. Ob koncu omenja J. Blaslus še dekleta. ki pridejo v Južno Ameriko res proti svoji volji. Uradna poro čila in knjiga A. Londresa obravnavajo žalostno dejstvo, da so roditelji skoraj brez izjeme ta dekleta prodali. Gre v pretežni: večini za poljske Židinje. Med siromašnimi poljskimi Židi s številnimi rodbinami so zelo ugodna tla za agente. Na videz se agent poroči z najstarejšo hčerko, odpelje jo. in sklene pogodbo, da .pojdejo vse druge hčerke z njim, čim hčerke dora-stejo. Agent se pogodbeno zaveže pošiljati roditeljem določeno vsoto denarja vsak mesec, dekleta ocenijo, nekaj se plača takoj in pogodbo podpišejo poleg obeh strank tudi vsa mladoletna dekleta. Če je nočejo podpisati, jih roditelji prisilijo. Skoraj izključeno je, da bi še tako zaostali roditelji ne vedeli, kam gredo njihove hčere. Če pa res ne vedo, je pa gotovo dobro poučen rabin, ki bi jih moral posvariti. To se ne da opravičite niti s strašno bedo, ki vlada med poljskimi židi. V splošnem so roditelji veseli, da se hčere i^nebe dn da dobe za nje celo nekaj denarja. To so torej edina dekleta, ki pridejo v Južno Ameriko proti svoji volji. Morda nasede tu in tam naivno dekle sleparju in pride nehote v javno hišo, toda o pravi trgovini z dekleti v Evropi ne moremo govoriti. Drugačna je stvar na Kitajskem, kjer roditelji splošno prodajajo svoje hčerke, da si s pičlim izkupičkom vsaj za nekaj časa o-lajšajo bedo in lakoto. Gotoyo je treba dekleta svariti, naj bodo previdna in naj ne verujejo obljubam glede dobrih služb, toda delate iz njih mučenice je odveč. Ko spoznajo, kam so zašle, se lahko vedno vrnejo na pravo pot, čeprav gre težko. Če pa nimajo za to dovolj moralne sile, je pa jasno, da so s svojim položajem zadovoljne. 1 Naročite se n* "Glas Naroda" — dnevnik v Zdru-tenih iritrah. do svetovne vojne tudi vršil kleparske pasle. Med vojno je služil v o-zadju po prevratu pa je otvoril banko in je vložnikom obljubil, da jim bo meato obredii dobavljal poceni živila. Vložniki pa niso dobili živil, pa tudi glavnice niso več videli. Kasneje je iznašel idejo vrtanja za potrolejem in neki kr.lnski inženir je v podjetje vložil vse svoje imetje, ki ga seveda ni nikoli več videl. Kmalu nato je iznenadil ožje kroge nemških patrijetov z odkritjem ki mu je zopcl prineslo lepe vsofie. Govoril je o plinu, ki ga je odkril in POZOR ROdAKI, h naslova na lista, kasarn* prejemata, le rasvkbM, kSftj Tam je naročnina pošla. N« tekajte tors], da se Vas opominja, temveč obnovita narotatao aH direktno, ali pe prt enem čfh nailfa zastopnikov. i ne bo pomagala do izgubljenega de-naflja Naj se zadeva razvije že tako ali tako, Tausend je doprinesel dokaz, da je po prevrtu v Nemčiji vse izgubilo glavo in pamet in da je t;ako nasedalo sleparju, ki je znal obleči svoja nepoštena podjetja v f plašč nacijonalizma in paii'ijoUzma.' Pri obravnavi -pa je dobila nemška uradniška birokracija nepričakovano zadoščenje. Tausend je bil ponudil svoj "zlati" izum bavarskemu ministru financ, uradniki, ki so stvar preiskovali, pa so delali tako počasi in zadevo toliko časa ovirali, dG-kler ni -prišlo na dan vse sleparstvo. Takisto je stvar zavlačevala pisarna nemškega državnega kancelarja in le tej počasnosti se 'majo Nemci zahvaliti, da Tausend ni olajšal tu- CALXFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob Laoshln COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo, Peter Culig, A. Saitl6. Ballda, Louis Cos t ell o. Walsenburc, M. J. Bay ok. INDIANA Indianapolis, Louis Banien ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Bhsh, j. Bevčlfi, Mrs. F. Laurlch, Andrew BplUar. Cicero, J. Tabtaa. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblcn, J. Zaletel, Joseph Hrovftt. La Salle, J. Spellcb. Mascoutah, Frank Augustan North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Waukegan. Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank 2a*ar MARYLAND Stayer. J. Cerne Kltzmlller, Fr- Vodopfvoo MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular. Ant. im~ nezich. MINNESOTA Chlsholmn. Frank Oouta. Frank PucelJ. Ely, Jos. J. P?shel. Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouts. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povic Virginia, Frarik HrvaUch di nemške državne blagajne. Ti birokrati so namreč odstopili sijajno MISSOURI idejo monakovskemu kemičnemu gt. Louis, A. Nabrgo) preiskovališču in tam je Tausendu MONTANA Klein, John R. ftom Roundup, M. M. Paniau Washoe, L. Cbamp*. NEBRASKA Omaha. P. Brodeiic* Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v star kraj, je potrebno, da je poučen i potnih listih, prtljagi in raznil drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljanl zamore] o potovati v stari kraj na obisk, tods preskrbeti si morajo dovoljenje u povrnitev (Return Permit) ix Wash ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi t teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v star) kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem ▼ stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje edep mesec pred nameravanimr-cdpotovanjem in oni, ki potujejo prek« New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje n* Barge Office, New York. N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo g prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl viseji se izdajaj« samo onim prosilcem, ki lmaj« prednost v kvoti In ti so: StariaJ ameriških državljanov, možje a-meciških državljank, ki so se po X juniju 1928. leta poročili; ženo in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev- Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do dpnge polovic« pa so opravičeni ione In neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-žavUanov, U 00 Mil postajno prl-pdščenl v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte ns in zanesljivo SAKSER STATE BANK M CORTLANDT STREET res uspelo, da je strokovnjakom na-sul toliko peska v oči da niso mogli paziti na njegove sleparske prijeme. Za strckovnnjake je Tausend izumil posebno tonsko lestvico, češ. da se dado kovine po vrsti njih wpm YORK cvenka spraviti tako v vrsto, kakor) ^^ toni v glasbi. Možak je zate razde- | ^L ŽZ^l lil kovine po Številkah in zlato je j "ttle dobilo oznako 164. Tudi družba za OHIO izkoriščanje tega 'izuma" je dobila Barberton, John Boiunt. Joe HltL tajinstveni naziv Družba 164 z o. Cleveland, Anton Bobek. Chaa zr General Ludendoorff si »je pri- Karlinger, Jacob Resnik. M'.th zadeval predstaviti "izumitelja" tudi predsedniku Hindenburgu in do te predstavitve samo zato ni prišlo. ker se je bi predsednik med tem surl z Liudendorffom. Najnovejša poročila o Tausendo-vi afei-i vedo povedati, da se je nekoliko strokovnjakov izreklo za po-popolno možno-!: klepar j evega .zu-ma. Stvar je tako nova, da ni strokovnjaka. ki bi lahko na prvi pogled dejal, da gre za golo sleparstvo. dasi to sevela ni izključeno. Neimenovani kemiki objavljajo v nemških listih razprave, kjer poročajo o novi elektronski teoriji, ki dopušča razkroj vseh prvin, tako da je končni rezultat snovnih sprememb vseh prvin — svinec. Morda je Tausend, ki se je kot samcruk ba-vil s fiziko, izvedel tudi o tej »teoriji ter -je na nji osnoval svoje podjetje. POZOR . Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpostevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. Uprava. Slapnik. Euclid, F. Bajt.. Qlrard, Anton N&aode. Lorain. Louis Balant in J. ¨* Nlles. Frank Kojfovžek. Warren, Mrs. F. RacUar Youngs t own, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakAo. Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ. Bridgeville, W. R. Jakobeck Br o ugh ton, Anton Ipavoe. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec. V. fto-vanšek. Crafton, FT. Machek. Export, O. Prevlč. Loulo Japan^ 616, A. SkerlJ. Farrell, Jerry O kom. Forest City, Math. Kamin. Oreensburg, Frank Notn. Homer City in okolico. Frank Fa-renchack. „ Irwin, Mike Pauahek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshets. Krayn, Ant. Tauten. Luzerne, Frank Balloch.. Manor, Fr. Demsbar. Meadow Lands. J. Kopxlvftak. Midway John 2ust. , ? Moon Bun. Fr. PodmUM. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vino. A A. * ~ IT--- - . - 37 (Nadaljevanje.) Preko potee umirajočega je Sinil zadnji blesk zavesti. Prsa so še enkrat potegnila sapo, in oči so ugasnile. Nobena postava, napravljena od ljudi, nI mogla več soditi ubogega grešnika. TRINAJSTO POGLAVJE. — Na grad! — je ukuzal Below kočJjažu, ko je zasedel s svojim spremljevalcem vok. — Ali hočete takoj, obvestiti Ellerna? — je vprašal doktor G laser. ~ — Da, — je odvrnil Below. V njegovi duši je imela prostora le ena misel: — Gospa Ellern je po krivici prisegla! Njegova dolžnost je bila to prijaviti. — Pcl.em se boste dalje zamudili, gospod sodnik? — Ali mate kaj nujnega, kar vas kliče nazaj, doktor? — Da, imam težko bolnega! — Dobro, potem me peljite do gradu .ter se poslušate voza za povratno vožnjo. Baron me bo hotel na vsak način peljati domov. V najslabšem slu6aju bom ostal .preko noči na .gradu. Zdravnik je bil tega zelo vesel. Voz je hitro drdral po cesti. Ko so prišli do kraja, kjer se je ločila pdi na grad je pustil Below ustaviti ter issstopil. — Nt*J hen izprehod mi bo precej koristil, — je rekel. — Votzite dobro! — Lahko noč. — gospod sodnik! — je klical G laser za njim. Below je globoko'vzdihnil, ko je bil sam. Šel je po (težki poti, kajti ona, katere se je tikala ta stvar, je-sedala med svojimi otroci, in mali deček se je zvijal v njenem naročju. V tej uri je pozabila na vse: na ubogega umirajočega, na KarofLa Meinhardta ter na lastno krivdo. Sedanjost, s svojim sladkim čarom, jo je popolnoma potegnila nase. Anton se je prikazal pri vratih ter sporočil sodnikov prihod. . Ditrih se je presenečen ozrl. — Below! Ka)j ima ta iskati bako pozno na gradu? . — Najbrž je imel opravek v bližini, — je rekla Regina. — Odvedite gospoda v mojo sobo. — Gospod sodnik je prišel peš! — je sporočil Anton ter dal na ta način izraza svojemu presenečenju. — Torej pripravite še za enega, Anton. Gospod sodnik bo gotovo večerjal 2 nami. Regina ni bila prav nič razočarana, pač pa je rekla: — Govori najprej z Belowom in jaz bom spremila sama otroke v sobo. Reči moram še nekaj gospodični Haller! — Ti zela nežna mati. Ali ni mali pre težak? Mlada žena se je smehljala ter rekla otrokom, naj žele lahko noč očetu, nakar je odšla sama v otroško sobo. Ditrih je zrl za njiimi veselega obraza, in v njegovih očeh je stalo zapisano: — Kdo more biti itako srečen? — O, moj ljubi sodnik, dobrodošli! Prišli ste peš, kot mi je povedal An ton! — Da, gospod baron, — je odvrnil Below. Med tem časom se je dosti pomiril. Bil je le še sodnik, in vse drugo je moralo stopiti v ozadje. — Prihajam iz koče. * — Ah! — Gozdar Willert me je poklical tja. Mož je trdil da mi mora podati zenlo važno izjavo. — Kdaj je rekel to? — Takoj po nezgodi! — Zakaj pa je meni zamolčal? - — Ne