St. 43 Mlif Tlst izhaj« vsak dan zjutraj |8 mestce L 22.—, pol let? 1-6 50 več. — Potamezne i if Sirokostl 1 kolone (72mm, ^smrtnice, zahvale, poslana, vfbii Mali oglasi ttfiU ftflfl v Trstu« v petek, 19. februarja 1926. Posamezna Številka 25 stot. Letnik Ll Nij|5nina: za l mrčalo leto L 725 stot. — O g* za trgovske in L 1.20, oglase 3o«« ZŽi*^«1 30 stoi. za besedo, najrfIM .. T. - 6*1 DINOST Uredništvo in upravnUtvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pofiiljaio izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniJtvu. Rokopisi sa ne \racajo. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost*. PoduredniStvo v Gorici: ulica Glosue Carducci štev. 7, I. nadstr. Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric. Nens sann in corpore sano (Dve besedi k našemu športnemu gibanju) Zdrav duh v zdravem telesu! To geslo ho imela pred očmi nafta društva, ko so poleg kulturnega, snovanja stavila v svoj program tudi sport. Skrbi, da bo telo čvrsto in zdravo, če hočeš, da bo tudi duh čil in čvrst! In to skrb so si nadela mnoga kulturna in športna društva v naših krajih. Razvila so v tej smeri intenzivno delovanje, katerega sadovi so se na očiten način pokazali v sedanjih prvenstvenih tekmah za nogomet, katerih se udeležuje — če Štejemo tudi uradnega istrskega prvaka (S. K. Dlymp) — sedemnajst društev, kar je vsekakor lepo število, posebno še, če pomislimo, da je nogomet pri nas pravzaprav še v povojih. Prvenstvene tekme za hazeno pa bodo, kakor slišimo, pričele v kratkem. ±vlj ub pomislekom, ki jih nekateri gojijo proti sportu, se moramo vendarle odkrito veselili dejstva, da je sport v naših krajih zavzel tako lep razmah. Koristno in potrebno je, da skrbi mladina tudi za svojo telesno vzgojo, ki je, posebno v mestih, vse preveč zanemarjena. Človek, ki ves božji dan presedi v uradu, šoli ali domači izbi, se prav gotovo ne bo mogel dolgo ponašati s krepkim zdravjem. Kot riba vode, tako potrebuje tudi človek svežega zraka in mora gibati ude, če hoče, da bo njegovo telo čvrsto in zdravo, in da bo tudi njegov duh zdrav. Najidealnejše in pri slovanskih narodih najbolj razširjeno sredstvo za vzgojo telesa je pač brezdvomno telovadba. Vendar je pa gojitev telovadbe zvezana z raznimi potežkočami: treba zdravih dvoran, orodja in dobrih voditeljev. Sport pa je v tem oziru bolj skromen; zadostuje mu košček proste narave, žoga, kopje itd., pa tudi navadna cesta (podižem) in voda (plavanje). Psihološko razumljivo je, da človek, posebno če je mlad, rad pokaže, kar je napravil in dosegel. In tudi v tem oziru je udejstvovanje na športnem polju najbolj hvaležen in očiten način delovanja, ker pride skoro vsako nedeljo do izraza. S tem je tudi v precejšnji meri rešeno vprašanje vztrajnosti. __ . Naše športnike pa bi radi opozorili ua neko bolezen, ki se v sportu ka j rada razpase. Svoj izvor ima ta bolezen v napačnem pojmovanju in tolmačenju nalog, ki jih imajo ona društva, ki gojijo sport. Ponovili smo že v začetku teh vrstic geslo, katero so si stavila ta naša društva: sport naj bo le sredstvo za vzgojo telesa! Športnik se mora zavedati, da se vadi in giblje v prostem zraku, da posveča svoj prosti čas sportu le zato, da okrepi in utrdi svoj mladi organizem, da se navžije zdravja In moči, da si spet pribori to, kar mu zaprašeno mesto in zatohla soba kra-deta Cilj je vzgoja telesa, sport je pa le sridstvo, s katerim hočemo ta cilj doseči. Športniki pa kaj radi zamenjajo te pojme. Cilj jim postanejo goli, ki naj jih zabijejo v vrata nasprotne čete, sredstvo pa jim je žoga, mnogokrat pa (in tu tiči zlo!) tudi prerekanje in »srdit boi» — kot čitamo včasih v športnih kritikah. Pred leti so v nekem mestu pobesneli «sportniki» napadli sodnika, ga zasledovali in celo po strehah lovili z revolverji. Zakaj? — Radi enega samega gola! Zgodi se tako, da dosežejo taki «sportniki» rezultat, ki docela nasprotuje pravemu namenu gojitve sporta; mesto da bi si ude krepili, si ude lomijo! Te bolezni se pioramo varovati! Že v kali jo moramo zadušiti, da ne požene niti najmanjše koreninice. Pred očmi imejmo le pnfvi cilj, ki ga s sportom zasledujemo, športne mrzlice se pa Izogibajmo «kot hud'ga vraga«! Našemu S. U. vse priznanje! Dosedaj je še zmerom vsako