Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. maja 2017 - Leto XXVII, št. 21 stran 2 »SLOVENCI SO LAHKO VZOR ZA DRUGE NARODNOSTI« V Sakalauvcaj prisegali nauvi gasilci stran 7 Včiu ga je porabski školnik stran 5 Še stene vüje majo stran 8 2 »SLOVENCI SO LAHKO VZOR ZA DRUGE NARODNOSTI« Inda svetek, zdaj pa »mujs« Inda svejta – kak daleč nazaj se nam že vidijo devetdeseta lejta prejšnjoga stoletja – se pravi, potistim, ka se je ustvaurila Slovenka zveza, biti delegat na občnom zbori (közgyűlés) zveze je bila čast, je bilau poštenjé. Skurok je bilo malo žau tistim lidam po naši vasnicaj, v kulturni skupinaj, pri gasilcaj ali športnikaj, steri so nej prišli med delegate pa so nej dobili pozvanje na občni zbor. Istina, ka so bili tistoga ipa občni zbori samo vsakšo štrto leto, na njij se je vöodaberalo, se je volilo nauvo vodstvo organizacije tö. Den občnoga zbora je bijo skurok kak kakšen svetek, zatok so se lidgé pripravlali nanga. Pripravlali so se s tejm, ka so se svetešnjo oblejkli, dapa pripravlali so se s svojimi guči tö. Istina, ka ji je malo trbelo drejgati, ka naj tapovejo, ka mislijo o deli Slovenske zveze, vej pa – sploj starejši – so nej vcüjnavčeni bili, ka morajo vöstaniti pred stau lidi, pred puno dvorano pa povedati svoje misli, mogauče kaj skritizirati. Dapa zatok so se vsigdar najšli takši, steri so podali svoje ideje, sterim je nej bilau vseedno, ka se godi med Slovenci v Porabji. Istina, takšni so tö bili, steri so na djilejši tijo bili, potistim so pa mrnjavili, brundali, ka je tau nej dobro pa tisto nej dobro. (Velka človeška – pa porabska – hiba je, ka si dostafart ne vüpamo iz oči v oči povedati, ka po pravici mislimo.) Nekdenešnji občni zbori so držali skurok cejli den. Z delom smo začnili v soboto v 9.00 vöri, pa največkrat enjali z volitvami kauli druge ali tretje vöre. Zveza je vsigdar prištimala svoje delegate pa ji je pozvala na obed. Obed – pa cejli den občnoga zbora – je slüžo taumi tö, ka smo se malo pogučavali, bili vküper... Meli smo osebne stike (személyes kapcsolat). Gnesden je ovak. Zatok, ka Slovenska zveza dela po zakoni o drüštvaj, mujs mora meti registrirane kotrige pa vsakšo leto občni zbor, steri mora sprejeti plan letnoga dela, lanskoletno bilanco (gazdüvanje) pa letošnji plan za gazdüvanje. Tej občni zbori so zdaj že bole formalni, menje je vsebine (tartalom). Vejndrik zatok – pa zatok, ka so vsakšo leto – bole težko vküppride potrejbno število članov. Nikak tak vögleda, ka je tau več nej svetek, liki samo delo, steroga je mujs opraviti. Lidgé v organizaciji smo se tö vömenili, prišle so mlajše generacije, stere dajo vekši pomen stikom po interneti, na spleti kak pa osebnim srečanjem. (Sama eške itak tak mislim, ka človeško rejč pa osebne stike ne smejo pa ne morejo vömeniti nej nikšna pisma, nej stau sms-ov pa nej facebook.) Škoda, ka je vse drugo bole fontoško kak tau, ka smo členi slovenske organizacije, stera za nas - kak pevce, folkloriste, igralce, nogometaše itd. – proba vse napraviti, nam nagoditi. Zato – zvün toga, ka delamo v skupinaj, špilamo pri ekipaj – na leto gnauk mi tö leko nagodimo Slovenski zvezi, pa pridemo na njeni velki djilejš. Če razmišlamo kak Slovenci, je tau naša dužnost. Marijana Sukič 22. maja popoldne se je na uradnem obisku v Porabju mudil predsednik madžarskega Parlamenta László Kövér. K spoznavanju položaja Slovencev na Madžarskem na terenu sta ga povabila parla- razvoj Radia Monošter pa direktor Francek Mukič. »Slovence lahko postavimo za vzor drugim narodnostim. Kljub svoji maloštevilčnosti spadajo med najaktivnejše Predsednik Kövér si je z zanimanjem ogledal nekaj številk časopisa Porabje. Ob njem urednica Marijana Sukič in predsednik DSS Martin Ropoš mentarna zagovornica slovenske narodnosti Erika Köleš Kiss in predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Program predsednika državnega zbora se je pričel na Gornjem Seniku, in sicer na Slovenski vzorčni kmetiji, kjer je visoki gost v okvirih delovnega kosila lahko spoznal dejavnost Razvojne agencije Slovenska krajina. Delegacija, ki so jo ob predsedniku sestavljali veleposlanica RS v Budimpešti mag. Ksenija Škrilec, generalni konzul RS v Monoštru dr. Boris Jesih, namestnica veleposlanice Metka Lajnšček ter državni sekretar Zsolt V. Németh, je nato obiskala sedež Državne slovenske samouprave, kjer jo je s prizadevanji krovne organizacije seznanil predsednik Ropoš. Obisk se je nadaljeval na DOŠ Jožefa Košiča, kjer so visokega gosta seznanili z razmerami v slovenskem narodnostnem šolstvu, ter v Küharjevi spominski hiši. Parlamentarni predsednik se je nato odpravil v Sakalovce, kjer mu je županja Valerija Rogan med drugim predstavila projekt izgradnje doma za starejše občane. Slovenski program se je zaključil v monoštrskem Slovenskem domu, kjer je delovanje Zveze Slovencev na Madžarskem orisal predsednik Jože Hirnök, založniško dejavnost organizacije glavna urednica časopisa Porabje Marijana Sukič, skupnosti, kar se tiče lobiranja, sodelovanja, iskanja partnerstev« - je v kasnejši izjavi izposta- rodove. Pri tem uživajo podporo madžarske vlade, tako visoki gost. »Madžarska vlada se je po letu 2010 odločno lotila utrditve naroda. Tega pa ni storila le v smislu združitve madžarske etnije preko mejá, temveč tudi s prizadevanjem, naj se vsi člani madžarske politične skupnosti povežejo tudi s svojimi matičnimi narodi.« Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss se je ves svoj mandat trudila, da bi v Porabje pripeljala predsednika Parlamenta. Slednji meni, da je bila uvedba sistema zagovornikov uspešna. »Narodnostni zagovorniki so bili aktivni. Predlagali so sedem novel zakonov, od teh je štiri državni zbor tudi sprejel. Postavljali so vprašanja vladi, kot smo tega navajeni pri poslancih. In niso zamudili priložnosti, da bi spregovorili v Parlamentu, celo v lastnem jeziku. Predsednika je z delovanjem Radia Monošter seznanil njegov direktor Francek Mukič. Ob sodelavkah radia (Margita Mayer Gašpar, Valerija Kovač in Ančka Braunštein) sta mu prisluhnila tudi slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss in novinar Slovenskih utrinkov Dušan Mukič vil predsednik Parlamenta László Kövér. »Svojih idej, predlogov, zahtev in prošenj ne naslavljajo le madžarski oziroma slovenski vladi, temveč so vzpostavili tudi vzorno sodelovanje s pomurskimi Madžari. S skupnimi močmi in z medsebojno podporo si prizadevajo za isti cilj: ostati tukaj Slovenci in na drugi strani meje Madžari.« Kakor je predsednik Kövér ugotovil, se slovenske organizacije zelo trudijo, da bi slovenska skupnost ohranila svoj jezik, samobitnost in kulturo ter da bi se ta identiteta prenesla tudi na prihajajoče Porabje, 25. maja 2017 Izkoristili so svoje možnosti« - je ocenil László Kövér. Svoj obisk v Porabju je predsednik madžarskega Parlamenta zaključil z ogledom monoštrske baročne cerkve, hkrati pa je s svojim nagovorom tudi odprl tretji čezmejni forum v okviru »Pobude Monošter - Szentgotthárd« v samostanskem poslopju v središču Porabja. (Na sliki na prvi strani: Visoki gost v družbi slovenske zagovornice in predsednika DSS. Ob njih poslanec območja in državni sekretar za kmetijstvo Zsolt V. Németh.) -dm- 3 PREDSTAVITEV REZULTATOV PROJEKTA INV V začetku maja je v dvorani Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku potekala delavnica, na kateri so sodelavke Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane (dr. Sonja Novak Lukanovič, dr. Katalin Munda Hirnök in dr. Mojca Medvešek) predvsem učiteljem in vzgojiteljicam predstavile delne rezultate projekta »Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika oziroma dvo- in večjezičnosti«, ki so ga izvajale v letu 2016. Prav tako so udeležence seznanile z novim projektom »Priložnosti in možnosti za ohranjanje oziroma revitalizacijo slovenščine med slovensko manjšinsko skupnostjo v sosednjih državah«, katerega del se letos izvaja tudi v Porabju. šolskih otrok, ki obiskujejo 4 porabske narodnostne vrtce in slovensko skupino v Monoštru, je potekalo konec novembra. Razdeljenih je bilo 79 vprašalnikov, Rezultate projekta so predstavile sodelavke Inštituta za narodnostna vprašanja: (z desne) direktorica dr. Sonja Novak Lukanovič in sodelavki dr. Mojca Medvešek ter dr. Katalin Munda Hirnök vrnjenih 67, kar je odlična, 84,8-odstotna realizacija. Raziskovalke so vprašalnike Sakalovska in seniška vzgojiteljica Livia Nemeš in