vem! — Čudno! — Takoj vam too razumljivo, gospod baron, ko boste culi, za kaj gre pravzaprav pri tej stvari! Willert je morilec vašega bratranca. — Willert? Ta mož je ustrelil Viljema? To je povsem nevrjetno. Willent navaden morilec? — Pojdite, gospod sodnik, .tudi moja žena mora slišati. Diltrih je odbitel v sobo Regine, v katero je ravno vstopila, še vsa žareča od materinskega veselja. — Dober večer gospod sodnik! Kako lopo, da ste zopet enkrat prišli. Prosim semkaj, v tem mrazu t . , _ (Dalje prihodnjič.) — _____ NEW ARMORY ATHLETIC CLUB INC. ▼ SREDO, 11. FEB. ob 8:15 zvečer 69th Regiment Armory Lexington Ave., 25th & 26th Street ROKOBORBA JOE proti MARIN STECHER PLESTINA Čeh Jugoslovan DO KONCA Al BAFFERT pro II Pat McGILL, Francija Irska Jack John SHERRY proti &PELLMAN Hrvat Boston Stan. John STASIAK proti GRANDOVTCH Poljak Hrvat Boris Geo. DEMETROFF proti ZARYNOFF Bolgaitija Rus Vstopnina $1.05, Arena $2.10, - Poleg odra $3.15 - ŽALOSTEN KONEC MEDENIH TEDNOV CHICAGO, m., 5. februarja. — Ugleden meščan Edward J. Powell, star osemintrideset let, se je 1. januarja poročil z Miss Morton H. Fox. Sinctči se je vrnil domov, stopil v kopalno sobo, izpil strup ter kmalu nato mrtev obležal. Kaj ga je gnalo v smrt, se ni moglo do-gnuLi. BUTLECAR SE JE ZAKASNIL CHICAGO, 111. 6. februarja. — 22-letni Ben Bernacchi je bil pozvan pred sodišče, da se zagovarja zastran butlegarstva, pa je prišel pet ur prepozno. Priznal je, da je kriv, nakar ga je sodnik obsodil na dvesto dolarjev globe. — Zakaj ste pa prišli pet ur prepozno? — ga je vprašal sodnik. — Veste, — je pojasnil sodniku — pred trem tedni sem bil sprejet za policista, in moram biti vsako jutro 'Iliri ure v policijski šoli. DEVEILETNICA PAPEŽA PL) A XL VATIKANSKO MESTO, 6. febr. — Danes 'Je minilo devet let, odkar je bil proglašen Pij XI. papežem. Vse Vatikansko mesto je v zastavah. Oficijelno praznovanje devete obletnice se bo vršilo dne 12. februarja. Pri maši, ki jo je čital papež v svoji privatni kapeli, je bilo navzočih le par oseb. ANGLEŠKA PRINCA STA DOSPELA V PANAMO CRISTOBAL, C. Z., 6. februarja. Sem sta dospela na krovu pa mika "Oropesra" angleški prestolonaslednik in njegov brat princ George. Qd-tukaj se bosta podala proti Buenos Aires, kjer bo .prestolonaslednik o-tvoril angleško razstavo. ŠPANSKI REFORMISTI _IN VOLITVE MADRID, Španska, 6. februarja. Stranka reformistov, kateri nače-ljuje Melquiades Alvarez, bo bojkotirala splošne volitve, ki se bodo vršile po Bereguerovem naročilu koncem meseca marca. ■I1M POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po mo znosti čimprej obnove. — Up rava lista DRUŠTVA ■ KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n» čila samo vale članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE M 99 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO - se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI: Marija Varhinja: t platno zvezauo............ .80 v fino platno ..............1.00 v usnje vezano ............1.50 t fino usnje Tesano ........ 1.70 Kajaki glasovi: ▼ platno vesano ............1.— t fino platno Tesano.........1.10 v usnje vesano ........................1.50 v fino usnje vesano........1.70 Kvisini srca mala: t platno vezano ............ 4» v celoid vesano ................ t fino usnje yes....... .... 1.50 Hrvatski molitveniki: (Jtjeha starosti, fina ves. ........ najfinejga Tea .........,....1.6# Slava lom » mir ljudem, fina ves lil nzJflnejS ..Tea ..............i.i§ Zvenčee nebeški, ▼ platno.......80 fina ves ................... j_ Flenac. najfinejša Tes ..........1.88 Angleški molitveniki: (sa mladino) Child's Prayerbook: t barvaste platnice vesano .. .SO t belo kost vesano ..........1.10 Come Unto Me ___________________________ .30 fino vezano _______________________ .35 Key of Heaven: fino vezano ______________________ .35 t usnje vezano ............. 