tako kal odločno zatrlo. Prav je tako, in gotovi smo, da ! bo vodstvo še nadalje tako postopalo' — če bo treba. Glavno nalogo pa imajo' v tem oziru naša društva sama, ki naj skrbe tudi za pravilno športno vzgojo svojih članov. Pravega cilja, ki ga; sport zasleduje, naj se zmerom zavedajo, pa ne bomo več videli v uradnih' poročilih S. U. poglavja o ukorih in" kaznih! I Še nekaj nam leži na srcu in na je-j ziku. Telesna vzgoja je le en del (važen sicer, a gotovo ne najpoglavitnejši) celotne vzgoje človeka. Prav je, da skrbimo za «corpus», a pri tem ne smemo pozabiti na «mens» — na duševno vzgojo. Res je sicer, da so naši športniki po pretežni večini člani mladinskih društev, ki skrbijo v prvi vrsti za prosvetno vzgojo svojih članov in gojijo sport v posebnih odsekih; naša zgolj športna društva pa se nam zde nekoliko pomanjkljiva, kar se tiče duševne vzgoje. Dobro bi bilo, ko bi ta društva ustanovila posebne odseke, kjer bi dala svojim članom priliko, da se udejstvujejo tudi na prosvetnem polju; prirejala naj bi redne sestanke s predavanji in poskrbela s tem tudi za du- Komisija mandatov In slriisko vprašanje RIM, 18. Komisija mandatov je imela danes sejo, ki je trajala od 15. do 19. ure. O sirskem vprašanju je govoril De Caix. O seji je bilo izdano to-le poročilo: Danes je pričela komisija v prisotnosti de Caixa proučevati francosko poročilo o upravi v Siriji in v Libanonu v letu 1924. Komisija je zaprosila De Caixa pojasnila glede prebivalcev ozemlja, ki se nahaja pod mandatom, glede števila francoskih upravnih funkcionarjev, glede uredbe pravosodja, glede novega statuta, ki se predloži v odobritev domačim oblastim, glede svobode vesti in glede gospodarske enakopravnosti. Razprave se vršijo tajno in raditega so podrobnosti o poteku seje neznane. Kakor znano, se nahajata Sirija in Libanon pod francoskim mandatom. Sirijci pa zahtevajo neodvisnost in vstov v Društvo narodov. Kakor druge države, tako bi hoteli tudi oni imeti svoje diplomatske zastopnike v inozemstvu. Francija je že lanskega leta odklonila te zahteve. Zato pa skušajo Sirijci zainteresirati vso evropsko javnost za sirijsko vprašanje. Huuolinljev povrotek v Rim Kralj sprejel v avdijenci člane komisija mandator MILAN, 18. Sinoči je ministrski predsednik Mussolini v spremstvu kabinetnega načelnika markiza Paoluccija in posebnega tajnika comm. Chiavolinija odpotoval v Rim. Na kolodvoru so se poslovile od njega mnoge odlične osebnosti. Tudi uredniki lista «Popolo dT-talia» so bili prisotni. Točno ob 21. uri je odšel posebni vlak z Mussolinijem proti Rimu. RIM, 18. On. Mussolini je dospel v Rim danes zjutraj ob 8.30. Nj. Vel. kralj je danes dopoldne sprejel v avdijenci člane stalne komisije mandatov pri Društvu narodov. Pogovarjal se je delj Časa ž njimi glede dela komisije. _ Aretacije komunistov v Poggiu Nativu tna dnevnem reda jugoslovenske nar. PARMA, 17. V mestecu Poggio Na- skupščine tivo so policijske oblasti izvršile več BEOGRAD, 18. (Izv.) Danes dopol-hišnih preiskav pri prevratnih ele-J^ne je biia vsa pažnja tukajšnjih po-jnentih. Na njihovih stanovanjih so uučnih krogov posvečena delovanju ska zvezna vlada ne bo.odstopila od načela, ki ga uveljavlja že leta v svoji politiki, d^ se bo namreč lojalno držala saintgennain-ske pogodbe in gojila prijateljsko razmerje z vsemi sosedi. Zvezna vlada se zaveda, kakšne posledice bi imel tak korak. Avstrija in njeno gospodarstvo se v sedanjem trenutku nikakor ne smo izpostavljati resnim udarcem. Uosi govora antrijitaia bunlarja ▼ Italijanskem tisku RIM, 18. Izjave, ki jih je podal včeraj kancelar Ramek generalni komisiji avstrijskega državnega sveta, komentira «Messaggero» tako-le: Vsi nemški in avstrijski krogi govorijo, da se je italijanska politika v Poadižju z letom 1923. spremenila in da se z Nemci posebno strogo postopa. — Ugotavljamo, da je to strogost izzvala nedovoljena propaganda, ki so jo pričeli širiti Nemci 'n Avstrijci v Poadižju. Nobena država ne more ostati pasivna napram ireden-tističnim agitacijam in izpadom tujcev. Kancelar Ramek zatrjuje, da lažejo oni, ki očitajo Avstrijcem, da si nameravajo z orožjem osvojiti Poadižje. Dovoljujemo si opozoriti g. Rameka, da obstoji udruženje «Andreas llofer Bund», ki mu načelujejo nekatere visoke vojaške osebnosti. Namen tega udruženja je osvoboditev Tirolske od Kufsteina pa do Salorna. Nadalje deluje v tem pravcu tudi tirolska oborožena organizacija odisi desničarji ali levičarji. Ko je poslanec Pa-kots (demokrat), izjavil, da bi ta demonstracija morala zopet ustvariti prestiž vlade, se je dvignil na levici velik hrup, ki je trajal do konca zborovanja. Posl. Pever (soc. demokrat) je zaklical: »Francoski detektivi so prišli z dokazi v Budimpešto!