Krista Nagy (na sredini) ter vzgojiteljici asistentki Andreja Serdt Maučec in Romana Trafela Projekt »Stališča staršev v Porabju do slovenskega jezika oziroma dvo- in večjezičnosti«, predvsem pa rezultate, je podrobno predstavila Katalin Munda Hirnök. Raziskovalke so pripravile strukturiran vprašalnik s 16 vprašanji zaprtega in odprtega tipa v slovenskem in madžarskem jeziku. V novembru 2016 je bil vprašalnik predstavljen vzgojiteljicam in učiteljem, potem na osnovi pripomb dopolnjen in popravljen. Anketiranje staršev pred- in tudi popolnoma madžarskih družin. Izpostavila bom nekaj ključnih ugotovitev ankete, ob katerih bi se morali zamisliti predvsem načrtovalci narodnostne analizirale, podrobnejše interpretacije pa lahko pričakujemo v prihodnje. Iz statističnih podatkov pa smo na delavnici lahko razbrali in se pogovarjali o nekaterih, za skupnost zaskrbljujočih trendih, ki jih vrtec in šola sama gotovo ne moreta zaobrniti v pozitivno smer. Anketa je zajela vse porabske starše, katerih otroci so vključeni v narodnostno predšolsko vzgojo, torej starše najmlajšega roda Porabskih Slovencev, veliko je mešanih zakonov politike tako v Porabju kot v Budimpešti in v Ljubljani. Gremo najprej k pozitivnim ugotovitvam! Iz odgovorov ni čutiti nobenih nasprotovanj, nestrpnosti do narodnosti in ohranjanja jezika, vsi odgovori na temo odnosa do jezika so pozitivni. Na vprašanje, če se staršem zdi učenje slovenskega jezika pomembno za otroka, jih je kar 85,1 % odgovorilo z DA, le 4,5 % jih meni, da NE, 7,5 % jih ne ve, 3 % pa niso odgovorili. Med odgovori na naslednje vprašanje, zakaj menijo, da je znanje slovenskega jezika pomembno, je tudi nekaj zanimivih; največ staršev (35,8 %) meni, da je znanje jezikov vrednota in koristno, skoraj 30 % jih ni odgovorilo, 17,9 % pravi, da je slovenščina jezik družine, sorodnikov, naših krajev; le 11,9 % vprašanim se zdi znanje slovenščine pomembno zaradi bližine meje, zanemarljivim 4,5 % pa se zdi slovenščina pomembna zaradi zaposlitve ali študija. Zadnja dva podatka pa že sodita med skrb zbujajoče in sta hladen tuš toliko opevanemu čezmejnemu sodelovanju, virtualnim ekonomskim priložnostim in pomenu učenja jezika zaradi zaposlitve. Eno so besede, drugo pa resnično življenje in iskanje priložnosti za preživljanje družine, ki jih s slovenskim jezikom očitno ni ali jih je zanemarljivo malo. To pa ni neposredna odgovornost šol in vrtcev (ampak tudi vzgojiteljice in učitelji so skoraj vsi prav tako starši). Izpostavila bi še vprašanje, zakaj se po mnenju anketirancev v Porabju starši z otroki doma ne pogovarjajo slovensko/porabsko. Kar 37,3 % jih ni odgovorilo ali je obkrožilo, da ne ve; 29,8 % meni, da starši in mladi slov./porabsko ne znajo in da ni medgeneracijskega prenosa; le 9 % je takih, ki sledki seveda ne presenečajo. Za konec pa bi komentirala še nekaj podatkov, nad katerimi bi se prav tako bilo potrebno globoko zamisliti. Najprej sta to vprašanji o narodnostni pripadnosti in maternem jeziku anketiranih staršev. Kar 64,2 % izpričuje madžarsko narodnostno pripadnost, 25,4 % madžarsko in slovensko, 3 % niso odgovorili in le 7,5 % je zapisalo slovensko narodnostno pripadnost. 74,6 % vprašanih navaja madžarščino kot materni jezik, 9 % madžarščino in slovenščino, 3 % porabščino in madžarščino, nekaj vprašanih ni odgovorilo, samo 3 % pa so navedli slovenščino kot materinščino. In še podatek, da je družinski jezik Seniški učiteljici (z desne) Eva Lazar in Ibolya Neubauer, učitelj asistent Nino Gumilar, seniška ravnateljica Ildiko Dončec Treiber in učiteljica asistentka Metka Perger porabsko narečje uporabljajo in ga imajo za živ jezik. Zanimivi so tudi nekateri odgovori odprtega tipa, ki še vedno nakazujejo na določena zgrešena stereotipna prepričanja staršev, da majhnega otroka lahko zmede raba dveh jezikov, da bi v šoli bilo potrebno učiti narečje ali da so žive travme iz preteklosti in ugotovitve, da se nič ne more. Podatkov je še veliko, skoraj vsi pa nakazujejo negativne trende v ohranjanju slovenskega/porabskega jezika in identitete. Tistih, ki na to opozarjamo že dolgo, iz- Porabje, 25. maja 2017 v skoraj 80 % samo madžarščina. Posebni komentarji pač niso potrebni… To je le nekaj poudarkov zanimive raziskave, ki bi jo bilo potrebno predstaviti tudi porabskim odločevalcem v narodnostni politiki in vsem, ki krojijo politiko do Porabja v matični Sloveniji; predstaviti tako, da bo vsak videl v prvi vrsti del lastne odgovornosti za aktualne razmere. Take raziskave povedo veliko, če smo pripravljeni videti in slišati, predvsem pa kaj spremeniti. Valerija Perger 4 PREKMURJE Sočna vilica Gda sam mala bila, sta v Soboti bile samo dvej velki bauti, »Blagovnica« in »Šoping«. Te je té baute prejk mejla domanja firma Potrošnik. Zdaj té firme nega več, ka jo je »podjo« najbaukši slovenski saused – tak se že duga lejta reklamera – Mercator, steroga je pred tremi lejti küpo rovački Agrokor, steri zdaj velke probleme ma. Samo püstimo zdaj tau. Povedati vam škem neka drügoga. V tisti cajtaj, gda je ške nej bilou dosta baut, so té bile v centri varaša. Cajt globalizacije je prineso tau, ka so v Soboti ob vsakšoj poštiji, stera pela v varaš, kak grbanji po dežji zrasle velke baute. In tak se je življenje preselilo v bautoške centre. In ka napraviti, ka bi lidi pa spravili nazaj v center varaša? V Zavodi za kulturo, turizem in šport so si lani vözbrodili Sočno vilico, festival kulinarike. Pozvali so krčmare, domanje in tüdi iz drügi slovenski krajov. Oni ponüjajo svoje gesti, takše malo ovakšo, ka ga leko pogejš tüdi stoječki. Leko pa si tüdi dojsedeš, vej pa na pločnik (járda) vödenejo lesene stole in stolice. Ka so lidge nej žedni, poskrbijo mali vinari in pivovari. Sočna vilica so letos prvo paut pripravili 5. majuša, gda je nej bilou najboukše vrejme. Vsi vüpamo, ka de tistiva dva petka v mejseci, steriva ta vse do geseni rezerveraniva za Sočno vilico, lepše vreme in do se sredi varaša lidge ob dobrom gestiji in pitiji leko drüžili. Te, gda de bole toplo, julija in avgusta, pa do na svoj račun prišli ške ljubitelji dobre muzike. Petki so rezerverani za Soboško poletje, sobote pa za Skrito dvorišče. Na prvom odri se predstavljajo muzičari iz drügi slovenski krajov in tüdi iz tujine, na drügom pa priliko, ka se notpokažejo, dobijo domanji lidge. Silva Eöry Občni zbor Slovenske zveze 19. maja se je v Slovenskem domu v Mo- Pod prvo točko dnevnega reda je predse- la vse obvesnosti poročanja do državnih noštru odvijal letni redni občni zbor Zve- dnik ZSM Jože Hirnök poročal o vsebin- organov, zato je komisija predlagala, naj ze Slovencev na Madžarskem. Zveza ima skem delu Slovenske zveze od zadnjega občni zbor sprejme bilanco ter poslovne 122 registriranih članov, ob 16.00 uri je občnega zbora. (Po odločitvi predsedstva rezultate ZSM. bilo prisotnih 32 članov, zato je sekre- ZSM bomo objavili njegovo poročilo v V drugem delu občnega zbora so člani tarka zveze Biserka Bajzek ugotovila, da eni od naslednjih številk časopisa. Občni sprejeli načrt dela in proračuna za leto je občni zbor nesklepčen in ga je ponov- zbor je sprejel poročilo o delovanju zveze, 2017. no sklicala za ob pol petih. Po Občni zbor je potem prisluhnil slovenski zagovornici Eriki pravilniku je ponovno sklican občni zbor sklepčen, ne glede Köleš Kiss, ki je govorila o svojem delu in o načinu dela v mana število udeležencev. Tako je občni zbor – ki mu je predsedžarskem parlamentu. Pojasnila je tudi nekaj nepravih indovala sekretarka ZSM Biserka formacij o podpori baročni cerBajzek – začel z delom ob pol kvi v Monoštru in je poudarila, petih. Med gosti je pozdravila da vsota (več kot 530 milijonov slovensko zagovornico v madžarskem parlamentu Eriko forintov) ne gre iz namenskega denarja za narodnosti, temveč Köleš Kiss in generalnega koniz postavke, ki je namenjena zula dr. Borisa Jesiha. cerkvi in verskemu življenju. Po opravljenih administrativnih nalogah je navzoče pozdraZanimivo je bilo prisluhniti vso Delovno predsedstvo občnega zbora: (z leve) predsednik ZSM Jože vil generalni konzul R Slovenije Hirnök, sekretarka ZSM in obenem predsednica občnega zbora Gyöngyi zgodbo, kako ji je uspelo dobiti podporo za obnovo monoštrske dr. Boris Jesih, ki je povdaril, Bajzek in raéunovodkinja, obenem zapisnikarka Brigita Korpič cerkve. da SLovenija spoštuje delo Zveze Slovencev na Madžarskem, stoji ji ob kakor tudi poročilo o delovanju