DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. ™ ^J^T^ia rfr r,a*oPrH m m«««. Ako H f iv* prednik, vid, .DOMOLJUB- dan uJ^lTV ■ ai \ ■ T, m « P<>Kl■ n" Slovence U glavar V — 10 i« Slovenci poalovili v Gradcu, kar eo vai odobravali. Vinarska lola v Mariboru itd. vae je po nemškem kopita — »torej Slovenci nočejo voč biti za podlago Nemccm. — J. Robi« jo govoril, kako rea nepravično ji razdeljen zemljiški davek. Veleč. goap. dr. (iregorca govor ae je aukal o nagodbi s Ogerako. Kako krivico mi trpimo zaradi to nagodbe in koliko je škode za natega kmeta, katerega pridelki dan za dnevom zgubljajo ceno, ker Ogeraka uvaža avoje iito in Se pri tem ima tike tarife, da ji le koristijo. Sklenile so se tudi nekatere resolucije in bile soglaano vaprejete in licer, da se izreče poslancema gg. ItobiCu in Radajti priznanje in da »e v detelni zbor nikakor ne vstopi, kakor z gotovimi pogoji. Zahteva ae naSa ravnopravnost tudi pri tclcznicah m kar se tiče pogodbe z Ogersko, naj se vpelje postava, kije bila I. 1851. Zahvalil in priznanje je izrekel po-ilancem kmet Pilek v kratkih pa lepih besedah. Ltirma v lavant. škofiji se te dni deli: 28.jun. v Marenborgu, *0. v Muti, 30. v Perničah, 1. julija v Soboti, 2. v St. Jerneju, 4. na RemSniku, 5. na lireznu in 6. pri Sv. 'ibaltu. — Župnijska cerkev r Poličanah bo posvečena 30. julija. — Volilski sbod je sklical dne 39. junija dež. poslanec dr. Jurtela pri sv. Marjeti nižje Ptuja v gostilni Miklovi. — Na kresni dan je silno debela toča padala 'po Bogatcu in okolici, tako da je drobila opeko na strehah. - Dne 5. julija ob treh popolodne prirede v Smartnu ii Paki v gostilni .pri polti" srefelov na korist družita ta zidanje eerkre. — Gosp. Jernej Pernat, kaplan pri Veliki Nedelji, je prestavljen k Sv. Ilju pod Turjakom in gosp. Andrej Bračič od Sv. Ilja k Veliki Nedelji. Gosp. Alojzij Boiman, kaplan v Koatrivnici, je itopil v začasni pokoj. Koroiko. V Celovcu se vrtijo prihodnje tedne obravnave o upeljavi električne razsvetljave. — V Prevaljah bodo te menda meseca malega srpana opustili jeden plavi. Zato pa menda razširijo delo v rudnikih. - Poti. Hock je zadnjič poročal v \Veitensfcldu. Zelo krepko mu je odgovarjal g. dr. Franki. — Neznani lopovi to dne 6. p. m. na ceati med TruSnjami in Veli-kovcem ob belem dnevu napadli pekovskega pomočnika J«r. Vrzina, mu vzeli vea denar (okrog 3 gld.) in ga «lo nevarno ranili na glavi, da bo težko okreval. O loP°vih ni ne duha ne aluha. — Misijon to imeli na Jjstrici nad Spod Dravbergom pod vodatvom čč. oo. Doljaka in Vrbovca. — »Sttdmark« bodo rogovilila dne 5. malega srpana v Gorici ob Vrbtkem jezeru. Judeje groše je dobila lola v Spod. Dravogradu, da se ^do a tem večjo silo ponemčevali slovenski otroci. Zaloatno i — Mestna hranilnica v Celovcu bode začela deI°vati dne 1. malega srpana. — V Celovcu se je sam "»nrtil posestnik Filafer s tem, da si je prcreznl žile o« rokah. — Toča je napravila veliko škodo v okolici $<• Vid. Primortko. TriaSkim škofom je imenovan škof ir«k>, montig. Andrej Šlerk. Škofija tržaška si sme če- stitati, da ae vrne nazaj v Trst kot Skof monsig. iSterk, ki je bil pri vteh zelo priljubljen kot kanonik in atolni tupnik. Leta 1894 je bil imenovan Sterk za škofa na otoku Krku. Dal Bog, da bi tudi v novem dostojanstvu mogel veliko delovati v blagor cerkvcnega življenja v tržaški škofiji. Na mnoga leta! — Dne 16. p. m. je umrl pred nočjo nagle tmrti v Gabrji ob kranjsko-pri-morski meji oa Goriškem samski 64 letni Janez Pegan v krčmi, ko je češnje prodal, imajoč se pred seboj četrt litra vina in košček kruha; bil je tih, miren človek in dober kristijan, ki je rad v cerkov hodil, ter upamo, da mu ho Bog zato tudi usmiljen sodnik. K. I. P. — V Gorici je sedaj mnogo tujcev iz F^ipta, kjer gospodinji kruto kolera. — V St. Andražu so pritli na sled trtni uli. — Tretjo nedeljo po Binkoltih so imeli Ka-nalci obljubljeno procesijo na sv. Goro. Vodil jo je preč. gosp. Franc Vidio. Prod slovesno maSo je propo-vedoval č. g. A. Trpin, vikar v Podtabotinu. — V Sa-gradu je skočil v Sočo Pavel Marulič, doma iz Opatjega Sela, in se vtopil. — Vreme je na Goriikem aprilovo. Ni dneva brez detja. — Dne 23. in 24. junija je bil pred porotniki obtožen gosp. Anton Jakič, urednik >11 Pensiero Slavo; obtožnica pravi, da je razžalil zadar-skega načelnika Trigarija, grajajoč ondotno občinsko upravo. Urednik Jakič je bil obsojen na otem meaecev ječe, pravdne stroške, denarno kazen 300 gl. in izgubo kavcije 150 gld. — Urednika Mate Mand'<;a, ki je bil pred par meseci obsojen na dva meseca v ječo, je vsled pritožbe najvišje sodišče oprostilo. Listek. In vendar se povrne! (Povest. Prosto poslovenil F. K.) (Dalje.) »Ti si nor«, vpije Matija raztogočen. Sam čudež te Se drži kvišku. Nikakor več nočeva gledati tvojega nespametnega početja. Peter, peljiva se domov ! Bes ata se pripravljala brata se a polja odpeljati. Pa Tone se ni dal motiti, ampak je skuSal prebreati penečo lužo. Ravno, ko je Peter za vajeti prijel in konja pognal, Tone pretresljivo zavpije. Zgubil je ravnotežje, deska se mu je pod nogami izmuznila in pogreznil se je do kolena globoko v blatnata tla. »Eha, eha!« Peter potegne konja nazaj in hoče a voza skočiti. »Pusti ga«, ovira Matija; njegov pogled je bil teman. •Li mu ne bodeva pomagala, da ae bolj globoko ne pogrezne?« »Ali ga nisva svarila ? Poženi konja, midva sva svojo dolžnost storila.« Peter prestrašen pogleda nvojega brata ; Matija odkima pomenljivo z glavo. Peter molči. Se en trenutek se obotavlja, se ozre proti ponesrečencu, ki se je skulal rešiti in pristavi poluglasno : »Morda se mu posreči V« ■Gotovo«, pritrjuje Matija, »gotovo in Ce ne, ... črno močvirje ja globoko; ne povrne ae več.« ■U ga puativa tako taloetno umreti ?■ »Ce ga hočei retiii, {« pojdi, jaz mu ne pomagam. Nota ti bo hvaležna, Ce postane gospodinja na Zrjavini.