« Ministrski predsednik Bethlen: «To ni res!» (Velik hrup na levi.) Posl. Pever: »Poskušali so vzbuditi simpatije za faisifikator je !»> (Hrup na levi.) Socijalnodemo-kratska stranka je prejela od uradnikov pisma s pritožbami ,da so jih uradni predstojniki pozivali, naj se udeležijo nedeljske demonstracije. (Velikanski hrup.) S to demonstracijo bi pritegnili tudi osebo državnega upravitelja v falsifikatorsko afero. fllrup na desni.) Demonstracija bi napravila v inozemstvu utis, kakor da velika večina madžarskega naroda simpatizira s faisifikator j i. (Buren protest.) S pritegnitvijo državnega upravitelja hoče vlada o-laišati lastno krivdo. (Protesti se nadaljujejo.) Grof Bethlen povzame nato besedo (Levica mu kliče: «Demisijonirajte!») in izjavil, da se ni izvajal pritisk na uradni-štvo radi udeležbe pri demonstraciji. Izjavil je, da je tudi danes kakor vedno proti .temu, da se vlači politika na cesto. BERLIN. 18. Fotografski tehnik Artur Schultze, ki je bil v falsifikacijski aferi ua Madžarskem strokovni svetovalec, se je v Berlinu sam javil policiji. Bil je takoj aretiran. Schultze navaja, da ga je princ VVin-dischgraetz oktobra 1923. pregovoril za ponarejanje. Princ je izrecno izjavil, da se je akcija pričela z znanjem in podporo madžarske vlade. Ko je štiri tedne sodeloval pri podjetju, je začel premišljati ter je dne 2. novembra 1923. pobegnil v Berlin. Aretacije v Atenah Bivši notranji minister Kondilis In več drugih osebnosti aretiranih ATKNE, 18. Oblastva so aretirala večje število političnih in vojaških osebnosti v Atenah. Izdano je bilo sle-ieče uradno poročilo: Da se pomiri razburjenje, ki je nastalo zadnje dni v javnem mnenju vsled raznih govoric, se je smatralo za potrebno odstraniti iz Aten bivšega ministrskega predsednika Papanastasioua, bivšega notranjega ministra gen. Kondilisa, polkovnika Ghiparisa in nekatere druge politične osebnosti. ATENE, 18. V zvezi z aretacijo bivšega notranjega ministra Kondilisa in desetorice Častnikov in civilnih oseb objavljajo listi naslednje izjave ministrskega predsednika Pangalosa: Ker se že nekaj dni širijo razburljive govorice o namenili Panastasija, Kondilisa ili nekaterih drugrili osebnosti, je vlada bila prisiljena, da te osebe za nekaj časa umakne iz Aten. Kar se tiče govoric, mislim, da so docela neutemeljene. Če bi se pa ugotovilo, da so ti gospodje res hoteli kaliti javni red in delo vlade, jih bo v takem slučaju doletela eksemplarična kazen. — Pan-galos je dostavil, da ne vidi za sedaj nobene nevarnosti za javni red. Listi zagotavljajo, da bodo aretiranci internirani ua otoku Sanlerinu. Bivši ministrski predsednik Papana-stasiou, ki včeraj ni bil aretiran, se bo predstavil danes mestnemu povelj-ništvu. _ Poljska in Droštvo narodov VARŠAVA, 18, Poljsko udruženje za Društvo narodov je objavilo proglas na druga slična udruženja v drugih državah, kjer jih poziva, naj podpirajo prizadevanje Poljske, da bi dobila stalnega zastopnika v Svetu Društva narodov. __ Pogreb kardinala Dnluora POZNANJ, 18. Pogreb poljskega kardinala Dalborja se je izvršil na svečan način. Pogreba so se udeležili ministrski predsednik Skrzynski, ministra Grabski in Piechoeki, papeški nuncij, predsednika poljskega sejma in senata ter številne druge osebnosti. Krsto bodo prepeljali v (injezno. Ven Hočsch pri Briandu PARIZ, 18. Nemški poslanik v Parizu je včeraj obiskal francoskega ministrskega predsednika Brianda, s katerim se je razgovarjal a Imištvu narodov in o sedežih, ki bi jih Nemčija zasedla v tem društvu. Izgon nezažeijenih tujcev Iz Amerike. PARIZ, 18. Iz Washingtona poročajo, da je priseljeniški odbor reprezcr.inuifne zbornice dovolil 100 tisoč dolarjev kredita za izgon nezaželjenih tujecv, ki so se v zadnjih petih letih