SpedMone la »bboaanMnt« portali Prezzo - Cena Lir 0.40 Štev. 83. i«kl|ačDs pooblalčrnkt ca oglaševanj« Nillfnikegi (o lajeft (tvora Lialonc Pubbliatt Italiaoa S. A_ Milana F Ljubljani, v torek, 14L. aprila 1042-XX Leto VII. = Uredotltve la apratai kopitarjev« t, Ljubljana. 1 Kedazione Ammlntitrazion® kopitar (era 6. Lnbiaoa Concesstonarie mcIhiIti pei la pobbllctM dJ provenience tt&llaac ed estera; Uniona fubbhcitt Italiaoa ti A. Milano. Vojno poročilo st. 681: Pri Mekiliju: sovražnik pognan v beg Glavni stan italijanskih oboroženih sil objavlja: Jugovzhodno od M e k i 1 i j a so italijanski in nemški oddelki silovito napadli neko sovražno kolono ter jo prisilili k umiku; pri teh bojih so nemški lovci sestrelili šest Curtissov, sami pa niso imeli nobene izgube. Letalske skupine Osi so hudo bombardirale pristaniške in letalske naprave na Malti ter so sestrelile dve letali, mnoga druga pa so zažgale na tleh. Ztdnjo noč so angleška letala priletela nad nekatere kraje v severni Italiji, spustila nekaj bomb, ki pa niso povzročile žrtev ali škode. Na Sredozemlju je ladja za lov na podmornice pod poveljstvom Antonia Scialdoneja potopila sovražno podmornico. Japonska utrjuje svojo premoč v Indijskem morju Pregled izgub, ki jih je japonska mornarica s svojim letalstvom zadala britanski vojni mornarici na tem kraju ‘C3WS Tokio, 14. aprila, s. S polotoka Batanga javljajo, da so Japonci že 9. aprila zvečer zavzeli utrjene postojanke na polotoku, kakor tudi trdnjavo. Mariveles. Veliko število nasprotnikovih čet je bilo zajetih. Japonci so zaplenili tudi več čolnov in ladij, ki so bile pripravljene za vkrcanje vojske. Protiletalske baterije na otoku Corrcgidorju, ki so bile silno živahne, so ob 9 dop. prenehale streljati, ker so bile poškodovane od toče bomb iz japonskih letni. Tokio, 14. aprila, s. Agencija Domei javlja, da so tri ameriška letala v nedeljo zjutraj bombardiralu predmestja Manile in zadela zlasti stanovanjske dele filipinskega prebivalstva. Bilo je tudi več človeških žrtev. Tokio, 14. aprila, s. General Homa je bil imenovan za poveljnika japonskega ekspedicijskega Zbora na Filipinih. Dosedanji poveljnik je bil premeščen za poveljnika japonskih čet, ki delujejo v južni Kitajski. Sovjetksi napadi na Kerču odbiti Hitlerjev glavni stan, 14. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje poročilo: Na polotoku Kerču je sovražnik po hudih izgubah prejšnjega dne napadel na posameznih mestih s slabotnimi silami. Vsi napadi so bili odbiti. Na ostalem vzhodnem bojišču so bili zavrnjeni posamezni napadi močnejših sovražnikovih sil Pri nekem presenetljivem napadu nemških čet in nemške motorizirane pehotne divizije je izgubil sovražnik 650 ujetnikov, 1000 mrtvih in tri oklepne vozove ter 40 strojnic _ Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so letalske skupine s posebnim učinkom podpirale boje na kopnem. Bojna letala so učinkovito napadla pristaniške naprave v Murmansku. V Severni Afriki obojestranska topniška in ogledniška delavnost. Uspešno so bila bombardirana zbirališča angleških vozil. Podnevi in ponoči so se nadaljevali napadi na vojaške naprave ter letališča na otoku Malti, ki so povzročili nova razdejanja. Nemški lovci ter proti'etalsko topništvo so podnevi sestrelili nad Rokavskim prelivom, nad severno Nemčijo ter pred norveško obalo- 15 sovražnih letal. Zadnjo noč so angleški bombniki napadli zahodno Nemčijo. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Protiletalsko i topništvo ter nočni lovci so sestrelili devčt letal. Popis zmagovitih nastopov italijanskih podmornic na Atlantiku H 6.000 ton ameriškega in angleškega brodovja potopljenih Rim, 14. aprila, s. Jedrnata italijanska vojna poročila so že prinesla vesti o zmagovitem delovanju italijanskih pomorščakov v Atlantiku in vzdolž atlantske obale' Združenih držav. Oddaljeni več tisoč kilometrov od domovine, 60 6 femrtniin orožjem napadli angleško in ameriško brodovje. S svojimi zmagovitimi nastopi, ki razodevajo italijanski duh in smelost, so potopili 116.000 ton sovražnega brodovja. Nekateri izmed teh bojevnikov so se zdaj vrnili v Rim in italijanski novinarji so imeli priliko slišati podrobnosti o njihovem delovanju, ki so jih popisovali 6 preprostostjo pravih mornarjev. To 6o bili korvetni kapetan Angelo Longanesi-Cat-tani, Carlo Fecia di Cossato, Ugo Giuuice, Antonio di Giacomo in Athos Fraternale. Osem tednov so oprezovali ob pomorskih poteh med Severno in Južno Ameriko ter med Ameriko in Evropo. Imeli so nalogo potopiti vse ladje, ki bi bile v ameriški ali angleški službi in bi plule po teh poteh. Nekega dne je vseh pet podmornic dobilo povelje za odhod, ki so ga poveljniki in posadke s pravim vojaškim veseljem sprejeli, 6aj jim je bila borba pravi življenjski pomen. Plule so več dni, preden so dospele na določene odseke. Naloga ita. lijanskih podmorščakov se je pričela z znamenitim dogodkom: dospela je namreč vest po radiju, da se je poveljniku Di Giacomu rodil drugi sin. Ta dogodek je za hip duhovno povezal častnike in posadke naših jeklenih ladij, ki so cesto plule na stotine milj druga od druge. Prvi je dospel v ameriške vode poveljnik Lon-ganesi Caltani, ki je začel svojo vrsto potapljanj s terii, da je 8000 tonsko ladjo spravil na morsko dno v 1 minuti in 30 sekundah. Naslednjega dne je potopil drugo ladjo, ki je imela 12.000 ton. Longanesi Cattani je še povedal, da je skušal rešiti brodolomce prve ladje, a zaradi viharnega morja ni utegnil. Njegov popis je bil kar se da preprost, vse zmagovite dogodke je pripovedoval z naravnost čudovito iskrenostjo. Nato je govoril Fecia di Cossato, ki je novinarjem s prav tako izredno preprostostjo dejal: »Potopil sem šest sovražnih ladij, ki so imele po vrsti 6440, 1400, 5000, 7000, 3500 in 8700 ton. Zadnja je bila ameriška petrolejska ladja in ime ji je bilo »Aphel Princec. Potem je govoril poveljnik Di Giacomo, ki mu je v Atlantiku dospela vest o rojstvu drugega sina, kar je bil zanj nov razlog za borbo. Potopil je ladjo 7224 ton in ameriško petrolejsko ladjo 10.500 ton. Videl je, kako sq je posadka te pe- trolejske ladje izkrcavala na čolne. Tedaj je zapazil, da se je eden od teh preobrnil in da se ga je sedem oseb posadke obupno oklepalo. Izkazal se je kot pravi italijanski vojak: podmornica je splaval na površje in poslala rešilni čoln brodolomcem, ki so se z rimskim pozdravom zahvaljevali. Potrpežljivost in zagrizenost premagujeta marsikatero oviro, je dejal poveljnik Giudice, ki je novinarjem govoril o svojem delu. Njegova podmornica se je nekaj poškodovala in morala prav previdno pluti. Kljub temu pa je podmornica potopila dve petrolejski ladji in neko drugo ladjo, i Prva je bila francoska petrolejska ladja »Melpo-I mena« s 7011 tonami, ki je bila v sovražnikovi službi. Druga je bila švedska ladja po imenu »Boren« s 4158 tonami. Druga petrolejska ladja pa je bila norveška ladja »Charles Racin«, ki je imela 9500 ton. Po teh zmagah sta se podmornici poveljnika Di Giacoma in poveljnika Fraternalija slučajno srečali. Med častniki in moštvi obeh podmornic je nastalo veliko veselje zaradi opravljenih zmagovitih nalog. Fraternale je dejal: »Potopil sem dve petrolejski ladji; prva je bila holandska ,Os-cilla , druga pa ladja 9300 ton. Poleg tega še neko ameriško ladjo 7000 ton. Ena izmed petrolejskih ladij me je skušala napasti, vendar pa ji ni uspelo.