Nadzor- Slovenska zagovornica je izpostavila, da strani že 26 let. Obenem je opozoril, da ne komisije ZSM, ki je ugotovila, da je se kot slovenska skupnost nimamo česa »svet stoji na mladih«, zato je potrebno Zveza Slovencev na Madžarskem v po- sramovati in da bi morali biti bolj ponosposkrbeti za pomladek, ki bo nadaljeval slovnem letu 2016 svoje dejavnosti opra- ni na dosežene rezultate. Marijana Sukič z delom organizacije. vljala skladno s Statutom in je izpolnjeva- UTRINKI PRAZNOVANJA MATERINSKEGA DNE NA DOŠ J. KOŠIČA NA G. SENIKU Danes tvoj je dan, zato podarim ti: nekaj, kar ti je všeč, nekaj, kar imaš rada, nekaj, kar si si vedno želela, nekaj, kar te bo razveselilo, nekaj, česar ne boš pozabila. Učenci DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku so ob mentorstvu svojih učiteljev pripravili prekrasne programe svojim mamicam in babicam ob minulem materinskem dnevu. V njihovih otroških srcih se je čutila ogromna zahvala, ki so jo učenci izrazili z besedami, s plesom, petjem in seveda z ogromnim objemom in darovanim cvetjem. Marsikateri mamici ali babici je ob tem na lice pritekla solza sreče. Tudi takrat, ko so govorili ali peli slovensko. Učenci 4. razreda so mamicam in babicam izročili rože. Porabje, 25. maja 2017 Učenci 1. in 3. razreda so mamicam in babicam tudi zaplesali. Besedilo: Nino Gumilar Slike: Gabriella Labricz, Ibolya Neubauer 5 Evgen Emri – predsednik Združenja ZZB za vrednote NOB Murska Sobota VČIU GA JE PORABSKI ŠKOLNIK V naši novinaj ste že večkrat leko šteli o tom, ka na začetki sprtoletja na monoštrski cintor pride več lidi iz Slovenije. Na grob partizana, komandira Prekmurske čete Alojza Škrjanca-Mirka, steri je mrau »Tau je malo žmetno bilou zrik- v Leningrad, znamo, ka je tau pribežo v Prekmurje. Moren potati. Probo sam prejk rusoškoga zdaj Sankt Peterburg. Gda so se vedati, ka je biu oster škonik,« veleposlaništva v Ljubljani, pa je v Sovjetski zvezi pripravlali na je povedo Evgen Emri in cujdau, nej šlau. Gé pa v Ljubljani tüdi bojno, se je mama kak študentka ka so z rusoško žlato vseeno furt eden center Rusija-Slovenija, če včila za tau, ka bi leko kak bol- meli dobre stike, dostakrat so tak na kratko povem, steroga je ničarka šla pomagat sodakom. šli tüdi eni k drügomi na obisk: vodo Rifat Pateev. Gda se je 1941. leta s cugom pe- »Mama se je s svojim bratom Z njim sva se po- lala na fronto, so jih Nemci zgra- včasi po bojni srečala v zbirnom znala in on je te bili in odpelali v Dajčland. »Tam taborišči v Dresdeni, gé je on te ednauk mejseca biu komandant majuša, gda se rusoški sodakov pred soboškim v tom varaši. En spomenikom tau žlate je živo v zmage furt polaMoskvi, eni tüdi v gajo venci, pripelo Kijevi, v Harkovi, enoga predstavpa v Murmanski nika podobnoga in tak tadale. Leko centra iz Budimpovem, ka so v Rupešte. Tak so te po siji po bojni meli tistom oni zriktali, več kak mi, dobro ka so se spomenik so živeli. Trno sam in grobovi okauli biu veseli, gda so 400 rusoški sonam pakete pošidakov v Monoštri lali. Sploj ena teta, vrejdvzeli.« stera je nej dece Evgen Emri in rusoški veleposlanik Doku Evgen Emri se je mela, nam je vsakZavgajev naraudo v cajti ši mesec pošilala 21. marca 1945, je letos prišlo več drüge svetovne bojne v Dajčlanšpile pa cukre in Držina Emri – Evgen prvi z leve kak sedemdeset članov Združenja di. Tam sta se spoznala njegov drüge slatkarije.« ZZB za vrednote NOB, stere v Mur- prekmurski oča Jožef in ruso1963. leta so se ski Soboti vodi Evgen Emri. ška mati Zinaida: »Držina moje se je z mojim očom, on je že pred Emrijovi - pauleg mame in oča »Naša organizacija je nasledni- mame je bila bogata. V varaši bojno v Dajčlandi delo kak tišlar, pa našoga sogovornika ške njeca Osvobodilne fronte. Izhaja iz Jaroslav, steri je v evropskon v delovnom taborišči spoznala. goviva brata Igor in Jože - leko drüge svetovne bojne. Do 1990. preselili nazaj v Mursko Soboto. leta je tau bila, kak smo te pravli, Po tistom, ka je zgotovo gimnadružbenopolitična organizacija, zijo, je Evgen šau študerat v Ljubzdaj pa smo samostojna, domoljano, na politično šaulo – tau je ljubna in nepridobitna organizagnesden Fakulteta za družbene cija, v stero so vključeni nej samo vede - , gé je biu sošolec tüdi s borci in drugi udeleženci narodtakšimi, ka so bili te že visiki slonoosvobodilnoga in protifašivenski politiki in so študerali ob stičnega boja, tej zdaj ške samo deli. Čiglij je po konci študija steu malo živé, liki tüdi drügi lidge, ostati v Ljubljani, ga je komusteri mamo pozitiven odnos do nistična partija poslala nazaj v narodnoosvobodilnoga boja v Prekmurje, za strokovnoga sekcajti drüge svetovne bojne,« je retara. Neka cajta je včiu tüdi na prva raztolmačo sogovornik in gimnaziji, po tistom pa je za eno Mama Zinaida – tretja s prave strani – v drüžbi sošolk v Leningradi povedo, ka so na Mirkov grob leto šau v Titov rojstni kraj Kuduga lejta odile menše delegacimrovec na Rovaškom, gé je včiu je, zdaj pa jih vsakšo leto pride tali Rusije, leži 250 kilometrov Ges sam se tam, pauleg Stutgar- na politični šauli, stero je mejla več: »Leko povejmo, ka je tau severovzhodno od Moskve, so ta, tüdi naraudo. Včasi po bojni partija. Po tistom je v Murski najbole severovzhodni grob slo- meli eno velko krčmo, pauleg smo 1945. leta prišli domau v Soboti, gé si je ustvaro tüdi drživenskoga partizana. Veseli smo, toga pa ške pekaraj. Tau je bi- Prekmurje. Prva smo v Soboti ži- no, duga leta vodo Medobčinsko ka držina Hirnök tak lepau skrbi lou približno tak velko, kak je veli. Mama je rusoški gezik včila študijsko središče. Zdaj, gda je za njega.« soboški hotel Zvezda.« Zidina na gimnaziji. 1953. leta pa so nas že v penziji, dosta cajta ponüca Mama Evgena Emrija je Rusinja ške gnesden stogi, v njoj je zdaj te, po tistom, ka se je Tito svado za delo v borčevski organizaciji, – o tom malo več kesnej – zatau policija. 1924. leta, gda je bila v s Stalinom, preselili v Kipšin- trno rad pa se drüži tüdi z vnükije bila njegova želja, ka bi se vrejd Rusiji denacionalizacija, jim je ce, gé je te cigansko deco včila. cama in vnükom. vzeli tüdi grobovi rusoški soda- komunistična vlast vse tau kraj Mene pa je včiu Jože Köleš, steri Silva Eöry kov na monoštrskom cintori: vzela, tak ka so te šli živet k žlati je v cajti informbiroja iz Porabja Kejpi: osebni arhiv Porabje, 25. maja 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Nauvi zakon za ograjo V Železni županiji je pri nas v Porabju največ divjačine (divjadi), tau je vejn zato, ka dosta gošč mamo, dosta njiv pa ogradov je pa nutzaraškeno. Prvin, gda so še skur vse njive delali pa sonžete kosili, tö nej bilau baukše, te se je divjačina zavolo meje (drauta) sé vlejkla. Tam je malo lüstva odlo pa djagardje so tö nej smeli samo tak strejlati skrak pri meji. Zavolo toga, ka so ji v Jugoslaviji pa v Avstriji pri meji strejlali, so živali pobejgnile k nam. Pavri so najprvin samo strašila vöklali na njive pa se tak branili, gda tau več nej valalo, te so pikasti draut vöpotegnili pa konzervne doboze so gorzvezali. Velko delo je bilau pa en čas je valalo. Potistim je lüstvo svoje njive z električnim pastirom branilo, aj divje svinje, srne pa djeleni dola ne pogejo pauva. Samo divjačina je tö nej naura, ja pa nej so gorprišli, kak trbej tak prejkskočti, aj nji elektrika ne strausi. Tak ka pavri so dvej možnosti meli: ali so enjali z gazdüvanjom ali so pa redno ograjo naredli kauli njiv, ka je nej bilau fal. Tau je zato drago delo, ka redne sojé moraš meti, tak dvej mejterske, pa spleteni draut. Če človek vse vküpzračuna, telko ranč ne pripauva, kak tau vse košta. Dapa mi Slovenci smo vsigdar delavni bili pa trplivi, pa svoje njive smo te etak leko obranili. Tau je šlau do gnesden, zato ka zdaj je nakak tau vönajšo, ka potejm samo tak leko stoj njivo ali ograd zaogrdi, če prosi pa dobi dovoljenje. Tau je zato smejšno, ka tau dovoljenje Županijski lovski zavod vödava, od tistoga organa moramo dovoljenje prostiti, čidna divjačina nam kvar napravi. Tau je tašo, kak če bi sausedova krava mojo šalato dolapogejla, pa bi mena tau pravo, ka samo tak leko ogradec zagradim pa obranim svojo šalato, če mi tau on dopisti. Če brezi tauga napravim ograjo, pa njegva »krava« nede mogla do moje šalate, te me še dobro poštrafajo. Malo je zato smejšno, nej? Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Erjavec obiskal Berlin Zunanji minister Karl Erjavec se je v Berlinu srečal z nemškim kolegom Sigmarjem Gabrielom. Sodelovanje sta ocenila kot odlično in izrazila zadovoljstvo nad 25. leti diplomatskih odnosov med državama. Ministra sta v oceni gospodarskega sodelovanja poudarila, da blagovna menjava med državama stalno narašča, tako da bo skupna blagovna menjava kmalu presegla deset milijard evrov. Čeprav Nemčija ostaja najpomembnejša slovenska gospodarska partnerica, sta se ministra strinjala, da obstaja vrsta možnosti za nadaljevanje in poglobitev gospodarskega sodelovanja ter dodatne naložbe nemških podjetij v slovensko gospodarstvo. Vodji slovenske in nemške diplomacije sta se pogovarjala tudi o prihodnosti Evropske unije ter o brexitu. Evropska komisija izboljšala gospodarsko napoved za Slovenijo Evropska komisija je izboljšala gospodarsko napoved za Slovenijo, saj ji za letos napoveduje 3,3-odstotno rast, za prihodnje leto pa 3,1-odstotno. Slovenija je z več kot triodstotno rastjo v tem in prihodnjem letu po bruseljski napovedi občutno nad povprečjem držav evrskega območja in EU. Gospodarsko rast v Sloveniji poganjajo predvsem zasebna poraba in naložbe. Razmere na trgu dela se izboljšujejo, kar krepi domače povpraševanje. Boljša je tudi bruseljska napoved glede slovenskega javnofinančnega primanjkljaja. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 1,4-odstotnega, za prihodnje leto pa 1,2-odstotnega, medtem ko ji je februarja napovedala 1,7-odstotnega oziroma 1,4-odstotnega. Primanjkljaj bo tako ostal precej pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. »Če sam ne bi ustvarjal, bi težko izobraževal druge« V eni od naših prejšnjih številk smo poročali o odprtju likovne razstave v Slovenskem domu iz del, nastalih na »Ex temporu« Mozirski gaj. Slike »’Ex tempore’ Mozirski gaj ima kar lepo tradicijo, ki jo gojimo že 22 let. Začeli smo z namenom, da populariziramo likovno umetnost v svoji Jure Repenšek je imel pred leti samostojno razstavo v Slovenskem domu je v Monošter pripeljal ume- občini. Do tedaj tovrstnih tniški ustvarjalec in likovni prireditev ni bilo. ’Ex tempopedagog Jure Repenšek iz re’ pa je začel s privabljanjem Mozirja, mi pa smo ga pova- različnih umetnikov tako iz bili pred mikrofon, da z nami Slovenije kakor iz zamejstva, z deli nekaj svojih misli. avstrijske Koroške, iz Beneči- Na današjnem odprtju razstave ste zapeli štirje moški, in sicer slovenske ljudske pesmi. Kdo so ti pevci, kaj prepevate? »Mozirski koledniki smo nastali približno pred 15. leti z namenom, da osvežimo staro ljudsko navado koledovanja od hiše do hiše v času treh kraljev. To smo sami domači fantje, moji prijatelji in tudi moji sinovi in bratje. Nekakšna piTako je likovnik in pedagog iz Mozirja sana paleta pevcev, ki upodobil rojstvo smo že tudi prej peli in smo šli od hiše do hiše z vese- je, Trsta in drugod. Danes, ko lim oznanilom o Kristusovem smo tukaj v Porabju, bi seveda rojstvu. Potem pa smo začeli izrazil željo, da bi kdaj gostili vaditi bolj ubrano petje in to tudi umetnike iz te zamejske je že kar nekaj let, da skupaj pokrajine.« prepevamo.« - Kako pa se sicer odločate, - Mozirje pa ni znano le po koga povabiti? svojih kolednikih, že dalj- »Mi vabimo umetnike predše obdobje se tam prirejajo vsem po osebnem poznansrečanja »ex tempore«, ozi- stvu. Da vemo, kdo so, kaj roma »hitrega slikanja na ustvarjajo, ali so taki, ki sodijo odprtem terenu«. v naše okolje. Namen ’ex tem- Pri slovenski maši molili tudi za mir Na peto velikonočno nedeljo (14. maja) je bila v monoštrski župnijski cerkvi slovenska sveta maša, ki jo je daroval vikar za narodne skupnosti soboške škofije Franc Režonja. Verniki so molili za to, da bi dal nebeški oče vsem narodom mir, ki korenini v ljubezni in pravičnosti. Na koncu maše so vernike seznanili, da bo naslednja slovenska maša v Monoštru v septembru, pri njej se bodo zahvalili za božjo milost zadnjega desetletja, saj so se prav pred desetimi leti začele služiti slovenske maše v srcu Porabja. L. R. Horváth pora’ je seveda družiti umetnike, se izobraževati likovno in širiti likovno kulturo tudi med krajani. Zato je atelje vedno odprt.« - Ali so umetniki po tematiki ali tehniki omejeni? »Kot izhodišče je Mozirski gaj, to je čudovit park, s katerim se lahko ponašamo v slovenskem in širšem prostoru. Ta park pomeni tudi inspiracijo za umetnike, da nekako iz teh cvetličnih aranžmajev in rastlinja črpajo ideje. Ne smemo pa pozabiti na staro trško jedro in čudovit zvonik v Mozirju. To je tisto, kar daje navdih.« - Kako naj si predstavljamo te štiri dneve - od srede do sobote v septembru -, kadar se ta srečanja odvijajo? »Vsak prinese s seboj svoje ideje, svoja spoznanja, svoj način umetniškega ustvarjanja, potem pa se drug od drugega učimo, pravzaprav se družimo. Umetnikom pokažemo tudi našo občino, naše turistične in naravne znamenitosti. Kaj dobrega pojemo, kaj dobrega popijemo, kot se spodobi za umetnike. Potem pa nastajajo čudovite umetni- Porabje, 25. maja 2017 ne, ki si jih radi ogledajo tako domačini kakor šolarji.« - Delate kot učitelj likovne vzgoje na gornjegrajski osnovni šoli. Ali lahko učence v tej digitalni dobi še privlači likovna umetnost? »Mislim, da se vedno krči prostor za te ideje, za likovno umetnost. Preveč smo pod vplivom elektronskih medijev, zato peša naša domišljija in peša domišljija naših otrok. Treba pa se je truditi, v današnjem svetu je treba biti iznajdljiv. Pokazati otrokom nove materiale, nova likovna izrazna sredstva, tako da so tudi oni nad tem navdušeni. Seveda pa če tega ne delaš s srcem, ni uspeha. Mislim pa, da mi to v tej dolgi delovni dobi dobro uspeva.« - Kaj vas trenutno najbolj zaposluje? Kaj ustvarjate? »Zadnjih skoraj 15 let me navdušuje ikonopisje, pisanje podob po bizantinskem slogu. Je pa to bolj kot veščina, ne toliko posebna umetniška veja. Zelo pa me veseli in privlači tudi grafika. Če sam ne bi ustvarjal, bi težko prepričeval druge in jih izobraževal.« -dm- 7 V Sakalauvcaj prisegali nauvi gasilci Na začetki majuša (4. maj) ma svoj den sv. Florjan, steri je patron gasilcov. Kauli toga dneva majo gasilci v Sakalauvcaj zdaj že več lejt sveto mešo, pri steroj se spominajo na pokojne gasilce pa hvalo dajo, ka leko opravlajo svojo delo. pod vodstvom Elizabete Petres Schrei. Škoda, ka zvün ništerni pesmi ranč Očenaša nej bilau slovenski. Po meši sta goste, gasilce pa vernike pozdravila predsednik Gasilskoga društva Sakalovci Ištvan Majczan in poveljnik Norbert Nagy. Obadva Sakalauvski gasilci pri meši Letos je bila meša za gasilce 14. majuša, gda so se že kauli pau desete vöre zbirali domanji gasilci pa njini gos- sta gučala o tom, ka sta leko na ednom tali ogenj pa voda trno koristniva, dapa če se obrneta prauti lidam, leko V künji inda in gnes (20) Sklejdnjek – sklednik tálas Inda je sklejdnjek viso na steni. Spodkar je emo klüke, na štere so obešavali vrče. Vrkar pa so gordejvali lepau pofarbane sklejce. Sklejdnjek je tö leko biu lepau z raužami pofarbani. Ništerni so meli dva sklejdnjeka v kauti nad stolicama pri stauli. Sledkar so posaude v kredence dejvali, šteri so nakli stali kak omarge. V tistom tali kredence, šteri je emo glažojno pa se je skaus vidlo, so meli kakšne lejpe posaude pa posance. Gnesnaden so v künji omarge na dva tala. Eden tau je gorobešeni na steno, drügi tau pa nakli stogi. V gorobešenom tali so tö takšne dveri, skauz šteri se vidijo lejpe posaude. Marija Kozar Sporazum o sodelovanju med prostovoljnima gasilskima društvoma Prisega nauvi gasilcov tje iz Domanjševec (občina Šalovci) pred kulturnim domom. Do cerkve so z njimi stapali drugi gostje tö, med njimi slovenska zagovornica v vogrskom parlamenti Erika Köleš Kiss, župan občine Šalovci Iztok Fartek, domanja županja Valerija Rogan, predsednica sakalovske slovenske samouprave Lilla Fasching pa ništrni člani samouprav. Mešo je slüžo župnik Tibor Tóth, spejvali so vernicke napravita katastrofe, ka uničita vse, ka so si lidgé stvaurili. Zatok gasilci opravlajo plemenito (nemes) delo, gda rešüvlejo lidi pa njino imetje, gda pomagajo lidam v nevolaj. Obred se je zaklüčo s prisego nauvi gasilcov, v gasilske vrste so staupili trgé mladi podje iz Sakalauvec: Krištof Varga, Csaba Vajda pa Dávid Horváth. M. Sukič Foto: J.Vágner 14. maja sta Prostovoljno gasilsko društvo Sakalovci, ki deluje že 123 let, in Prostovoljno gasilsko društvo Domanjševci podpisali Sporazum o dolgoročnem sodelovanju. S strani sakalovskih