« Matija vtame bic in vajeti ii Petrovih rok in vdari moCno po konjih, ki sla kot veter idirjala naprej. Mej ropolanjem kole« ja Tonetov klio la nedoločno prihajal do njunih ute«. Močvirje se je oklenilo svoj« trtve. MoCno a« je penilo okolu tetkega trupla, ki se je vedno boU pogrezalo. Mej gromenjem, vedno bolj se blitajoč« nevihte, pripeljala sta ae brata skozi vrata na dvoritCe. Nevihta je bobnela po zraku. Vrhovi mogočnih hrastov so se pripogibali čez hišno streho in mej vejami je tajno skriv nostno lumelo, kakor da bi vedele o — bratomoru. Neža stala je pri oknu in gledala na prihajajoča. ■Ti molčit kot greb«, spregovori Matija svojemu bratu. «Da vet, Toneta nisva nič videla « ■Vreme j« strahovito«, jeclja Peter namesto odgovora. Rumena bledost razlila se je po njegovem za* gorelem obrazu. ■Kje imaia Toneta?« vpraša Ncta, ko sla raz voza stopila. ■Ga li ni doma?« vprata Matija v tla zroč. »Nc. Šol je proti močvirju, da si ogleda vajino dolo. »Midva ga nisva videla«, reče na kratko Peter. Nato izpretc konja in gre za bratom v aobo, kjer jima je Neža večerjo na mizo postavila. Dobra Neža je večkrat pristopila k oknu, da bi uglcda'a, kdaj prido gospodar domov, pa zastonj. Tono Zrjav sc ni povrnil. Gre toraj v kuhinjo k dekli, da pogasi ogenj, ker nevihta postala je mej tem strašanska. Bliskalo se je in grmelo neprenehoma, veter tulil je okolu bitnih oglov in piskal v divjih glasovih skozi dimnik. •Tonetu se je gotovo kaj pripetilo«, reče Neža odpiraje sobna vrata. Kar na dobi nikakega odgovora od bratov, ju vprata, če ga nista nikjer videla, da bi ae ga zamoglo poiskati. • Saj ava ti povedala, kje pa? Ti oaj hi ga bila odvrnila od njegovega namena.« • Saj sem ga tudi skuiala. Pa on je rekel, da se povrne, in Ml j«.« • Potem se te povrne«, meni Peter jecljajo, stoječ pri oknu in gledajoč ven v besnečo nevihto. Matija je pa sedel pri miti in gledal na pratiko. Luč jo prav alabo brlela, a vendar je Neta zapazila zaničljiv smeh okolu Matijevib usten. •Seveda, povrne se, pa kdaj?« odgovori Neža io zapusti sobo. • Toraj si res ni mogel sam pomagati«, spregovori Peter s tresočim glasom. •Moral bi biti vže davno doma. Ali hočeva iti te enkrat pogledal?« •Ne govori tako bedasto, danes ne moreva, saj je že temna noč. Lc bodi pololažen in počakaj do jutri«, odgovori Matija nejevoljno. Udo je te mraCno naslednja jutro in veter j« močno pihal, ko sta te Matija in Peter korakala proti močvirju, za avojim najmlajšim bratom pogledal. Pa glej, močvirje je bilo enako avitlemu zrcalu in voda j« stala na njem kakor v skledi. Po njem pa so plavala deske vse umazane od Črno tekočine. Ob« ata zrla proti aredini. pa nikjer se ni kazalo ničesar iabuhnjenega, če prav sta te tako opaaovala. Det je močvirno blato poravnal in t« celo peneče mehurčke izpral, ki ao s« navadno vzdigovali. O Anionu na duha ne sluha. • Notri v močvirju leži«, pravi Matija in poveai roko, ki jo je držal nad očmi. • Mrtev«? vprata Pater natihoma. • Kaj menit, da bo te tiv osUl, Co so močvirje nad njegovo glavo sklene? Prav golovo je mrtev.« • Ko bi mu bila vendar včeraj pomagala«, jeclja Peter. • Pojdiva«, reče Matija čes nekaj časa • Kaj naj pa sedaj atoriva ?• • Nekaj časa počakava, potem si pa deliva njegovo posestvo.« • Ostaneva li pri najinih besedah, da Toneta nisva videla in da ne veva zanj ?« • Kajpada. Kaktne dolgočasne preiskave bi pa drugače bile. Ia budiva vesela, da je lako pritlo, ne da bi bila midva kaj vzrok.« • Ne da bi bila midva kaj vzrok«, dvomi Peter. •tiotovo midva nisva vzrok, saj ga nisva vabila na močvirje « • Pa mu tudi nisva pomagala, ko js bil v nevarnosti.« • Kaj mene briga. Midva sva sedaj prava gospodarja na Zrjavini. In taka so morava kazati.« • Ce se pa povrne?« • Kot duh, Peter, od kdaj ai tako praznoveren ?• • Menim .... retila bi ga bila vendar lahko.« • Le miren bodi, Petor, nikdar več se ne povrne.« * • • Anton Zrjav J® izginil. Dobri vatčanjs so si to rofl različno razlagali in tudi aem in tjs kaj slabega sumili; pa vse to ni pomagalo nič, da bi bili priili na pravo aled. Peter in Matija sta si posestvo potisno in brez prepira delila. Le, ko se ja imelo močvirje delili, odklonil je Peter to tvojeglavno, čeravno je bilo najblitj« njegovemu posestvu. Matija js pomigal pri tem nekoliko a ramama in ga dal slednjič sebi pripisati. Pa čudno, čeravno js bil previden in skrben gospodar, močvirja ae vendar ni dotaknil in od tega časa ostalo je neobdelano. Kmalu je trava, ločsk in biCje preraatlo njegovo povrtjs. Peter si js sezidal v vasi hiio, in (u gospodaril i s svojo družino. Matija je estal na Zrjavinl, takoj odpustil iz službe prezgovorno Nežo in si vzel za teoo bogato dekle is bližnje vasi. Imel je splotno več sreče kot Poter, ki je postal nekak« pohabljen in tih, odksr je Tone izginil. Matija js imol pridno io lepo ženo in in dva nadarjena otroka, a brat njegov je ostal »ao >° živel enakomerno brez vesolja dan za dnevom. Več kot 25 let jc preteklo po teh dogodkih. Peter Zrjav ja pred 10 leti MpueUI solzno dol.no in njegova svakinja, Mstijeva lena, mu je leto pozneje »ledila v večnoet. Matija j« postal čez leta najbogatejši in naj veljav, nejfti kmet v vaai. Njegov sin Frane« pa ni postal njegov naslednik na domačiji, marveč zdravnik. Študiral j« v glavnem meetu zdravniške sole, izučil ae za doktorja io postal tako imenitna oaeba. Njegova eestra Lizika, vitko dakle pri 20 letih, atoji pri mizi v bili in male aurovo maslo na kruh za posle. Pred kratkem je prišla nova oseba v hilo, stara Nela! Čez 20 let je bila na ptujem in sedaj se je povrnila domu umirat. Fa smrt jo hoCe Se Čakati; Čeravno je postala stara in v obraz gubasta, hodi Se vedno po konci, njena roka je Se gibčna, kakor takrat, ko je gospodinjila na Zrjavini. Lizika je očeta pregovorila, da je prišla Nela s svojo skrinjo zopet k biti in za vsakdanjo hrano delala, kar je mogla. Za plačilo bi 2rjav Neže gotovo ne imel, tako pa — je bila se vedno gibčna in Lizika je potrebovala podpore pri gospodinjstvu. Ko sta se ta dva stara znanca, Matija in Nela zopet čez dolgo časa videla, bil je njen obraz nekako čudno nemiren. »Vi tudi niste mlaiti postali, oče Matija«, reče mu prijazno. «ln glejte, res sem ae zopet povrnila na Zrjavino, čeravno je skoro neverjetno Da, oče, liog prečudno vodi človeška srca.