H N«jv«£ji ilorentki dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . . • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 . Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA S The largest Slovenian Daily in I the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. II9. — Stev. I 19. Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. _' NEW YORK, THURSDAY, MAY 21, 1936 -ČETRTEK, 21. MAJA, 1936 _TELEFON: CHelsea S—WW Volume XLIV. — Letnik XLIV. PREPS. BO ZASLEDOVAL CILJ GUFFEYEVE POSTAVE Delavska federacija za premembo ustave TREBA JE VPELJATI POSTAVO, KI BO UREDILA INDUSTRIJO V tem vidi predsednik edini pravi odgovor na odločitev najvišjega sodišča. — Senator Guffey bo predlagal predloga za nadomestno postavo. WASHINGTON, D. C., 20. maja. — Predsed-n'k Roosevelt je rekel, da je edini pravi odgovor na razsodbo najvišjega sodišča, ki je zavrglo stabilizacijo industrije mehkega premoga kot protiustavno, da vlada še dalje skuša doseči namen in cilj Guffey eve postave. Ko so ga časnikarji vprašali, ako bo kongres še v sedanjem zasedanju skušal sprejeti kako nadomestno postavo, je odklonil vsako nadaljnje pojasnilo. Malo prej je nekaterim časnikarskim poročevalcem izjavil, da je razsodba najvišjega sodišča velikega pomena za ves ameriški narod. Po njegovem mnenju nekateri najvišji sodniki različno razlagajo ^meriško ustavo. Velika večina lastnikov rovov in delavci so se zedinili v skupni metodi za izboljšanje razmer v industriji mehkega premoga. Skoro 85 odstotkov lastnikov in skoro vsi delavci so skušali doseči lepi cilj Guffeyeve postave. Lastniki rovov, zastopniki premogarjev in zvezni uradniki so se posvetovali o tem, kaj bi bilo glede cilja Guffeyeve postave, ki jo je prejšnji dan najvišje sodišče kot protiustavno zavrglo, še mogoče rešiti. Najvišje sodišče je postavo zavrglo kot protiustavno, kolikor se nanaša na delovne ure, plače in delavske razmere v industriji mehkega premoga, določbe glede cene premoga pa je sodišče ravno tako zavrnilo, ker so bile v zvezi z drugimi protiustavnimi določbami. Najvišje sodišče si je pridržalo razsodbo glede cene, ako bi bila s kako naknadno postavo določena. Pri vsem tem pa je manjšina štirih sodnikov izmed devetih izjavilo, da je tudi določba glede cene protiustavna. Lastniki rovov so imeli posvetovanje pod vodstvom George O'Neilla v nekem hotelu, uradniki premogarske unije pa v svojem glavnem stanu. O Neill je po seji časnikarskim poročevalcem rekel, da bodo katastrofalne razmere narodu, kongresu in mogoče tudi najvišjemu sodišču prinesle pred oči, da je potrebno vpeljati postavo, ki bo u-redila industrijo mehkega premoga. Vojna glede cen se je že pričela in znižanje premogarskih plač je neizogibna. Senator Guffey, po katerem je dobila postava svoje ime, se je posvetoval z generalnim pravdni-kcm Cummingsom ter je bil pozneje gost v Beli hiši. Guffey je zatem, ko je prišel iz Bele hiše, oznanil, da bo kmalu naznanil svojo predlogo za nadomestno postavo. Kot je Guffey sporočil, bo predlagal postavo, ki bo določala cene premogu. Po tej postavi bo tudi postavljena premogarska komisija, ki je že bila določena v zavrnjeni Guffeyevi postavi, in bo njena naloga nadzorovati določevanje cen. Delavci bodo najbrže ta načrt podpirali, ker so prepričani, da morejo dobivati primerne plače, ako dobe tudi lastniki rovov primerno ceno za premog. Izvrševalni odbor American Federation of Labor je sklenil, da se bo zavzel za premembo ameriške ustave, da bo imel kongres pravico sprejemati postave, ki pospešujejo družabno blagostanje. Ko pa je predsednik Green naznanil, tozadevna pred- PREDLAGA ZDRUŽENJE S KANADO Kongresnik Sirovich stavi v zbornici predlog za združenje s Kanado. — Kanada ostane zvesta Angliji. WASHINGTON, I). C., 20. maja. — Kongres je prejel nov predlog za rešitev problema brezposelnosti, ko je kongresnik i se Združene države združile s Kanado in bi s tem bila postavljena največja država angleško govorečega naroda na svetu. Dr. Sirovich v ;4voji resoluciji pravi, da bi s tem bil najlažje resen problem preštevil-nega naroda v Združenih drža val j. Dr. Sirovich tudi predlaga odbor desetih kongresnikov, petih senatorjev in petih -poslancev, ki naj proučujejo nje govo resolucijo. Poslanec Sirofvieli je naslikal bodoči položaj te nove države. Pravi, rav gotovo naša želja, da ostanemo del angleškega cesarstva in bomo še dalje zasledovali angleške ideale in ustanove. Medtem ko imamo največje spoštovanje do naših prijateljev v Združenih državah, vendar mislim, da ne želimo biti nmerikanizirani.'' HERRI0T UPA NA UGODNO REŠITEV DOLGA Trgovska pogodba je odprla pot za poravnavo nesporazuma. — Her-riotu ponudeno mesto vnanjega ministra. PARIZ, Francija, 20. maja •— Bivši ministrski predsednik Kdouard llerriot v listu "I/ Information" priporoča bolj še trgovske oil noša je z Zdru /enimi državami, da se poravna nesporazum glede vojnega dolga. Herriot, ki je bila leta 1932 vsled svoje zahteve, da mora Francija plačati Združenim državam svoj vojni dolg. prisiljen odstopiti kot ministrski predsednik, sedaj pravi, da y\ nova francosko - ameriška trgovska pogodba odprla pot za poravnavo nesporazuma. V svojem članku Herriot hvali govor Leona Bluma, ki bo bodoči ministrski predsednik, in obsoja francosko vlado, ki ni hotela sprejeti prijazne ponudbe predsednika Roosevelt a o vprašanju vojnega dolga. Herriot pravi, da se je leta 10.'{2 Francija osramotila, ko je prenehala s avojinii odplačili vojnega dolga. "V času, ko je bila Evropa v velikih težkočah," piše dalje Herriot, "so Združene države počasi prihajale bližje k nam in k Ligi narodov v prilog miru." "Spominjam se svoje jeze, ki sem jo čutil, ko je Francija zamašila svoja ušesa »veliko dušnim predlogom in prijateljski ponudbi predsednika Roose-velta. Pokazal se je tako spravljivega. To je bil hud udarec za svetovni mir, ker se nisrr^ .po-služili tega trenutka." PARIZ, Francija, 20. maja. — Leon Blum, ki bo bodoči socijali stični ministrski predsednik, je imel dolg razgovor z Edouardom Herriotom in mu je ponudil mesto vnanjega ministra v norvem kabinetu. Herriot si je izprosil nekoliko časa, da nekoliko razmisli. Prejšnji teden je Herriot tako ponudbo odklonil, toda sedaj bo najbrže ponudbo sprejel. VRGEL PSA SKOZI OKNO -ZAPOR YONKERS, N. Y., 20. maja. — John Morrison, ki je star 27 let, je bil zaradi mučenja j živali obsojen na eno leto za-, pora. Pred kratkim je bil Morrison aretiran zaradi pijanosti in po preiskavi Association for the Prevention of Cruelty to Animals je bila še dodana obdol-žba mučenja živali. Morrison je sodniku priznal, da je vrgel skozi okno četrtega nadstropja na ulico psa, ki se je ubil. Morrison je imeli edini izgovor, da je -bil tedaj pijan. loga tekom sedanjega zasedanja ne bo predložena kongresu. Delavski voditelji se boje, da bi dodatek k ustavi, kakoršnega sami žele, mogoče prepovedal stavke. ANGLUA JE 0DP0KLICALA BOJNE LADJE štiri ve!ike bojne ladje odplule i z Sredozemskega morja. — Italijanski vojaški ataše j bo odpoklican. LONDON, Anglija, 20. ma ja. — Vsled izmenjavanja boj nih ladij v Sredozemskem morju in domačih vodah boste v Aleksamlriji za obrambo Sueškega kanala in Kigpta ostali samo dve veliki bojni ladji, in ravno tako dve v Gibraltarju. Velika križarka Renown, ki je bila poveljniška ladja v Aleksandri j i, je že odplula v Anglijo, iz Gibraltarja pa so odplule ladje Campbell, Windsor in Westminister. Matična ladja za aeroplane Furious je prejela povelje za tako nagel odhod, da so morali mornarji iskati po Gibraltarju njeno posadko. Ob istem času je tudi odplul rušile«? Sturdy. Sedaj ste v Sredozemskem morju samo dve veliki bojni ladji, Braham in Valiant. Nji pa se bo v kratkem pridružila velika bojna ladja Queen Eli-zaheth in velika križarka Repulse. V Gibraltarju pa se nahajajo dve veliki bojni ladji Rodney in Hood. LONDON, Anglija, 20. maja. — Italijanski vojaški ata-šej polkovnik Alberto Manda-dori bo v najbližji bodočnosti najbrže odpoklican, ker je bil v zvezi s takoimenovano "pripovedko" o dum-dum nabojih. Kot je razvidno iz govora vnanjega ministra Edena v poslanski zbornici, Anglija najbrže ne bo zahtevala njegovega odpoklica, toda Za Italijo je sedaj Momladori v Londonu brez vsake koristi. In prav nič ne bo presenetljivega, ako ga Mussolini v nekaj dneh odpokliče. RIM, Italija, 20. maja. — Vlada je naznanila, da bo z raznih kazenskih otokov izpuščenih 493 političnih kaznjencev. Iz tega je razvidno, da hoče italijanska vlada proslaviti svojo zmago raz-j veljavi la obstoječe delavskel pogodbe med delavci in žele- I žilicami, ako se ne vrnejo na J delo v l!4 urah. Nekateri so se vrnili na delo že pred tretjo I uro popoldne. Zastava na Colonia j»ostaji ] v glaivnem mestu je bila raz- J obešena na poldrogu, kar je j bilo edini vidni znak, da stavka ni uspela. Železniški uslu-. žbenei v vseh uradih so pripra-l vili vlake za obnovitev prome-l ta. ! Vsi /vlaki pa so imeli zamudo. Velika skupina stavkarjev je prišla v urad delavskega departmenta ob 11 dopoldne. S seboj so prinesli črno ki>to, pokrito z rdečo zastavo in z napisom: "To je j>ogreb delavskih postav v Mehiki po tako-imenovanih revolucionarjih.