gasilcev sta pogodbo podpisala predsednik Ištvan Majczan in poveljnik Norbert Nagy, s strani Domanjševcev predsednik Franc Kranjec in poveljnik Dušan Orban. Namen sporazuma, ki je napisan v obeh jezikih, je poglobitev strokovnih in prijateljskih stikov med dvema društvoma. Društvi sta se dogovorili, da bosta imeli septembra skupne vaje v Sloveniji. L.R. Horváth Foto: PGD Sakalovci Porabje, 25. maja 2017 ... DO MADŽARSKE 44 odstotkov volivcev je za Orbána Inštitut Nézőpont (zorni kot) že od leta 2015 meri sistematično, komu bi volivci zaupali vlogo premieja. Po zadnjem sondiranju volivcev (raziskavo so opravili na vzorcu 1000 ljudi) so ugotovili, da sedanji premier Viktor Orbán še nikoli ni imel tako močne podpore kot prav zdaj, ko bi mu zaupalo 44 odstotkov volivcev. Leta 2015 ga je podpiralo samo 32 odstotkov. Na drugem mestu je predsednik desničarske stranke Jobbik, Gábor Vona, ki bi mu zaupalo 11 odstotkov volivcev, tretja je Bernadett Szél, sopredsednica stranke LMP, ki jo podpira 8 odstotkov ljudi. Bivši premier Ferenc Gyurcsány bi dobil le 6 odstotkov glasov, njegov nasprotnik na levi strani, kandidat socialistov László Botka še manj, 5 odstotkov. Raziskava je pokazala tudi to, da so volivci Viktorja Orbána zelo disciplinirani, kajti 95 odstotkov simpatizerjev njegove stranke bi volilo kandidata lastne stranke. Ne velja to za socialiste, ki so zelo razdeljeni, saj bi manj kot polovica (44 %) podprla lastnega kandidata. 33 odstotkov socialistov bi dalo svoj glas bivšemu premieru Gyurcsányu, ki je predsednik druge stranke, Demokratične koalicije. Socialisti bojkotirajo medije Predsedstvo stranke socialistov je prejšnji ponedeljek sprejelo sklep o bojkotu vladnih medijev, ki jih je imenovalo za tovarne laži. Kot so rekli, ne morejo preprečiti, da bi se novinarji teh medijev udeleževali njihovih tiskovnih konferenc, le odgovarjali jim ne bodo na vprašanja. Na seznamu bojkotiranih medijev so Echo-tv, prvi in drugi program madžarske televizije, nekaj spletnih časopisov, kot sta Origo ali 888.hu ter tudi nekaj klasičnih časopisov, med njimi Magyar Hírlap ali Ripost. Tudi na drugi strani medijske krajine se je zgodilo v zadnjem času nekaj grdih primerov; svetnik, član vladne stranke, je tudi konkretno sramotil opozicijsko novinarko, bilo je nekaj groženj opozicijskim novinarjem. 8 Še stene vüje majo Cejlo Porabje sem že nutrazo- pa pri brata je ranč tak, zato podo, z dosta lidami sem se ka dja sem Zsöksz (Žöks), pogovarjao, dapa tašo, ka dva mlajši brat pa že Žökš zove. brata od ednoga očo pa edne Tak ka zaman sva praviva bramateré dvaujefele ime (pri- ta, itak se ovak zovéva. Dvej imek) mata, sem še nikdar sestre, ka še mam, tistadvej nej srečo. K taumi je petdvajsti dobro mata napisano menje lejt trbelo, aj tau zvejm, dapa (priimek), tak ka samo mojotau je v tejm smejšno, ka dja ga so zaprajli.« njija dobro poznam, pa tau - Dobro je bilau na Verici sem itak nej znau. Gda sem živeti? Karčija Žökša gorpoisko v Števanovci, sem sploj nej znau, ka va se od tauga pogučavala, istina, tau sem tö nej znau, ka z njim mo se pogučavo. Kak vsigdar, zdaj sem tö samo v avto vseu pa sem se pelo, vej nekakoga že najdem. Gda sem se že skur vö iz vesi pelo proto Verice, te sem zagledno Karči se piše Žöks (Zsöksz), njegvi brat Pišti pa Karčina, brž sem Žökš (Zsöks) stano, nej ka bi mi vujšo, pa sva se že v künji »Dobro je bilau tam gorarasti, pogučavala. pa gde indrik bi goraraso, če - Karči, ti si z Verice, zdaj v sem se že ta naraudo. Če bi Števanovci živeš, dapa kak nej dobro bilau, pa bi dobro sta se vi doma po iži zvali? moglo biti. Na Verico sem odo »Nas so doma na Verici tak v šaulo, v Števanovce sem odo zvali, ka Djirejšini, mati je iz v šaulo, gda sem go vözopodo, Otkovec bejla od Djürovini, te se pa v Sombotel üšo se za oča je bejo doma, njega so tak zidara včit.« zvali, zato smo tau ime dobi- - Potejn si pa že tak rutjivo, li. Mene so töj v Števanovci, nej? kama sem zido ram, prvin »Te še nej, dja sem te rutjivo, bola starejši večkrat tak zva- gda sem 23 lejt star bejo. Mena li, ka Djirejšin, dapa zdaj že je najbaukše potistim šlau, ka bola samo po imeni, ka Žöks sem se meštarijo vönavčo (Zsöksz).« pa dočas, ka sem nej rutjivo, - Dja sem do tejga mau tak zato ka dočas sem leko lango mislo, ka ti se tak pišeš, ka po svejti. Sam se bejo, nejsem Žökš (Zsöks)? emo družino, nej sem emo bri»Tau je pravica, ka oča je emo go, tak ka dobri pa lejpi časi so enga brata, on se je tak zvau, bili. Te sem v KTSZ-i delo, doka Žöks, oča pa Žökš, pa tau je bro sem slüžo, ka mi je falilo, še na grobi tak goranapisano, nika nej. Gda sem že rutjivo, zato ka obadva sta že pokojni- potistim se je že vrag skazo. va. Tau ne vejm, kak se je zga- Istina, sprvoga, gda sem v udilo, dapa nika so tazaprajli, Budimpešti bejo, tam mi je naaupek napisali. Dapa tau je dobro šlau, baukše sem slüžo, najbola smejšno, ka pri mana kak gda sem delo. Zato ka pri munkásszázada (delavski stotniji) sem bejo brigadvezető (vodja skupine). Sledkar, gda sem na Mezőtúr prišo, tam je že živanjsko bilau, tam nas je v ednoj iži 70 spalo, üše je bilau kak v pekli, zato ka grauba ica bejla. Postele so od okna do okna bile, tak ka dvera si kumaj leko zapro. Dja sem srečo emo, zato ka edno leto pa en mejsec sem samo sodak bejo. Zato ka gda sem dja sodačko slöjžo, te so znižali leto pa pau na edno leto. Te je tam velka stejska bejla pa nas so te pistili domau, aj drügi leko prejdejo. Vejš, kakšno veseldje je bilau tau za nas, vse smo po lufti skakali.« - Gda si domau prišo, potistim si se oženo? »Te eške nej, samo za dvej leta, istina te sva že zato vküper živela z ženauv. Tak ka vseedno bilau, če sem se oženo ali nej. Edno leto sva doma pri moji starišaj bila, pa te čas smo tü v Števanovci tau kučo gorzozidali. Leko povejm, ka skur cejlo kučo sem vse sam delo, ka so mi pomagali, tau je zidanje bilau, vpucanje, kak spodkar tak vrkar, sem vse sam delo.« - Kak tau, ka si sé v Števanovce prišo, pa si nej na Verici austo? »Na tau ti nika ne vejm prajti, gnauk sva si tak zmislila, pa sva töj zidala. Vejn telko je töj baukše, ka vse je bola skrak, istina, ka je poštija tö skrak, dapa k tauma sem se že vcujzejo.« - Ti si vsigdar delo kak zidar, dapa dvajsti lejt nazaj si še od mene prejkvzejo, ka si novine Vas Népe noso. Tau še gnesden delaš? »Še je nosim, dočas mo zdravdje emo. Vejm, ka gda sem je začno nositi, te za novine za eden mejsec 225 forintov trbelo plačati, zdaj pa kauli 3200 koštajo. Dja rad nosim novine, vsakši den zvün nedele v šestoj vöri je začnem talati pa tak do ausme zgotauvim, Mena je dobro, dja nejmam sile, zato ka inan ne odim delat, prejk deset lejt sem že v invalidnoj penziji (rokkant nyugdíjas).« - Kelko mlajšov maš? »Enga sina pa dvej (h)čeri mam, sin pa edna hčerka sta oženjena, ena je še doma. Sin je v Őriszentpétri, hčerka pa v Wieni.« - Samo ram mate tü ali grünt ste tü vcuj küpli? lajo.« - Zdravje maš? »Rauka pa nauga ma fejst bolita, dapa zazranka zato dola dem v krčmau pa te tam posanco vina špricnem pa tau malo nika pomaga. Doma tö mam, dapa v krčmej baukše spadne, zato ka človek malo leko pripovejda. Istina, tau je bola samo prvin bilau, zdaj že nega tašoga lüstva, kak je prvin bilau. Prvin nas je dola k staula vselo pet, šest pa deset, pa smo malo pili pa pripovejdali. Zdaj več nega lüstva pa nega taši, s sterimi bi leko pripovejdo. Tak ka posanco vina spijem pa se spucam domau. Töj doma mam zdaj ednoga dobroga mladoga sauseda, istina, on v krčmau trno tö Zdavanjski kejp iz osemdeseti lejt ne odi. Dapa zato »Ne vejm kak velkoga grünta dobro, ka so oni dola tjöjpili te nega, dapa njivo smo meli, ka ram, pa nej kakšni v tihinci. smo delali, dapa zdaj že taza- Istina, mena bi tau tö dobro njana, samo eden mali ogra- bilau, če bi kakšna mlada dec delamo. V njem telko pri- ženska sama bila, če je ranč iz pauvamo, ka nam za tjöjnjo Pešta, zato ka dja sem tö cejli trbej. Tak mislim, ka je zdaj že den sam doma.« vsepovsedik tak, velke njive že - Vejpa etak si rokkant (invaniške ne dela, vsikši samo za lid), ka bi pa te s teuv bilau, svoj tau.« cejlak bi te nanikoj djala. Po - Zazranka rano novine vö- mojem baukše je teba, če töj znosiš, potistim si pa fraj. na terasi tak lopau sam taseKa delaš cejli den doma? diš cejli den, sploj pa zato, če »Töj vanej na terasi na tau žena Vali bi zvejdla, te bi te stauca sedim pa gledam kauli z meklauv dobro naribala. vrat, dapa dosta tak ne vidiš, »Tau bi tak trbelo delati, aj zato ka töj spodkar niže nas niške ne zvej, dapa tašo v je tö vse zaraškeno. Televizi- vesi tak nej mogauče, zato ka jo zadvečerek gledam, dapa kak pravijo, töj še stene vüje samo tašo gledam, ka name majo.