nepostavno priselili v A-meriko. _ De Jouvenel pri turškem zunanjem ministru ANGORA, 18. Komisar za Sirijo De .fouvenel je včeraj popoldne obiskal turškega zunanjega ministra Tevfik Rušdi bega, s katerim se je razgovarjal do pozne ure. _ Plaz pokopal kakih 100 ljudi SALT LAKE C1TV, 17. Pri Binghamu v državi Utah (Amerika) je plaz ^okopa! od 50 do 100 oseb. Našli so dosedaj 15 ponesrečencev. SALT LAKE CITV, 18. Dosedaj so našli 38 mrličev, ki jih je zakopal plaz, ki se je vsul pri Binghamu. Računajo, da se še kakih petdeset ponesrečencev nahaja pod plazom. Pred obnovitvijo porajanj med Rusijo in Švico. ŽENEVA, IS. Načelnik polit, oddelenja, posl. Motta, je včeraj obrazložil v državnem zboru podrobni potek pogajanj med £vico in Rusijo, ki so se vrši in s posredovanjem francoske vlade. Motia je izjavil, da je zvezna vlada pod gotovimi pogoji vsak Čas pripravljena obnoviti pogajanja. Na drugi strani pa piše moskovski pol-uradni list «Izvestija», da Rusija ne hi nasprotovala obnovitvi pogajanj, vendar pa bi se morala pogajanja vršiti brez vsakega posredovalca. _ POBOJI V DAMASKU. BEIROUTH, 18. Tekom inšpekcije, ki jo je včeraj zvečer izvršilo vojaštvo na niej-danu v Damasku, je prišlo na ulicah do krvavih spopadov. Mrtvili je kakih deset otrok, ranjenih pa je bilo Hi oseb, med njimi šest vojakov. Mir je bil iwmoči spet vzpostavljen. Pri E1 Biru, na cesti, ki vodi v Damask, je prišlo včeraj do bitke. Francozi so pregnali nasprotnike, ki so pustili na poz<*-rišču 00 mrtviti._ ZVERINSKI ZLOČINEC ARETIRAN PARIZ, 18. V (ialiciji, v Novem Sonczu, so orožniki aretirali grozodejnika Rucu-zuka, ki ima na vesti 53 umorov. Njegove žrtve so bile po večini ženske, ki jih je zločinec posiljeval in jim potem pripravljal počasno smrt. Rucuzuk je trupla umorjenih zrezal na drobne kose, ki jih je potem zakopal ali pa metal v ogenj. Poleg tega pa ima baje na vesti tudi več dečkov, ki jih je pomoril, in nekega duhovnika. Priznal je svoje zverinsko početje in izpovedal, da je večkrat pil tudi kri svojih žrtev. «Liiinua x» V Trstu, dne 13. lebruarja I9;!b. Zastopniki francoske policije v Budimpešti »o predlagali madžarskim pristojnim oblastvom, naj se zasliši kot priča tudi grof Karolyi. Tej za- Politične vesti MADŽARSKA FALSIFIKAGIJSKA AFERA Atentat na poslanca V as zon y i-j a — Vloga grofa Teleki^a — Francozi zahtevajo, naj sc zaallii grof KaroIyi Cim bolj napreduje preiskava radi budimpeštanske falsifikacijske afere, tem bolj postaja vsa ogrska javnost nemirna in nervozna. Posebno narašča nervoznost med nacijonalisti, kateri se oči vidno čedalje bolj bojijo novih odkritij, ki bodo postavila vladajoče kroge na Ogrskem v še gršo luč nego dosedanji izsledki preiskave. Ko je tako postal škandal že neizbris-ljiv madež na telesu vse ogrske aristokracije, so začeli misliti madžarski imperialistični krogi na to, da bi se ta svetovni Škandal vsaj deloma potlačil na kak drug način, ker se uradno ni dal več zatajiti. Na vsak način ua se mora rešiti grof Bethlen pred padcem, zakaj sedanja madžarska oligarhija se dobro zaveda, da more le na ta način preprečiti vse one neprijetno posledice, ki bi jo zadele, ako bi prišle na krmilo opozicijonalne stranke, katere zahtevajo, da se mora v interesu Ogrske same afera do kraja razčistiti. Zato so zamislili nacijonalisti velikopotezne narodne manifestacije za grofa Bethle-na. Ker pa so socijalni demokrati zagrozili, aP«la Prošnje, je podaljšan 10- Teleki se je prostovoljno zglasil na policiji, kjer je bil zaslišan v prisotnosti francoskih policijskih zastopnikov. Po informacijah budimpeštanskoga lista «Ujsag» je grof Teleki izjavil, da ga je obiskal, ko je bil ministrski predsednik, princ Windischgraetz ter mu pravil o svojem načrtu ponarejanja bankovcev neke države v patri joti čne svrhe, s čimer se upropasti valuta dotične države. Prosil ga je, naj mu pove svoje mnenje. On (Teleki) je takoj opozoril princa na nevarnosti takega načrta ter ga je prosil, naj odneha od tega namena. Rekel sem mu tudi — je izjavil grof Teleki dalje — da more priti v poštev za risanje bankovcev le kak Vprašanje vlog pri blvil avstr. poštni hranilnici Tržaška trgovinska zbornica naznanja v laskih listih, da je prejela glede tega vpra- pet do 31. marca