*' Govorniki so obsojali pred-| sednika Cardenasa in so mu o-čitali, tla je uvedel fašizem in da je pustil delavec na eedilu v nasprotju s svojo obljubo, ko je nastopil svoj urad. Xek go vornik je rekel, da bi moral biti delavski tajnik Genaro Vas-quez v krsti pred njim. Vsi so dolžili vlado, da je pod vplivom Wall Streeta, ker je zlomila stavko in prodala Mehikancce tujemu imperialističnemu kapitalu. Proti koncu je bila krsta zažgana in stavkarji so plesali o koli nje. NADŠKOF DIAZ JE JJMRL Mehiški nadškof je bil večkrat v konfliktu z vlado. — Bil je sin indijanskih starišev. MEXICO CITY, Meliika, *J0. maja. — Mehiški katoličani žalujejo za nadškofom Pas* rualom Diazom y Barreto, ki je umrl za vnetjem črevesja in ki je zadnjih deset let skušal doseči mir med državo in cerkvijo v Mehiki. 22. junija bi nadškof Diaz dosegel starost 60 let. Papež Pij XI. mu je po svojem tajniku kardinalu Pace!-liju poslal apostolski blagoslov. Nadškof Diaz se je rodil v Guadalajari v državi Jalisco od indijanskih starišev. Kmalu je stopil v duhovski stan in je študiral večinoma v Evropi ter je bil pozneje profesor t seme-nišču in je bil leta 19*22 imenovan za škofa x Tabasco. -- -Njegovo truplo bo ležalo v narodni katedrali, v kateri je pogosto opravljal cerkvene obrede. Skof Ruiz bo vodil posle katoliške cerkve v Mehiki, dokler ne bo imenovan Diazov naslednik. Nadškof Diaz je bil leta 1!»20 izgnan iz Mehike ter je nato prišel v New York, kjer je živel do časa, ko je bil imenovan za nadškofa in poglavarja katoliške cerkve v Mehiki. Bil je večkrat aretiran in nazadnje v marcu lanskega leta, ko je moral plačati 100 pe-setov kazni, ker je kršil cerkveno posta/vo. PARIŠKA POLICIJA PROTI ROJALKTOM PARIZ, Francija, 18. maja. — V kratkem boju med 500 policisti in skupino monarhi-stov so bili ranjeni en policijski stotnik in več rojalistov. Trideset rojalistov je policija aretirala. Mladi rojalisti pripadajo k "Camletos du Roi", katera organizacija je bila uradno raz-puščena. doKali o dobrem postopanju, katerega so bili deležni pri Italijanih in da bo to mnogo pomagalo k pomirjenju dežele. PREDSEDNIK JE ŽE POZABIL WASHINGTON, D. C., 20. maja. — Sloviti spomin je enkrat zapustil predsednika F. D. Roosevelta. Časnikarski poročevalci so na njegovi pisalni inizi zapazili veliko košaro cvetlic in nek poročevalec je predsednika vprašal, ako ima kaiko obletnico. Roosevelt jim prebere pismo, ki je prišlo s cvetlicami in ki mu naznani, da cvetlice pošiljajo uslužbenci poštnega depart-menta v zahvalo, ker je nedavno podpisal uradno listino št. 575. "Kaj pa je bila ta listina, gospod predsednik 1" ga 'vpraša nek poročevalec. Predsednik pa samo skomigne z ramo in med smehom pravi, da je pozabil. Z omenjeno odredbo pa je Roosevelt znižal delovne ure v poštnem uradu od 44 do 40, ne da bi uslužbencem bile place znižane. Ali ste že naročili Slovens ko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 cen to.» jj _ - "GLA8 NARODA" f New York, Thursday, May 21, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. "Glas Naroda" (▲ Corporation) Owned and Published by i SLO VENI C PUBLISHING COMPANY Prank Sakeer, President_L. Benedlk, Trea* Place of business of the corporation and addreaaea of above officers: Sli Wert 18th Street, Bnw|h ef Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Sa celo leto velja za Ameriko In Kanado .............................$6.00 Za pol leta....................$3.00 Za četrt leta ..................fljSO Za New York sa celo leto Za pol leta.............. Za inozemstvo za celo leto Za pol leta .*............. ¥7.00 $3.50 $7.00 $3.60 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobCujejo. Denar naj se blagovoli poSilJatt j>o Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo da ne nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovidka. Pod vaško lipo Piše kakor misli FRANK KERŽE svetu toliko prikladne zemlje- Advertisement on Agreement 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov 'GLAS NARODA". 21$ W. 18th Street. New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 ZOPET VOJNI DOLG Razpravo o vojnem dolgu evropskih držav Združenim državam so zopet oživele. Bodoči francoski ministrski predsednik Leon Blum je v nekem synjet n govoru obžaloval, da obstoje med Francijo in Združenimi drŽavami glede francoskega dolga nesoglasja. Pri tem je omenil, da nikakor ne more razumeti, zakaj to nesogla sje ne bi moglo l>iti odstranjeno. Ze več let se evropske države že niso več zmenile za hi dolg. Francija je v juniju, 1933 sploh ustavila odplačilo vojnega dolga. Anglija je zatem še eno leto odplačevala, dasi no v zadostnem znesku. v Od tedaj pa Združene države niso prejele nobenega odplačila, razun od Finske. Dvanajst evropskih držav sploh ne odplačujejo svojega dolga, katerega skupni letni obrok znaša nad biljon dolarjev, skujpni dolg z obrestmi vred po dosedanjem dogovoru ki je pogoden do leta 1!>*7, pa znaša skoro dvajsetkrat toliko. Da bo ta vsota v resnici plačana — in odplačevati bi jo morali dve generaciji — posebno še z ozirom na razne politične izpremembe do leta 1987, vlada velik dvom tako v tej deželi kot onstran Atlantika. Za nekatere kongresnike je zadeva zelo priprosta : dol-y/iii~ črez in po j ^ izhoda po Aziji. Kitajska križ — vsepolno lepe, dobre 'if tako polna, da ne ve kam z zemlje, v kateri se rastlinstvo! ljudmi. bahato postavlja z bogatimi' V Evropi je Nemčija, ki išče zakladi v naročju svoje matere/ izhoda, Italija si ga je pribo-Ko sem prišel v Ameriko, niso rila s silo s tem, da ie enostav-bili ljudje, zgradbe in druge no uničila Etiopijo, posebnosti tiste, ki so me opo-1 Koliko je pa manjših držav, zori le. Kot človeku iz dežele ki trpe velike krize samo zato, je bila narava tista, ki je pri- k('r »i zemlje. Kako se bo to tegnila moje oči nase. Ne veliki hribi in temni gozdovi — ampak rast vsega, kar je bilo na zemlji. V starem kraju sem leto za letom gledal naravo z vsem njenim rastlinstvom in vse je bilo tako majhno, piška-vo, pritlično. Tukaj pa vse tako bujno, živo, veliko kakor kup kopriv, ki so se zajedale v našo gnojno janioi Kasneje sem videl polja. Bil sem po raznih državah srednje Amerike — oh, to je bilo bogastvo. Koruza v starem kraju je moral imeti svoje življenje in svoje delo. Tako je bilo od nekdaj in do tega prehajamo zopet danes. Na kmetije z namenom, da bodo dajale profit, ampak ne da bodo dom in živ-Ijcnski poklic. Naša Amerika je do danes brez doma. S kakšno svetostjo in spoštovanjem so ljudje v stari domovini branili svojo lastnino, s kakim ponosom in zavestjo sta se ozirala gospodar in gospodinja v svoj dom. Ce bi bil kdo prišel in vprašal: ali prodaš? Ga ni denarja na svetu in ne profita, da bi se človek ločil od tega kar je podedoval po svojih očetih. A v Ameriki? Vsak farmer komaj čaka, da nabije toliko profita, tla se umakne. Kam? Po večini v mala farmerska mestica, ki so kopija velikih mest in vse kaj drugega, kakor primerna. Človek, ki je živel na stotinah akrili, se umakne' na en lot. Ce bi rekel: kupim nekje dom, koder nas ho več skupaj, atmpak tako. da bom imel vsaj v malem to, kar sem imel v velikem. Ampak ne. V ječe, da zija sosed sosedu j>od zobe. Čimbolj iščem izhoda iz sedanjih industrijalnih kriz, toliko bolj prihajam do prepričanja. da je edina rešitev porazdelitev prebivalstva po deželi. Reči je seveda lahko, ampak izpeljati to je velikansko delo, ki bo vzelo stoletja. Kakor niso mesta vzrastla v tednih, mesecih ali letih, pravtako se jih ne more porazdeliti, kakor bi človek rad. Človeštvo mora iz industrijalnih gnezd nazaj, odkoder je prišlo. Ce se to ne začiu Peter Zgaga S POTA Vil. Za danes par bežnih vtisov iz pitt-burške okolice. Pišem namreč iz Clevelaflda in zato si lahko predstavljate, kaj se to pravi. Petdeset tisoč Slovencev, slo venski domovi, šole iu cerkve, trgovine in najraznovrstnejsa podjetja; po cestah in ulicah slovenska govorica. Navzlic temu mi pa ni oble derspomin na naše ljudi, ki sem jih srečal v Library, Cannon j burgu. Moon Runu iu drugod. V naslednjem par srečanj, ki lelwle pred mojimi duševnimi očmi: Matija Guzel in njegova žena na Traveskvu, Pa. Že izza leta 1894 je naročen na Glas Naro da. Program tistega dne: nov sod vina je odprl, ona je pa klobasami postregla. Nedavno je obhajal zlato poroko. Oba sta še čvrsta in zdrava. Bog ji ma daj še mnogo let. V Cannosburgu, kjer je Pavle Pue ponoči v sladki ginjeno-sti z žveplenko cel vlak zašta pal in je moral za to junaštvo rešilo? Eno je gotovo: rešiti se mora. Ce izlepa ne, pa iz-grda, če s pravico ne. pa s silo. Zemlja je naravni dnlm človeški. Mesta je ustvarila trgovina in industrija. V preteklih dobah so rastla, danes postajajo jirecej odveč. Torej imamo večno valovanje človeštva : najprej po vsi zemlji iz kraja v kraj, kasneje iz dežele v mesta, danes pa je problem med nami. kako bi mesta zopet porazdelili med deželo. Ko to pišem, mi pride na mi- peljevati, bofrno imeli vedno več ,j(.S(.t dni sedeti, sem govoril a kriz in vedno več problemov.. Mrs Slapničar. ki je še vedno Industrija je vzela človeku j ni|adostna vdova, ima zalo polje in ga pritegnila v mesta.1 j,-^ ki je I>oro^na s tamkaj Danes ga ne rabi, ker A-lujotrgovcem Terčkom. Nje po vel,k, več,ni stroj,. In stro-!