« »Kam je Sel France«, vpraSa Zrjav svojo hčer, odloli časnik in si sname očala. •Sprehajat se je sel in pride do večera nazaj.* »Kaj pa, zrak na prostem mu dobro dč; vle boljši in bolj cvetoče izgleda, kar je doma.« Veselje in ponos •ta se brala na očetovem licu. »čez poletje ostane pri nas, na sitno pa lahko nastopi slulbo v mestu.« •To ludi hoče.« •Kam pa je vendar sel.« • Na močvirja, ki je bilo popred nate. Močeradnik, ki ga je od vaa kupil, ima ondi ljudi in koplje jarek. Napeljal je tudi cele kupe peska in hoče močvirje v rodovitno polje izpremsnili.« •Tako — to naj bi pustil, norec, on ga ne bo usu&l... in o tem mi ia omenil ni, ko ga je od mene kupil.« • Prebrisan ja bil, drugače ga bi mu vi ne bili za tako majhno ceno prepustili.« »Ne — gotovo ne. Se mu li bode posrečilo?« »Nela misli da. Včeraj si je ogledala stvar in Francetu pripovedovala, da ale vi s stricem Petrom, na de-»ksh stoječ, ta kraj obsevali, če prav je bilo to delo vsikdar nevarno * »Nela naj kaj bo|j pametnega dela, kakor pa na močvirje leta«, se budujejo oče. »Saj je le rcimo Ha, ko je nesla hlapcem na polje malico.« V tem trenutku stopi mladi doktor France s smehljajočim obrazom v hiso. .Dober večer oče in Lizika I« Očetov obraz ae je razjasnil. »Si ti tu ?• »Seveda in kako lačen. Pa oče, kaj sem naSel. Močeradnik mi je pokazal sredi močvirja človeške kosti.« •Človeške kosti«, zavpije Lizika prestrašena. »Kes, od nekega močnega mola. %judje so govo rili o nekem ponesrečencu, ali umorj«" -m, pa jaz nisem dovolj poslušal, mene so bolj zanimali obledeli, močno sklenjeni udje, kakoe vse drago. Pa daj mi večerjo, Lizika, moram takoj le enkrat tje.« »Puati stvar«, grajajo ga oče. »A mena ta slučaj neizmerno zanimiva.« Frane« ae je zelo čudil nad ojstrimi besedami avojega očeta ia pa nad njegovo molčečnostjo pri več«rji. In ko je ta is sobe sel, prijel je tudi France sa svoj klobuk. »Hočei vendar iti«, vprala ga Lizika »Zakaj ne«, odgovori smehljaje, »ker se oče budujejo ? Zatrjujem ti, da je ta atvar tako zanimiva, da se ne bojim očetove nevolje. Na svidenje, Lizika I« Oče so prišli pozno s polja domov; Lizika je ae-dela na klopici pred vratmi. Vsedcjo ae k njej. »Bo vsi doma V« jo vpraiajo. »Vsi, razun Franceta« »In Nela?« »Mislim da je v avoji sobici. Saj tam le France gre.« Lizika skoči po koncu in hiti vesela bratu naproti, ki je korakal hitro čez dvorišče. Nekaj čudnega je nesel v rokah. (Konec prib.) Narodno gospodarstvo. Zeleno krmljenje. Da bode zelena krma livini v korist, treba jo mciati s slamo ali s aenom. Zlasti potrebno je to pri detelji, kajti sicer*povlye livina mnogo detelje brez prave koriati. Kadar krmil z zeleno deteljo, zreli jo skupaj s slamo na alamoresnici kakih 10—20 centimetrov na dolgo. Zrezano krmo podajati liviai je le zaradi lega dobro, da je tivina podeč od eebe muhe ne zmeče po tleh, tudi aa lalje zmefta a slamo. Zdravju livine jako ugaja zelena krma. Z njo ae pospefi dobro prebavljanje, Creva ae sčistijo, kola poslane bo|j voljna in dlaka bolj svitla. Zvenjene detelje ae ne sme pokla-dati, ker je neprebavljiva. Napravijo se namreč v črevih trdi klopčiči, ki so dostikrat za zdravje jako nevarni. Ako govedo napenja, je moramo drgniti s slamo ali pa s krtačami po trebuhu in po pesih. Voditi je moramo počaai okrog ia pokriti s plahtami. Pomaga dostikrat milniea (voda, v kateri j« milo {iajfa) raastop-jjeno), ako ji je damo piti. Kako preienemo muhe io hlevov? Na več krajih obesimo skledioe, v katere smo deli »stopljenega klorovega apna (Klorovo apno se dobi v vsaki večji prodajalni«.) Kako preienemo zemeljske bolhe ? Na vedro vode deni dobro pest pelina in kuhaj lo 12—18 ur. Kadar ae voda ahladi, polivaj rastline, na katerih opaait bolhe. Taka pelinova voda vniči ludi jajčka in ličinke zemeljskih bolh. Kako preženeš gosenice u drevja? Skuhaj pol funta črnega mila, pol funta sode in pol funta slab- leg« tobaka ali orehovega lislja v Seal litrov vodo, io poten ko odstranil od ognja, pridem i« teit litrov vode. S pomočjo vrtne brisgalnice obrizgaj a to tekočino go-•eničaa gnezda in vm goaanice bodo poginile. Kako pregnati predenico na deteljiAčih? Med najnadležnile sajedalke je vltavati predenico, katera postaja včasih deteljisčem v pravem pomenu besede pogubna. Zato pa ilčejo kmetovalci la od nekdaj izdatnih pripomočkov, da bi jo m vselaj pregnali ia avojih deteljic. Med drugimi sredstvi alilimo, da rabijo na Francoskem, pa tudi v Romaniji na Italijanakem, naslednje: Na tista mesta, katera je premrežila predenica vsejojo v jeseni oves, koji potaojajo potem za pičo. Ovsena setev nekda zaduti predenico. Drugi natrosajo na mosta, katera je okužila predenica, novega pepela in pa sasi-pajo s 12 do 15 cm debelo plastjo zemlje. Toda to delo naj se raztegne nekoliko čez tiati mladež, kateri je predenica naredila deteljisči. Se drugod posnamejo povrlno plast zemlje 2—3 cm na debelo s lopato tako, da pre-režcjo detcljna stebla. Posneto plast z vsem, kar je na njej, salgo na mestu ali odnesti previdno kam drugam ter zasujejo mladež v novo neokuženo zemljo, iz katere pahne sopet mlada detelja. — Kdor se hoče prepričati, katero sredstvo je najbolje, naj poskusa: saj to ne slane mnogo. Oljnate steklenice se najbolje osnažijo s koprivami ali pa s svežo travo. V steklenico se vtakne nekaj zelišča, določi nekoliko vode ter dobro pretrese. Vsa nesnaga ae tako prav hitro odpravi. Snašenje sadnega drevja. Včasih so misiili, da se ame drevje le spomladi snažiti. Skulnja uči drugače. Najboljli se drevja snaži po leti, ko je popolnoma zeleno, kajti nepotrebne in bolne mladiko se v tem času najlolje vidijo. Na nekaterih