« Tokio, 14. aprila, s. Japonsko vrhovno poveljstvo podaja sledeče poročilo o dogodkih na Indijskem morju do 9. aprila: Japonsko mornariško letalstvo je pri napadu na Colombo na Ceylonu zbilo 57 sovražnikovih letal in je poškodovalo ali pa v polno zadelo 16 ladij, težko pa poškodocalo tri po-pruvljalnice letal in druge vojaške cilje. Uničeni sta bili tudi dve veliki stražni ladji in eno torpedno letalo. Dve sovražnikovi križarki razreda »Lond6n« sta bili potopljeni južno od Ceylona. V Bengalskem zalivu so japonske vojne ladje '5. aprila potopile 21 angleških parnikov za 140.000 ton, poškodovale pa 7 parnikov za okrog 40.000 ton. Ob vzhodni indijski obali so druge japonske vojne ladje poškodovale sovražne enote pred Visagapatanom in Konta-lando. Na področju blizu Trincomalija je bilo ob japonskem napadu zbitih 41 sovražnikovih letal, štiri druga letala so bila zažgana na tleh. Pri istem napadu je letalstvo poškodovalo tudi križarko vrste »Leandcr«, potopilo dva velika parnika in enega majhnega. Skladišče streliva je bilo razbito, enako pa tudi popravljalnica letal, vojašnice in drugi vojaški cilji. V vodah pri Trincomaliiu so japonska letala zagledala letalonosilko »Hermes« v družbi enega rušilca ter obe enoti [»topila, druga skupina japonskih bombnikov, pa je zadela štiri tovorne ladje. Med spopadi je bilo 15 nasprotnikovih letal uničenih. Japonske podmornice so potopile 7 sovražnikovih ladij, eno pa težko poškodovale, V vseh teh akcijah je Japonska izgubila 13 letal, mornarica pa ni imela nobenih izgub. Tokio, 14. aprila, s. Vojaški opazovalci izražajo spričo zasedbe polotoka Batanga po japonskih četah, kar se je dogodilo v osmih dneh, da se je ponovno pokazalo, kako je bil nasprotnik brez moči in se ni mogel upirati japonski ofenzivi. Sovražnikov radio bi raci razširil zlagano govorico, da je japonski general Homa naredil samomor zaradi propadlega poskusa, da bi osvojil ameriške postojanke. Toda juponsko poveljstvo je objavilo, da je bil general Homa imenovan za poveljnika ekspedicijskega zbora na Filipinih. Tokio, 14. aprila, s. Poročajo, da japonske čete nadaljujejo s popolno zasedbo otoka Zeb" potem ko so strle nasprotnikov odpor. Uspehi zavezniških vojska na vzhodnem bojišču Val za valom so Sovjeti napadali, pa bili zmerom zavrnjeni Berlin, 14. aprila, s. Na južnem delu vzhodnega bojišča so nemške čete ponovno podale dokaze za svojo odlično izvežbanost. Neki nemški oddelek se je vrgel v napad, strl trdovratni sovražnikov odpor, se prebil do reke in postavil tam tri mostišča. Vzdolž teka neke druge reke se je nemškim četam kljub poplavi posrečilo pridobiti novo ozemlje in zasesti nekaj naselij, ki jih je sovražnik močno utrdil. Boljševiki so imeli pri tem težke izgube. Na drugih odsekih bojišča je ogenj nemške obrambe zdrobil silovite boljše-viške napade. Tudi na severnem odseku so se vrstili drug za drugim močni sovjetski napadi s podporo tankov in močnega topništva. Toda Nemci so prešli v protinapad in uničili sedem sovražnikovih tankov. Nemško letalstvo je zapovrstjo napadalo motorizirane sovjetsko 'kolone/ Velika opustošenja so letalske bombe povzročile na železniških napravah. Več vlakov je bilo poškodovanih. Letalstvo je napadlo tudi neko nasprotnikovo letališče na južnem odseku in uničilo letala na tleh ter letališke naprave. Helsinki, 14. aprila, s. Finsko uradno poročilo pravi, da so zadnje dni Sovjeti znova napadali in imeli pri tem izgube. Na mnogih točkah je finsko težko topništvo odbijalo val za valom sovražnikove napadalne oddelke. Na bojnem polju je obležalo 1150 sovražnikov. Ujetih je bilo tudi precej Sovjetov. Na bojišču v Karelijski ožini je finsko topništvo razpršilo sovjetske oddelke, ki so skušali vdreti v finske črte. Finsko letalstvo je napadlo in zažgalo več sovjetskih taborišč. Berlin, 14. aprila, s. Iz vojaških krogov se je zvedelo, da so na srednjem delu bojišča Sovjeti poskušali napasti položaje neke nemške oklepne divizije iz Saške in pri tem uporabili ogromne sita Toda napad se je izjalovil. Šest divizij sovražnikovih strelcev v novi opravi je prispelo na bojišče skupaj z eno oklepno brigado po temeljiti topniški predpripravi in pod zaščito letalstva in začelo neprestano siliti v nemške postojanke. Poročajo, da je pri tej priliki na bojišču obležalo okrog 4000 sovj. vojakov. 12 tankov je bilo uničenih, več pa poškodovanih. Berlin, 14. aprila, s. Poročajo, da so sobotni in nedeljski boji na vzhodnem bojišču prikazali Načelnik glavnega stana Včeraj je obiskal voditelje fašistične Rim,. 14. aprila, s. Načelnik madžarskega glavnega stana general Szombathelly je takoj po svojem prihodu v Rim obiskal svojega italijanskega tovariša generala Cavallera. General Cavallero pa mu je vrnil obisk v hotelu. Pozneje sta oba odšla na Kvirinal, kjer se je madžarski gost vpisal v dvorne knjige. V njegovem spremstvu so bili vojaški pribočniki in italijanski vojački predstavniki v Budimpešti, madžarski^ vojaški ataše v Rimu in drugi častniki. Ko je gost izkazal čast kraljevskim grobovom in pred girobom Neznanega junaka, je povsod položil vence Pri Pantheonu kakor pri spomeniku zmage so bile razvrščene dolge vr- madžarske vojske v Rimu Italije in poveljnike italijanske vojske Churchill opravičuje izgube britanske mornarice v Indijskem morju Rim, 14 aprila, s. Na nedeljski seji angleške spodnje zbornice je Churchill -podal izjavo o dogodkih v Bengalskem zalivu in o japonskih napadih na britansko mornarico in brodovje. 4. aprila, je dejal, so naši ogledniki opazili močne pomorske japonske oddelke, ki so vozili proti Ceylonu. Bile so tri oklepne križarke, ena izmed njih vrste »Magato«, pet letalonosilk, veliko število lažjih in težjih križark in skupina rušilcev. Pristanišči v Colombu in Trin-comaliju sta doživeli silovite letalske napade. Pristaniške naprave so bile poškodovane^ prav tako pa je bilo poškodovanin več ladij ki 90 bile v bližini. Razen tega je treba med izgube šteti tudi križarki »Dorsetshire« in Cornwall«. ter letalonosilko »Hermese, ki so zapustile pristanišče tik pred napadom, vendar so bile v pol- no zadete po sovražnikovih letalskih bombah. Operacije je vodil admiral Sommerville. Lahko izjavi, da je bilo popolnoma njemogoče zajamčiti letalsko zaščito vseh britanskih ladij, ki plovejo po morjih. Veliko število enot se sleherni dan nahajo na prostranih oceanih brez kakršnega koli varstva. Če mi tega tveganja ne bi prevzeli v svoje račune, bi nam bilo nemogoče izvesti ogromne naloge, ki se ji pravi zaščita jn spremljevanje velikih konvojev. Ko je govoril o dogodkih v Malaji in Singaipooreju, je Churchill izjavil, da zaenkrat še ni mogoče dati v javnost poročila generala Gordona Ben-neta, peč pa je dodal da 6e pripravlja poročilo generala Wavella Zagotovil je zbornici, da poveljstvo ne bo puščalo vnemar naukov, ki jih je dala borba za mala jski polotok ste častnikov oboroženih sil. Podoben obred se je ponovil tudi v svetišču padliih za revolucijo. Tukaj je gostu izkazal časti bataljon mladih fašistov Svoje dopoldansko bivanje je zaključil madžarski general z obiskom pri generalu Cavalleru in v madžarskem poslaništvu. Meščanstvo je madžarskega gosta pri vsakem koraku toplo pozdravljalo. Popoldne je general Szdmbatheliv obiskal državna podtajnika za vojsko in letalstvo, nuto pa šefa glavnega stana prostovoljske milice. Ti obiski so potrdili prijateljske in tovariške stike med obema prijateljskima in zavezniškima državama. Na glavnem poveljstvu milice je gostu z orožjem izkazali čast bataljon »M« z godbo. Madžarskega generala je sprejel general Galbiati v’ družbi višjih častnikov. Po prisrčnem seznanjenju s častniki iz spremstva je general obšel oddelek in izkazal čast v milični-škem svetišču v imenu madžarske vojske ter položil velik venec. Potem je gost odšel v veliko sprejemno dvorano in izročil generalu Gal-biatijn odličje velikega križa za zasluge, obenem pa izrekel prijateljske in bratske besede na slogo obeh narodov. Generali Galbiati je nato poa&rtal bojno slavo madžarske vojske in izrekel priznanje zavezniški državi, katere čete se ramo ob rami z državami Osi bore proti skupnemu sovražniku. Madžarski general je potem zapustil poveljstvo in odšel v palačo Chigi. Tu ga je sprejel šef protokola. V družbi generala Cavallera ga je nadvse prisrčno sprejel minister grof Ciano. Razgovor ie ootekal v ozračju popolne prisrčnosti, nakar je gost predstavil grofu Cianu vse člane svojega spremstva. In te palače pa je general Szotnhatheliy v družbi generala Cavarella odšel naravnost v Beneško palačo, kjer ga je sprejel Duce, v čudovito lepi luči tesno medsebojno sodelovanje zavezniških čet. Posebno so se izkazale italijanske čete s svojim protinapadom na boljševi-ške oddelke, ki so se zapodili v njihove postojanke z odličnim in številnim orožjem, pa bo navzlic temu morali bežati. V donški kotlini so romunske čete odbile več sovjetskih napadov. Neki nemški pehotni polk je Romunom priskočil na pomoč in s svojim posegom povzročil nasprotniku veliko žrtev in škode. Nemška in hrvaška lovska letala so napadala sovražnikovo zaledje in zadela več postaj in številne lokomotive. Hrvaški lovci so napadali tudi sovražnikova skladišča. P"* *■“*“ je bilo eno sovjetsko letalo zbito. Vesti 14. aprila Nemški vojaški krogi zanikujejo govorice, ki jih j« v 6vet 6pu6tila britanska propaganda/ čteš aa 60 Angleži na birmanskem bojišču ujeli med Japonci tudi enega nemškega častnika. Odločno ugotavljajo, da 6e na bojiščih na Daljnem Vzhodu ne nahaja niti en nemški vojak ali častnik. Angleška letala so predvčerajšnjo noč letela čez Švico in pri tem metala balončke s propagand, nimi