« briga, bola tašo, gde se strejKarči Holec Porabje, 25. maja 2017 porabje.hu 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 21. Prvi deset lejt v vküpnom rosagi Po konci prve svetovne bojne Visika srbska politika vküper je avstro-ogrska monarhija s kisnejšim kralom Aleksandvrazmo spadnila. Južni Slavi iz rom Karađorđevićem je cejli Monarhije so 29. oktobra 1918 proces gledala kak povekšavözglasili Državo Slovencev, nje Srbije. O vküpnom rosagi Hrvatov in Srbov, štero je pelo aj bi odlaučila ustavodajna Narodni svet (Nemzeti Tanács) skupščina (alkotmányozó v Zagrebi s slovenskim predsed- országgyűlés), štero bi vöodenikom Antonom Korošcom. V bralo lüstvo na volitvaj (válaszLjubljani je delala Narodna vlada, grajnce med nekdešnjimi deželami pa so zgübile znamenje. Vlada se je dosta spravlala s tem, ka aj bi sodake nazaj s fronte pripelala. Če rejsan je Država SHS živejla samo malo več kak eden mejsec, so na Slovenskom gratali vsi kancelaji pa šaule slovenski. Toga rosaga pa so na tihinskom Aleksander Karađorđević je biu po prvoj svetovnoj nej pripoznali, bojni oprvin regent, sledik pa krau vküpnoga rosaga južni Slavov nej je emo djenau zamerkani grajnc. Grato je na zemlej mo- tások). Té parlament aj bi se narhije, štera je zgübila bojno, odlaučo, aj bau nauvi rosag zatok se je njegva sodačija kralestvo ali republika. nej smejla bíti prauti zmago- Država SHS je nej preveč cajta valkam (győztesek). Italija mejla, vej so pa Taljani pritisje naglo prihajala naprej pa kali na slovensko pa rovačko k sebi djemala zemlau, štero zemlau. Zatok so 1. decembra so ji obečali v »Londonskom 1918 pripoznali zdrüžitev, kak pakti«. Taljane je pri Vrhniki je stejla Srbija, pod dinastijov (blüzi Ljubljane) stavila eške Karađorđevićov. Nej je bilau samo srbska sodačija. Sloven- več pitanje, kralestvo ali repubski sodacke pa so več dosegnili lika. Naraudo se je nauvi rona söveri: po akcijaj generala sag: Kraljevina Srbov, Hrvatov Rudolfa Maistra so za Sloven- in Slovencov (če ste na pamet ce dobro grajnco potegnili na vzeli, se je red narodov naauŠtajerskom, na Koroškom pa pek postavo). je slovenska vojska držala vek- 1. december je v Kraljevini ši tau zemlé do Drave. SHS grato svetek. V etom roNovembra 1918 so se začnili sagi, šteri je emo več imen pa pogučavati o zdrüžitvi Kra- več form, je večina Slovencov lestva Srbije, Kralestva Črne živela skoro cejlo 20. stoletje. gore ino Države SHS. Najvekšo Prvi cajt pod pelanjom srbske rejč je mejla Srbija kak naj- dinastije Karađorđevićov so bole krepki rosag ino članica radi zvali »prva Jugoslavija«. »antante«. Najoprvin so k srb- Centralizacija toga rosaga se skomi kralestvi priklüčili Črno je začnila že s formiranjom goro, sledik pa eške Vojvodino prve vküpne vlade, domanja (eden tau Vogrske - Vajdaság). slovenska vlada pa je gratala samo deželna, štera je bila vcejlak pod Beogradom. Glavno rejč v kralestvi je emo krau Aleksander. Mauč so centralizerali v glavnom varaši nauvoga rosaga, v Beogradi. Nej so se spravlali z večféle navadami, štere so v nauvo državo pripelali večféle narodi. Krajine iz nekdešnje Avstrije so bile bole moderne, kak na priliko tiste z Vogrskoga. Eške Črna gora pa Srbija sta meli ovaško ekonomsko pa kulturno tradicijo. Najbole tazaostanjene so bile krajine, štere so do leta 1912 slišale k Osmanskomi cesarstvi. Žmetno je bilau napraviti vküpne zakone za telko ovaški dežel. Najbole krepka srbska partija, Narodna radikalna stranka (NRS), je dala največ predsednikov vlade, zatok so meli v rosagi Srbi najvekšo mauč. V Jugoslovanskoj demokratskoj stranki (JDS) so bili liberalci s cejloga kralestva, med njimi Slovenci. Komunistična partija Jugoslavije je vsikdar krepša gratala po spremembaj v Rusiji, Socialistična stranka Jugoslavije pa je ranč tak delala za baukši žitek delavcov v rosagi. Hrvati so meli svojo Hrvaško kmečko stranko, Slovenci Slovensko ljudsko stranko, v Bosniji je delovala Jugoslovanska muslimanska organizacija. V ustavodajno skupščino je prišlo največ politikov iz NRS in JDS. Ustavo (alkotmány) Kraljevine SHS so vözglasili 28. junija 1921, ka je biu srbski narodni svetek »Vidov den«. Zatok go zovemo »vidovdanska ustava«. S tauv ustavov je daubo krau eške več moči, leko je vküp pauzvo pa vrazmo spüsto parlament, biu je prvi človek v sodačiji, višiše uradnike je sam imenüvo. Kraljevino SHS so raztalali na 33 »oblasti« (krajin) pa tak zbrisali stare grajnce. Nej je bila mogauča zdrüžitev po narodnosti, vej so pa steli, ka aj bi Srbi meli v vsikšoj oblasti večino. Slovenski tau Kraljevine SHS je emo Ljubljansko ino Mariborsko oblast. V nekdešnji avstrijski deželaj so deželni zbori meli samoupravo, tau pa je več nej bila istina za oblastne skupščine. Ustava je pripoznala ništerne liberalne pravice: slobaudnost novin, guča, skrb za premoženje ino volilno pravico za moške. Uradni gezik je bila »srbsko-rovačko-slovenska rejč«. Tau je znamenüvalo, ka so centralni organi v Beogradi stranka v rosagi, Narodna radikalna stranka, je bila krepka med srbskov večinov. Hrvaška kmečka stranka je želejla federalizem ino vekšo avtonomijo, njenoga predsednika Stjepana Radića pa je vleti 1928 v parlamenti dojstrliu srbski poslanec Puniša Račić. Zavolo toga so Hrvati eške bole prauti centraliziranomi rosagi bili. Muslimanski Bošnjaki so podpérali Jugoslovansko muslimansko organizacijo, ko- Na ljubljanskom Kongresnom trgi so svetili nauvo Državo SHS (29. oktober 1918) delüvali zvekšoga v srbskom geziki, v slovenskom tali pa so po kancelajaj ino šaulaj nücali slovensko rejč. V rosagi so dvaje féle pisali, z latinicov ino cirilicov, Slovencem pa je bilau žmetno, vej so pa težko šteli cirilske litere. Srbi, Hrvati ino Slovenci so bili prej tri plemena (törzsek) vküpnoga jugoslovanskoga naroda. Črnogorcov, Bošnjakov ali Makedoncov so nej pripoznali, cuj k srbskomi narodi so je računali. Sploj malo narodnostni pravic so meli Nemci, Madžari, Albanci, Slovaki ino drüge narodnosti. Cajt od vidovdanske ustave do diktature leta 1929 je biu eden sami čas z več parlamentarnimi partijami. Na gausti so držali volitve, eške bole na gausti so se minjavale vlade. Najvekša Porabje, 25. maja 2017 muništarge so pa organizerali teroristične akcije, zatok so je leta 1921 dojzapovödali. Kralestvo je melo sploj dosta farb politično, kulturno ino vörsko. Mladoma rosagi je bilau žmetno s sausedami tö, Italija je stejla s kem več zemlé dobiti na račun južni Slavov. Madžarska je nej bila zadovolna s trianonskim mérom, zavolo šteroga je dosta njeni krajin dobila Kraljevina SHS tö. Ta se je prauti Vaugrom povezala s Češkoslovaškov in Romanarskov v »malo antanto«. Politične krize v rosagi so pripelale do toga, ka je krau 6. januara 1929 razpüsto parlament. Gratala je diktatura, država pa je dobila nauvo ime: »Kraljevina Jugoslavija«. -dm- 10 Nove knjige SERDICA-OCINJE: SPOMIN NA »MALI MONOŠTER« ZBORNIK SIGNAL - ZNAK 2016/2017 Signal - Znak je že uveljavljena dvojezična slovensko-nemška revija Slovenk in Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Publikacijo izdaja Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, ureja pa predsednica društva mag. Suzanne Weitlaner. Vsebina je povezana z narodnostno skupnostjo, čezmejnim sodelovanjem in tudi z vsebinsko širše zastavljenimi prispevki. Urednica Suzanne Weitlaner v nagovoru bralkam in bralcem zagotavlja, da bodo v zborniku našli veliko zanimivih člankov. Našteva tudi pomembnejše dogodke v Pavlovi hiši v Potrni in v Slovenski čitalnici v Gradcu ter vsebinske poudarke v publikaciji, tudi o ohranjanju slovenščine v Porabju, o sodelovanju z Gornjo Radgono, s Slovenci v Italiji in stikih s Slovenci na Švedskem. V Signalu so objavljene številne fotografije in likovne reprodukcije. Na koncu zbornika je podan pregled vseh aktivnosti v Pavlovi hiši in v Gradcu in reči je treba, da jih ni bilo malo in da so bile odlično obiskane. Prvi članek Od različnosti k enotnosti je napisal Martin Lissiach iz Trsta. Zanima ga vprašanje, kakšna je slovenska država danes in zapiše: »Dejstvo je, da je Slovencem uspel pravi zgodovinski podvig, ko so se dokopali do lastne države.