krajih vidimo drevje tako zaraleno, da ni mogoče priti med veje. Da tako drevje ne rodi, je umevno. Zatorej »adjerejci pridno snažite in obrezujte — trud bo dobro plačan! Pepel ja dober pripomoček zoper peresne usi. Ako s« rastline s vodo poSkropa in s pepelom potresejo, se peresne uli najlsglje pokončajo. Razne novice. (Dakevie vaje u moške.i V Ljubljani smo imeli 28., 20. in 30. junija v cerkvi .lesusovega presv. Srca duhovne v^je za moška, ki so se obnesle tako, kakor skoro ni mogel nihča pričakovati. Vaaki dan ae j« treh pridig in drugih pobožnostij vdeležovalo prav veliko krščanskih mož in mladeničev, ki ao pazljivo poslušali izvrstne govornike ler pridno pristopali k svetim zakramentom. Nad vae lep je bil v torek zvečer sklep duhovnih vaj. Prevzvileni gospod knezoSkof, ki so bili zelo veseli, da so m možje in mladeniči tako pridno vdela-ževali duhovnih vaj, so sami prišli ter v zadnjem govoru v prelepih besedah priporočali poslušalcem, katerih je bila cerkev natlačeno polna, naj vsikdar goje živo krščansko vero, krftčansko upanja in krščansko ljubezen, naj zvesto spolnjujejo svoje dolžnosti kot katoliški krisli|ani, ker polem jih bo Uog spremljal h svojim nebeškim blagoslovom na svetu in v večnosti. Nato je bila proceaija s av. R. Telesom, katero so vodili prevsv. knezoSkof. Kaj tako lepega I^ubljana že davno ni doživela. Toliko mož in mladeničev in sicer samih videu z gorečimi svečami spremljati v slavnostnem sprevodu moleč glasno sv. rotni venec po mestn h ulicah NajavetejSe, to j« bilo ras neksj nenavadnega, nekaj posebno veličastnega. — Očitno moramo pohvaliti zavedne katoliške može in mladeniče, ki so v tolikem stovilu hodili k duhovnim vajam ter tako očitno pred svetom spoznavali svojo katoliiko vero. Dal Bog, da ostanejo stanovitni in da njih lep vzgled privabi za seboj Se mnogo drugih, ki so bili sodaj zadržani ali se morebiti iz strahu pred ljudmi niso upali vdele-ževali duhovnih vaj. Uog plačaj dč. očetom u.i*ijonar;era — lazaristom, ki so s toliko skrbjo in ljubeznijo vodi i prelepe pobožnosti. — Kakšne goreče zavedne katoličane imamo v Ljubljani, pojasni naj nastopni dogodek Štirinajst dnij pred duhovnimi vn.ami stopi neki delavec-rokodelec pred svojega gospodarja rokoč t ez štirinajst dnij začno se duhovne vaj«, h katerim hočem hoditi vte dni; zato vas vprašam, ali mi boste to dovolili, ker ako mi tega ne bi dovolili, vam a lem naznanim, da čei štirinajst dnij izstopim iz vase delavnice, (ioapr dar pa delavcu ni branil, ker ga je poznal kot en.ga najbolj pridnih in najbolj zanesljivih svojih pomočnikov. Takt krščanske može Uog živi, množi in blagoslavljaj z nebeškimi svojimi milostmi. (Iz Vač I 21. juuiia smo končali Sesluedeljno po-božooat sv. Alojzija. Cdelelencev je bilo precejšno število. Ob jednem smo obhajali tudi alletoico cerkvenega povečevanja naše lepe in veličastne iupne cerkve sv. Andreja. Ljudstvo domače io iz bližnjih župnij s« je udeležilo v poloem številu te slovesnosti. Pa zakaj bi ae ne? Saj .lepota hiše božje" vsakega vlečo. Da je naša eerkev res lepa in krasna, ja na okrog dobro znano^ Letos j« dobila ie dot kras. Po prizadevanju ia TstraiuosU sedanjega velečaat. g. župnika J. Golmajerja smo dobili ooro baadero it čistega ariloega damasta, nori altarai prt it bele svile, v katerega je umetno veteno sladko ime JetaaoTO it prarega tlata, in lepo pregrinjalo ta altarne stopnice. ?se blago in delo stane 668 gld. ter je uvrieno telo okosao, solidno in po primerni nitki ceni. — Mimogrede omenim, da se imimo v naših krajih nadejati sploh prar dobre letine. Sadno drevje in polje obeta dosti pridelkov. Bog nts varuj kaka uime! (Katoliško slovensko društvo za radovljiiti ekraj) vabi k občnemu zboru, ki se bode vršil prihodnjo nedeljo, dnč 5. julija, na dan sv. Cirila in Metoda popoldne ob '/»4. uri v Z i r o v n i c i v prostorih Svclinove gostilne. Vspored: 1. Nagovor predsednikov; 2. poročilo lajnikovo in blagajnikovo; 3. volitev novega odbora; 4. o dežslno-zborskem delovanju poroča državni poslanec J. A ž m a n ; 5. o družbi svetega Cirila in Metoda govori a. Zlogar; 6. o volilni reformi govori dr. Ig. Žitnik; 7. posamezni nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. di Srednje VMi v Behinji) Dne 22. junija t. I. praznovala je tukujflna AoUka mladina god hv. Alojzija. Kakor prejšna leta, določil se je tudi za letoa skupni izlet in aicer k podružnici sv. Marjete v Jercki, kjer je bila ob f. uri sv. mala in govor gosp kaplana in ka-teheta I. Pibra Po opravljeni sv. ma*i Mi so otroci pod vodstvom učiteljev in katebeta na vaftki pa*nik, kjer so bili pogostem a kruhom in pivom. Po zajutreku vrSila se je skupna zabava s petjem in igrami. K veselici pripomogli so z najzdstnejimi prispevki veleč, gospoda Matija /.arnik, kaplan I 1'iber in slavno tukajšno župan stvo vsak [»o f» gld I tog plati vrlim mladinoljubom toliko naklonjenost' I. r. (.Narodove, lati. Ko jc bil v sredi pretečenega meseca monsg. A Sterk imenovan tržaftkim škofom, je .Slov Narod« lagal svojim bralcem, da so temu imenovanju nasprotovali na« ljubljanski m g knezoftkof. Toda grda laž »Narodova, je imela kratke noge. »Slovenec« je namreč 20 junija pooblaščen od mil. knesoškofa samega, izjsvil, da na* knezoftkof niso bili nikdar nasprotnik Sterkov, pač pa da so se vedno potegovali, da je bil monsg šterk pred par leti imenovan krlkim in sedaj tržaškim škofom. Tako ae je »Narodova« .resnicoljubnost* topet enkrat prav očitno pokazala. — »Domoljubov!« bralci pa naj iz tega spoznajo, koliko je verjeti »Narodu«, kadar pite zoper naimo morali res narediti pregovor: »laže, kakor .Narod'.