napisi proti državam Osi, javlja uradno sporočilo iz Švice. Maršal Čangkajšek in njegova soproga sta 6e vrnila v Cungking iz Burme, kjer 6ta imela raz. govore z angleškimi in amerikanskimi voditelji o vprašnju enotnega poveljstva in ojačeni za zavezniške čete. Njuno potovanje so držali vseskozi v tajnosti. Poročilo o novem proračunu pripravlja angleški finančni minister. Proračun znaša za tekoče leto krog 5 milijard šterlingov. Računajo, da ba v zbornici proračunska razprava precej vroča. Obenem bodo naslovili na britansko ljudstvo nov poziv za štednjo. Prav tako 6e bodo po. večale tudi razne dajatve. Madžarski državni podtajnik v notranjem ministrstvu prof. Bela Johann je prispel v Rim na obisk k državnemu podjetniku v notranjem ministrstvu Buffariniju Gvidoi. Jutri bo imel madžarski go6t v vrhovnem sanitetnem svetu razgovor o načinu in borbi proti nalezljivim boleznim na Madžarskem. Cripps, čigar poslanstvo v Indiji se ni posrečilo, bo te dni že v Londonu. Poročal bo Churchillu tydi o skrbeh in pripravah generala Wavella z ozirom na prožeči japonski vpad v Indijo. Ameriška črna lista se je spet povečala za nekoliko imen in sicer za 342 novih podjetij držav latinske Amerike in 110 podjetij iz Portugalske, Španije, Švedske Švice in Turčije. Posebni Hitlerjev odposlanec baron Dornberg je z letalom prispel v Budimpešto, kjer je bil sprejet od regenta Horthyja. Baron Dornberg mu je izročil veliki zlati križec Nemškega orla. Regent se je zahvalil za visoko odlikovanje in je imel z odposlancem dolg razgovor. V Španiji bodo sedaj izdelovali dve vrsti usnjenih čevljev in sicer ene za vsakdanjo rabo od 10 do 43 pezet, iz nekoliko boljšega materiala ze cene od 39 do 100 pezet. Ostala obutev iz neusnjenega tvoriva pa se bo prodajala svobodno. Na poziv vlade v Madrasu «e morajo vsi prebivalci Madrasa, ki za obrambo niso potrebni, izseliti iz mesta. Za novega poveljnika angleških pomorskih sil na Indijskem oceanu je bil imenovan admiral sir James Sommerville, bivši poveljnik angleških pomorskih sil v zapadnem delu Sredozemskega morja. Japonskega veleposlanika v Berlina je odlikoval bolgarski kralj Boris s križcem reda sv. Aleksandra prvega razreda. Za poveljnika japonske ekspedicijske armade na Filipinih je imenovan general Manaharu Hom-ma, na njegovo mesto kot šef japonskih sil na I aivani je bil imenovan general Rikiči And o. Dve ameriški vojaški letali, ki sta bili na patrol-nem poletu ob ameriški obali, sta se zaleteli v bližini San , Francisca ob pobočje gričevja in se zrušili na zemljo. Posadka desetih mož MM" Važen sestanek pri Eksc. Visokem Komisarju Vsa državna in* pokrajinska javna dala bodo obnovljena Ljubljana, dne 13. aprila. Visoki koml»»f je ukrenil, da naj se takoj obnove vsa državna in pokrajinska javna dela. ki so v teku ali pa «e uvajajo z vsotami, ki «o bile raz-deljeue v odnosnih proračunih Slična navodila je dal tudi okrajnim načelstvom in pa občinam. da se takoj odredi začetek del. ki so podnje pristojna Odredil je tudt, da naj se pri razvijanju del in pri določanju vsot opusti slaba pottza iz prek-klosti, ko so se začenjala mnoga dela pa ni bilo možnosti, da bi se končala. Odredil jo, da morajo ustanove in pristojni uradi pri raznelitvi načrtov in- sredstev 'ledati na to, da se zagotovi redno nadaljevanje del do konca. V kratkem bodo objavljene podrobnosti novega načrta predvidenih del s pozorno proučitvijo potreb za tekoče leto, vendar pa se lahko žtt sedaj podčrta, da se bo z odredbami Visokega komisarja ne samo postopno uredila Pokrajina, ampak tudi zmanjšala brezposelnost. * V vladni palači je Visoki komisar predsedoval seji, ki jo je sklical, da bi se proučila vprašanja, ki so nanašalo na melioracijo v splošnem In zlasti na dela na Barju Navzoči so bili dr. Moseri Iz ministrstva za poljedelstvo In crozdove. ki se je udeležil seje tudi kot predsednik pokrajinskega odbora za melioracije, ini. Farina. načelnik inženirskih del pri Visokem komisariatu, in in! Rueh. načelnik tehničnega oddelka. sen|or Gluliarelli. poveljnik gozdne milice, g. Mohorič, glavni tajnik Trgovske in industrijske zbornice, in cg Anton Kržmanc in Josip lirenSič. prvi predsednik, drugi tajnik upravnega sveta za meliorncijo ljubljanskega Barja. Visoki komisar je opozoril na navodila, ki jih ie poda! ob svojem čaeu. ko je govoril o važnem vprašanju melioracijskih del v Ljubljanski pokra- jini, in to v smislu, da mora biti kar najprej koačan splošni načrt, ki zajema vsa melioracijska dela v teku, In tista, ki se morajo v Pokrajini izvesti, ta sicer * namenom, da 1 nadstropju slare cukrarne na Poljanskem nasipu št. 40, več mestnih komisij sprejemali radijske sprejemnike v shrambo. Zato nai danes od 8 dalje zanesljivo prineso svoje aparate z izpolnjeno izjavo vsi tisti lastniki, ki 60 pri rotovškem vratarju dobili številke 1 do 300. Ko bodo komisije poslovale vse dni nepretrgoma rx) S zjutraj do 20 zve. čer, bo lahko prišlo 300 lastnikov aparatov na vrsto, morda pa še nekaj več. Kdor bo prinesel tiskovino natanko in čitljivo izpolnjeno, bo naglo opravil. Zato pa sfiet or>ominjamo na natanko, vestno in čitljivo izpolnjene tiskovine! Vsak aparat bodo pregledali in ocenili strokovnjaki. Po vrednosti in velikosti aparata je namreč odmeriena tudi hran-bena pristojbina od 1 do 3 Lir za aparat, v tej pri. stojbim so p*» vračumeni že tudi v6i stroški za tiskovine in drugo režijo. To mesečno pristojbino mora za prvi mesec vsak lastnik plačati tako} pri oddaji, zato naj pa lastniki prineso tudi to malenkostno vsoto drobiža s seboj. Včerajšnji ponedeljek je prišlo k rotovškemu vratarju že precej strank jx> tiskovine in številke za vrstni red oddaje. Pri vratarju takoj na desni strani veže magistratnega poslopja za vodnjakom se tiskovine in številke seveda dobe V6ak dan. ven- dar naj pa pred 20. aprilom ne prihajajo ^o iteyil-ke in tiskovine oni lastniki, ki nameravajo ali so že na Kr. kvesturi vložili prošnjo za dovoljenje, da smejo obdržati svoj aparat. Tisti pa, ki ne nameravajo vložiti ptošnje, naj pa pridejo takoj po šte. vilko vrstnega reda in tiskovino, da zadnje dni pri prevzemanju a|Jaratov ne bo prevelike gneče. Upoštevati namreč morajo, da lastniki sami nosijo vso odgovornost za oddajo svojih aparatov o pravem času. Zato naj se torej ne zanašajo na zadnji dan, ker bodo komisije j>oslovale samo do določenega roka, kdor pa v tem ča6u aparata ne bo oddal, se bo pač pregrešil zoper odredbo o oddaji radijskih sprejemnikov. Ponavljamo: Oni, ki ne nameravajo vložit) prošnje na kvesturo za dovoljenje, da smejo obdržati aparat, naj takoj pridejo na magistra« k vratarju po tiskovino in številko vrstnega reda za oddajo aparata. Tisti, ki nameravajo prošnjo vložiti ali 60 jo že vložili, dobe tiskovino in številko šele po 20. aprilu. Kdor ima pa že tiskovino in številko od 1 do 300, naj prinese svoj aparat z natanko in čitljivo izpolnjeno tiskovino ter pripravljenim drobižem za hranbeno pristojbino današnji torek od 8 ure dalje v II. nadstropje stare cukrarne. kjer aparat pregleda, oceni in prevzame posebna komisija, lastnik pa dobi za shranjeni aparat potrdilo. V lastnem interesu ne pozabite aparata dati v zabojček! Poglavnik je izdal zakonsko odredbo, s katero je ustanovil novo, nnjvišje hrvaško odlikovanje, velered brone kralja Zvonimirja. Prvo stopnjo tega novega odlikovanja je Po-glavnik podelil ob prvi obletnici vstopa kraljevine Italije v vojno proti bivši Jugoslaviji Nj. Vel. Kralju in Cesarju Viktorju Emanuelu 111., ki je blagovolil odlikovanje sprejeti. Z istim odlikovanjem je Poglavnik nadalje odlikoval še italijanskega zunanjega ministra grofa' Ciana, maršala Giiringa in nemškega zunanjega ministra Ribbentrop«. To odlikovanje morejo dobiti samo tiste osebe, ki so si dobile izredne zasluge za ustanovitev J^ezavisne Hrvaške Države. Z otvoritvijo nove zakladne bolnišnice na Rebru, ki je bila preteklo nedeljo izročena svojemu namenu, so bili imenovani tudi novi predstavniki poedinih zdravniških oddelkov. Med predstojniki je tudi znani dr. Mile Budak, ki mn je poverjena skrb za pliučno bolne. Zdaj je bilo odlikovanih večje število hrvaških letalcev, ki se bojujejo na vzhodnem boji- Poizvedbe. Neki italijanski vojak je na poti t Ižanske ceste na Galjevico izgubil zlat poročni prstan s smaragdom in 2 demantoma. Pošten najditelj naj ju odda pri straži na Ižanski cesti. — Zlata zapestnic« z demantom je bila najdena. Lastnik naj se javi: Gubčeva ulica 10, I. nadstropje, šču proti bol j.?e v ikoni. Hrvaške letalce