« Navaja besede tržaškega pesnika Miroslava Košute: »Preveč strupa je v političnih obračunavanjih, preveč blatenja in izigravanja, pa vendar smo pred dvajsetimi leti premogli drugačno strpnost: ob visokem skupnem cilju smo bili enotni v različnosti.« Kritičen je tudi do razmer med Slovenci v Italiji in izpostavlja pomen sodelovanja s Slovenijo. Avstrija in Slovenija kot najboljši sosedi - Odnosi med državama pa tudi med prebivalci so po slovenski osamosvojitvi večkratno napredovali je naslovil prispevek novinar Boris Jaušovec. Osrednjo pozornost posveča čezmejnemu sodelovanju pa tudi gospodarskim stikom med državama. O slikarju Adolfu Pirschu, rojenem v belokranjskem Gradcu, (ki je študiral in ustvarjal v avstrijskem Gradcu), pišeta Damijan Movrin (Evropska biografija: Njegova domovina in izvor) in umetnostna zgodovinarka Gudrun Danzer (Iz Gradca v Gradec), njuni razpravi pa ilustrirajo številne reprodukcije izvrstnih umetnikovih likovnih del. Tekst Meje in prihodnost je Olga Flor napisala ob razstavi Inženirke oblikujejo prihodnost, ki je bila v Pavlovi hiši. Tudi članek Darinke Kozinc se navezuje na razstavo Aleksandrinke, v Pavlovi hiši. Študijo Propaganda, vohunjenje in sabotaža - Prva svetovna vojna in vloga uglednih štajerskih Slovencev med južnimi Slovani v emigraciji je napisal Martin Moll. Nekaj fotografij objavlja Thomas Raggam, ki je za napoved napisal zanimive misli: »Stric Luis je umrl. Za njim je ostala hiša, ki je po vsem sodeč prevzela njegov osebni značaj: je preprosta, verna, sama. In lepa. Tudi hiše nekega dne ne bo več. Ostanejo samo spomini in sanje.« Marija Valentina Kravanja objavlja pesmi v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku. Uvodna je posvečena Soči: »Zgodba Soče/ je zgodba/ vsakega posameznika//. Strokovno ekskurzijo v Pavlovo hišo opisuje Alexandra Kofler. V projektni skupini, ki je raziskovala ob meji, so sodelovali udeleženci s Češke, iz Nemčije, s Poljske, Hrvaške in Španije. Gornjeradgonsko društvo za dvig kakovosti življenja Tenzin predstavlja Mojca Muhič, medtem ko Valerija Perger piše o Narodnostnem šolstvu v Porabju na Madžarskem in položaju slovenskega jezika v njem. Navaja uspehe, novosti in tudi pomanjkljivosti v porabskem narodnostnem izobraževanju. Valerija Perger piše tudi o pomenu vsezamejskega srečanja učiteljev (Pletenje vencev sodelovanja), ki je bilo v Porabju in Prekmurju. Članek Slovenci na Švedskem je napisal Dejan Valentinčič in uvodoma izpostavi, da je bila ta država najbolj zaželjena pri priseljencih zaradi svoje odprtosti. Na Švedskem deluje tudi Slovensko društvo Simon Gregorčič. Na nekaj manj kot petdesetih straneh je Leto 2016 v in okoli Pavlove hiše v slikah (in tudi besedah). Tudi v tokratnem Signalu je obilica zanimivega branja in informacije o vsebinsko pomembnih dogodkih, ki jih organizira Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko. To so, denimo, gostovanja uglednih slovenskih književnikov v Gradcu in razstave v Potrni, recimo o Aleksandrinkah. Ernest Ružič Kako se zgodovina ponavlja! Ni zbledel spomin na »Monoštrsko bitko« leta 1664, ko je Murski Soboti je bilo leta 1955 spominsko obeležje odstranjeno. Toda leta 1995 so aktivisti bila Raba neke vrste »frontna črta« in spomladi leta 1945 se je ponovila, kajti »frontna črta« je tedaj med umikajočo se nemško vojsko pred Rdečo armado potekala kar precej časa od Monoštra proti jugu do Radgone ob reki Muri. Tedaj, pred koncem 2. svetovne vojne, je ob pomoči enot III. ukrajinske fronte pod poveljstvom maršala Rdeče armade Fjodora Ivanoviča Tolbuhina skrajno levo oziroma južno krilo njegove fronte sodelovalo pri osvobajanju Vojvodine in po zavzetju celotne Madžarske je prišlo na vrsto Prekmurje. Vse do reke Mure in rečice Kučnice ter Rabe so v drugi polovici marca 1945 prišle enote 84. in 113. pehotne divizije, 61. in 73. pehotne gardijske divizije iz sestava 57. armade tedanje sovjetske Rdeče armade. Za frontno črto Radgona – Ženavci je v krajih Serdica in Ocinje, v današnji Občini Rogašovci na Goričkem v Prekmurju, bila tedaj organizirana vojaška bolnica za vojake in oficirje iz sestava 113. pehotne divizije in 73. gardske divizije Rdeče armade. Ranjenci sami in tudi domačini so jo poznali pod imenom »Mali Monošter«. V bližini te bolnice naj bi zakopali okrog 140 umrlih vojakov in oficirjev, ki so jim postavili spominsko obeležje. Po prekopu pokojnih na pokopališče v domačega turističnega društva ohranjeno spominsko obeležje postavili na prejšnje mesto in leta 2005 je bilo obeležje s skupnim prispevkom Občine Rogašovci, Fundacije Franc Rozman Stane, Veleposlaništva Ruske federacije in nekaterih posameznikov obnovljeno. Letos pa je Občina Rogašovci okolje spominskega obeležja uredila povsem na novo. Pri tem obeležju je vsako leto spominska slovesnost in tako je bilo tudi letos 7.maja. Udeležili so se ga predstavniki krajevnih združenj ZZB za vrednote NOB Rogašovci, Puconci, Bodonci, Murska Sobota in Radenci s praporščaki, Policijskega veteranskega društva Sever in Združenja veteranov vojne za Slovenijo 1991, nagovor pa je imel tajnik Krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Rogašovci Milan Gaber. V kulturnem programu je zapel trio Društva upokojencev Rogašovci, recitirala sta osnovnošolca Ana Benkič in Sebastjan Gomboc, slavnostni govornik pa je bil župan Občine Rogašovci Edvard Mihalič. Le-ta je skupaj z vodjem konzularnega oddelka Veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani, Aleksejem Abramovim, položil venec k spominskemu obeležju. Besedilo in fotografija: Filip Matko Ficko Porabje, 25. maja 2017 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 26.05.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Slovenski magazin, 11.50 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Ribnik, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Pozdrav iz Bohinja, pozdrav iz Alp, razvedrilna oddaja, 21.25 Med valovi, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Sum, ameriški film, 0.55 Profil, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal PETEK, 26.05.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 To bo moj poklic: Dimnikar, 9.30 Bleščica, oddaja o modi, 10.15 Sledi: Karel Verstovšek (1871-1923), politični oče slovenske univerze, dokumentarna oddaja, 11.00 Hišica v preriji (III.): Pošast iz Walnut Grova, ameriška nadaljevanka, 11.45 Halo TV, 12.35 Dobro jutro, 14.55 Dober dan, 15.35 Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje, 16.05 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.35 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Hišica v preriji (III.): Spomladi na pot, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.05 Hector in iskanje sreče, koprodukcijski film, 22.00 Ukane po kanadsko: Glasba, razvedrilna oddaja, 22.25 Ukane po kanadsko: Delo, razvedrilna oddaja, 22.50 Polnočni klub, 0.10 Svetovni popotnik: Po sledeh umetnikov na Rivieri, 1.05 Derren Brown: Ukane, 2.00 Glasbeni spoti, 3.00 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 27.05.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.20 Ambienti, 15.05 Sanje o prihodnosti: Glasba prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Neverjetna živalska čutila: Zaznavanje pod vodo, češko-ameriška dokumentarna serija, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Luč, kamera, zmeda, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Bučke, satirično informativna oddaja, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Borgman, koprodukcijski film, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal SOBOTA, 27.05.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.25 Dober dan, 10.35 TV poroka 2017, 11.25 Hišica v preriji (III.): Spomladi na pot, ameriška nadaljevanka, 12.30 Nagelj, japonska nadaljevanka, 14.00 Med valovi, 14.30 Šport in špas, 15.10 Slovenija danes, 16.10 50 let Hale Tivoli, dokumentarni film, 17.30 Hišica v preriji (III.): Spomladi na pot, ameriška nadaljevanka, 18.20 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 19.15 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.30 Osvežilna fronta: Sprejemni izpiti, oddaja za mladostnike, 20.05 Jane Eyre, angleško-ameriški film, 22.00 Zvezdana, 22.50 Aritmija, 23.25 Aritmični koncert - Zircus, 0.25 Bleščica, oddaja o modi, 1.00 Glasbeni spoti, 2.00 Zabavni kanal, 5.05 Glasbeni spoti, 6.10 Aritmija, NEDELJA, 28.05.