« (Mked v st Petro pri lioriri To bo topel tarnat .Slovenski Narod' in ,8»ča' bosta pisala o slovesni zmagi, katero jo priborilo tavedno goriško ljudstvo proti u«kat4«rim kranjskim sleparjem. ki so hoteli zanesti bratomorni prepir tudi v soločuo goriSko deželo. Pri Um se bode govorilo o vsem drugem. camo o tem ne, za kar se J- v rrsniei šlo. Mi, ki dobro potnamo prave namene svojih nasprotnikov, pričakujemo bret vsakeršnega za-uitnanja litanij , ki bodo pri« slavo goriški zavednosti. — Da naši brslci vsaj izvedo, takaj m je ftlo io čemu se je vzbudilo toliko prepira po listih, jim bret ovinkov opišemo stvar: V Šempetru pri Gorici imsjo delavsko pevsko društvo; v fari je telo mnogo delavcev, me| katere ae je jela zadnji čas širiti aocij. demokracija. — Zato je sodil tamošnji kapelao t. gosp. Knavs, da bi bilo dobro, če bi se pogubnost socij. - demokratičnih načel javno pojasnila. Po časopisih je je bral o delovsnju slov. kat delavskega društva in ker je društveni predsednik njegov sorojak in znanec iz mladih dnij, se je obrnil nanj, posvetovsvši se s sosedi duhovniki. Tako se je sklenilo, da pride it Ljubljane par članov slov. katol. delavskega droštva iu v javnem shodu pojasni kršč. aocijslna načela ia dokaže neopravičenost soc. demokrscije. Z» dan shoda se je določila nedelja pred sv. Petrom. Ker »o razmere pri nas Uko nejasne, se ni hotelo navlašč dati shodu kake sedaj obstoječe politične strankarske barve; tato se ni nobenemu časopisu poslslo naznanilo tanj. Andrej GabršSek, kateremu, kakor je znano, ▼ resnici manjka pametnega gradiva ta svoje liste, je pa sklenil drugače. Morda ga je pekls vest, ker je soci-jalnim demokratom radovoljno tiskal vsbilo ns njihov shod v slovenskem in IsŠkem jetiku, morda se je bal, da ne bi vendar kak Ooričan postal toliko samostojen, da bi ne smatral vsega slovenskega gibanja na Goriškem odvisnega le od Andreja Gabrščeka, morda je nameraval še kaj druzega. Ker nam ni povedal svojih mislij, oziroma nesmislij, tato vemo ssmo, ksr smo skusili. Andrej Gabršček je izdal dve paroli proti shodu: .Boj proti kranjskim slepsrjem in ,šoštar-jem1" in , fir« se it dr. Gregorčičevo in grofaCoroninija vodstvo." Obe ti paroli sta skrajno neumni; niti za Gabrščka se ni šlo pri tem shodu, niti is njegove liste, marveč šlo se je jedino za krščansko - socijalne ideje. Cemu se teh boji krščanski soeijslist io pristaš .Reicbspošte", bvalivse dr. Luegerjs, ni težko uganiti tistamu, ki vš, kakšno vlego Igra Andrej Gtbršček na Goriškem. Paroli sta nekaj iidali. Sešlo se je pri shoda poleg neoahajsktnih moi tudi nekaj prvaških Sokolov in nekaj pisarjev it Goriee, ki ao vsi drhteli srda proti naptdovaleem narodne sloge na Goriškem. Ta .sloga' se je pojavila pri shoda v živem krepkem kriku. Za presednika je napravil krik dr. Rojea; kolikor smo mogli mirno ratsoditi, je bila tanj tretjina tborovalcev. Predsednik je na to dajal nekaterim možem, n. pr. Po-rottiju, Makoeu i. dr., priložnost, da so e papirjev brali nekaj stavkov, ki so ratvijali Gabrščkovi paroli. Ker ni botel dati besede ljubljanskim gostom, ki so se oglasili ta beeedo, se je pričel tak šum, da je komisar v slabi slovenščini tsključil shod. — To je bilo vse; netoatoa malenkostna stvar, kot se dogsja dsn ta dnem. Hladnega srca jo motrimo in, veseli nss le, ds nsši nasprotniki na lako jasen način dokatojejo svoje nsmene. Ljudstvo se ne sme podučiti. Klie .nsši dični voditelji dr. Gregorčič in grof Cjronioi* mors vzdržati Andreja Gabrščeka io njegovo narodno tisksrno. Za to se gre. Nsši goriški delavci, obrtniki in kmetje pa ne spi. V lastnem interesa Andreja Gabrščeka tapisojemo konečm vspeh tadnjega shoda, ki se glasi: Za .narodno tiskarno" imamo na Goriškem dovolj prostora, a možem, ki bi hoteli ovirati družabno organiiaeijo n a š e g a I j u d s t v a , bo to samo poksialo hrbet. Več nimamo povedali. Sedaj pa le pišite 1 (Pravila kmetijskega društva v Dobrepoljah) se dobč tisksna. Ako jih hoče kdo imeti, naj pošlje za vsak izvod 2 petkrajcarski snamki kmetijskemu društvu v Dobrepoljah, kjer se mu rado postreže. (Z Bleda.) Na Bled je prišel iskat zdravja imoviti 45 letni Franc Leidinger z Dunaja. Zdravil ga je švicarski kalvinee Rikli, kateri se kot inosemec jako dobro počuti na slovenski zemlji. Leidinger je bil pri njem samo pet dni, dne 15. junija zvečer tboli sa erčnim krčem, umira vso noč in v jutro 16. junija tatisne oči za ta svet. Nikomur ni bilo mar, da bi poslali po duhovnika. Hikti je v velikih skrbeh, kako apraviti mrliča v mrtvašnico, da bi njegovi bolniki, katerih ima ie kakih 50, nc izvedeli, kaj se je tgodilo. Zato prikriva mrliča vea dan in poinc sveder ga dft odpeljali najprej po jezeru na čolnu in potem Se-le po cesti na pokopališče. Tukaj je lelal mrlič Štiri dni. Nihče njegovih sorodnikov ali prijateljev ni prišel k blagoslovljenju trupla, katero ae je dne 19. p. m. popoludne odpeljalo na Dunaj. Tako mrjo na Bledu tujci. (Neageda na železnici pri Slovenski Bistrici) Dnč 15. junija ob '/»C. uri privozil jo vlak is Trsta na Dunaj, na kolodvor v Slov. Bistrico. V tem vlaku je bilo nekaj vojakov 97 pelpolka. Zaradi vročine so imeli vojaki pri vozu vrata odprta ter so sedeli ob vratih, noge pa so jim visele čez vrata. Nakrat se začuje straSen ropot in koj na to glaano klicanje na pomoč. Strojevodja nemudoma vetavi vlak io sedaj ao videli, da je nek Železniki vos napolnjen s premogom, ki ni bil podložen, priSel v tek ter ae pomikal ravno proti vlaku, ki je dosel na kolodvor. Ta vos je trčnil ob vosove pri vlaku, odtrgal vojakom čet prag moleče noge ter ae na to prevrnil io obletel m kolodvora. Več vojakov je bilo ranjenih, Itirje nevarno, od teh sta dva te na potu v mariborako bol-menico umrla vsled prizadetih ran. (1'mer) B Preddvora. 