so odlikovale nemške vojaške oblasti. Dva od odlikovancev. eden je ie mrte*’, sta dobila celo odlikovanje železnega križa I. stopnje. V Zagreb je prišla večja skupina slovaških novinarjev Na Hrvaškem bodo ostali 10 dni-Med tem časom si bodo ogledali še nekatere zanimive lvrvaške kraje. Poglavnik je podpisal posebno odredbo, ki se tiče pozdravljanj« vojaških, ustaških, domobranskih ali orožniških straž. Vojaki morajo straže pozdravljati po vojaško, civilisti pa z dvigom roke, Straža pa odzdravi s tem, da stopi v »mirno«. Preteklo nedeljo je bila v Sisku ustanovna skupščina društva »Muzej in knjižnica mesta Siska«. Zadnjo nedeljo so slovesno blagoslovili prvo moderno delavsko naselje nedaleč od hrvaške prestolnice — v Dubravi. Lepo strt ho je dobilo 84 delavskih družiin. Prav to nedeljo je do novega naselja stekla tudi električna cestna železnica. Državni prispevki hrvaSki katoliški duhov-Kini. Uradni list hrvaške vlade je objavil uredbo, po kateri se določa višina prispevke, ki ga bo država dajala svečenikom katoliške in grikokato-lišlte cerkve. Vsak dušni pastir, ki deluje'v fari z najmanj 200 dušami, ima pravico na državno podporo. Število kaplanov v posameznih farah se bo določilo po sporazumu med vodstvom cerkve in ministrom za uk in bogočastje. Tudi škofje dobe državna prispevke. Tako bo dobil Zagreb- Ljubljana, 14. aprila. Včeraj, v ponedeljek 13. t, m., »o se vrstile v dvorani it. 79 na okrožnem sodišču različne razprave proti navijalcem cen in verižnikom z življenskimi potrebščinami. Prva razprava je bila že v tem pogledu zanimiva in poučna, ker je Slo prvikrat za prestopek zaradi prodajanja živil brez nakaznic. Naredba Visokega Komisarja z dne 15. julija 1941 določa kazni za prestopke, ki jih za-jjreže trgovci in sploh jirodajalci živil, ko prodajajo življenske potrebščine, za katere so bile določene živilske nakaznice in katera so bila racio-nlrana, brez zadevnih odrezkov na nakaznice. Neki Vinko, trgovski pomočnik, je lani oktobra in novembra v prodajalni svoje matere tam na zapadni periferiji mesta brez odrezka živilske nakaznice prodal neki stranki - 2 kg sladkorja — sip« in to ie po mogo viSji c«ni, namreč po 28 lir kilogram, ko je bila takrat oblastveno maksimirana cena za tak sladkor 7.20 lir kg. Za petrolej so tudi velik« skrbi pri onih ljudeh, ki nimajo v svojih stanovanjih električne napeljave. Zato ni čudno, da ljudje ilčejo to gorivo, kjer le morejo in da se skušajo nekateri žnjim okoristiti na vse mogoča načine Vinko >e tako decembra lani prodal neki stranki pol litra petroleja za 15 lir, ko je bila maksimalna cena določena na ?66 lir za liter. Neki drugi stranki pa je celo prodal 3 litre petroleja po 28 lir liter. Prav zgodba o tem petroleju kaže, kako znajo verižniki dvigati cene. Državni tožilec je tega trgovskega pomočnika Najlepšo planšarsko povest »OVČAR MARKO« dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Knjiga je bogato ilustrirana, obsega 280 strani in stane le 6 lir. laaaoBi obtožil najprej prestopka zaradi prekoračenja maksimalnih cen in drugič prestopka po omenjani naredbi o živilskih nakaznicah Hkratu j« državni tožilec obtoži) njegovega očeta Ivana, gostilničarja in posestnika, da ie lani decembra v svoji gostilni zahteval za čaj z rumom 3 lire, ko je biia takrat najvišja cena za tak čaj 1.20 lir. Zakrivil naj bi bil prestopek zaradi navijanja cen. Prvi Vinko je priznal inkriminirana dejanja brez opravičevanja in olepšavanja Drugi je pač navajal dokaze, da je v svoji gostilni dajal vse pijače vedno le po maksimalnih cenah. Dokaz se mu je posrečil Bil je oproščen. Trgovski pomočnik pa je bil, ko so bile zaslišane vse interesirane stranke, obsojen zaradi obeh, v obtožnici navedenih prestopkov na tršo kazen in sicer na 10 dni zapora in 1000 lir denarne kazni. Sodnik je pač zavzel stališče, da je treba one prodajalce, ki skušajo izrabljati položaj konzumenta in zahtevajo od njega zelo pretirane cene za kako življensko potrebščino, strožje kaznovati. Že prejšnji mesec je bil objavljen članek o vprašanju, da-li so okoliški kmetje, ki dostavljajo strankam v Ljubljano dnevno mleko na dom, upravičeni zahtevati ta dostavljanje mleka še posebno nagrado v znesku 30 stotink Sodišče se je že takrat izreklo, da kmetje niso za to opravičeni, niti ne upravičeni, ker je dostavitev mleka na dom že vračunana v maksimalno ceno za mleko, kakor jo je bila določila merodajna oblast. V ponedeljek je bila o tem mlečnem vprašanju druga razprava. Zaradi navijanja cen je bil klican na odgovor pred kazenskega scdnika-poedinca posestnik Martin iz Tomačevega Letos v začetku januarja je zahteval od neke stranke v Ljubljani — državnega upokojenca — še 30 cent. poleg maksimalne cene za mleko iz razloga, da s tem krije stroške za dostavljanje mleka na dom in bi morala stranka ..deko plačevati po 2 liri liter. Obtoženec je priznal, da je »ahteval višjo ceno 2 liri za liter mleka in to le ža pofa in voznino mleka iz vasi na dom. Sodišče je prišlo do prepričanja, da ni bila ta zahteva utemeljena, ker so v maksimalni ceni za mleko 1.70 lire že od ob-lastva vračunani tudi stroški dostavljanja mleka na dom. Izreklo je zato sodbo, s katero je bil posestnik Martin obsojen na 7 dni zapora in 150 lir denarne kazni Kovice iz Države Štiri leta zapora za mesaria, k? ni hotel prodajati mesa stalnim odjemalcem. Pred mesečem daj je bil naznanjem oblastem mesar Martorella iz Rima. ker nekaterim svojim stalnim odjemalcem ni hotel prodajati mesa, rekoč, tla nd dobil zadosti mosa za prodajo. Ker so se ti njejjovi izgovori večkrat ponavljali, so se prikrajšani odjemalci pritožili. Tedaj so oblasti odredile pri njem preiskavo in našle večjo zalogo me6a, seveda dobro skritega, posebno pa telečjega mesa, katero je skrivaj prodajal zn mnogo višje cene drugim ljudem. Zavoljo tega svojega prestopka je bil poslan pred naglo posebno sodišče, ki mu je odmerilo štiri leta in en mesec zajwra in 11.000 lir denarne knzui. Kazen naj bi-bila za zgled in svarilo vsem. tistim, ki bi se podobno pregrešili, kakor se je t* mesar. Izdelovanje umetnega gumija. Osvojitve Japoncev na Daljnjem Vzhodu vedno znova spravljajo na dnevni red vprašanje gumija. Večino gumija, stih plantaž na 6velovnih celinah 60 doslej obvladovali angleški in ameriški industrijski koncerni, dočim so sile Ctei morale že vnaprej na podlagi ški nadškof 15.000 kun mesečno, sarajevski nadškof 11.000 kun, vsi ostali škofje po 10 000, pomožni škofje pa po 8000 kun mesečno. Župniki in kaplani prve stopnje bodo dobili mesečnih 1500 kun, v drugi stopnji 1100 kun, v tretji stopnji 1000 in v četrti stopnji 700 kun. Objavljena pa so bila tudi določila glede ustanavljanja novih far. Nova župnija se bo ustanovila tam, kjer bo najmanj dve tretjini prebivalstva katoliške cerkve. Ustanovitev nov« župnije se mora določiti po sporazumu z ministrstvom za uk in bogočastje. — S posebno Paveličevo odredbo je dobila svojo samostojnost tudi pravoslavna cerkev za tiste pravoslavne vernike, ki so po propadu Jugoslavije ostali na ozemlju Neodvisne Hrvatske Države. Upravni odbor zagrebške mestne plinarne je imel sejo, na Kateri sc. sklenil' da ri’hče ne sme porabiti več j.Iina kakor g« ie porabi! v istem mesečnem razdob-u preteklega leta. Kdor bc prekoračil to količino, bo kaznovan 6 tem, da mu bodo odvzeli olin. Hrvaško prosvetno ministrstvo je odredilo, da bo od 13. do 30. t. m. več predavanj o rasni biologiji. Na predavanja bodo morali predvsem učitelji in zdravniki. Veliko važnost pripisuje ministrstvo predvsem dednosti. Zanimiva predavanja bodo imeli 6ami vseučilišči strokovnjaki. avtarkičnih gospodarskih načel poskrbeti, da se najde za te vrste surovino nadomestek. V Nemčiji 60 ga našli in 6icer 60 uvedli v rabo umetni gumi pod imenom »Buna*. Te vrste gumi se v Italiji še ni uveljavil, kajti tu je bilo pravočasno poskrbljeno za zadostne zaloge pravega gumija, po drugi strani pa je vlada izdala tudi varčevalne ukrepe, da 60 lahko zaloge pokrile vso potrebo. Vojno stanje in razmerje Italije po raznih evropskih in izvenevropskih držav. Agencija »Agitc ie objavila seznam držav, do katerih ima Italija poseben pravni položaj v sedanjem času. V vojnem stanju se Ttalija nahaja s sledečimi državami: Veliko Britanijo, njenimi do-minioni in kolonijami kakor tudi z britanskimi mandatnimi ozemlji, dalje z Rusijo, Združenimi ameriškimi državami, Guatemaio, Panamo, Kubo, Haitijem, Salvadorjem, San Domingom, Nicairaguo, Hondurasom, Costarico. Kitajsko maršala Čangkaj^ka, Holandsko