^ m ^ dve h6eri? hčeri pa jev ne bo mogoee odpraviti, bi bilo neumno. Pač pa jih bo tre bila k večjem do pet čevljev i sel izjava nekega učenega pro-visoka. Ko smo jo okop a v al i* fes o rja, ki je pred nekaj dnevi in osipali, so nam rekli: kjer [predaval, da se mora v naših ste po dve skupaj, eno izpuli,] državah en milijon farm izpraz-ker sicer nobena ne napravi j niti, ^ hočemo, da bo krneti j-štoka A v Ameriki? gosto, kakor dež, koruze po tri in štiri skupaj, po deset in več čevljev visoko in slednja z dvomi ali tremi štoki. Ne verjamem, da jo kje na napravi { Tako na stvo dajalo profit. Torej zopet profit. Se vidi, na kako oz-kom stališču čepi današnja dražba, ki meri vsak problem s prof i t oni. Idealno za človeka bi bilo, DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 $ $ 7.2* $11.75 . $23.59 M7.M . Din. Din. Dk Din, 199 299 399 509 Din. 1909 Din. Za $ $ 18.29 $ 44.99 $ 87.50 $174.99 $299.90 .. Ur 109 ... Lir 299 .. Lir 599 ... Ur 1999 .. Ur 2900 ... Ur 8000 KER BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOB1 ALI DOLI Ca laplaUJo reCJlh sneakor cot tfora] navedeno, bodtat v Hnarjm ali Urah dovoljujemo ie bolje pogoj«. KKPLACOLA ▼ AMIRlSUH DOUIJII $ t- Mata »Mlati..........$ $.79 $191— " - ..........$10.88 " " ..........118.— aaaaa" rt IILM $89.— - " ..........$8L89 Prejemnik dot* ▼ etarem kraju IsplaSk v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLK LETTER ZA PRISTOJBINO $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gin Naroda" $18 WEST 18th 91IUI NEW TORB. N. T. ba vkleniti tako, da bodo slu žili vsem in ne samo nekaterim za tisti vražji profit. Zemlja je danes največji svetovni problem in mi, ki živimo v Ameriki, smo skoro v zavidanja vrednem položaju, da je imamo več, kot jo moremo rabiti. Bes so danes slabi časi, ko prehajamo iz enega reda v drugega, ampak kaj je to s problemi, s katerimi se mora pečati cela Evropa? Zemlja povzroča tisti nemir in nevarnost novih krvavih vojska, zakaj kdor je rabi, jo bo ali dobil ali pa uničil samega sebe v boju. Kaj pomagajo vsi pakti in pogodbe, kadar pride na vrsto vprašanje želodca? Vzemimo samo slučaj naše Jugoslavije. Od zahoda preži na njo Lah, ki bi jo bil že dobil, če bi no bila naša domovina vodila tako spretne zunanje politike. Kako bo v bodoče, je težko reči. Da ne moremo nič dobrega pričakovati od Italije, pričajo utrdbe ob jugoslovanski Imej i in pa najnovejša poročila, da postavljajo nove tudi v Albaniji, ki je danes itak laška kolonija. Od severa so O^ri, ki bi radi nazaj, kar so iz^rubiji, potem so Nemci, ki se jim cede sline zlasti po slovenskih deželah, ker tvorijo most do morja. In potem jih je še nekaj. Na kratko: vsak ima dovolj velik golt, da bi požrl vse. Zemlja, zemlja, zemlja — to je danes problem, ki pretresa svet. In mogoče bo ta problem tisti, ki bo začel podirati politične meje. Kakor želi človek zase, da mu je odprt ves svet, tako žele skupine in narodi. To pa vodi do skupnosti vseh držav. Kdaj bo to doseženo, je težko reči, da pa smo na tem potu, potrjujejo proble»mi. ka-Itore imamo. Ne samo: zedinjene države Evropske, ampak ze-drnjene države vsega sveta. To je končna rešitev in do tega tudi pride, ee zlepa ne, pa s silo. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih drŽavak, i tudi že otroke. Se par let, pa bo že četrti rod. In Mrs. Slapničar mi je pri-povedo»vala: — Tisto, kar si ■ t Ihancih pisal, pa že ni bilo res. Jaz sem Ilianka in vem, kako je bilo. No, tako je bilo: —■ Sedem Ihancev se je na ovseni plevi prevažalo po Bistrici Vsak je imel slamnik na glavi. Pleva se prevrne. In kaj misliš, kaj se je zgodilo? Slamniki so se potoipili, 111 a ne i so pa na površju ostali. Vidiš, tako je bi lo. Povedal sem kakor sem sli šal. Habjanova žena v Brooklv-nu naj ne bo huda name, pi i jatelj Lojze v North Bergen naj pa za dobro vzame. Vesel sem pa, ker vem, kak sni tiči so Ihanci in kakšna slamnike znajo delati iliansk ' žene in dekleta. Frank Yorman je obujal spomine na davna leta: — Pred 27 leti sem odprl majno v Moon Run, Pa. Dolgo je že tega, kaj ne? Zdaj sem že v letih, pa me ne skrbi, ker imam dobre otroke. Vidiš, to je pa moja žena. O, dolgo, dol go sva že skupaj. Poročne no< či se pa še praiv dobro sporni' njam in jutra po poročni noči. Na stolu pole.^ postelje so bilo moje hlače. Gledam in gledam hlače in izbleknem: — No, kdo jih bo oblekel? Ti ali jaz? — Globoko se je zamislila in se ni mogla oločiti. Slednjič me pa vdano pogleda rekoč: — Kar ti jih obleci. — Tako se je zgo dilo. Vidm, še danes jih nosim Helena Robič se je ob pogle du name pregrešila s svetopi semskimi besedami: — Sedaj pa lahko um rem, ker so Petra Zgago gledalo moje oči... (Dalje prihodnjič.) u G L~A 8 NARODA" New York, Thursday, May 21, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33 Kulturno zgodovinski pomen Ohrida. V zgodovinskem pogledu jelšo v centralnih delih Balkana Ohrid eno najzanimivejših mest I razširjali krščanstvo. v naši državi in je kot nahajališče številnih umetniških o-stalin, pa tudi kot skrajna turistična točka na južnem koncu države, še danes eno naj-privlačnejših izlet i m" pri nas. Ohridsko jezero, ob katerem leži, spada k najlepšim vzhod-no-evropskiin jezerom, pa ima tudi skoraj največjo 348 kvad. kilometrov) površino. Prav za prav je Ohridsko jezero visoko ležeča tektonska kotlina (695 m nadmorske višine), ki jo oklepajo visoki gorski grebeni (čez 2()0() m) in torej spada v vrsto planinskih jezer. Zato ni čndno, če je bil kraj okrog jezera že tako zgodaj privlačen in je bil naseljen že zdavnaj pred doselitvijo Slovanov na Balkanski polotok. Današnji Ohrid leži na strmem grebenu, ki moli v jezero. Sledovi starih naselbin Ilirov in Rimljanov so malo bolj v stran, na višjem hribu in njegovih podnožjih, so pa najstarejši iz VI. stoletja pred Kr. V neposredni okolici je znano najdišče Gorenci (Trebenište), o katerem je bilo v časopisih že pred leti, ko so se izkopavanja vršila, precej govora. Že v IIT. stoletju pr. Kr. je bila Tia mestu današnjega Ohrida naselbina Lihnidos, ki so jo leta 168 pred Kr. zasedli Rimljani. Mesto je bilo bogato in pomembno predvsem glede na trgovino, ker je ležalo na znani rimski čczhalkanski cesti Via Kgnatia, ki je vodila iz Drača v Solun. Tz legende vemo, da je antio-hijski škof Erazem, okrog leta .'100 po Kr. širil okrog Ohrida krščanstvo. Baje je bil on tudi prvi ohridski škof.' Zgodovinsko verodostojne podatke o cerkvenem življenju v Ohridu pa imamo že iz V. stoletja. Leta 449 se namreč v Tahnidosn omenja škofovski sedež, kasne-.ie pa tudi škofa Antonius (449 —459) inLaurentius (497). Takrat se je po mestu tudi jezero imenovalo Lihnidsko (Belo). Tudi v življenjepisu sv. Xau-ina piše "... satvori si mona-stir na isliod Belago Ezera" (episkop Marko). Naseljevanje Slovanov na Balkanskem polotoku je posebej vplivalo tudi na spremembe v Ohridu. Posamezne skupine Slovanov so od IT. stoletja pa ]»otoni skozi več ko tri stoletja vdirala na bizantinsko področje in postajale iz desetletja v desetletje vplivnejše. Tako je slovanski element počasi preplavil ves Balkanski j>olotok razen najjužnejšega dela, kjer so se še vedno obdržali Grki. Tudi daiianšnji Ohrid ni ostal brez njih. Že skoraj smo videli, da je bil grški T/ihnidos, poznejši slovanski Ohrid, važno cerkveno in kulturno središče Slovanov. Malo pozneje je postal IKmieinben še posebej kot pribežališče Metodovih učencev, ki Za Metodove učence so nastopili po Metodovi smrti (885) v Veliki Moravski težki časi. Državna oblast jih je začela preganjati, pa so si morali iskati zatočišča drugod. Bilo jih je krog dve sto. Najznamenitejše (Klement, ki ga srbska in bolgarska književnost pišeta Kliment, Naum, Gorazd, Lav-rencij) so potem, ko so jih izpustili iz ječe, pregnali čez mejo države. Podrobnejše podatki1 o tem lahko najdete v uvodu dr. Fr. Grivca v knjigi "Ži-tja Konstantina in Metod i ja*' (Mohorjeva družba, 1936). Večinoma so potovali proti jugu. Najznamenitejši sv. Klement. je dopotoval skozi Belgrad v Bolgarijo in se naselil s svojimi učenci v Ohridu. Nekateri navajajo, da se je krog sv. Klemen ta zbiralo 3500 učencev in duhovnikov, na obalah Ohridskega jezera pa da je ob času procvita slovanske cerkvene POULIČNI BOJI V PALESTINI m časa v Vodena, pozneje v Me- i glcnu in Prespi. Po smrti sv. Klementa in sv. Nauma so njuni nasledniki marljivo nadaljevali začeto delo. Vendar je po Samuelovi smrti Bizanc