16. junija je hlapec Kristan uatrelil tvojega goepodarja Matijo Platito. Ze dalje časa je imel Kristan piko na PlatiSo. V torek zvečer jc pa prikipela do vrba hudobija io aprijenost Kristanovega srca. Goepodar stopi is hleva, la pa pomeri nanj s puško ie v trenutka je bil Platita mrtev. Opomnili pa moram, da hudobne! ni ia naSega kraja l mnemu, pa selo previdnemu ravnanju naSega gospoda atraimojstra A. Slepiča se je zahvaliti, da je budobnet sedaj že pod ključem. (Ne T Amerike!) V Ljubljani, se vrti velik lov na isseljence, odkar je v Ljubljani najti nekaki privi • legij ali koncesijo ljudi slepariti, begati in jih isročati sloglaanemu milijonarju in agentu M. v Bremenu. V Ljubljani in splob po Kranjskem so postale cso(>e dvomljivega snačaja agentje ali ljudilovci, ter razne, malopou-čene alovenake izseljence »leparijo ali k izseljevanju prigovarjajo, obečajoč jim dobro delo in visoko plačo, aamo da zaalutijo visoke komisije, delavske razmere v Ameriki pa tako malo poznajo, kakor alepec barve. Slavno deželno vlado Kranjako in policijo ljubljansko prosimo v intereau slovenskih itak usmiljenja vrednih izseljencev, da naj lem sleparjem energično na prste stopi; raje naj lovi tata nego onega, ki kliče: »Prunite ga!« odločno amo aedq aoper naseljevanje v Zjedinjene drtave; pri naa je delo in aaalužek preveč odvisen od politike. Dokler ni gotovosti v politiki, preneha ves promet in trgovina, tovarne saprO, po rudnikih počivajo, kredita ni, alabeja podjetja bankrotirajo, na milijone delavcev in njih družin pa pomanjkanje trpi. Slovenci, ne v Ameriko, dokler ae ne zjaani politično obzorje; ne poslušajte agentov, katerim ni druzega mar, da is izseljencev denar zvabijo, aa delavaks razmere pa prav nič ne vedo. — New Vork, 27. maja 1896. — Fran Sakaer, vrednik slovenskega lista »Glas Naroda«. (U Vipave.) [Gad jo je pidiL[ Dne 22 t. m. Sla je popoludne po loli učenka 4. razreda imenom Marija Kult na Nanoe po lietja. Deklica vaa v avoje delo za- topljena, grabi z rokama listje ispod grmičevja, ne vedoč da je nad njeno glavo na grmu smrtonosen sovražnik — velik pisan gad. Ko so dekletce skloni pod grm. pič, jo na sence. — Držo teče domov. Otok se je hitro za znal. — Poklicani zdravnik aloril je svoje. Lpamo, da jo resi. (Varajte se sleparskih agentov !| V zadnjem času klatijo se po Ljubljani in njeni okolici agenti, ki vsiljujejo ljudem razne slike z godbo in brez godbe proti plačilu v mesečnih obrokih. Slike so jako slabo izdelane in ljudje, ki jih kupijo, so očividno goljufani, ker dotične sliko niso vredne niti četrtino kupnine in je navadno tudi godbena naprava pokvarjena. Kakor se nam poroča, naznanil je mestni magistrat dva agenta, ki vsiljujeta ljudem take slike, saradi goljufije državnemu pravdnistvu. Občinstvo samo naj pn bode posorno in naj ae ne da prealepiti brezvestnim agentom. (Svinjaka koga) se je is Štajerskega zanesla v kranjske občine Studcnec, Krtko in OerkUe. Deželni vlada kranjska prepoveduje tecUg vvoa prašičev brez izjeme ia stajerekih okrajev: Gradec, Voitsberg, Ptuj, Celje, Brežice. (Cerkev av. Jakoba v LJubljani ) V sredo, dne So ju nija ao začeli popravljati meetno žnpno cerkev sv. JakoU v Ljubljani. Zjutraj ob 5'/, je bila av. maša, h kateri *o bili vabljeni farani in delavci, da bi prosili Boga blago alova in varatva pri delu. — Iranski potres je ratdejal oba stolpa, da ao jih morali podreti do cerkvene alrehe; precej je ratpokana tudi stena proti trgu sv. Jakoba, tlfli pa je ono zidanje ob stranakem uhodu, kjer drie stopnic« ua kore, hudo poškodovano; nekaj razpok )e dobil tadi preibiterij. — Za popravo ata izdelala načrte iaienir W»nicki in arhitekt Jeblinger. Pouačrlu inženirja Wa-nickega bi cerkev ostala taka, kakorftna je bila pred potreaom ; kar ae je podrlo, naj bi ae pozidalo in porezalo. Arhitekt Jeblinger pa je namestu dveh alarih stolpov v svojem načrtu narisal nov velik stolp ob atranakem uhodu poleg zakristije;. starih stolpov po njegovem načrtu ue bi več popravljali, ampak samo pročelje pri cerkvi slogu primerno okrasili. Stavbni odbor si je izbral Jeblin-gerjev načrt, posebno zato, ker bi morali po sodbi »eičakov stara stolpa do temelja podreti in od tal znova lidati Visoka vlada, ki je patron cerkvi, je tadi potrdila Jeblin-gerjev načrt. — Popravljanje bode stalo nad 40 000 gld Vse delo je prevzel g. Toonies, ki je pri minnendo dražbi ponudil najbolj ugodne pogoje. Po pogodbi mora leto« izvršiti delo pri pročelju, zvezali preibiterij m iteno at južni strani, in atolp dozidati do strehe; prihodnjo pomlad bode atolp pokril, in ud o metal in slikal. Do srede julija 1. 1897. mora bili vse končano. Bog daj srečo! (Shod volil cev.) V nedeljo, dnč 5. julij« bo shod volilnev v Selcih nad Škofjo Loko, katerega akliče deželni poslanec g. A. Kalan, da poroča volilcem o deželno-zborakem delovanju. Shod ae vrli po popoldanaki al"2'1' božji okoli 3. ure. (Remuje v Lurd,) Na Dunaju (I. Annagasse Nr 9) se je oeeovai romaraki odbor sa pot v Lurd. kedaJ odrtne vlak, lo ni določen; treba pa so je aa vdeletbo ir>8 oglasiti pri odboru na Dunr.ju vsaj do kooca julija. Vožnja n hrauo in stanovanjem* se določa aa III. razrad na 125 gld., za 11. razred 1S8 gld , za 1. razred 140 gld. Obiskali bodo ae neko drugo boljo pot Parč I MoniAl). Pot gre * i>uoiya Cel Tirole, r Ziirich in Lion v Lurd; iu ostane Min dni ter ae vrne skozi Švico na Tirolsko. Vse podrobnosti se »voječasno pismeno naznanijo vsem. ki se ogla»č za vdeletbo. (Ogredje *leve*ko) so naftli pred m-kaj dnevi pod stopnicam« v klet Frisch eve hifte na Marijinem trgu._ Oseba je bila blizo 16 metrov visoka m nad 40 let stara. Pozneje ao izkopali »e več okoatij na istem mestu. 