Indijo in Belgijskim Kongom. Države, s katerimi Italija ni v vojnem stanju, pač pa ima z nj'imi pretrgane diplomatske odnošaje so: Egipt, Irak, Brazilija, Mehika, Kolumbija, Venezuela, Peru, Uruguay, Bolivija, Paraguay in Equndor. Kar se tiče Francije, njenih kolonij in protektorat-skih_ ozemelj, se z njo sicer nahaja v vojnem stanju, vendar obstaja neke vrste »premirja«. V odnošaju do Grčije se ni spremenilo z vstopom Grčije v vojno proti Italiji nič, razen da so bile razveljavljene vse pogodbe, mesto njih pa so stopile v veljavo nadomestne carinske pogodbe. Podobno so propadle tudi vse pogodbe, sklenjene z bivšo Jugoslavijo, 6 Ilrvatsko pa so bile sklenjene nove. Film o življenja in delu sedanjega papeža. že nekaj časa izdeluje katoliška filmska diružba film o življenju in delu sedanjega poglavarja Katoliške cerkve. Film bo dokumentaren in bo skušal podati v neipotvorjenih barvah delo Cerkve v sedanjih težkih časih. Vsako podrobnost so pripravljale! uredili po sporazumu s sv. Očetom. Režiser filma je Romolo MWcellini. Film bo dolg okrog 2000 metrov in ga bodo po ▼sej verjetnosti izgotovili že do konca junija in ga potem dali v promet. Naročajte Slovenski dom! ROMAN RDEČI KROG TJvod Žebelj . Prav gotovo Je, da ne bi bilo skrivnosti »Rdečega kroga«, že ne bi imel gospod Viktor Paillon rojstni dan prav 29. septembra. Pa tudi dvanajstnriea mol, ki so zdaj ie v grobu, bi bila gotovo Se živa. Razen tega ne bi bil mogel tudi nepristranski policijski komisar nikoli zapisati in imenovati Tlialijo Drumiuondovo za tatico in zaveznico tatov. Mr. Paillon je večerjal s svojima dvema pomagačema pri »Rde čem petelinu«. To je bila predmestna gostilna v Toulouseu. Bili so veseli in dobro razpoloženi, Ko je odbila nra že tri iez polno*, ne je' Paillon šele spomnil, da je prišel v Toulouse prav sa prav zaradi tega, da bi usmrtil nekega angleškega zločincu, Lightmana po Imenu. »Otroka mo]*,« je dejal svojima tovariSema resno in nekam negotovo, »ura je odbila ie tri, moramo pa še pripraviti »rdečo daiuo«. Od »Rdečega petelina« so potem počasi odšli proti jetnišnici, kjer je v enem izmed kotov »tal voziček, na katerem so bili nuloieni vsi sestavni deli »rdeče dame« ali giljotine, kakor so jo uradno imenovali. Dele »rdeče dame« »o spretno zmetali z vozička na zemljo, jo začeli postavljati in jekleno rezilo ročno vstavljati v lesene žlebove,j po katerih bi morala sekira točno drseti. I Poznalo pa se je vsem trem, da niso bili vajeni južnofraneoskegaj vina, kajti sekira jim je tokrat delala preglavice, kljub temu, da so bili vajeni tega dela. »No, bom pa jaz to uredil,« j« dejal mr. Paillon in je tabil žebelj v «cr*dj» prat m tiste nseete, kamor sa n« bi smel S časom je bil na tesnem, kajti vojaki, ki bi morali pri nsmrtltvij skrbeti za red, so že prikorakali na morišče... ; Danilo so je, ko so vojaki privedli obsojenca na morišče. Bilo je le tudi toliko svetlo, da bi ga mogel spreten fotogral vzeti na ploščo. »Pogum.« je zamrmral mr. Paillon. »Pojdite k vragu!« mu je odgovoril zločinec, ki jc zvezan ležal na tnalu. Mr. Paillon je potegnil za ročico in sekira je zdrsela... Toda samo do žeblja. Trikrat je poizkus ponovil, a vsakokrat mu je spodletelo. Medtem je razjarjena množica predrla vojaški kordon, nastala je zmeda iu zločinca so moral) spet odpeljati v ječo. Enajst let pozneje je prav zaradi tega ieblja umrlo več ljudi. I. poglavje. Pristaši Ura je bila ie toliko, 6ebno potrudili, da bodo pridelali čimveč zelenjave in sočivja. Tudi mestna vrtnarija bo pridelala za polovico celotnega pridelka več kakor pa druga leta. Tudi jx> kmetih je zelo velika proj>aganda za pridelavo sočivja in kaže, da bo dobre uspela. Včerajšnja nedelja je bila poslednja v nizu ne. deli, v katerih 60 zbirali prispevke za zimsko pomoč. Za včerajšnjo nedeljo 60 bili trgovci in obrtniki, ki imajo 6voje izložbe, povabljeni naj primerno okrase te izložbe. Okrasitev naj bi imela namen, da bi ljudje tudi na zadnji dan zbirk za zimsko pomoč čim več darovali. V Mežici so pretekli teden priredili koncert »po želji«, katerega (»ti dohodek je šel v sklad za zimsko jx>moč. Salonski orkester industrijske god. be in moški pev6ki zbor sta nastopila. Ob tej priliki so nabrali vsega skupaj 1200 mark. Na ozemlju Spodnje Štajerske je bilo vsega 6kupaj dozdai prirejenih osem javnih zbirk za zimsko pomoč. Vse te zbirke 60 vrgle nekaj več kakor 2 milij. mark, tako da odpade na vsakega prebivalca po pol marke. Topleka perila in oblek pa so na i6tem f>odročju nabrali 6kupaj za 16 vagonov. V6e to nabrano perilo in obleko 60 odf>oslali na vzhodno bojišče. 29 posvetovalnih materinskih tečajev je bilo dozdaj prirejenih v okrožju Maribor — levi breg. Ob tej priliki 60 zdravniki pregledali 456 dojene, kov in majhnih otrok. Na domu pa je bilo obiskanih 812 otrok. Urad za ljudski blagor je j>odpiral 725 družin s čez 3000 otroki. Iz sredstev za zimsko pomoč pa je dobilo podpore čez 5000 družin, ki imajo čez 21.000 rodbinskih članov. Preteklo sredo je priredil delovno politični urad okrožnega vodstva Brežice veliko javno delavsko zborovanje. Bilo je več govorov, med temi je neki govornik omenjal povečanje proizvodnje na Sjx>dnjem Štajerskem. Govornik je nadalje dejal, da morajo 6pod n ješ ta jenski delavci napeti vse sile, da bodo s svoje strani pripomogli povečati produkcijo: to delavstvo, da mora doumeti, kaj pomeni delo v narodno6ociali6tičnem smislu. Celjski orkester bo znatno povečan, če 6e bodo 6eveda javili še novi glasbeniki, ki imajo veselje do skupnega muziciranja. Vabilo za pristop je izdal ravnatelj celjske glasbene šole. V brčkem okraju bodo s posebnim traktorjem obdelali vso zemljo veleposestnikov in zapuščeno zemljo Srbov in Židov. V tem kraju namreč ‘zelo primanjkuje vprežne živine za obdelovanje zemlje. Vrnimo ljubljanskim čevljarjem čast! Ljubljana. 14. aprila. Skoraj z zmagoslavjem je bilo jx>nekod poro-čano, da bodo danes jx>p©ldne odstranjene skromne stojnice, na katerih 60 ljubljanski čevljarji prodajali svoje izdelke, to se pravi čevlje. Res je, modernizacija živitekega trga je prav to pomlad odpravila zastarele mesarske stojnice in skoraj umevno je, da odpravlja tudi čevljarske. Toda opazke, ki 60 izšle v dnevnikih na račun teh šestih 6tojnic, 60 pa kar malo pretirane. Mož, ki je pisal take oj>azke na račun šestih čevljarskih stojnic, se najbrž ni zavedal, kaj so te stojnice nekoč pomenjale in kakšne važnosti jim je pripisoval čevljarski 6tan. Seveda je Še manj znano, da so bile te stojnice nekoč neposredna posredovalnica za obutev med kmetskim ljudstvom, ki je prihajalo v Ljubljano ob tržnih dnevih, in med ljubljanskimi obrtniki. Vse to je zdaj pozabljeno, vendar pa je vredno, da 6e 6em in tja obudi k 6pominu. Tako jx>šten čevljarski mojster, kakor je bil na primer jx>kojni Lulca Kalan, saj je delal v Ljubljani okoli 4(T let, nazadnje v nekdanji Kravji doli- OBIŠČITE OD 11. DO 27. APRILA MIIANSKIVIUSIIIM VISITATE DALL’ 11 AL 27 APRILE LA FIERA n MILANO IL PIU’ GRANDE MERCATO DTTALIA NAIVEČJE TRZISCE V ITALIJI 5500 ESPOSITORl 5500 RAZSTAVLJALCEV 15 NAZION1 PARTEC1PANT1 15 NARODNOSTI Inf ormazioni: Pojasnila: OIREZIONE FIERB Dl MILANO • MILANO - VIA DOMOOOSSOIA ENTE PROVINClALfi PER IL TURISMO - MILANO ni (Vidovdanski cesti), ta vendar ni mogel biti navaden sejmar, ki hodi od 6ejnia jdo 6ejma. Svoje iz. delke. izdelane brez 6troja, 6amo na roko, je že od leta 1917 (sredi prve svetovne vojne) prodajal tudi na sedanjem živilskem trgu! Pošten krščanski mož, — poznala ga je V6a Ljubljana — je 6voje otroke vzgojil v 6vojem duhu. Njegov 6in Jože je dandanes ugleden trgovec s čevlji. V tem je namreč resnica, da 6« današnji slovenski trgovci vzgajajo iz nekdanjih jx>šfenih obrtniških rodbin in zato jih; še ne smemo zasramovati, če je njihov oče za 6voje pošteno delo prodajal na Vodnikovem trgu čevlje, ne pa v razkošni in z lepim pohištvom opremljeni trgovini! Očitek, da so si ti prodajalci čevljev nekako »pcrievojili« mesta 6vojih stojnic, tudi ne bo držal. 