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Nabriti detektivi: Nevarnosti na spletu, nemška otroška nanizanka, 10.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Pozdrav iz Bohinja, pozdrav iz Alp, razvedrilna oddaja, 15.00 Čarokuhinja pri atu: Vipavska dolina, 15.15 Modna hiša Velvet (I.): Kraljičina noč, španska nadaljevanka, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Med valovi, 17.45 Charlatan Magnifique, dokumentarni film o Magnificu, 18.40 Dinotačke: Kar se je majalo, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.05 To so gadi, slovenski film, 21.45 Intervju: dr. Janez Juhant, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 23.00 Kadar se sloni tepejo, ameriška dokumentarna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal NEDELJA, 28.05.2017, II. spored TVS 6.45 Duhovni utrip, 7.00 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 7.50 Glasbena matineja, 9.35 Neverjetna živalska čutila: Zaznavanje pod vodo, češko-ameriška dokumentarna serija, 10.15 Avtomobilnost, 10.50 Žogarija, 11.20 Hišica v preriji (III.): Spomladi na pot, ameriška nadaljevanka, 12.10 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.40 Franja, igrano dokumentarni film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne, 15.30 Zvezdana, 16.30 Ambienti, 17.20 Hišica v preriji (III.): Fred, ameriška nadaljevanka, 18.20 XXIII. Generacije znanosti ZRC SAZU, 19.05 Z glasbo in s plesom, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Sanje o prihodnosti: Energija prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 20.55 Glasovi strahu: Najbolj črna med črnimi ovcami, koprodukcijska serija, 21.25 Časnik, hrvaška nadaljevanka, 22.20 Bučke, satirično informativna oddaja, 22.45 Scott in Bailey (IV.), angleška nadaljevanka, 23.40 Glasbeni spoti, 0.40 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 29.05.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 11.00 10 domačih, 11.40 NaGlas!, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet: 65 let tednika Družina, 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.35 Firbcologi: O krekerjih, neandertalcih in spretnih jadralcih, mozaična oddaja za otroke, 16.00 Z glasbo in s plesom: Koroška poje, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Osvežilna fronta: Razkritje, oddaja za mladostnike, 17.55 Novice, 18.00 Mulčki: Dan s Snoopyjem, risanka, 18.05 Svet živali: Kondor Koni, risanka, 18.10 Vila Mila: Vsi potrebujemo poljubčke, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Umetnost igre, 23.40 Glasbeni večer, 0.50 Profil, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal PONEDELJEK, 29.05.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 To bo moj poklic: Čevljar, 9.15 Tretja generacija, dokumentarni film, 10.20 Hišica v preriji (III.): Fred, ameriška nadaljevanka, 11.20 Dobro jutro, 14.00 Polnočni klub: Zaljubljeni v življenje, 15.25 Ljudje in zemlja, 16.30 Avtomobilnost, 17.00 Hišica v preriji (III.): Nasilneži, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Svetovni popotnik: Najlepše avstralske pohodne poti, 20.55 Goljufija (I.), danska nadaljevanka, 22.00 Gverilci, slovenski TV-film, 23.10 Prihajamo v miru, francosko-avstrijska dokumentarna oddaja, 1.05 Glasbeni spoti 2.05 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 30.05.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 11.40 Obzorja duha: Ples z vozičkom, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.40 Village Folk - Ljudje podeželja: Mladi grški kmetje, izobraževalno-dokumentarna serija, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.30 Otroški program: Op! 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko se je Poldi pomanjšal, risanka, 18.10 Niko: Čistilna akcija, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Iz pozabe (II.), angleška nadaljevanka, 20.55 Bila so Titova mesta, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci: Marjan Grum in France Himmelreich, dokumentarna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Po Sloveniji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal Porabje, 25. maja 2017 OD 26. MAJA DO 1. JUNIJA TOREK, 30.05.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.00 To bo moj poklic: Čevljar, 9.45 Šport in špas, 10.30 Utrinek - zgodbe priseljencev: Migrantski otroci iz Caminija, izobraževalno-svetovalna oddaja, 11.00 Hišica v preriji (III.): Nasilneži, ameriška nadaljevanka, 11.45 Halo TV, 12.35 Dobro jutro, 14.35 Dober dan, 15.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 16.40 Hišica v preriji (III.): Na lovu, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Komarji – najnevarnejša živalska vrsta, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Prava ideja: Bogomir Gajser, 21.35 Derren Brown: Ukane: Kako uganiti, kaj je na sliki?, 22.30 Andaluzijski pes, francoski nemi film, 22.50 Zlata doba, francoski film, 0.00 Glasbeni spoti, 1.05 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 31.05.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 11.45 Umetnost igre, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju, 14.35 Duhovni utrip, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.30 Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja 17.55 Novice, 18.05 Čarli in Lola: Res se grozno slabo počutim, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Velike oči, ameriški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Dediščina Pabla Picassa, francoska dokumentarna oddaja, 1.05 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.10 Po Sloveniji, 2.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.25 Info-kanal SREDA, 31.05.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 9.25 To bo moj poklic: Slikopleskar-črkoslikar, 10.10 10 domačih, 11.00 Hišica v preriji (III.): Na lovu, ameriška nadaljevanka, 12.25 Halo TV, 13.15 Dobro jutro, 15.45 Dober dan, 16.30 Prava ideja: Bogomir Gajser, 17.00 Hišica v preriji (III.): Snežni metež, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 19.45 Žrebanje Lota, 20.00 Nogomet - pokal Slovenije: Domžale : Olimpija, finale, 22.35 Bleščica, oddaja o modi, 23.15 Popšop, 23.50 Pankrti, Nč se ne premakne, koncert, 1.20 Glasbeni spoti, 2.20 Nogomet - pokal Slovenije: Domžale : Olimpija, finale, 4.05 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 01.06.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.20 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Bila so Titova mesta, 2. del, dokumentarni film, 14.25 Slovenci v Italiji, 15.00 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.30 Svetovni popotnik: Najlepše avstralske pohodne poti, 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek, 18.05 Zu: Zujeve zgode in nezgode s fotoaparatom, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Sveto in svet, 0.40 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Info-kanal ČETRTEK, 01.06.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 To bo moj poklic: Slikopleskar-črkoslikar, 9.05 Žogarija, 9.50 Med valovi, 10.30 Kino Fokus, 11.00 Hišica v preriji (III.): Snežni metež, ameriška nadaljevanka, 11.45 Halo TV, 12.50 Dobro jutro, 15.55 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Neverjetna živalska čutila: Zaznavanje pod vodo, češko-ameriška dokumentarna serija, 17.00 Hišica v preriji (III.): Izginulo dekletce, ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 20.55 Avtomobilnost, 21.25 Ambienti, 22.00 Paranoja, koprodukcijski barvni film, 23.45 Slovenska jazz scena, 1.00 Glasbeni spoti, 2.05 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PRIJAVITE SE LAHKO // JELENTKEZÉS: DO 1. junija 2017 NA GORNJEM SENIKU Alojz Hanžek: 06-20-381-9268, 06-94-434-160 NA DOLNJEM SENIKU Erika Glanz: 06-94-434-106 TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök V SAKALOVCIH Lilla Fasching: 06-30-329-84-64 V MONOŠTRU Klara Fodor: 06-30-396-5381 V MOSONMAGYARÓVÁRÚ Vendel Bočkor: 06-20-492-2142 V SLOVENSKI VESI Gabor Bartakovič: 06-30-631-5166 V ŠTEVANOVCIH Laci Domjan: 06-30-413-3797 V BUDIMPEŠTI Agota Kallay: 06-70-903-5465 VERICA-RITKAROVCI Feri Ropoš: 06-30-908-6830 NA ZVEZI SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 06-94-380-208, 06-94-552-596 Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB V ANDOVCIH Karel Holec: 06-20-255-7895 V SOMBOTELU Marija Kozar: 06-30-4952-687 Avtobusa bosta peljala z Gornjega Senika in Verice-Ritkarovci ob 13.00 uri.