počasi uničil slovanski patriarhat v Ohridu, ira ponižal v nadškofi-jo, ki je ostala potem več ko 700 let (do I. 170 cerk-1 „,_ ^ 1 1 . „ . , va, kapelic in samostanov. Razen sv. Klementa je bil posebej delaven njegov brat sv. Naum, ki je prišel v okolico današnjega Ohrida preko Benetk. Tu sta začela z intenzivnim misijonarskim delom. Že iz zgoraj navedenih številk se jasno vidi, da je Ohrid tisti čas |»ostal središče cerkvenega in knltur-no-prosvet nega dela med Slovani na Balkanskem polotoku. Saj sta njuni imeni še danes vidni v književni zgodovini Srbov in Bolgarov. Ti in oni ju smatrajo za začetnika svojih književnosti. Sploh je bil Ohrid po njunem prihodu ccrkveno-kultumo žarišče za ta del Balkana. Odtod se je razširjala slovanska pisava (cirilica), pa tudi slovansko bogoslužje. Zato pomeni Ohrid v resnici zibelko slovanskih kn jiževnosti na Balkanu, pa je nazadnje razumljivo tendenca tako Srbov kakor tudi Bolgarov, ki oboji hočejo iineti sv. Klementa in sv. Nauma zase. Tako pomeni X. stoletje proč-1 vit slovanske cerkvene in kulturne samostojnosti v osrčju Balkanskega polotoka. V O-liridu je osnovana slovanska škofija, kateri je bil prvi škof sv. Klement. Bogoslužje je bilo narodno, slovansko. Knjige, ki so jih rabili in potem Še razširjali, so Metodovi učenci prinesli s seboj z Moravskcga. V okolici Ohrida so organizirali tudi šolo. Sv. Klement je zgradil samostan sv. Pantelejmona, v katerem so ga pozneje tudi pokopali, sv. Naum pa je na južni strani jezerske obale postavil drugi samostan, posvečen sv. Arandjelu. Olirid je doživel največji razvoj pod Samuelom (97GG—10014), ki je dal Slovanom samostojno cerkveno upravo in uredil v Ohridu patriarhat, dočim je bilo prej cerkveno središče Slovanov nekaj škof. Njegova največja zaslu .jga je poleg organizacije cerkve in šole še ta. da je postavil začetke slovanske (za ene bolgarske, za druge srbske) književnosti na t nI ne temelje, na ka- Gornja >lika nam kaže prizor v Jafi tekom bojev med Arab ei in Židi. Dopisi, Brooklyn, X. _Y. Vsak dopisnik skoraj začne tere so potem njegovi nasledili- najprvo z delavskimi razmerami "krog Ohridskega in Pre-|mi, katere so kakor razvidim španskega jezera trdno zidali. iy dopisov iz raznih naselbin v "Sojeno mi je med temi na;(.m priljubljenem listu Glas divjaki živeti in delati. Doklej xaro,|a? }M,ij p(),i „ir-lo. Bilo tako, o cesar?" j h{ SrVcda čudilo, ako bi bilo til- Kako mogočna je bila za Sa- kaj |M,jj-,. v tem oziru. dasi se muela in še nekaj časa potem lia^a velikanska ne\worška na- ohridska nadškofija. lahko vi-dimo iz števila podložnih škofij. Naslov nadškofije je dobil dotedanji patriarh 1. 101«. To leto je imel 17 podložnih ško-| fij, dve leti pozneje pa celo 29. med drugimi celo raško (ob reki Thar) in sremsko. Se v XVT. stoletju se je ohridska nadško-fija imenovala administrativno "Sveta in velika cerkev p»*vojustinijanska." Tone Potokar. CIGANOVO ZLATO. V vestfjilski vasi Doehrenu sta se preevo-igra "Srce in denar'*, ker se igralci od-nosno pevci prav pridno nče. da l»odo svoje vloge izvršili kar najbolj mogoče dobro. V nedeljo dne 7. junijpa, pa nam bo priredilo Slov. pev. društvo "Slovan" svoj Piknik, in sicer v Emerald yarku v Glendale, T,. T. To bo prvi Piknik, v letošnji sezoni v naši ii Naši Najlepši Kraji" ZBIKKA slik, ki jih vsebuje ta knjiga je enih najlepših, ki se jih morete predstavljati. Slike so iz vseh delov Slovenije. Fin bakrotisk prinese in dobrem papirju izrazite lepote naših najlejiših krajev. Vemo, da ne bo vam žal za dolar, ki vas stane ta lepa zbirka 87 slik. Naročite to knjigo se danes. Vzbujalo bo v Vas mnogo veselja. $1 KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST I8th STREET, NEW YORK naselbini, ter bo obilo užitka za vse. Sodeloval bo tudi na tem Pikniku Mladinski tamburaški zbor. Dasi se uče žele, mislim, zadnjih par let, pa takt) lepo igrajo, da bi jih človek poslušal prav rad vsak dan Seveda gre zasluga našemu vr-I«»iiiu znanemu rojaku Mr. I. Gerjoviču. Vsa čast Ti Jolin! Rabili bi več tvojih posnemal-cev v enem ali drugem oziru. Zdaj pa pridem na glavno točko, da se ne bo dopis preveč zavlekel. Včeraj sem bil povabljen kakor tudi več naših rojakov in njihovih boljših polovic na "olicet" k znanemu našemu rojaku Joevu Turk v Brooklynu. Poročila se je njegova hčerka Mary, ki je vzela rojaka iz Kočevja Mr. Alberta Kempel. Nevesta je bila rojena v Podpreski. okraj Kočevje. To je bila 44svatba" da jaz je ,še nisem imel priliko videti ali biti navzoč. Vsi smo bili zelo veseli ter se zabavali do ranega jutra. Vsega je bilo v izobil ju, lahko rečem, v preoz-obilju, bodisi pijače ali jedače. Kaj takega še nisem videl in toliko naših rojakov skupaj. I "Videl sem takoj, koliko imata prijateljev Mr. in Mrs. Turk, kakor tudi mladoporočenca. Za ples na nam je igral poskočni-ce in razne vrste drugih plesov naš znani priljubljeni rojak Mr. Joe Žigon. Ta je pa res pravi 'mojster v tem oziru. Slišal sem ga bil že poprej par-krat v Slov. Narodnem Domu, ali sinoči je pa menda še nalašč bolje igral kot po navadi, ker smo bili na "ohceti." Najbolj mi je pa ugajal takozvani 44po-vštertanc". Udeležili so se ga skoraj prav vsi navzoči, kdor je le mogel blizu. No, tako je prav, da se je tudi muzikonta razveselilo, ter da se bo tudi on z veseliem 44spominjal" te ohceti. <%is je prišel, morali smo se ločiti, stisnili smo si v roke ter ugibali, kateri, odnosno pri "katerih " se prihodnjič snidemo v sličnem slučaju. Zares lepo je bilo, ter mi bo ostalo ter prav gotovo tudi vsem ostalpm navzočim za vedno v spominu. Torej Mr. in Mrs. Turk, prav iskrena hvala, za vso tako lepo postrežbo. Vama, novoporočenea, pa želim obilo sreče v blažene zakonskem stanu! Poročevalec. Girard, O. Poročati moram zopet nekaj veselega iz Girarda, namreč dne 23. maja priredimo veliko zabavo in ples, in obenem koncert. Koncert priredijo pevsko društvo Slavček iz Fanrel-a, Penna. Cisti preostanek gre za slovenski dom. Pevci so nam ob- IVABILO NA 5. OBLETNICO Prosvetnega 6 6 Društva V NEDELJO, 24. MAJA, 1936 NA ST. MARK'S PLACK, NEW YORK CITY Najzanimivejša točka bo spevoigra: "SRCE IN DENAR" Začetek ob 5. popoldne. Vstopnina 40 centov Za .obilno udeležbo se pri poroča— "BLED" Iz Jugoslavije. KAKO 2IVE KMEČKI DELAVCI V BAČKI Poljedelsko delavstvo v okolici Srbobrana v Bački je skoraj polnoštevilno stopilo v stavko. Spor je nastal na nekem veleposestvu. Bogati veleposestnik je razglasil, da potrebuje 200 sezonskih delavcev. Zglasilo se je nad 500 ljudi. U-pravitelj med toliko množico ni maral izbirati in je vse od-podil, ker so že njegovi prijatelji in znanci izbrali za delo svoje ljudi. Odpravljeni delavci so v svoji ogorčenosti pozvali delavce, zaposlene po okolici, naj v znamenju vzajemnosti zapustijo delo. Odzvalo se je nad tisoč delavcev. Množica stavkujočih kmečkih delavcev je naglo naraščala in v Sr-bobranu se je zbralo nad 2l pol milijona strupenih kač. V istem času pa je zaradi kačjega pika vendarle izgubilo življenje 40 ljudi in nad 10 tisoč domačih živali. V Bosni in Hercegovini se udejst-vujejo tudi razni čudodelni zdravniki, ki na najrazličnejše načine zdravijo žrtve kačjega strupa. Prof. Zaplata je izjavil, da taka zdravljenja za znanost ničesar ne pomenijo, dokler čudodelni zdravniki ored strokovnjaki ne demonstrirajo svojih metod. KRIZA DALMATIN. SKIH TOVARN CEMENTA Zaradi sankcij proti Italiji so je močno znižal izvoz cementa iz primorskih tovarn in ko so tovarne na]x>lnile svoja skladišča, so začele zmanjševati svoj obrat in odpusf-ati delavstvo. Tovarna "Dalmatia" v Sočurcu ji* n. pr. reducirala o-brat na eno tretjino, preti pa nevarnost, da ga bo popolnoma ustavila. Tovarna "Salonita" na Majdami je tudi močno skrčila svoj obrat in je v njej zaposlenih samo še 150 delavcev. Jugo Slovanska K at. Jednota Je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih društev In šteje nad 20,000 članov v obeh oddelkih. Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J., :: :: ELY, MINNESOTA OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" teb K i: Ss^g&ji "GLAS NARODA New York, Thursday, May 21, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.STA 5 POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA » 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI i IGRE : 1!;i1 :i|iJiiii|i||llCsU/3llllllliilllllllt&\f/fllM .....IllllillCW/ailllill^^^ S 3 š Romani... ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karikatura iz minulosti .......................................... BEAT1N DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ........................................... Poleg Pavline Psjkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejs-tvcivala v slovenski književnosti. Njeni razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 153 strani. Cena .................................60 Kratki- povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, ronian. spisal Juš Kozak. 