2e pred prvo svetovno vojno 60 imeli na Vodnikovem trgu nekateri čevljarji svoje stojnice, leta 1917 pa jih je tedanji tržni urad preselil tja, kjer so bili do danes. Leta 1917. je tam tekel še umazan kanal, toda 6ča6oma 60 ga ti prodajalci jx>pravili. Umevno, da gre napredek mesta in trga 6vojo pot, toda vendar ne metati kamenja na ljudi, ki so že pred 25 leti prispevali po svoje k napredku mesta. Saj, kdo pa 6e dandanes še spomni, kako je Vodnikov trg izgledaJ leta 19171 Teh šest, (včasih je bilo več), prodajalcev čevljev na Vodnikovem trgu, ti re6 niso bili vodilni v modi. Toda, kdor je hotel kupiti dobre, 6olidne, čevlje, ne glede na modo. ta jo je zavil k tem pro. dajalcem. Naše mame niso njpgle kupiti pri tej ali ont trgovini dobrih, »zaresnih« čevljev, takih, z dobrim podplatom in obšitih s klobučevino, ne, taki niso bili v modi! Na Vodnikovem trgu 60 jih dobile! In če je prišel trden kmet v Ljubljano in je hotel dobiti čevlje, take, ki veljajo za polje in za goro, ali mislite da je zavil k »Bati« ali »Astri« ali kam drugam? šel je na Vodnikov trg, se tam primojdu-nal, da 60 čevlji predragi, nazadnje pa je le izbral in plačal, kar mu je bilo pač jx> volji. Ljubljana Koledar Danes, torek, 14. aprila: Justin, m. Sreda, 15. aprila: Teodor, nx Obvestila Nočno službo imnjo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 297 oktobra 31. Slovesni Requiem za pokojnim akademikom Frančkom Zupcem bo v četrtek, 16. aprila t. I., ko poteče mesec dni od njegove tragične 6mrti, ob osmih v frančiškanski cerkvi Vabljeni gg. starešine, akademiki, tovariši šjx>rtniki bivšega ASK.a, prijatelji in znanci! Zaradi živilskih nakaznic ne pozabite mestnemu preskrbovalnemu uradu naznaniti vseh sprememb naslovov, predvsem pa V6e izselitve. V nobenem primeru namreč ni dovoljeno dobivati nakaznic za one, ki jih ni več v Ljubljani. V nedeljo, dne 19. t. m., bo koncertiral na orglah ljubljanske stolnice mojster na orglah profesor Stanko Premrl. Koncertni sj»ored obsega klasične in moderne skladbe za orgle iz italijanske in slovenske glasbene literature Podrobni spored bomo še objavili. Danes pa že oj>ozarjamo na koncert, katerega začetek je določen na pol 7. uro zvečer. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene matice. Ljubljansko gledališče Drama: Torek, 14. ajjrila ob 17.30: »Človek, ki je videl 6mrt«. Red Terek. Sreda, 15. aprila ob 17.30: »Konto X«. Red B. Četrtek, 16. aprila ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Red Četrtek Opera: Torek, 14. aprila: »Indija Koromandija«. Mia. dinska opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Sreda, 15. aprila ob 17: »Orfej in Evridika«. Red Sreda. Četrtek, 16. aprila ob 16.30: »Evgenij Onjegin«. Red A. Victor Eftimiu: »človek, ki je videl smrt*. Komedija v treh dejarvjih. Godi se v j>olpretekli dobi v hiši bogatega romunskega vinskega trgovca Aleksandra Filimo^a. Dejanje se plete okrog neznanega potepuha, ki ga je rešil Filiinon pred samomorilnim skokom v vodo. Odločilni vpliv, ki ga zadobi potepuh v rodbini, povzroči razne konflikte. Igrali bodo: Filimona — Cesar, njegovo ženo — Gabrijelčičeva, njegovo hčer — Simčičeva, lekarnarja Leona — VI. Skrbinšek, njegovega sina — Raztresen, potepuha — Jan. Režiser in inscenator: inž. B. Stupica. Bemauer in Oester: »Konto X«. Tridejanska veseloigra o 6krivno6tnem kontu, ki ga je ustanovila nesebična ljubezen mladega advokata, da bi pomagal rodbini ljubljenega dekleta. Osrednji lik e vodja njegove pisarne, Izidor Srakoper ki razkrije tajnost konta X in razplete dejanje. Igro je zrežiral. Milan Košič. Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovenska hišo! Kupite jo, stane le 3 lire! Franz Lehar: »Indija Koromandija«. Or>o- zarjamo, da bo predstava v torek ob 15 po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Zgodba o dveh neugnanih kljukcih, čevljarskih vajencih, ki se napotita v deželo požeruhov iu lenuhov, Indijo Ko-I,?nmndi^°’ enako nabavna za staro in mlado. Melodiozna glasba in ljubki baleti dajejo delu živahnost in pestrost. Nastopili bodo: Marljivkn, vila pridnosti in dela — Barbičeva, Lenigoj, duh lenobe — B. Sancin, Kneftrač, čevljar — Pianecki, Genovefa, njegova žena — B. Stritarjeva, .laka in Miha — čevljarska vajenca — M. Sancin in Lipu-šček, Koreta, kočijaž — Simončič. Vodopivec, krčmar — Humar, Omet, zidar — Mencin, Žicar, tat — M. Gregorin, Smrčimir. kralj Koromandije — Rus, njegova žena Evlalija — Škeletova, Pupislav in Papislav, ministra — Jelnikar in Arčon. Solo plešejo Remškarjeva, Šušlaršičeva in Pogačar. Dirigent: R. Simoniti, režiserka: M. Slavčeva, koreograf: inž. P. Golovin, inscenator: V. Skrušny. Veljalo bodo znižane cene od 15 lir navzdol. Ch. W. Gluck. »Orlej in Evridika«. Peli bodo: Orfeja — Golobova, Evridiko — Vidalijeva, Amor-ia — Kušejeva. Dirigent: D Zebre, režiser: C. De. bevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: Inž. P. Golovin. sssss KR1MINAINI ROMAN S. S. van Din« »Imaš prav: lahko razlagamo tisti ropot * vrati tudi na ta način.« »Danes dojjoldne pa so se stvari razvijale mnogo enostavnejše. Stopinje so bile narejene od devetih do poldneva enkrat. Policisti niso videli nikogar .niti da bi šel v hišo. niti iz nje. (Preden je še! Sproot navzgor po stopnicah, je nekaj ča«a prisluškoval v jedilnici in bi bil brez dvoma moral slišati, če je šel kdo tedaj po stopnicah.) Ilce pa je, da je medtem, ko je šel Sproot po stopnicah za služinčad, morilec lahko hitel f>o glavnih stopnicah navzdol. Ali ni to verjetno!’ Ali more biti prav tako verjetno, da je zločinec počakal zgoraj medtem, ko je po hiši nastalo vznemirjenje in bi ga lahko vsak^ trenutek zalotili? Ne verjamem. Straže niso videle nikogar. Zato trdim, P° Roxovi smrti jk> stojnicah ni nihče odšel. Stopinje 60 bile pripravljeno že prej. Todu morilec s>i takrat ni upal oditj ter se potem vrniti, ker se je bal, da ga straže ne bi opazile. Poleg tega pa je bila steza pometena že prej. Naš «popotnik» se je ustavil pri vratih, si nataknil galoše, se potem sukal okrog hiše in slednjič prišel po zunanjih siopnicah skozi Adino sodo na hodnik.« »že razumem.« je pripomnil Mark-ham ter si otresei pepel s cigarete, »totla ti si prej trdil, da so bile guloše v hiši.« »Imaš prav. V začetku res nisem pomislil na shrambo, pač pa le na Chestrovo in potem ua Julijino sobo ter sem nameraval iti 3o prav na vrh, v sobe zn služinčad, ko sem se nenadno spomnil tiste zgodbe o »vratih, ki se zapirajo* Tedaj ipa ie moj pogled obtičal na shrambi, ki je res odlično začasno skrivališče, In pomislite, prav tam so bile te galoše. Morilec se je moral f>osluževati te shraml>e po vsakem zlo&inu in je potem samo še čakal trenutka, ko bi te galoše lahko še boljše skril.« »In kam naj bi jih bil skril med tem ča6om, ko so policisti preiskovali hišo?« »Tega vam ne bi mogel povedati. Lahko so bile skrite kje zunaj.« »Nastal je dolg molk. »Najdba gatoš dobro podkrepljuje pravilnost tvoje razlage, Vanee! Toda, ali razumeš, kaj naj bi to za nas pomenilo? če so tvoja izvajanja točna, potem smo davi celo govorili z morilcem samim Strašnol No morem si misliti, da bi bil kdo od družinskih članov sumih taka divja zverina!« »Takšna sodba bi bila površna, dragi moj! Jaz sem brezobziren in doslej izključujem eno samo osebo. Frau Mannheiro, kajti ona ima za kaj takšnega premalo bujno domišljijo. Gle-do vseh drugih ipa moram reči, da si jih lahko zelo lepo predstavljam kot zločince. Popolnoma napačna je misel, da bi morilec moral biti že po obrazu nekaj čisto posebnega. Noben zločinec dozdai še n-i imel takšnega obraza, ki bi bil zanj res primeren. Tisti ljudje, ki bi jim človek po obrazu prisodil, da so morilci, so navadno najmanj škodljiva bitja na svetu.« »Iščem zdaj logično zvezo med ga-lošarai in ostalim,« je dejal Markham po dolgem molku. Njegov obraz je razodeval velik strah. »Bog se nas usmili, Vanee, te more se moramo iznebiti. Kdo je torej mogel priti v Re.\ovo 6obo in-streljati pri belem dnevu nanj? Nekdo iz hiše same, brez dvoma, r>p-kdo, ki ga drugi družinski člani ne morejo imeti na sumu. In tako bi si lahko razložili tudi izraz groze in presenečenja na Julijinem in Chesirovem obrazu, ni res? Kar okam*'neti sta morala od strahu pred nezaslišanim razodetjem. Da, vse to podpira tvojo razlago, vee, razen mirnih potez na Rexovem obrazu. Re.\ je očividno umrl mirno, ne da bi se bil morda prestrašil svojega morilca. Zakaj njegov obraz ne razodeva preplašenosti, gro/.nega spoznanja, da stoji pred njim morilec? Ta je moral biti samo še nekaj korakov proč od njega in Rexove oči prav gotovo niso mogle ojiati mirne. Človek bi znorel pri tem, dragi moj!« Vanče je pomežiknili, pobobnal s prsti po mifii in naditjevai: »Potem je še neka trii,®« nerazumljiva stvar. Čeprav so bila vrata njegove sobe ki drže na hodnik, odprta, nihče 0 prvega nadstropja ni slišal strela, nihče! Sproot pa ga je natančno slišal spod v shrambo, ki je za jedilnico.