'Strašen potres) je bil na Japonskem. PoruAil je mnogo mest in vasij. Morje je prestopilo bregove in poplavilo orle pokrajine Ljudje so bezali na gore. Nad 10000 Ijudij je mrtvih, na tisoč« živine je poginilo. Največje posestvo na sveta) je v državi Louisani v Severni Ameriki. Ta velika kmetija je 160 kilometrov dolga tn 40 kilometrov » roka Na njej imajo 40000 konj. Prideluje se na tem posestvu nt, sladkorni tra, bombaž, žito. Skoro vsa dela se opravljajo s parom. Tako imajo parne pluge, ki dvanajst hektarov preorjejo na dan. železnica drži 58 kilometrov daleč preko tega posestva 4H3 kilometrov je cest in kanalov na tem posestvu. Po kanalih vozijo parnikt. To pose«tvo ja lastnina francoskega aind kata. (Draginja aa maiarski razstavi v Bodimpešti ) V hotelih ae plača za sobo za jeden dan od 3—15 gld. Juha stane 50 kr., navadne r.be 2 gl.. suho meso 1 gl. vredno 15 kr.), kumare 1 gld. 20 kr.. retkvica z maslom 50 kr., kisla kumara 50 kr, piftek 3 gld., dva raka 1 gld. 50 kr.. seien ILtol 1 gld., dva jajci 60 kr. itd. Tako je po hotelih V raznavi sami ra"ja juha in diuge 1 gld , goveja p^enka & gld., kapun 15 gld., piftek 7 gld., jabolko 2 gld., jagode 3 gld.. kozarec pive 00 kr.. steklenica vina 1 gld. 50 kr. Mnogo tujcev, ki nO prtlli v PeSto, je odpotovalo v par dnevih, ker jim je zmanjkalo denarja. t V zakonski jarem obsojen.) Na Angleikem sta se pred kratkim lep mladenič in zalo dekle pravdala za veliko po-estvo. Pravda je bila zelo zamotana. Modremu sodniku je prišla dobra misel. .Jaz mislim* — ie rekel — .da ae pravda prav lahko hitro kon^a. Toimk je polten mladenič, in zatotenka mlado deklf. Naibolje je, da se vzameta in tkuptj živita na lepem po«e*tvu." Navzočim advokatom. ki ao upali na dober zaslužek, ao ae Uuaovi pobelili. kajti mladenič ni rekel .ne" in todl dekle ni ogovarjalo. Salomonova sodba se je glasila: Posestvo je toi- aikovo, ako satotenko v dveh aiesnme. (Svarile.) ,0h, gospod župnik, ko bi vendar avoj denar mogel v večnost vzeti', rekel ie stsr pa btgat •kopuh na smrtni postelji. .0(k» hlkar", odgovoril je Mirno duhovnik, .v peklu ae bo a topi I". (Ia vojatke lol« ) Stotnik: »Ko bi bili vi na prednji ■rtaži, in sovražnik meri na vas, — kaj bote storili ?• Novinec: »Proaim, če bode dobro zadel, se bom prekucnile (Otrok:) .Dragi striček, povejte mi vendar, koliko mačkov imate te doma?« Stric: .Kako si neki prišel do tega neumnega vprašauia?" Otrok: .Ata ao včeraj mami pravili, da vsaki večer prinesete .mačka" domu". (Skrb za zdrav|e.) Kmet pride ob dveh čez polnoči po zdravnika: »Gospod doktor, proaim, valanite naglo, moji ženi je slabo. Odpeljete se takoj lahko.« Zdravnik: •Jeli se tako mudi?« »i no, po dnevu moji konji nimajo časa !< I Dobre zdravile.) V N. gori so letošnjo pomlad oko-pavali trto. Ker i« vin« zman|kalc, kupil |e gospodar kopačem žganis, katerega ee je leden izmed njib tako na-srkal, da |e obležal. N|egov tovariš vzame vrv, ga pričete sa nogo, mejo okoli njega pa zažge. Pijanček ee kmalo zbudi, skoči kvišku, toda. ker je bil privezan, pade nazaj. Zopet skoči in zopet pade. Ve« prestrašen tačne vpiti: .Hudič me ima privezanega I Ako je še kakoš*n kristjan blizc. reši me ter ae usmili meje oboge duš« I" — Zgodilo ae je — toda od tistega trenotka naš znanec ni več pokusil žganja, boieč ae, da ga enkrat peklenšček res ne vzame. Prfliodnla Številka .DOMOLJUBA" izida da« 16 julija 1896 zvečar. Loto i-tj uko areičke. Danaj, 27. junija: M 31 58, 47, 69 Grade*, 27. junija: 51. 89 30 73. 35 Llae, tO.junija: S 11 41. 48 18. Trst, 20 junija: S 49. 22. 11 46 Tržne cen« \ Ljubljani. 1. julija. Ki kr lil- kr Plenica m. st . . 7 80 Špeh, porojen, kgr. — 68 ! Ret, » . . 7 — Surovo maalo, • — 72 Ječmen, > . . « — Jajce, jedno . . . — 2» Ovet. » . . 7 — Mleko, liter . . . — 10 Ajda' » . . 7 80 Goveje meso kgr. — 64 Prooo. » . . 6 60 Telečje > • . 1 - 60 Koruza, » . • 5 60 Svinjsko » » . - 70 Krompir, • . . 2 RS Kottrunovo» » . - 3S Leča bk ti. . . 12 — 1'ilanee..... 1— 60 Grah. • • . 12 — (iolob..... 20 Fižol, • . . 10 _ Seno, 100 kgr. . . 1 96 Maslo kgr. . . — 9(1 .Slama. » » . . 2 14 Mast, • . . — 70 Drva trda. 4 kub. mir. 6 —" Špeh, svef • . . 62 • mehka . . . 4 eo Pri niski coni. 63 3 Največja zaloga potrebščin za krojače in šivilje ln najmanj za ceneje kot drugod pri Ž Ipi Žargijn >U»fcl}«ni. Sv. Pitn etili it. 8. i inao Y*«T« M* — M&rVMa* Oolje I Ta .iom»'*« l.trmvila dob jo t« najceneje po pofttl; »o mi»>|to let itkuiena. r dobrim vtprhom rabljena, narejena po originalnem narod Iu dr. pt. Trtikociv-a. oblaslmjako p- Ir-jena Vaako zdravilo m« p alamo varstveno znamko, j- naj-boljte kakovosti, vedno svetr in priznano s tt»Oči tahvalnih pisem Poaebno so Kapljic? za ielorfrc krep^u,"v«a. slu rartvarjaj.vče ..d-pejtjo.'«, .'*tujc*> m alaat vzbujajoče. i itftirnica »> kr , S tteklcnie 1 fld.. 3 turat4 4 o!d O kr Dr pl. Trn kOrif -a •tajala« (tiitiiaa) kr»|l]ic». 1 ."iari-u-rt Ji kr. I rartlek 1 ald. 5 kr.. 5 lantkor 4 fld 75 kr. JiajMplejefa priporočila vre len ,>e tudi kemično čisti hif jeničai. dijetetični t-iolčo Uk Ar Marija birtki želodčni grenies Nteklealra M kr . C alrkleale i vid jO kr. Temu uhoroemu t»lod-čneaiu (trntrcu fr* pre I____ ________trio»t pr^d mn f m dru^mi *■ a^čSiAcaM naiiSM ker .*ve- »ujei otvtja. je jako u!>)*)at, krv-f'uj«č. okna [oape4u| č stratka tajijo.jfc- j niiiul-ao in i mt>u(iiai lahval&imi p »mi pmr.tr.: are lat to T.« nuPrfa .j.T.Jl ni rfMrfTa« rvifltra rupil^l »a i se (tratil r t takJamio obratu* pvitu 6M <12 - li lekarna Trnk6czy v Ljubljani prt tatvin pult g mtntnr hr<>iti/nirr. ef/^mncr^ ^ v kM G. prime« k boboTl kavi edino zdrava ka vina pijača, b«M a« po»ao4 fol k..« a« U kr lwfi,'i Z«r« u ai£*r«-tel* p« «tr.;»i.h ud«.to« ;• tr«b» paaiti aa lanra« tavaj« • ,m»u»m Kathreiner aa predajalatoo a maiajala) blagom, 1» do 15 |„ »tareta. Upefa oonaaanja. £v>etefa i.|r»vja i dobrimi »pričeval!. p* M«mk t ur lin sprajma takaj pod natadoimi poboji 71 1-1 Valfotln Tre ven, trf«VM v Idriji. Margarine jedilna naroka lOOlpkfUO pekarska aalčeba IUI . a . M v daftak po i. tt, tO m Ml kg rmt ■ tii ia i/ tZriorta proti ta-K^lnji plači i no-Vi/j.i kakurontt Friderik Morrc 77 M e t'diru. Vrata — il-NllTU *f prav d<>br<> ohranjena, z enoatrano oji ao takoj na predaj v župniiču v Želimljah. D?a fcrojaSka pomočnika takoj v delo sprejme 73 j Jožef Sternlla kroj mojster v Kvlbiirm p Nadeta pri Zidaaam Masls Učenca v.prejmem u »voj. k lepa rak o obrt s Hans Jainachigg r f juAlJinii ni ia dotedanji obiak in zagotavljam. da bodaa »lavnoiatemu. kakor ••eadaj * pnriSrte >6 MHj, >rdo* i prstenim ia cenim blagom poalreftel. (Si 8-3 ^ ♦ ♦ » • • » • » • o ta • • » • i»,i#U Tretji pomnoženi natis. Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Hpinaia in na sviti o dala lagdalena Pleiweis. V Ljubljani 1890. — Kaloiil Henrik Ničman. SiO »tram 8* z dvojnatim kazalom: 1. Navadno kazali*. — 2. Jedila |>o abecedi. Velja vezana gl 1*80. t poŠto tO kr. več. Proti vplačilu tega zneska polijemo poštnine prosto. Tu kuharska knjiga je po vseh slovenskih krajih dokaj razširjena in je povsod zelo priljubljena. ,k uharica' je po vseh mestih, kakor po deželi praktična pomoč v vsaki hiii. Posebno opozorimo na določitev v jedilnih Ustih na primer o zlati maši, ob umeSeenJl (inštalaciji), o postnih Uueli lil mnogih drugih prilikah. K tema tretjemu pomnoženemu natisu j« kasalo po abecednem reda priloženo, d* m vsako Jedilo hitro polito. Bogata vsebina »Slovenske Kuharice" di navod k pripravljanju za navadna in imenitna jedila. V naročbo se priporoča «t a-s Katoliška bukvama v Ljubljani, Stolni trg M. 9. a.1011« • t*: l« >• >•<>• '« n tCHiaokt* ................ 1.1.*. -—,J »I.,II.« ....i, MMIHI l"»l.)JllMllll1l ii '.irijui immijiij »«n(r»i i. . ^.. aBiL aaitip: a ■iK" frrdmett in potrebičine la karam e »Udčiiamt, krčmarjt, ledlarj*. Heronoiporabmgalki patent Sehindler. Liniment. Capsici comp. IS-14 a lakaraa »lektor-Jera v Prt*t tm prun»no Iz vratno bolečin« olajšujoče mazilo (♦ dobiti j*mo4k« fm 40 kr.. fu kr m 1 *id • on-h lekarnah. Z»ht»»» na •<■ la n^loh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 7j6 o Rlchter-jev Mmant s ^idro' lu-bJ ter •(ir»)m* i« providnonti le v »ukltni.ab i (■Me varat tono marko iidro" kot pristne. Rlohter Java lekarna prt i lit« n leva v Prati. H Na Najvikj* povolj« Nj. c. ia kr. »p*«olfk*ira »»lldaartva. Bojcato o»*rblj«n». p« a kr. ravnateljstva loterijikib dohodkov tajimton* 4i 6—6 XVIII. državna loterija aa akapae veJaJke dobrodelno aameae. «136 dobitkov v akapaaa aaoaka 170.000 vid. ta Itcrr: I (luni dobitek e 60 000 |ld z dvema praddobiikoma la dvema podobttkema I 500 gld.. I glavni debltek s 30 000 |ld., t i preddebilkom ia I podobitkom pe 250 |ld.. 2 dobitka pa 16 000 |ld , 10 d bukov po 1000 trld . 15 dobitkov po 500 tfid., leo dobitkov po 106 *ld nertjeki dobitki v »kupnem (D»ku 30 000 k Id. - Žrebanje M be ertle nepreklicno ded 1996 — Srečka itane 2 |ld avitr. 25 junija 1896 - Srečka itane 2 gld avatr. valj Podrobnega določilo ima igralni načrt, ki m- dobiva br«a-alaono i »ročkami pri oddolku ia državno lot»rij« Dunaj. L, ■iomerKMn« 7. II Steek. In J.kohorbof* kakor tudi po muopik prod.jalmcab. — Oreška se pa'1'!1)* pašln.ne prest«. Na Dunaja. v marca 18», 37 6-6 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek drtavna loterija. Posestvo na prodaj. V vali t/bo/no, lodnt okraj /.ntiHnn ua Dolrnjlkem, j* poteitro i M. it. I, obitajeie u 34 oraloi- Si#Q teinjer »jiv, lep* nenoiett Vm gojtdor, ter i nem dobro ohranjenim punlofjem « fruite roke po prav «»«*< crsi na prodaj. — Plačuje it takko tudi v obrokih. — Njive to t 26 merniki ona obiejane. 69 1-2 Natančneje pore Josip Bell, davčni ekeekator v Za t iti ni. lori Herbabny-Jev podfosfarnasto-kisli apneno-železni sirup Te 26 l.t t o* vm'ib »►(•»hom raM.ien. prani ilrtf raataplja ■Im, apokojaja kaialj, pomanjtuj« pot daj a »laat do Jadl. poape*uJe prabavljanja in rediiaoet tale Jati m krapi. /»i no ti j«- * .uepu » a nto m pričam-oJ> • ebliki. je jako kon.iao u aarajaaja krvi, rartopljti* foe-forno-apnene aoll, ki ae « ajaai, pa u»*bne pn alabatnlk otrootk potpeau)*.o aarajaaja koatlj ('•aa tteklealel Jr I (Id. ii kr.. po patlt JO kr irt aa aavljaajr. 2SW M-14 ! Sv uril«' P"^ f ^liniVi oaradbaai ki m pajaTlja a pod jednatimi ali pednb-maii ibi« ii. a w vender po ivojl ••atavi la avojaai odloka ie polnaaie retlita. od nae- (> ori*i ••!■>(> td lat »b.toie.-#«. pod-foeforaaato kllUga apoeao-taleanega airapa. Z*at«»a aa u torrj >w,r l&re*ao ■ erbabnjMev apnano- ftalaaai diip. Pad aaj m tadi aa ta. da J« mrn atojada •blaatvaao pntekeltraaa vantveaa taaaaka aa vaaJd rteklealel m prodno. aa daj ta m aapalja« drualatl prelrtual da W I? »t-to Dunaj, lekarna ,.r.ur BarmherzUkeltu VIII, Kaiaeratraaae 78 ia 76. Zalaga tadi akoro v vaak lakaraak. -------------- r - — at« a aiftjo Mat, attt • kap 111 kak* panaradtol Štupa za prašiče ali svinjski ■ hranilni m redilni prašek. Najboljše varstveno ln dijetetično aredatvo sa prašiče 1 tatoj kr , U umjri I vid. Pripora«, proda,• in «»ak dan a pr*o r»/| ,« lekarna Trnkoczy •6 t v Ljubljani, 4« 10-* pri rotovtn, sravan meatne hranilnica. Nj. svetost papež Leo XIII. tptročtli ao po »vojam adrottniku prof. ilr. Lappont-fu 0 trtoirnarfu fi. PlrroHjn i< Lm hI jan i prisrčno sah valu tn dopo-»lam* J »m »UUemčtcs <«4-111 cTm Mure *a želodec Imenovani ui ravnik ter ludi mno, tekočim 1'lnutl ijevo ieioilč.no tinkturo, kolera krepča Moder, povečuje »Uu,t, pt>tpeAu)t prelnir-Ijenje »h telesno odprtje Snr»č*la v*prejema proti ptj-vtfiju in točno uvriiuje (i. /'•rcoil U komur pri „ Angelu" r> l.) u bi/n n i na Ihinajski rrstl. Cena jedni steklenici io kr. K'i»r h»i<> kni kuoiU blata na obleke bodi* tukno. caig an ženska obleke, narajene srajce i.l.urrh.inom < kravate Itd. poteiu kavo sladkor rit '*•> <, ol;« jedilno in namimo moko m »ploh vse v ipecerip' spada oče reči kakor tudi trlrz-di*i . lopata, krampe sekire tatke za pluge lemeze za lesene in zelezne pluge zage verige žico (drai >, kovanja za vrata, okna itd. ; ako m « i d n u prodali stari mesing kufer cinasto posodo, svinc Jajca konoplje kimel in se drug« raci. naj ««• o^a*« pn >• Kiissel & Končan •< v Novetu un-Mu pri okro2n«*iu »ndiat-u v gospo Rrrvarjevl bi*! ali pa prt tllijall podru/iliri «5 3-s v Smlhe o Postrežba poltena, dobro blago, nizke cene. Petebn« ta i d a j prp.reča da po ae.Hikl travnikov daje krnel pobrali kar se ta naii trud lahke »elika lailati Največji i/bor V« ■ Jetever.I^/\ = r afriufcij ' > Itdaj.'»i 0r. Ivaa "•<«»«» .i-tnit lita S....M Tlaka .Katelitka ri.kara«.'