t. L , Pcžarite se zato in vložite te prošnje, da se ne boste mogoče pozneje kesali. Prošnje Vam sestavijo po potrebi v tajništvo političnega društva «Edinost v Trstn In Gorici. POL. DRUŠTVO -EDINOST*, Tajništvo. Zaplenjeni Včerajšnja številka našega lista je bila zaplenjena. Organi varnostne oblasti so zasegli predpoldne v prostorih naše tiskarne vse izvode, ki so jih našli. Istotako so bili pobrani vsi izvodi po tobakarnah in drugih pro-kartograf in sem mu omenil Gero-a. i dajali. Obenem pa sem princa opozoril, da bomj Vzrok zaplembe nam ni šc znan. Do postopal proti njemu brez usmiljenja,!zaključka današnje številke nam ni bil ako bi skušal svoj načrt izvesti. Ker j dostavljen tozadevni odlok kr. pre- nisem bil gotov, ali jc \Vindischgiaetzj fekture. _ svoj načrt opustil, sem Gero-a posvaril, naj se nikakor ne stavi princu na razpolago. Ko sem bil jaz ministrski predsednik, ni bilo nikakega poskusa ponarejanja denarja. Ko pa je prišel na dan sedanji skandal, sem mislil takoj, da mora biti vanj zapleten princ Win-dischgraetz. Pozneje sem zvedel, da je bil v zvezi z njim tudi načelnik policije Nadossy in da je on pregovoril Ge-io-a k sodelovanju. Pri zasliševanju grofa Teleki-ja so stavili razna vprašanja tudi francoski policijski funkcijonarji. Grof Teleki jim je odgovarjal v francoskem jeziku. Na vprašanje, ali je vedel, da so se v letu 1925. ponarejali francoski franki, je Teleki rekel da ne. Istotako tudi ni znal povedati, kakšne zveze so obstajale med ponarejevalci in bavarskim kartografskim zavodom v Munchenu. Grof Teleki je ravnotako zanikal, da bi poznal Schein-Schultzeja. Ta oseba je imela v Berlinu posebno tovarno za izdelovanje bankovcev in finega papirja. Tvrdka je bila pravilno vpisana. Nekdaj je bil Schultze nameščen v ruski tiskarni bankovcev in je na tem polju priznan strokovnjak. Schultze je zapleten v falsifikacijsko afero, in sicer je zalagal ponarejevalce s papirjem in tiskal ponarejene b.inkovce. Ko je zvedel, da je padel sum tudi nanj, je pobegnil iz Berlina na Dansko, kakor se domneva. Zdi se, da je sedaj že dokazano, da so se glavni krivci madžarskega falsifikacijskega škandala često shajali pri Schultze-ju. Izpoved grofa Teleki-ja je nova senzacija v tem škandalu. Bivši ministrski predsednik je priznal, da je bil sončen o načrtih princa VVindischgraetza. Kljub temu se je omejil le na to, da je princu svetoval in ga celo prosil, naj opusti svoj načrt, namesto da bi bil zločin v kali zatrl. Telekijeva izpoved meče novo kričečo luč na grozne razmere, ki vladajo v madžarskih, vladajočih krogih. Iz tržaškega življenja Poskušen samomor mladeniča. Dasi komaj na pragu življenja, si je 19-letni klepar Peter Calonico, stanujoč v ulici Rossini št. 10, že zaželel smrti. Baje ga je pripravila do tega brezposelnost, radi katere je životaril v bedi. Toda namesto da bi upal na boljše čase, je mladenič obupal; menil je, da je najbolje enkrat za vselej urediti račune z življenjem. Ta žalostna misel je kmalu postala trden sklep in včeraj popoldne je mladenič, ko je bil sam doma, zanetil nekaj oglja na ročnem ognjišču, zaprl okna in vrata ter sedeč za mizo v kuhinji, 'čakal, da ga plin — ogljenčev dvokis — zaziblje v večni sen. Skoro gotovo bi se bilo to tudi zgodilo, da ni okoli 18. ure neka ženska, stanujoča v sosednjem stanovanju, idoč mimo stanovanja Calonicovili, začula iz notranjosti bolestno pritajeno stokanje; istočasno ji je skozi špranje pri vratih udaril v nos močan smrad po plinu. Ženska je poklicala skupaj ljudi, ki so uganili, za kaj gre, in vlomili vrata. Našli so mladeniča že nezavestnega. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje mu je podal prvo pomoč. Calonica se je kmalu precej opomogel, vendar pa ga je zdravnik iz previdnosti dal prepeljati v mestno bolnišnico. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo mladenič okreval v kakih 7 dneh. Posledice padca s stolice. Včasih se zgodi, da človek pade z velike višine in se le neznatno poškoduje, večkrat se pa pripeti, da se pri neznatnem padcu hudo poškoduje. Tako se je zgodilo s 65-letno vratarico Ivanko Sandin, stanu-jočo v ul. Koma št. 13. Ko je sinoči okoli 18. ure stopila na stolico, da navije uro v kuhinji, je izgubila ravnotežje in padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo v stegnu. Reva je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer bo morala ležati kakih pet tednov. — Podobna nezgoda je doletela predpreteklo noč i3-letnega težaka Ferruccia Pre-garz, stanujočega v ul. Riborgo št. 3. Ko se je okoli 1.30 vračal domov, se je v ulici Rena spodrsnil, padel ter si pri tem zlomil levo nogo pod kolenom. Z avtomobilom rešilne postaje je bil mož prepljan v mestno bolnišnico. Tudi on bo moral čuvati posteljo približno mesec dni. Hali tatinski dnevnik Predvčerajšnjim so neznani zlikovci — vedno hodijo okrog «in incognito» ti ptiči — obiskali, seveda v odsotnosti gospodarja, tržaško publicitetno agencijo v ulici Gatteri št. 7, kjer so se polastili je- . . , i__ i, „iv*;t sTLlaoUTlavnega i^ž^tneia°in'brzo°jIv'negaiklene,varnostne skrinjice v kateri je bil urad v lUmu sledeče sporočilo: .Postopanje spravljen znesek 420 lir in bančna naka/- - je S-.et,, pomo^ak Gag?ioUo in ki priptulajo itaHjanskim drSav.j^om uli^Cat K mu je nekdo ukrade, suknjo, ki jo daj pred koncem. Poštnemu ravnatelj stvu v'Trstu so bila namreč dana navodila da se knjižice pošljejo na Dunaj radi predpisane kontrole in morebitnega pripisa obresti. Kakor se bodo knjižice vračale, tako se bo potem vršilo prekladanje svot v italijanske lire in prepisovanje v nove knjižice tukajšnjih poštnih hranilnic na ime lastnikov. _ Smrtna kosa. Šentjakobska «Citalnica» naznanja vsemu članstvu tužno vest, da je neizprosna usoda zadela velezaslužno narodno družino g. Josipa Vatovca ter z brezobzirno roko strla nežno, mlado in ljubljeno hčerko Avgusto, ki je včeraj v jutranjih urah izdihnila svojo nežno, mladosti polno dušo. tas pogreba pokojnice bo razviden iz družinske osmrtnice. Z bolestjo v srcu klonemo pred zemskimi ostanki pokojnice, zaslužni družini pa izražamo naše iskreno sožalje. — Odbor. •UGRABLJENE SABINKE* V nedeljo zvečer bo repriza «Ugrabljenih Sabink», ki so imele pri premijeri tak uspeh. Ni umetniška stvar to, vendar duhovita, prenatrpana s komičnimi situacijami in zapletljaji. Tudi satire je v njej. A Schonthan ljubi predvsem vesele ljudi in smeh. In najsi je Človek Še tako kilav, pri «Ugrabljenih Sabinkah» se mora smejati — Dramatični krožek «Citalnice» je to igro tudi imenitno podal ter Žel celo pri odprtem odru silen aplavz. Naj pomislimo samo na tipe, ki so jih ustvarili gg. Terčič, Sila in Silova! — Zraven vsega pa je vzbudila še veliko zanimanje moderna inscenacija g. A. Cernigoja. je bil pustil na obešalu. Fenetero je Šel potožit nepriliko na bližnji komisarijat, a je pač malo upanja, da bo zopet prišel do svoje suknje, ki je bila vredna kakih 350 lir. — Na policijskem komisarijatu v ulici Vespucci je uradnik Silvester Ricci, stanujoč v ulici Molino a vento, predvčerajšnjim ovadil svojega nečaka Karla Malines, stanujočega v ul. Rivo št. 11, ker mu je v neki gostilni v ul. Settefontane izmaknil iz suknje, ki je visela na obešalu, listnico z zneskom 600 lir. VesSi z Goriškega PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI Občni zbor tega drnšiva je odložen. Pač pa se bo vršila danes odborova seja v ul. sv. Ivana št. 7. Začetek točno ob 8.30. Vsa ficriška društva I se opozarjajo, da spada javno lepljenje po goriških ulicah v področje goriškega magistrata, ki je za to poveril tukajšnjega tis-karnarja Jucha. Karkoli se objavi v Gorici. I mora iti skozi roke g. Jucha. Kdor se tega ne drži, ga magistrat kaznuje. Dosedanje , globe niso sicer velike, ker so to prvi slučaji, a vsekakor naj bodo društva previdna. I Kdor nalepi na običajnih objavljalnicah brez dovoljenja ali kdor nalepi izven v to določenih objavljalnic, se kaznuje. Zopet nesreča. - Sestindvajsetletni delavec Emil Jevšček iz Lokovca, bivajoč v Grgarju, ni mogel dobiti ne dela ne zaslužka. Sila ga je končno dovedla do tega, da je iskal vojni materijal, granate in šrapnele, da si z izkupičkom kupi najpotrebnejšega kruha. Blizu Grgarja, ne daleč od ceste, ki vodi s Prevalja v vas, je izsledil Šrapne! in ga takoj začel tudi obdelovati. No, nesreča je hotela, da se j "ešrapnel razpočil in zelo močno ranil JevšČeka. Bližnji vaščani so ga spravili do prve hiše in od tu ga je odpeljal zeleni križ v goriško