« »Zvok včasih ubere zelo čudno, nenavadno jx>t,« je prijiomnil Markham skoraj avtomatično. »Pri tem satanskem načrtu ni nič slučajnega, Markham: prej bi rekel, da je v njem strašna doslednost in da ima vsaka najmanjša podrobnost svoj globoki smisel! Nič ni bilo prepuščenega golemu naključju in morda je prav izredna previdnost tista, ki nam bo ovadila morilca.« Pozvonil je telefon in Markham je odšel k njemu. »Kliče me Von Blon. ker bi nujno rad govoril z menoj,« je dejal Markham. ohrnjen proti nam. »E, to je zelo zanimivo,« je pripomnil Vanee. Hiteli smo v urad in Von Blon ie tudi takoj prišo* »Morda je stvar nepomembna,« je začel, kakor hi se bil skoraj opravičeval, »toda rad bi vas obvesti! o dogodku, ki se mi je pripetil davi. Najprej sem mislil, da bi to naznanil jto-liciji, da pa bi se izognil kakšnim nevšečnostim, sem se rajši obrnil na vas, da čimprej ukrenete j>olrebno.« ir Markham je mirno čakal, da bo Von Blon nadaljeval. »Koma j sem to opazil, sem že telefonira! b Greenejevim.« je omahoval v PJJ. Blon, »pa so mi rekli, da ste vi že odšli. I a ko sem po zajtrku prišel naravnost sem.« Von Blon je še vedno okleval. »Moram vam povedati, da navadno nosim s seboj majhno zalogo zdravil, če bi se slučajno pripetilo kaj nujnega ...« »Kakšna zdravila?« »Strihnin, morfij, kofein, nekaj za uspavanje in za spodbudo .. .< »Je vaš prihod morda kaj v zvezi s tem ...?« »Da, v neposredni zvezi!« Po kratkem premoru ie zdravnik nadaljeval: »Davi sem dal v svoj ročni kovčeg majhno tubo raztopljivega morfija in zavitek, v katerem so bile štiri majhne tube strihnin«.« »No, in?« »Morfij in strihnin sta izginila.« Markham se je obrnil k nlemu in se začudil. »IzeinriU?« H rr-rrŽalost in veselje: Risal Jože Beranek zzztz Besedilo priredil Mirko Javornik | j | | j | j | | J 538. /Lastovico« so v pristanu kmalu raztovorili ter naložili novega blaga. Krmar bi bil ostal Joj več v Kalkuti, Alešu pa srce ni dalo miru. Hotel je nazaj na otoke, kjer je upal, da bo našel očeta In »Lastavica« je čez nekaj dni spel s polnimi jadri drsala po odprtem morju. » Tsia Javi je »Lastovico« ob prihodu že čakal trgovec Edmond, ki je Alešu prisrčno stisnil roko kakor star znanec. Povedal je, da sta se kapitan in Tomaž srečno rešila ter odpotovala v Kalkuto, prepričana, da bosta tam našla svojo ladjo in ljudi. »Kaj storiti?« se je spraševal zdaj Aleš "V 540. Tisti večer pa je v batavijsko pristanišče prijadrala razkošna ladja nekega amerikanskega bogatina, ki si je krajšal čas s tem, da se je vozaril po svetu in zapravljal premoženje. Mornarji so zvili jadra in ladjo zaj sidrali, potem so pa krenili po mestu Gospodarski in politični pomen otoka Ceylona »Kdor ima Ceylon v rokah, je gospodar vse južne indijske obale< Vojna nevarnost se je zadnje čase prav precej približala tudi v Prednji Indiji ter otokom ob njej, zlasti še naj večjemu med njimi, Ceylonu. 1. aprila so v Colonibu,' ceylonskem glavnem mestu, prvič, odkar traja sedanja vojna na Daljnem vzhodu, imeli letalski alarm. To je bil nekak opomin, da je treba v bližnji bodočnosti računati z japonskim napadom tudi na otok ob južnem koncu bogate Indije. In re6 je sledil že 55. aprila prvi siloviti japonski letalski napad na Ceylon, oziroma njegovo prestolnico Colombo. Nad nekaterimi drugimi utrje. nimi kraji na Ceylonu 6e je tedaj pojavilo kar 75 japonskih bombnikov, ki 60 temeljito opravili 6voje delo in je bilo pri tej priliki tudi precej žrtev. V naslednjem naj navedemo nekaj podatkov o tem v vsakem oziru zelo pomembnem otoku, kakor jih beremo v nekem poročilu iz Rima. Nekaj več ko dve Siciliji Otok Ceylon »pada med razmeroma precej ve. like otoke na svetu. Meri 65.000 kv.' kilometrov, nekaj več kot Irska, ali nekoliko več kot dvakratna Sicilija. Od severnega do južnega konca je Ceylon dalj 435 kilometrov ter ga od azijske celine, t. j. od Irtdije, loči moreka ožina Palk, široka kakšnih •to kilometrov. Nekako 30 km daleč 6e v to ožino vlečejo nizki peščeni otoki, nekak ostanek nekdanje kopne zveze med Indijo in sedanjim Ceylonom. Otok je izredno bogat. Nadvse sijajno uspeva na njem braziljski kavčuk. Nahajališča dragih kamnov spadajo med najbogatejša na svetu. Na Cey-lonu imajo ogromne nasade riža, čaja in kakaoa. Ceylon ima približno 5 milijonov ljudi od katerih je nad tri milijone takoimenovanih Sin-galezijcev. Evropejcev je bilo na tem otoku še do predkratkim komaj kakšnih 10.000. Ob ceylonski obali je mnogo mest, pa tudi v notranjosti otoka. Med njimi so najvažnejša- Colombo kot glavno mesto, Jatina, Kandy in Nuvvara. Najpomembnejše je, kakor že rečeno, mesto Colombo, ki ima tudi izvrstno urejeno in brez dvoma tudi najboljše pristanišče na vsem otoku. Ob njegovih pristaniških pomolih, ki 60 dolgi skoraj pet kilometrov, se ustavi na leto približno 4000 ladij z nad 13 milijoni tonami. Gospodarski pomen otoka Ceylona ni nič manjši kot politični. Zgodovina namreč dokazuje, da tisti, kdor ima otok Ceylon v svojih rokah, z lahko, to gospoduje tudi nad vso južno indijsko obalo. Japonci so samo še 1000 km proč Spričo tega je tudi razumljivo, zakaj je Anglija takoj po padcu Singapura in Rangnna tako hitro poslala na Ceylon dva 6voja najboljša vojaška poveljnika: admirala Laytona, ki je poveljeval an. gleškemu brodovju na Daljnem vzhodu do trenutka, ko sta bili pogubljeni ladji »Prince of Wales« in »Repulse«, ter generala Pownalla, ki je bil do tedaj, ko so Japonci zavzeli ves Malajski polotok, načelnik Wavellovega glavnega etana. Dobila 6ta tedaj ukaz, na.j čimbolj utrdita otok Ceykra. To vsekakor ni bila lahka naloga, kajti 6 tem. da 60 se Japonci 26. marca polastili otokov Anda-manov in Nikobarov, razjx>laga Japonska zdaj i najboljšimi letalskimi in mornariškimi oporišči, ki 60 oddaljeni komaj še tisoč kilometrov od otoka Ceylona. Silen požar v salvadorskem pristanišču Zgorelo je poieg drugega tudi 65,000 vreč prave kave — škodo cenijo na 25 milijonov lir Iz Buenos Airesa poročajo o silovitem požaru, ki je nastal pred nekaj dnevi v pristanišču Acajuta v republiki Salvador. Ogenj je pristanišče skoraj popolnoma uničil ter povzročil ogromno škodo. Pristanišče Acajuta je največje, kar jih ima republika Salvador in leži ob obali Tihega oceana. Preko njega gre ves trgovski promet, oziroma vsaj izvoz iz te ameriške republike. In prav v tem pomembnem pristaniškem mestu je izbruhnil tako hud požar, da k=»i takšn«*-otrebno uvesti državno nadzorstvo nad kav. čukom, če naj 6e zagotove potrebne količine te surovine veaj za najnujnejše 6tvari. Tovarne v Caracasu, v katerih izdelujejo gumijaste cevi za avtomobile, ne morejo nikjer več kupiti potrebnih količin kavčuka. Zato obstoji upravičen strah da bo promet z avtomobili moral biti zelo omejen če ne celo 6ploh ukinjen. Kakor je znano, je prevažanje raznega blaga prav z avtomobili v Venezueli izrednega pomena, kajti Venezuela nima bogve koliko železniških prog, vsaj zadosti ne, da bi z njimi lahko zadostila vsem potrebam po prevozih ljudi in trgovskega blaga. Poudariti je treba dejstvo, da so glavna poHa, na katerih v Venezueli rastejo pšenica, koruza in krompir, v bližini gorovja Andov in da jih z glavnimi me6ti vežejo po veliki večini le ceste. In če bodo morali zaradi pomanjkanja gumija tudi vožnjo z avtomobili usta. viti, bo gotovo precej trpelo redno oskrbovanje venezuelskih me6t z glavnimi poljskimi pridelki. O škodi, ki jo je povzročil ogenj, 60 6e zvedele med drugim tudi naslednje podrobnosti: Pristaniške naprave, številna skladišča raznega blaga, razna javna poslopja, med drugimi tudi poslopje mestne občine, pošta, sedež policije in pristaniške 6traže — V6e to je požar poginoma razdejal. Ogenj je zajel tudi skladišča v pristanišču samem ter v njih upepelil 65.000 vreč kave! Vse škode seveda Se ni mogoče natančno oceni«, računajo pa, da znaša najmanj milijon dolarjev. Poročilo pa nič ne pove, kdo naj bi bil požar zakrivil, zločinska roka aili pa gola neprevidnost. Zapomnil si bo, kako je bilo v hladilnici... O 6vojevretnem dogodku pišejo iz Bueno6 Aire6a, o dogodku ki 6e je pripetil argentinskemu inženirju, nekemu Luisu Valdiviju. Zgodilo 6e je tole: Inženir Lui6 Valdivia je stopil v hladilnico, da bi se prepričal, kakšna temperatura vlada v njej. Ko je ugotovil, je hotel oditi 6pet ven. Na 6voje veliko presenečenje, če ne celo na grozo je videl, da 60 bila vrata »a njim takr. zaskociia, da jih od znotraj ni mogel več odpreti. Ostal je v hladilnici zaprt nad štiri ure. Vedno bolj je čutil, kako mu udje postajajo vedn« bolj otrpli, da zmrzuje. Obšla ga je groza ob misli, da bo