11« strani. Cena .................................................... Hainan je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno nn|»eto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z naiietostjo čltai do konca. BRATJE IN SESTRE V CiOSPODU Spisal Cvetko Golar. 155 strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kakor bas Cvetko Golar- ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .30 Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. IV kdo jMtzna Dolenjee iu njihovo du5o. Jih in »zna Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrej/kov Jože. 92 strani. Cena ................ -35 psevdonimom "Andrejekov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opijati življenje, ki j;a je doživljal Ob Čitanju njegovih povesti se vsak nehote spomni na staro domovino DAIJMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena .......................................................35 To [ mi vesli, vzete iz življenja na.-ih Dal-uiatineev: kako s<* vesele in Žalost e, kako rl-I viri jo, ljubijo in snubijo, ltesuičen čar našega Juga veje iz njih. DEKIJ^ ELIZA, spisal EdmonO de Coneourt. 112 strani. Ona ...................................................... (Vneourtova tlela so |a>lna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijib nekateri so mojstrsko | toda nI «n ima človek med branjem vtis. da |Nisame*ne o*elK- sedijo kraj njega iu kramljajo ž njim. DON KI HOT spis»l Miguel Cervantes. 158 str. Črna .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je m* vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. .40 DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena I)ve čtrlel enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". < i| k' sta mojstersko za vršen i. kot jih more završiti edinole naš nežno-čuteči Meško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasefc. 182 strani. Cena ................................................ Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ol» čitanju se mu l»o odprl povsem nov svet, poln ueslutenlh dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena ltoman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezsinlmiv in odkriva či.«io novo strani človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMCKSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena ...... Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je i«esem ljubezni iu zvestobe. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... .60 .€0 .45 .50 .70 .80 GOZDOVMK. spisal Kari Mar. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ............................. .75 Spisi Karla Ma>a so znani našim starejšim čilateljem. Marsikdo se siiominja njegovih romanov "V padišahovl senci", "Vlnetov", •*4ut" itd. Dejanje "|»ezinka pa vidimo, kam privede človeku življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI <",. z v. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega lira I a in cela vrsta drugih njego-\ih nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so fill skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ........................ .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove naj»ovedi so se vresničlle. Preti dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisat L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Al*-sevec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena ........ .60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo In življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-šl joslali v šole, kjer se je vzdrževal s lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do gole ter si slednjič priboril v Življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob Čltanin se bo moral Sta-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa .....75 Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — '*Za<*nji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*. LA BOHEME. Spisat H. Murger. 402 str. Cena..JO Knjiga opisuje H vi jen je umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga ie svetovno znano delu. LISTKI, (Ks. Meško ^ 144 strani............ .7t LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena M Skrajno napet roman Iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jean de la Hira, 292 strani. — Cena-----1 Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čita telj ae mora nehote čuditi bujni plsateljivl domlšlji- MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett 193 strani. Cena ---------------------------- Globoko znsnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MILIJONAR BREZ DENARJA spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena --------------- 75 Do skrajnosti napet roman Iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-a nop i sec poznan po celem svetu. MIMC ŽIVLJENJA, spis^ Ivan Cankar. 230 str. Cena .88 MLADA LETA. (Jan. r:. «rek), 188 str....... .60 MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ .50 Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in si<*er v času, ko so bili 1'eharjanl povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijib d use v n ost opisuje, so pristno slovenski in opii njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.5« Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOIAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ..........35 Junaki te«a romana hhidijo in tavajo skozi temo življenja. Vzi»enjajo se kvišku, a sredi jH>ta omagajo. NA KRVAVIH FOLJANAH, Matičič, s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS, spiral Anton Novačan. 224 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš. ............ Knjiga vsebuje dvanajst i»ovestl pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ................—..........— Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne". .50 .4f .70 m .70 RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena V Širokem štilu zasnovan avanturističen roman -znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito finest, da mora Čita-telj nehote z napetim pričakovanjem Citati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Kdmont de Concuort. 239 str. Cena Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ........................................................... -75 .40 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar strani. Cena .................................................. 87 .60 BUDO BREZNO In drage povesti, Erjavec. 7» stranL Cena NaS iaboren pripovednik in posnavatelj na-savo nudi čltateljn lepoto naSib krafev ln roatt ta BvUenja naHfc UodL opisi.. . PESMI V PROZI, spisa* Cbas. Baudelaire. 112 strani. Cena .......................................................80 Verna slika i»estrega vel ikomest nega življenja iu Kiiominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ........................—........................... .60 To je satira na franmske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v Bvoji zabavljici. PLAT Z\ ONA, spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .40 Poleg naslovne r »o ves t i slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, na^Teč ''Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. jCO "Med Padarji in Zdravniki" ter " Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je i»oscbno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 1!4, druga i »a 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) _______ 1.25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 stranL Cena M V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic is nasea* domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 stranL Cena -------------------------------------------- Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njeeove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. ..j MATERINA ŽRTEV. 24« Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Gena........ SANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena----L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malcme.ščana, oficirja, Študenta, Žida, žensko v okviru družine ln samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 stranL Cena ...............-.............................. -3® Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem ZapadUk Ptstre slike iz indijanskega in pl-jonirske'^a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki Je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena................................................... -50 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 stranL Cena .......-..........................—...... -35 SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spinov znamenitega angleškega pisatelja. Komaii je izredno zanimiv ihj svojen« stilu, po svoji fantastični vsebini, ih> svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZEVICI, spisal Peter Bohinjec. 84 Btranl. Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice {»ogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi Človeku, da ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 stranL Cena.... .60 Osem {»ovesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naš mojsterski pri{>ovednik nam nudi v teb dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena _______________________________________________ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno ln natančno. Vsaka mati bi morala čltati to knjigo, kajti to je izfioved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA spisal dr. Fr. Betela. 176 stranL Trdo vezana. Cena_______________________ 1.20 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter Izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90 PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ---------------------------------- Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovin.") doseže tudi povest svoj višek. M PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 Mojstersko delo slavnega roškega plsatelta. Cena J3& PRIHAJAČ, spisal Fr. DsftsKa. 157 stranL Csfta Kakor vse Detelove povesti. Je tudi ta vzeta is našega pristnega domačega Življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 PRODANE DUŠE, Likovtt. l«t sir. Cen M Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti s našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, 84 stranL Prgeovori. eseji in misli siavnegs indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran- Osna---- Posebno zanimanje vshnja ta povest po svoji aktualni vsebinL ki rasnotrivs pereče moderne probleme ln posega t dnueem dnin v vojno In povojno dobo. .75 JS5 TARZAN, SIN OPICE. 302 stranL broširana .90 Pisatelj Edgar Bice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred nJim Se noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, tudi od- rasle. TATIČ. spisal France Bevk. Tria vez. 86 str. Cena .79 Na5 izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih Je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard KeUermann. 295 str. Cena L2i Globoko pod zemljo vrtajo orjaSkl stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se carivajo vedno globlje v osrčja semlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev Je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja lnžinirja Allans ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, sptsaln Marija Kssetova. Trda ves. 51 stranL Cena------------------ Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki Jib pre. veva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega Brca, o ljubezni, o sorodni* dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Gena.. -Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevae*. 451 strani. Cm------------------ L» To Je mojstersko delo v svetovnimi literaturi a nefitetlml zapletijaji In nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čltatelja, U ga vame v roko. V GORSKEM ZAkOTJU, spisal Anten Kader. Zanimiva povest ia prejšnjega stoletja. \ METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............L— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v inetežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoi način. VRTNAR, spisal Rabinclranat Ta ft ore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........6» V knjigi je vsebovana globoka mlrn« modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .53 Zanimiva povest iz časov prekršeevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler pa ne prečitn «lo konca. — Poln naj never jetnejših dogodivščin in za-pletljajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičič. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna trj* vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinske^a. Preinka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milanskega "Mladih zanikernežev lasiui življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil l>. J. za Ljudsko knjižieo, obsega .'17S strani, in je jako zanimivo pisana povst Cena .......................................75 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Uostojev- jevski. I. DEL, strani, II. DEL "11! str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-n ozn a nem romanu sliko življenja /-uskih jetnikov takozvanili katorgah, utries.»i>. i»t.iii-Skili taborili v Siliiriji. ZLATA VAS. spisal Fr. Malovašir. 13fi stran«. Cena .60 Poučna in krat kf-časna povest i z, kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj strani. Cena ..1.25 Najslavnejše d»-li» slavm-ua ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnost i zločiin-a kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80 Broširana.............till Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil 'brata'"; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI. 368 strani. (U. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimharskega, ki je izgledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska iwvest prav n|č ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitat^lju. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi*. 229 strani. Cena .................................................... .75 Koman iz krvave l»osenske zgodovine. Boji s Turki: skoro neverjetno dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosaueev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena .................................................50 Vsekoz zanimiva i>ovest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena .....................................................60 Najboljše delo ustvarltelja modernega detektivskega romana, v katerem ^ra Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... Naročilom je prilQziti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po L al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. "GLAS NARODA" New York, Thursday, May 21, 1936 j KRATKA DNEVNA ZGODBA ^ SKRIVNOST MORSKEGA DNA F, J. WE1NRICH: SIMON, KI JE POMAGAL KRI2 NOSITI Kaj kričite, ko divjo zveri! Ali no privosrito toinu krvavo- Ije. Noben vojak to ni pognal čemu, i žiš v obraz, ti hudičevo seftne,! mo^o! brati, kaj jo na tvoji tab-kaj mi namiga vaš z bičem, za-hi, Jezus i z Nazarota, in bi spo-. •kaj za pove« hi ješ, da naj pri-1 znal tvojo krivdo. Tam prod dom bliže? Kaj hočeš od me-1 sprevodom jo nesejo. Ali je ne? Kaj? Jaz naj bi temu člo-■ tista velika, srednja, tvoja? Kaj veku pomagal križ nositi? Kdo'pa jo zapisano na njej? To jo pa je na smrt obsojen — ali j tudi skrivnost zame, a ta me ne sem jaz ali je tale Jezus iz Na- skeli tako, kakor tista, ki je v zarota? Zahtevam, da vprašate Pilata, ali moram jaz, ki nisem ničesar zakrivil, pomagati zločincu nositi križ? Kaj me brigajo vašo postave! Tu ni vojna in ne morete me rekviri-rati kakor v vojni, da naj valm pomagam! Pustite me! Sem sam zadosti truden. Kmet sem in som stal v pekočem soncu na njivi in som razkopaval zemljo, da bo k.ij rodila in boste vi imeli kaj jesti! Le kako morete kaj takega zahtevati od mene? Ali ne vidite? Los križa je okrvavljen in sedem dni bom n< čist in ue bom 'moirel obhajati velike noči in svoj živ dan,, notri do smrti, boni v sramoti, če si bom naložil na rame križ iz-ohčenca! Stran z bičem! Ne tepsti, ne tepsti! Saj ga bom nesel, saj bom storil, kar ukazujete! S« m > križem in hajdi! Stran izpred oči ljud moji sramoti. Zakaj -o ne gremo? 'Seveda, brez tega Jezusa i z Naznreta ne smemo odtod. Co boste nanj pozabili, ste pač torej, da bi mene prisilili, da prevzamem njegovo vlogo. A Slednjič gremo vendarle da-j noga trepeta ne čutim več skozi los. (V bi ne videl, kako jo njegova glava obrnjena k tebi, še zdaj obrnjena, ko smo šli že mimo, pa bi mislil, da si rodila srce iz kamna! Zdaj smo že naprej. Nič več ne sliši naših korakov, ki zamirajo v pesku. Toda drugi, hujši koraki, koraki muke najstrašnejšega trpljenja bodo pri-topotali skozi ozračje k tebi in ti bodo štrli srce. Boži, boži, ti pravim, preden bodo zadone-li udarci s kladivom! In tako zares nosim križ. V stopinje izobčenega in na smrt obsojenega polagam nogo in požiram prah. ki ga dvigajo nje- tebi skrita in ti dajo moč, da stopaš molče in brez tožba naprej, ko si sam vreden vsega usmiljenja, pa imaš še usmiljenje z drugimi! Nekoma pomagam ne-ti njegov križ, a ne vem, kaj j«1 zakrivil; grem pred Od lota 1923 do 1!