bolnišnico. Jevščeku se bo morala skoraj gotovo odrezati desna noga, tako je razmesarjena, medtem ko so rane na prsih lažje narave. More biti pač že velika sila, da se loti človek nabiranja granat in si na ta način išče zaslužka. Samomor. V Humu (Kojsko) se je ustrelil 22-letni miličnik Štekar Ivan. Šel je v gozd, nastavil si puško na srce, sprožil jo in takoj je bil mrtev. Pravijo, da ga je gnala v smrt nesrečna ljubezen. SOLKAN Sekvester občinske tehtnice. Navadno se dogaja, da le kaki zakotni trgovci ne drže v redu svoje tehtnice in sleparijo pri «vagi;>. Pri solkanski komi-sarski upravi se je pa tukaj zgodilo nekaj podobnega z občinsko tehtnico. Že meseca septembra lansko leto ni mogla komisija verificirati občinske tehtnice, ker ni bila ta v redu. Pomagale niso ne pospešnice in ne opomini. Komisar je imel ta čas dovolj opravila s tehtanjem pravice in politike svojim občinarjem in sicer vsakemu po njegovem zasluženju napram komisarjevi osebi. Oblast se je naveličala večnih brezuspešnih opominov in zaprla tehtnico, dokler se ta ne popravi. Tako moramo mi kmetje peljati voz drvi, sena in drugega blaga prav doli v Gorico, tam plačati tržnino in odškodnino za tehtanje in potem šele pripeljati nazaj voz domov. Tako imamo večje stroške in pa veliko izgubo časa. S«; slabše se godi onim vasem višje gori v soški dolini v Plaveh. Desklah itd. Kadar kupijo ti kmetje seno na banjski planoti, ga morajo peljati sedaj skozi Solkan v Gorico, ga tam tehtati in se zopet po isti poti vračati nazaj skozi Solkan v lastne kraj**. Ni še prav nobenega znamenja, da bi se kdo brigal za popravo tehtnice. Upamo, da bo sedaj po pustu, ko so šle mimo njega težke pustne skrbi, naš komisar vendarle ukrenil potrebno za popravo tehtnice, ker pač ve, da je stvar nujna in da ne sme gJe-dati na to, da on za svojo osebo ne rabi že davno več tehtnice. Solkanski kmetje. LOKVE Naš nadvse delavni predsednik Ferdinand Suligoj je preminul dne 11. t. m. v zdravilišču Valdoltra v starosti še ne trideset let. — Bil je žrtev neizprosne bolezni zadobljene v vojni. — O njegovi veliki priljubljenosti priča velika udeležba pri sv. maši zadušnici, ki se je vršila dne t. in. ob 9. uri. Bralno društvo Lckve (Trnovska planota.) P r i p. ured.: 1 naše uredništvo se spominja s toplo mislijo tega idealnega fanta, čitatelja in dopisnika našega lista. Se zadnji dve leti, ko ga je kruta bolezen že precej omajala, je prihajal v naše goriško uredništvo še vedno z vedro mislijo in poln optimizma ter pripravljenosti žrtvovati svoje moči in precejšnje znanje domaČemu društvu. Predragi Ferdinand, trdno prepričani smo, da bo Tvoje trpljenje našlo priznanje in plačilo na onem svetu. Bonna poroćiia« DEVIZE: Trst, 18 fehr Amsterdam od 9J7.— d« 991 — Belgija «d 112 36 do 112 75; Pari* 90 26 do tt) » LomUn od 6o do 120.66 ; New York od M 79 do 24.85; Španija od 3 »o — do 362.— ; Švici <*ft 477 — do 479.— ; Atene »d 35.7 > do 30 75; Beril* od 5iS.— do 5*2.-- ; BukaraAt od 10.25 do Hi.M Praga »d 73.20 do 73.70: Ogrska od O.ti iffO; Dunaj ed — .348 do — .3j3; Zagreb 43 60 do 43.9!;. Reoečgske obveioice 66 40. VALUTE: rt rst; I*. febru«kjja. Avstrijske kron« ol 0.0 »45 do 0.03f)'j; dinarji od 43.25 do dolarji od do novci po 30 frankov od 94.— do 97 — funt ftterling od 1M 30 do l2a«0. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znam ♦ in žalostno vest, da je naša nad v^e ljubljena hčerka, sestra Augusta Vatovac v cvetu mladosti 18 let, po dolgi in ni m" ni' bolezni, mirno v Gospodu preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vr?il v petek. 19. t. m. ob 15.30 uri iz hiše žalosti, ul. Corridoni (Saliee) št. 9. Trst, dne 18. februarja 1920. Žalujoči stariši, bratje in sestra. Pogr. podjetje Nuova Impresa. Corsc V.E.II1 47 MALI OGLASI GOSPODIČNO! Slovensko podjetje v Gorici išče popolnoma samostojne in perfektne korespondentke. Samo prima re-lenrece na upravo lista. Neupoštevane prošnje s prilogami se rekomanuirano vrnejo. šiira «ženska moč«. 