morda moral v tej hladilnici umreti. Začel je obupno tolči s pestmi po vratih ter tudi z nogami na V60 moč brcati vanje, da bi le koga priklical. Niti za trenutek si ni upal biti pri miru, ker 6e je preveč bal, da bi zmrznil. Slednjič je že skoraj izgubil vsako upanje na rešitev. In res bi bil v hladilnici tudi umrl, če ne bi v zadnjem trenutku nekdo le elišal njegovih obupnih klicev in razbijanja po vratih ter mu šel odpret. Nesrečni, ali pa morda nadvse 6rečni inženir 6i je pred 6vojim rešiteljem od onemoglosti zgrudil na tla, spravili pa 60 ga počasi le spet k življenju. Kadar bo še šel v ti6to 6vojo hladilnico, ali v kakšno drugp, ej gotovo ne bo pozabil natančneje ogledati, kako se vrata zapirajo. »SLOV. DOM« \ vsako hišo! Stroge kazni za verižnike v Nemčiji Smrt tistim, ki skušajo sedanje razmere izkoriščati v škodo drugih niti 6trogim predpisom glede prodaje in porabe ži- V eni 6vojih zadnjih številk prinaša »Volki-6-cher Beobachter« poročilo, v katerem govori o celi vrsti težkih obsodb zaradi verižništva ali drugih dejanj, ki niso v skladu 6 predpisi glede živil. Na čelu seznama oseb, ki 60 se hudo pregrešile nad določbami glede živil ter 6 tem v večji meri oškodovale pošteno prebivalstvo, je neki Paul Vollmer, 6tar 44 let, doma iz Hamma v Weetfaiijif Obsodilo ga je piosebno 6odišče v Dortmundu na smrt in je bila smrtna kazen nad njim tudi že izvršena Obtožnica mu je očitala, da je odtegnil skupnosti večje količine raznih živil, slasti sirovega ma6la in 6ira. Te stvari je jx>tem na 6krivaj prodajal po zelo visokih cenah, ali pa v zameno zanje zahteval draga živila, sled te uvedla f>reiskavo. Našla je velike zaloge raznega jenega blaga, med drugim tudi precej moke in jajc. Ta živila 60 se že kvarila. Druga smrtna obsodba je bila izrečena in izvršena nad nekim me6arjem, po imenu Friedrichom Deutschem iz Berlina. Tudi ta se je skušal odteg. vil, predvsem mesa in je na skrivaj klal živino ter Erodajal meso »zanesljivim« strankam. Pri njem je ila pravcata »centrala« črne borze za meso. Moral je biti zelc prevejan, saj je policija ugotovila, da se mu je posrečilo na skrivaj zaklati in prodati kar 62 prašičev, dve kravi in dvoje telet, in to sredi Berlina. Pri i6ti 6odni razpravi je bilo obsojenih še osemnajst drugih ljudi, med katerimi je tudi precej takšnih, ki so na skrivaj prepovedane stvari kupovali, ne prodajali. Sodba nad njimi je bila 6icer nekoliko milejša kot pa nad zgoraj omenjenima veriž-nikoma Vollmerjem in Deutschem, pa kljub temu še zelo stroga. Obsojeni 60 bili na zapor po več let. V istem poročilu iz Berlina piše poročevalec »Vfilkischer Beobachterja« tudi o obsodbi nekaterih drugih oseb. ki so se pregrešile e tem, da so ponarejale živilske nakaznice ali kopičile živila v Berlinu. Tudi te je posebno berlinsko sodišče obsodilo vsakega na več let reče, v tskhdu 6 tem, kako hud je bil njihov prestopek. 1 n II11111 Hm i II Hill ''H 1 II llllll llllll n pl in liiiiH mi i i i llllll Illllll 'I 11 llllll llllll Illllll L II 10 mamam ). RENARD ROMAN GRDEGA OTROKA Honorina. »Koliko ste pa že stari, Honorina?« in šestdeset let, od vseh svetih, go- Cospa Lepicova Honorina: Sedem spa Leipioova.« Gospa Lepicova: »Stari ste že, uboga reva!« Honorina: »Kaj zato, če človek lahko dela. Nikoli še nisem bil« bolna. Sodim, da so konji manj trdni od mene.« Gospa Lepicova: »Ali naj vam nekaj povem. Honorina, Vi boste kar na lepem umrli. Nekega lepega večera, ko se boste vračali od perišča, se vam bo zdel vaš naramni koš te/.ji, vaša samokolnica upornejša za vožnjo kakor druge večere. Zlezli boste na kolena med obe ročici pri samokolnici, zarinili nos na mokro perilo na njej, in bo po vas, Vzdignili vas bodo mrtvo.« Honorina: »Ne dajte no, da se smejem, gospa Letpieova. Nič se ne bojte. Noge in roke imam še trdne.« Gospa Lepicova: »Nekoliko ste zlezli v dve gube. res, pa če se komu hrbet usloči, laglje pere in ga manj križ boli. škoda le, da vam oči pešajo! Nikar ne ugovarjajte, Honorina! To opažam že nekaj časa.« Honorina : »Bistro vidim kakor takrat, ko sem se možila!« Gospa Lepicova: »Dobro. Odprite omaro in dajte mi krožnik, katerega koli že. Če brišete posodo, kakor je treba, zakaj potem ta sopara na krožniku?« Honorina: »V stenski omari je vlažno.« Gospa Lepicova: »Ali so v stenski omari tudi prsti, ki drsijo ipo krožnikih? Poglejte to sled!« Honorina; »Kje pa, prosim, gospa? Jaz ne vidim nič.« Gospa Lepicova: »Saj vam to ravno očitam, Honorina. Poslušajte me. Ne pravim, da postajate zanikrni. Krivico bi vam delala. Ne poznam je ženske tu okoli, ki bi vam bila kos v pridnosti. Samo starate se. Tudi jaz se staram. Vsi se staramo in že pride tako, da sama dobra volja ne zadošča več. Stavim, da začutite včasih kakor mreno pred očmi. In zaman si jih mencate, ne gre stran.« Honorina: »In vendar bistro gledam in nič motno ne vidim, kakor če bi imela glavo v vedru vode.« Gospa Lepicova: »Pač, pač, Honorina, lahko mi verjamete. Še včeraj ste dali gospodu Lepicu umazan kozarec. Nič nisem rekla, ker sem se bala, da bi vam bilo hudo, ko bi prišlo do kakšne komedije. Tudi gosjjod Lepic je bil tiho. On zmeraj molči, ampak mu nič ne uide. Človek bi mislil, da sc za kakšno reč ne zmeni. Zmota! Opazuje in vse mu ostane v spominu. Samo s prstom je odrinil vaš kozarec in bil je toliko pogumen, da je pokosil brez pijače. Trpela sem zaradi vas in zaradi njega.« Honorina: »Šmenta tudi, da se gospod Lepic onegavi pred svojo služkinjo! Samo rekel bi bil in bi mu bila dala drug kozarec.« Gospa Lepicova: »Že mogoče, Honorina, ampak šp bolj iprebrisane kakor ste vi ne spravijo gosjjoda Lepica k besedi, če je sklenil, da bo molčal. Niti jaz. ne poskušam več. Sicer pa ne gre za to. Kratko in malo, kakor sem rekla: vaš vid peša iz dneva v dan. To že ni taka reč, če gre za bolj groba dela, za žehto. Natančnejša dela pa niso več za vas. Čeprav bi me to veljalo nov trosek, bi rada poiskala nekoga, da vam pomaga...« Honorina: »Jaz že ne bi trpela nobene druge ženske pod nogami, gospa Lepicova.« Gospa Lepicova: »To sem hotela reči Kaj torej? Odkrito mi povejte, kaj mi svetujete?« Honorina: »Bo že šlo tako do moje smrti.« Gospa Lepicova: »Do vaše smrti! Kaj pa mislite, Honorina? Vi boste še nam vsem šli za pogrebom, kakor upam. Ali menite, da računam z vašo smrtjo?« . Honorina : »Pa me menda ne mislite odpustiti zato, ker sem z brisačo premalo potegnila po krožniku? jaz 6ploh ne grem drugače od hiše, kakor da me vržete skoz* vrata. In ko bom zunaj, ali naj crknem?« Gospa Lepicova: »Kdo pa govori o tem, da bi vas odpuščala, Honorina! Vsa kri vam je stopila v glavo. Pomenkujeva se druga z drugo kot prijateljici — vi se pa razburjate in kvasite neumnosti, ki niso za nikamor.« Honorina: »IJudimana, kaj jaz vem?« Gospa Lepicova: »In jaz? Vid vam ne pe5a ne po vaši ne po moji krivdi. Upam, da vas bo zdravnik ozdravil. To se pač zgodi. Katera od naju pa je dotlej bolj v zadregi? V: niti ne slutite, da se vaših oči loteva bolezen. Gospodinjstvo pri tem trpi. Iz zgolj ljubezni vas oj>ozarjam, da preprečim kaj hujšega, I in tudi zato, ker imam, kakor se mi zdi, pravico, da prijazno kaj pripomnim.« j Honorina : »Kolikor vas volja. Storite, kakor vam je prav, gospa Lepicova. Za hip sem se že videla na cesti. Zdaj ste mc pomirili. Jaz bom pa že pazila na krožnike, jamčim vam.« Gospa Lepicova: »Ali sem rekla kaj drugega? Boljšega srca sem, kakor sodijo o meni, Honorina, in ločila se bom od vas samo tedaj, če me boste hočeš nočeš primorali.« Honorina: »Če bo tako, gospa Lepicova, potem pa nobene besede več. Za zdaj sodim, da sem še za rabo, in rekla bi, da se mi krivica godi, če bi mc odpiistili. A tisti dan, ko bom opazila, da sem vam v breme in da niti vode ne znam več segreti, bom šla koj sama od sebe, ne da bi me kdo drugi pehal čez prag.« Gospa Lepicova: »In ne pozabite, Honorina, da boste našli zmeraj kak lonček juhe pri nas.« Honorina: »Ne, gospa Lepicova, ne juhe, samo kruha. Odkar uživa mati Maittovka zgolj kruh, je smrt ne povoha.« Gospa Lepicova - »Tn veste da je stara najmanj sto let, In veste še nekaj, Honorina? Berači so srečnejši od nas, jaz vam pravim tako.« Im LJudako tiskarno v Ljubljani: Jote Kramarič — Izdajatelji luž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom< Izhaja ob delavnikih ob 12 tečna mcoŽbum 6 lir« m inozemstva 15 Ur — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 0/U1 — Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon it®*, 40-41 do 40-05 — Podružnica i Novo - Me. mesto