70 t najfinejše usnje Tesano ....1.20 (Za odrasle) Key of Heaven: v celoid fino vezano___________1.20 • v celoid najfinejši vez ________1.50 t fino nanje Tesano ........ L60 Catholic Pocket Manns!: t fino usnje Tesano........ 1.30 ira Marin: r fino usnje vezano........ L40 ttr~f i! ^ 4 ^ Kretanje Pamikov Shippins Non — | 6 ■ * 9. februarja: Bremen, Cherbourg, Bremen 11. februarja: America, Cherbourg. Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 12. februarja: Suttgart, Cherbourg. Bremen 13. februarja: Mauretania. Cherbourg 16. feoruarja: Europa, Cherbourg. Bremen 17. .februarja: Lafayette, Havre Augustus, Kapoll, Genova 18. februarja: * President Harding, Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin, Boulogne Bur Mer, Bremen Saturnia, Trst 20. februarja: Paris. Havre Olympic, Cherbourg 24. februarja: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 25. februarja: Bremen. Cherbourg. Bremen George Washington, Cherbourg, Hamburg 26. februarja: Dresden, Cherbourg, 27. feoruarja: St. Louis. Cherbourg. Hamburg 28. februarja: Aquitania. Cherbourg lie de France, Havre 7. marca: Ma ure t an ia, Cherbourg Minnekahda, Boulogne sur Mer 10. marca: Vult-a.nia. Trst 11. marca: Ilochambeau, Havre 12. marca: New York, Cherbourg. Bremen Stuttgart, Cherbourg. Bremen 13. marca: Olympic, Cherbourg Paris, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen 14. marca: Conte Grande, Napoli. Genova Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 18. marca: Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg 19. marca: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 20. marca: Aquitania, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Pennland, Cherbourg. Antwcrpen Augustus, Napoli. Genova 24. marca: Lafayette, Havre Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 25. marca: President Harding. Cherbourg, Hamburg •9 26. marca: Dresden, Cherbourg. Bremen 27. marca: Majestic, Cherbourg Saturnia. Trst lie de France, Havre 28. marca: ' Cleveland. Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg Minnetonka, Cherbourg 29. marca: Baltic, Liverpool 30. marca: '* Europa, Cherbourg, Bremen 31. marca: Berengaria, Cherbourg New Amsterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam POUČNE KNJIGE: .25 Abecednik slovenski .......... Angleško slovensko berilo .—... Angleški učbenik............................1.25 Anglečko-slov. in slov. angL slovar JI Amerika in Amerikami (Trunk). .5.— Angcljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. magi.......... ,l| Boj nalezljivim boleznim.......75 Cerkniško Jezero ..................U58 Domači iivinozdravnik. trd. ves. ..1.6« Dims H iivinosdravnik. broft. ....L25 Domači zdravnik po Knaipu: trdo ves. ------------. _ l.ffj broSlrano....................L» Gospodnjstvo...................1.20 Govedoreja ......................1JM Hitri račun ar .................. .75 Jugoslavija. Melik 1. rczek ____1.50 2. zvezek, 1—2 snoylc ...,..1.80 Kletarstvo (Skalickj) ..........2.00 Kratka srbska gramatika....... M Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov Ji Kako m poštam driavljan z. D. 25 Kako se postane snu ■ 1Mb I driavljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .50 Kat Katekizem ................ .88 Liberalizem .................... JI Ljubavna in snubilna pisma ____ -35 Materija in enerfija ............1.28 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem. I. sv............... JM Mladeničem. IL zv. ............ Ji . . (oba zvezka skopaj Ji) Mlekarstvo ......................1,— Nemško-angleOd tolmač ........1.4i Najboljša slov. Kuharica, 668 str. lepo vez. (KalinSek) ..........I.— Nasveti za hišo m dom. trd. ves. L— Ji Ji Nemščina brez nHtelja: 1. del ............. 2. del ............. Nemško slovensko slovar.........2.25 Največji spisovnik Ijnbavnih In drugih pisem..................75 Slovensko nemški slovar .........L- Ojačen beton .................. Ji Obrtno knjigovodstvo ............2Ji Perotninarstvo, trd. ves.........1.80 Perotninarstvo. broS. ............L50 Pravila za oliko .............. .89 Prikrojevanja perila po iivetnl meri • vzorci ........ Psihične motnje m alkohol*! podlagi ........................ .7i Praktični računar .............. .75 Pravo in revolucija (Pitami«) .. Ji Predhodniki in idejni nteamljl ruskega idejni Izma ...............lJi Radio, osnovni pofc* Iz Radie tehnike. vesano ..................I.— broilrano ....................1.75 Računar v kronski In dinarski vo> U»»l ......................... .78 Ročni slov.-italijanski in itali- janski-slovenski slovar .... .90 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem _______________________________________ Ji Solnčenje........................ Ji Slike Is iivalstva. trdo vesana .. Ji Slovenska narodna — obsega 452 strani .............lJi Spretna kuharica, trdo vesana ....1.18 Sveto Pisarn stara In novo zaveso, lepo trdo vesana ..............t.— .............. .45 • •••••••• a.a • • a ^Mfc ▼ K—poillui-t t li ........... .75 Učna knjiga In berilo hrikega Jo- .............. M Uvod v Filozofijo (Veberr).....1.50 Veliki vsevedei ................ Vošeilna knjižica ............... -M Zbirka domačih zdravD ........ .80 Zdravilna zelišča .............. >40 Zel in ple.el, slovar naravnega zdravilstva ....................1-50 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih..........U0 Zdravje mladine ................1-25 Zdravje in bolezen v domači hI H. 2 zv. ......................1.20 Zgodovina Srbov. Hrvatov ln Slovencev (Melit) H, zvez.................................. -80 Prorokovalne karte —................1-— RAZNE POVESTI in BOMANI: Ana Karenina (Tolstoj) zanimivi roman (2 zvezka)..$5.50 Amerika, povsod debro, doma najbolje _.................... Agitator (Kersnik) broft. ............JO Andrej Hofer......................................J80 Beneška vedeževalka _....................<35 Bel grajski biser ......*...................-S5 Bell meeesen .............-..........>48 Bele noči, mali Junak .....................80 Balkansko-Tnrška vojska ............-80 Balkanska vojska, s sllksmi .... -25 Boj in rmsgm. ....................20 Blagajna Velikega vojvode.............60 Belfegor ........................................-80 Boy, roman .........................................85 Barska vojska.........................40 Beatin dnevnik .................................80 BoiiČni darovi....................................-35 Božja pot na Bleda .........................26 Božja pot na Šmarni gori ...............-20 Cankar: *•* Grešnik Lenard. broft... .70 Mimo ilvljenJa ............-80 Mrtvo mesto .................75 Romantične duše......C0 Cvetke ................................................2& Cesar Joief IL ................................M Cvetina Borograjska........................-50 Čarovnica „........................................