11)9 MLADENIČ, priden, pošten, ki govori tudi italijansko, se sprejme za hlapca k industrijskemu podjetju. Ponudbe j>od «Mo-tor» na upravništvo. NATAKAR za gostilno in zalogo vina, /. dobrimi spričevali, se sprejme. Gostilna via Giuseppe Vidali št. 4. ~01 PIANINO, krasen model, na tri pedale, se proda Via Bosco 52, vila. (Pritisniti na električni zvonec.) -02 PIANINO, koncerten, s križanimi strunami in moderatorjem, še nov, se proda. Via Silvio Pellico 1, i._203 PRAZNO SOBO in kuhinjo, na OpČinab, v Barkovljah, Škorklji ali v Hojanu išče uradnik. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod «Nujno» na upravništvo. 204 ■ " — ■ DEČKI za mehanično delavnico se iščejo. Predstaviti so pri F.lli Oberle, Androna S. Tecla._ GOSPODIČNO 2N X> lot. veščo s!o\ nŠčine, italijanščine, nemščine spretne korespon-dentkinjo, knjigovodkinjo z lepo pisavo, se sprejme tako.i v službo. Lastnoročno pisane oferte pod «Podjetje» na upravo «Edinosti». BABICA, avtori/irana, sprejema noseča, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 17(, piacuje ALOJZIJ POUff, Piazza m Mil Z prvo nadstropje Pazite na naslov ! Pazite m naslev! as® rama Zobozdravnik M. 8. Sr. D, Saraof specijalist za ustne in zobne bolezni pcrfekcljoniran na dunajski kl»n"iki ordinira v TRSTU Vis M. R. Imbriani 16,1. (pr?j Jia 3. fiiaiaaii) od 9-12 in od 3-7 23y PODLISTEK JULES VERNE: (ž) Skrivnostni otok Ko je zvedel, da so njegovega gospoda ujeli, je brez obotavljanja zapustil Massa-hussett, prišel pred Richmond in se z zvijačo in prekanjenostjo vtihotapil v oblegano mesto in je pri tem neštetokrat tvegal glavo. Ni mogoče opisati, kako vesel je bil Cir Smith, ko je zagledal svojega služabnika, in kako vesel je bil Nab, ko je našel svojega gospoda. Nab je mogel priti v Richmond, toda iz mesta priti je bilo mnogo težavneje, ker so zvezne ujetnike strogo nadzorovali. Zato je bilo treba izredno ugodne prilike, če so hoteli, da se jim beg posreči. Take prilike pa ni bilo zlepa najti. Medtem je Grant nadaljeval svojo odločno vojevanje. Zmaga pri Petersburgu se ni dolgo časa odločila. Skupaj z vojsko generala Butlerja je stal pred Richmon-Predstava začne točno ob 8.30. Predpro- dom, toda brez uspeha, in nič ni kazalo, daja vstopnic v nedeljo od 10—12 predp. da bodo naši ujetniki tako kmalu rešeni, v dvorani DKD. 1 Poročevalec, ki ni mogel v vojnem ujet- ništvu nič več poročati svojemu listu, se kar ni mogel umiriti. Samo ena misel ga je mučila, ta, da mora priti iz Richmonda za vsako ceno. Večkrat je napravil kakšen tozadeven poskus, a vsakokrat je naletel na nepremostljive ovire. Obleganje je trajalo dalje. Ujetniki so vse poskušali, da bi ušli in se pridružili Grantovi vojski. Toda tudi med obleganci je bilo mnogo takih, ki so si Želeli proč, da bi se pridružili separatistični armadi. Med temi je bil tudi neki Jonatan Forster, strasten separatist. Zvezni ujetniki niso mogli uteči, pa tudi oblegani separatisti so bili v enakem položaju, zakaj severne armade so jih obkolile. Že dolgo ni imel poveljnik Richmonda nobene zveze z generalom Leejem, dasi je bilo za mesto zelo važno, če bi bili mogli obleganci sporočiti I.eeju svoj resnični položaj in ga rotiti, naj pospeši s prihodom pomožno vojske. Omenjeni Jonatan Forster je zato prišel na misel, da bi se z zrakoplovom dvignil v zrak in na ta način preko sovražnikovih vrst prišel k separatistom. Mestni poveljnik je odobril ta poskus. Takoj so napravili zrakoplov in ga dali na razpolago Jonatanu Forster ju, ki si je iz- bral Še pet spremljevalcev. Vsi so bili oboroženi za slučaj, če bi se morali pri izkrcanju braniti, in se založili za več časa z živili. Odhod z zrakoplovom jr bil določen na 18. marca, in sicer ponoči. Letalci so upali, da bodo v nekt«j urah v glavnem stanu generala Leeja, računajoč na zmeren severo- zapadni veter. Ta severozapadnik pa ni piha! s tivto močjo, ki so si jo potniki želeli, ampak je tistega 18. marca :i« astel v orkan, da so morali odložili forsterjev odhod, če niso hoteli tvegati življe.ja letalcev v rorhur-kanem ozračju. Napolnjen s plinom je stal zr;'kopiu\ na velikem trgu Richmonda, pripravljen za vzlet, kakor hitro bi vreme to dopti^čalo. Vse mesto je nestrpno pričakovalo, kdaj se bo vreme zboljšalo. 18. in 19. dan man a Ma prešla, ne da bi se viharno vreme potolažilo; (»oleg tona pa so z veliko težavo ubranili zrakoplov pred vetrnimi sunki, ki so ga zaganjali ob tla. Prišla je noč od 19. na 20., toda vreme je bilo še slabSe, da ni bilo mogoCe odpotovati.