>27 je morila in preiskovala dno Atlantskega oceana ladja **Meteor", katera je premerila ocean. Sedaj so učenjaki, ki so pri tej ekspedici ji sodelovali, izdali poročilo o tem svojem delovanju in uspehih. To poročilo nam sedaj nudi docela nov vpogled v globočino Atlantskega j .oceana ter nam dokazuj«*, da so morska tla vendar Ie drugačna kakor pa smo včasih mislili. Poprej so ljudje večinoma mislili, da je morje spravljeno v nekakem čebru. Sedanja do gnanja pa nam velo, da to ni ros, alrnpak, da jo morsko dno prav tako, kakršno so tla suhe zemlje. Morska tla so namreč prav tako razvita na vse strani ter navzgor, kakor suha zemlja. Vse oblike, katere vidimo na suhi zemlji so tudi na dnu morja. Kar so zlasti tiče Atlant- Pota Ljubezni R o m a n gove opotekajoče se noge in nisem zato nič nejevoljen nanj. I skega oceana, je treba poveda-Rama me boli. a ne tožim. Son-, ti. da se po njem od severa pro-njim in imam svojo glavo ondi.jce me žge, žejen sem, muko moj ti jugu vleče gorski hrbet, ki so kamor jo bo on kmalu v smrti j trpinčijo — a ne preklinjam, j docela sklada s črto, katero do-nagnil, pa ne vem. kdo je ta člo-j Kdo «l<»l:i to. da som tak, kakr- j la levropsko-afriska obala na vek. Kako je križ težak! Dva Sen je Potrpežljivi pred menoj! tej in ameriška obala na oni ga nosova zdaj in jaz, ki sem Saj stopam po njegovih sto-.drav in krepak, som tisti, ki j pinjah. kakor bi mogel biti vzdihujem! Ko bi vsaj mogel drugačen ? Še nikoli nisem no 52 »brisati not s čela! Ne un o rem •ie "t i ob i se -preletavajo uad njim. lahlji hodijo tod, grobarji čakajo tu. Kdorkoli je ondi, bo vedel, ne da l»i videl teh naših k rižev, da se bliža obsojenec, strani. Na obeh straneh pa ta gorski hrbet pada v veliko ravnino. ena se vleče proti Kvropi in Afriki, druga proti Ameriki. Najvišji vrhovi tega pod- sil takega orodja, kot je to. Dozdeva s«- mi, ko da me posvečuje, ko da bi s svojim trudom morskega gorovja pa so otoki, malce pripomogel k velikemu j ki se vidijo iznad morske gla-d "Vera, govoriš tako, da bi me potolažila. Popolnoma poznam tvoje plemenito srce. Daj Bog, da bi mi bilo še usojeno, dati ti vse pra-viee. ki ti pripadajo in ki jih zaslužiš, angel moj." " t -pani. Toda no zatemnjuj lepe sedanjosti z bodočnostjo. Bodiva vesela! Nepopisno >e veselim današnjega izleta in na četverovpre-go. Egon, poj diva in -— smehljaj se!" Storil jo tako; poljubila ga je na obe očesi, potem se je okrenila, kajti oči so se jej zmračilo. Za mizo pa so se že zopet razjasnile in razbistrile. Bila je tako vesela, da se je celo Dernliof razživil in je postal zgovoren. Knez je bil miren, ali vendar ves prožet srečo, ker je bila poleg njega ona. "Kadar izpiješ svojo kavo, pa pojdemo, ljuba Vera. Tri je ura." Šla jo v njegovo delavnico, kjer je pustila klobuk; on jej je sledil in jej zavezal pajčo-lan. 4 4 Tesneje, Egon — prosim, še tesneje, prav tesno!" "Saj ne moreš premikati ustnic, otrok!" "Poizkusi!" Smeje jo je poljubil skozi pajčolaii. Objestno so jo tako igrala ž njim še nekaj časa, potem je dejala: "Sedaj vidiš na moji razuzdani koketnosti, da sem nepoboljšljiva. "Resuično, ogorčen som! Ali si sedaj goto- bol j nežno bi ga pa že mogli | ki so ga bičali; zakaj, steber vzdigniti, boli nožno! Zakaj hodi z nami, drugačen steber,,je zame Čast; kar je za vas pre- ga pa cefrate kvišku, zakaj ga I; i je te ? O, vi, ki sto vajeni >a-me krvi! frleda me: Jezus iz Nazarota me gloda skozi kri in solze. Veje njegovih oči so dvigajo ko peruti in izpod njih stopa pogled, kakor bi angel iz Najsvetejšega stopil iz templja. Ves ognjen in ves zlat. On, ki bi se moral smiliti, vsem stvarem na z.Hmlji, me ghnln, ko da bi od njega prihajalo vse usmiljenje! Ali vas še ni tako pogledal, kakor je mene zdaljo ? Ali je ta pogled, ki more spreminjati srca, pred vami pritajil? No«Vm vas tega prositi, toda — če bo mene zadel bič liafmosto njejnt — ne bom niti z očesom trenil in bom vesel,, da bo imelo njegovo krvavo telo eno bolečino manj. Da, ve ženo iz Jeruzalema, ki so jokate radi njega in si trkate na prsi; tudi jaz se pridružujem vašim tožhahn! Ne mislite, da sem nem; moje srce ječi in toži ko vaša usta! ko tisti Gospodov iz plamenov. Beleebubov je ta steber, plešo in brenči, saj je sestavljen iz muh in mrčesa . . . Zakaj jo mož bolečin nenadoma v/trepetal? Skozi los občutim. Glavo obrača. Ta kretnja kar življenje vi i je v križ, trnje so zvija ko kača zaloga. Kam gleda ? Ali ga je groza in Tie mara gledati na Golgoto, na ta hrib, ki je podoben lobanji in ki bo tista posoda, kamor bo izlil svojo kri? In kdo kleči ondi kraj poti? Ženska je, skoraj ko dekla; dekla, ki jo ko kraljica! V prahu leži. Njena bolečina jo tako silna, da j«* še v obleko prešla; vsa je zavita vanjo, ko v divji morski val obrežja iz Ki-rone. Nemo izteza roke, resnično, tako iztezajo matere svojo roke po sinovih. Toda oči njenega sina no morem videti. Ali lejanju, ki bo preijrngnčiloi dine. To so mod drugimi oto-!va> ^.rce moje. vet, kakor je tudi nrodrugačiloj ki: Azori (stranski vrh) otok j "Pardon, Egon, svojega biča nimam." sem. o vojaki, - St. Paul, F/scension, St. Helena J "Sedaj i»a išči, zvesti suženj! Mar si ga i-prisilili v to J Tristan da Cunha, Grugh in mela, ko si prišla sem k meni ?" "Mislim da, ali videla sem samo tebe." "Ta izgovor ne velja. Oh, glej ga, tukajlo na tleh jo poleg pisalno mize. Sedaj pa naprej, ljubica!"' "Pardon, Egon, mojo rokavico." Glasno so je zasmejal. "Ti, poredni otrok! K sreči so tu na etaže ri. A sedaj končno vendar lahko greva:" Hudomušno ga jo pogledala. "Ako no začnova iznova —" "Iskati? — Za božjo voljo — jaz no poiŠčem ničesar več." "No — poljubljati so." 44Ti sladki škrat, pozneje! Sedaj pojdi, zidano volje si danes." "Da, da, zelo sem srečna!" mene. Srečen da so me vaši bič srečo! Blažen sem, da smem prenašati to trpljenje! Srečen sem, da ste mi naprtili to sramoto! Kar na križ napišite. č<> hočete, »le, sem ga nosil tudi jaz! Napišite mojo sramoto na križ z večjimi črkami, kot je napisana dozdevna krivda njega, ki je izkrvavel — vsi, ki bodo šli mimo, naj to vodo! Zakaj. kar je za v;^ sra'mota, t° Tristan da Cunha, Grugh Bon vet. Na oni strani ravnika pa preseka gorovje nekak žleb v višini rta Palmas-Bahia. Ta jarek čez podmorsko gorovje so imenuje žleb Romauche, po ladji "llovtranehe" katera je leta 1SS2 prvič tukaj morjln morje ter ugotovila to podmorsko zarezo v morskih tleh. klHstvo, to je zame blagoslov in milost — a sam no vem, zakaj . . . ANEKDOTA hiši svojih staršev. Natakar jo takoj razumel, ko jo začel Shaw bodo svojo mater manj obdari- glasno doklamirati: "Ognnno kot so meno? Tvoj sin — o tako mirno nese križ! Nobo- Ta nova dognanja nam razlo-žo tudi skrivnost morskih tokov. Morski tokovi se ravnajo po podmorskem gorovju. Ta dognanja pa nas vnovič spominjajo na pripovedko o deželi Atlantidi, o kateri pripovedujejo že stare grške pripovedke. Nekoč v sjvi davnini se je baje v morje pogroznila lepa dežela, katera se jo imenovala Atlantida. — Omenjena ekspedicija je na podlagi merjenj izdelala tudi nov zemljevid podmorskega sveta. Ta zemljevid nam razločno kaže to deželo Atlantido. Na podlagi tega zemljevida bodo sedaj ljudje veliko domišljije lahko bajali zopet nove bajko in pripovedko.' Seveda bi bilo še mnogo bolj zanimivo, ko bi kdo mogel dognati, kaj vse so skriva v tleh pod-eosto slišal v muzikaln' morske deželo, v kateri so nekoč tudi prebivali ljudje. Za znanstvenika je pa uspeh to ekspedici jo samo dokaz več, kako čudovito se spreminja obličje nase matere zorni ie. Shaw no govori nobenega tujega jezika, najmanj pa itali janščino. In vendar je nekoč s tem jezikom imponiral samim Italijanom, vsaj italijanskim natakarjem. Sedel jo z neko i družbo v železniški restavraciji v Milanu. Družbi so je že mudilo in bi bila rada plačala. Nobeden pa ni mogel natakarju razližiti. da si želi vsak zase plačati svoj zapitok. Tedaj se je Shaw spomnil na neko mesto iz opore "llugenoti" ki i'> je por so, por tutti il ciel. za sobo, nebo za vse.) Vsak Spodaj vpričo službujočih gospodov je pa liila odlično ponosna, prava poosebljena do stojanstvenost. Popolnoma in vedno se jo lahko zanesel nanjo, našla je zmeraj pravi ton. V takih slučajih jo govorila navadno francoski) ter ga nagovarjala z najgraeijoznejšim pov~ darkom "Vaša Svetlost". Ta mala komediji jej je izborilo pri stojala. V navzočnosti Dernhofa tega ni bilo treba V ostalem pa je jezdil na njeni levi strani samo, dokler so bili v mestu, pozneje jo hote čim-dalje bolj zaostajal, ker je vedel, da jej je to ljubo. "Predragi prijatelj, prejela sem pisma od chore maman in od Ainelv; obe sta v Pariza in hrepenita po meni. Prosita me, naj pridem tja. Tebe lopo pozdravljata." "Ti hočeš —?" Non, non — kako moreš dvomiti samo tro-notek ? Niti ure ne brez tebe! Pisala sem mama. da bi prišla jako rada s teboj — toda da menda no boš utegnil, n'est-ce-pas?" "Utegnil bi žo — a bi no šol rad. Vera, poznam so, zaigral bi prav isto komedijo, kot nekoč v Monto Carin." "Dragee, čemu! Saj vendar vidim samo to-he, ogibala bi so vsako družbe, ničesar, prav ničesar bi ne pogrešal." Molčal jo in si mislil: Kakšen -ebičnež som, kako neprijazen som, da jej no privoščim tega vohlja — potegnil sem nase to cvetočo življenje, pa som tako krut. — "Ljubica, ali bi rada potovala tja? Grd egoist sem. odpusti mi — skopuh sem, ki zakopava svoj zaklad." "Egon. ne misli/ več na to! Pisat i hočem mama, da ne moreva priti. Zaradi tega se m smeš niti trenotek vznemirjati." "Ali si pismo že odposlal?" "Da. imela sem tisoč naročil za mamo. Kma-iu bo namreč moja toaletna miza docela prazna. Poslati mi mora mnogo stvari iz Pariza. ' "Mali norček," jo dejal smehljajo, "dovolj i lepa tudi brez tega." "Ne, nikoli dovolj lepa zate." "Ti, inačica!" "Poglej, Egon, dragee, kako se škrjanček v nebo, tako visoko in kakor moje srečno srce. In pa ta valoveča polja, vitko klasje, pomešano s cvetkami!" "Tako žareče rdečo kakor mak so tvoje ustnico, Vera, in kakor plavice so tvojo oči DALJE PRIDE dviga tam tako lahke, i" "HINDENBURG" NAD LETALIŠČEM V LAKEHURST, N. J. Ta slika je bila vieta v času, ko je prišel "Hindenburg" p.