-35 Čebelica .................................JS Črtice Iz iivijeiUa aa kmetih . • J& Drobiž, In razne povesti spisal Milanski ............................Ji Darovana, zgodovinska povest .. Ji Dekle Eliza .........................................40 Dalmatinske povesil .........................35 Dolga roka ........................................40 Do Ohrida in Bitolja .....................70 Doli s orožjem ................................M Don Kišot is La Manhe.....................40 Dve sliki. — Njiva, Starka — (MeSko) .........................................80 Devica Orleanska ...................je Duhovni boj ......................................Ji Dedek je pravil; Marinka in teljčki ....................... .48 Elizabeta ...................... JO Fabijola aH cerkev v Katakombah .45 Pran Baron Trenk ............. .35 Filozofska zgodba .............. JO Fra Diavolo.....,.............. JO Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................48 Godčevskl katekizem............ JU Gostilno v stari LJubljani.......88 Grfia Mitologija.............. L— Gusarji ........................ .75 Gusar v oblakih ............................ .80 Hadži Mnrat (Tolstoj) ........ Ji Hči papeža, vez. ..........................1.— broš............................. .75 Hektorjev meč.................. Ji 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj UQodna pot za potovanje na ogromnih pamikih: PARIS 20. febr.; 14. marca (6 P. M.) (12.05 A. M.) lie de France 28. febr.; 27. marca (1 P. M.) (4.30 P. M.) NaJkrajSa pot po železnici. Vsakdo J« v ponebnl kabini x vsemi modernimi udobnostmi. — Pijafa in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprafcijte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. V JUGOSLAVIJO PREKO HAMBURGA z znanimi, hitrimi parniki HAMBURG NEW YORK DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN Redna tedenska odplutja. ZMERNE CENE Pripravne železniške zveze z vsemi deli Jugoslavije. Tudi odplutja znanih kabinskih parnikov: ST. LOUIS, MILWAUKEE, CLEVELAND Slavna kuhinja in neprekosljiva služba v vseh razredih. Za navodila vprašajte kateregakoli lokalnega zastopnika ali HAMBURG-AMERICAN LINE ^39 BROADWAY. NEW YORK^ Hedvika ...........................................40 Bodi Časi, Blage duh, veseloigra .78 Helena (Kmetova) ..... .........40 Hudo Brezdno (II- ........ -53 Humoreske. Groteske In Satiro, vezano ..................... -88 broSlrano .................. Izlet k* Bron€ka................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....88 Is tajnosti prlrode.............. JM Iz modernega sveta, trdo ves. 1.G0 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka _______________________________________1-50 Igračke- broširano ............. M Igralec ........................ .75 Jagnje ........................ J8 Janko In Mefta (sa otroke) ---- -50 Jeraai Zmagovat, Med »tu«vi.. JfrO Jutri (Strug) trd. v..............75 broš. ....................... .88 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseli 16 sveskov, lepo vezanih ..................18.— Sosedov sin, broš. .............................48 0. zvezek: Dr. Zeber — Tug—ur broširano ...............8.. .78 Joan ftDserija (Povesti Iz Špnsskega življenja ........................................-60 Kako sem se jas likal (Alefiovec) I. zvezek .................48 Kako sem so jas Ukal (AleSovec) IL sv. .00 Kako sem se jas likal (AleSovec) m. zvezek........ JH Korejska brata, povest la misijo- nov v Koreji ....................M Krvna zaveta .................. Ji Kuhinja pri kraljlel gosji aofid Jti Kaj se je Markaru sanjalo...... 23 KazaU ----------;...........••—sii Kriiev psO. roman (Bar) trd. vsa. 1.1 i Kriiev pot oatrz Kn^Sffjlka - .-Ji Kaj se Je Ismlsm dr. Ots ...... .45 Kraljevič berač ................ J»