-jrič v Ameriko. Posneta je vLakehurst, New Jersey. i ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s 3Vojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I iz BAGDADA V STAMBUL, Izdajalcc; Na lovu; Spet n» divjem zapadu; 4 knjige, s slikami, 627 strani lle&cnl milijoni; Dediči Vsebina: ' C<™ ........................350 Smrt Mobamed Emma; Karavana smrti; Na begu v Goropa; DružbaEn Na=r^ y RAH BALKANA ............................4 knjige, s slikami, 576 strani KRIŽEM PO JUTROVJ5M 4 knjige. 598 strani, s slikami • KovaC filmu.; Zaroaa z zaprekami: V golot, ^Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem ' Mobamedanskl svetni* ^ ▼ Mekko romal; Pri Samarih; Med Jezidl Cena.....................1.50 PO DIVJEM X1RDISTANU WINI.TOV 4 knjige, 594 strani, s slikami 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina- Vsebina. Amadija; Beg 1. JeCe; Krona sveta; Med I>"ikr»t na «»tJci» ^padu; Za življenje; dvema ognjema Cena ........................1.5« Ivanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči ln Apačl; Na PO nF*FII mtIPFTAVUFV nevarnih iKJtib; Winnetovov roman; Sans PO DEZKL1 SKIPBTAIWK\ E prf Koinaiieih; WlnDetova smrt; WIn- 4 knjige, s slikami. 577 strut netoya oporoka Vsebina: Cen« ......................% st Brata Alnd£ija; Koča v soteski;. Mlrldtt; nfJBpjBA QO Cona _______________________1.54 . Z C T I SATAN IN ISKARIOT * knjige, s slikami. 597 strani 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Vsebina: ® medvedom; 'Jama draguljev; Kon-Izseljenci; Tuma Betar; Na sledu; Nevar- ?no —: Kih» njegova poslednja pot nostl nasproti; Alraaden; V treh delih sveta; Cena ........................liiO Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. u O L A B V A no D A * New York, Thursday, May 21,1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ9.1. Srčna stiska ■ ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. KN J IGARNA "GLAS NARODA" SPREJEMA NAROČILA ZA VODNIKOVO DRU2BC MOHORJEVO DRUZBC ČLANARINA ZA VODNIKOVO DRI ZBO ZNAŠA ZA MOHORJEVO I»RF ŽBO PA - $1.25 — Knjige za leto 1!).'J7 bodo 5 poslane iz stare domovine naročnikom po pošti | :: Knjigarna :: "Glas Naroda" 216 WEST 18th "STREET a :;EW YORK NORMANDIT PROTI "QUEEN MARY" "Dobro jutro, Kati; ž«* tako pridna!" in nežno poboža mlademu dekletu lica. Tako lepa je bila v čisti gospodinjski obleki z belim predpasnikom! Katarina se nekoliko nasmeje, da ji je bilo mogoče videti njen** lepe bele zobe baronu }>onudi roko in mu z nasmehom reče: "Malo — dobro jutro stric Winkler! Ali nočete bližje.'" Jn odpre vrata v sobo. "Xe, samo pustite, Kati, no maram vas motiti, ostanem kar tukaj pri vas; ljudje bodo ž«» počakali." In Winkler sede na klop za mizo, na kateri je Katarini = delala, mazala kruli s >urovim maslom in nanj polagala klo-.J base in sir. Ko vidi, kako lejio dekle tako ročno vse dela.ji se spetimi na svoj dom, kjer je vse tako gosposko in visoko — vse drugače kot pa v hiši njegovega prijatelja Bergeron, kjer je bilo vse tako domače kot v vsaki kmetski hiši. In vendar mu to vse bolj ugaja. Skušal si j»* predstaviti Gerto z gospodinjsko obleko in predpasnikom in bi pripravljala zajtrk za posle. Popolnoma nemogoče! In ob tej misli vzdili-ne. Katarina pri svojem delu za trenutek preneha. "Kje pa vas tišči, stric Winkler? Prišlo je od daleč!" 4tO, veste, Katarinca. ravno sem mislil na Gerto. Pri tem imenu spreleti senca jasno Katarinino čelo. "Mislil sem, ko bi bila taka kot vi! Pa kaj bi dolgo govoril — zakaj sem pravzaprav prišel sem — Katarinca, pametno dekle ste; hotel sem vas prositi, da zaradi včeraj niste hudi na Gerto. Xeumna je bila in nepremišljena!" "Ali gospica baronica Winkler ve, da ste zaradi tega prišli sem!" ga vpraša mirno. "Ali, neumnost, še gospica baronica W inkier,*' se liudujc, "recite samo Gerta — pri taki sosedščini in prijateljstvu vendar kaj takega ni v navadi." " Da, če Gerta noče drugače, saj jgi dovolj jasno pokazala! Postala je pač — fina dama —" "A. kaj še; zapeljana je bila! — Kati, bodite tako dobri in obljubite mi, da boste to pozabili. Bog ve, nisem mogel spati; vedeti moram, ako niste hudi." "Xa vas prav gotovo He, stric Winkler, saj ne morete nič za to — toda priznati moram, da me je Gerta zelo užalila, k.*r i;a za njo prosite, bom skušala pozabiti. "Hvala vam. Katarinca! demo. ali smem računati na prijazen obraz za Gerto!" I Francoska kraljica morja je "Ali so že naši gostje kdaj videli drugačen obraz?" vpra- dolga 1<>2I» čevljev in ima S2.-sa Katarina resno in z očitkom v svojem glasu. ton, medtem ko meri novi "Ne, prav gotovo ne.Katarina! in za Gerto stojim, da **iisrl<»>ki prekomornik samo ne bo nikdar več tako nepremišljena. Marsikaj ji .jo treba! 1018 čevljev in S0.773 ton. izpregledati; tako razvajena je!" j "Xormanjie" io torej "Tukaj si, Winkler! Iskal st*:n te že. Za kaj pa tako zmerom največji parnik sveta, živahno mešetarita !'* vpraša Berger, ko vtakne glavo skozi Ia kakor pričakujejo, bo zarad vrata v kuhinjo. .....~":K -1- :-------1 — "Za prav nič posebnega, oče! Samo pojdi s stricem Winklerjem v sobo takoj bom za vama! — Ali si povedal mami, da imamo obisk?" Nekaj trenutkov zatem je Katarina pogrnila mizo in naložila obilen zajtrk. Winkler in Berger se vsega pridno poslužujeta. 'To pa tekne Kati. Xikjer ne dobim tako dobr? oečene go jati, kot pri vas!" "Me zelo veseli, stric Winkler, ako vam je všeč v naši skromni hiši in ste z vsem zadovoljni!" 44 Xikake neumnosti, Kati! (V unu ni prav, naj ne price, ali pa svoji gospodični Gerti--" "Pst, oče. o tem ne bomo več govorili." Katarina vstane ter gospodoma ponudi cigare. "Sedaj pa moram pogledati, kje tiči mama. Drugače se bo njen zajtrk še sliladil. Ali je Mina tukaj, papa, da bo poslom nesla predjužnik!" "Točno ob desetih mora biti tukaj! Je že malo več. Ravno sedaj prihaja z mamo. Kati, kaj pa bo za kosilo!" "Grahova juha > slanino in svinjskimi ušesi." "O, kar sline se mi že ced«\" pravi baron Winkler. "Saj boš z nami jedel! Pri vas 'menda kaj takega ni!" "Ako sam ne naročim, ne! Dobro jutro, teta Berger!" Winkler vstane in pozdravi gospodinjo. "Kako pa je k a; danes?" Hvala; še precej dobro! Samo noge me nočejo več tako ubogati in srce," odgovori gospa Berger in globoko dihne. Bila je precej močna in vsled tega je imela težko sapo in poleg vsega še protin. " V gospodinjstvu ni mogla skoro ničesar pomagati. Za vse to je morala skrbeti Katarina. Baron Winkler -e počuti zelo dobro v gostoljubni, pri-prosti, toda zelo prijazni Bergerovi hiši. Hiša barona Ber-gerja je bila kakor vsaka druga bjša v vasi. Hiša se je na-j hajala na koncu vaške ceste iu na vsaki strani ceste so stala gospodarska poslopja in vrtovi. Winkler in Berger sta bila že dolgoletna p rijatelja, navzlic temu, da sta si bili njuni ženi tako različni. Berger je imel Štiri otroke. Njegov najstarejši sin, ki je imel podedovati očetovo po>estvo, je bil oskrbnik nekega veleposestva v Meklenburgu. Drugi Viktor, je služil pri zelenih huzarjih; bil je zelo lep mladenič. Za njim je prišla Katarina, ki je pomagala materi. Najmlajša Lota, je bila v Draždanih pr svoji teti, ki je bila bolehna in je hotela imeti okoli sebe ka; mladega. Marsikateri za ženitev sposobni mladenič v okolici si je poželel Katarino za ženo, toda do sedaj še ni nikogar uslišala. Mati jo je še vedno potrebovala. Pozneje, ko se bo poročil naj starejši brat Viljem, bo mogoče na to mislila — je rekla in pri tem se ji oči žarele — ali je mogoče na koga mislila? V nedeljo nato je baron Winkler obiskal Bergerja s svojo ženo in hčerjo. Prejšnji dan je že delal na to in prigovarjal Gerti, da smatra Katarino za svojo prijateljico in da jo naj tika. Gerta pa tega na noben način noče; toda oče je govoril resno in odločno, kakor ga še nikdar ni slišala. "Ako hočeš, potem ne gremo na obisk! To dobro premisli! Tudi kam drugam ne imoremo iti, ne moremo nikogar povalbiti in tako boš popolnoma sama. Xe maram da bi me moj otrok osramotil!" (Dalje prihodnjič.) Naši v Ameriki MJJtftfc PROSIMO, NAJ NAM NAKtiATKO N A DOPISNICI | M'oiiutt SLOVENSKE NOVI- i I < t IZ NASELBINE. V Jolliet, 111., je umrl znani rojak Frank Wedie, star 72 let. Doma je bil iz fare Št. Vid na Drlenjskem in bival je v-Ameriki 4S let. Zapušča ženo, 7 sinov in 2 hčeri, vsi odraščeni. Xagle smrti je mmrla Mary Kambič, stara 1(» let. Ubil jo je avto, ko se je vračala iz šole. * V petek večer 1."». maja j«' v ('levelandu preminula Mrs M :-v Žnidaršič, roj -na Tomšič •n ki s" je po svojem prvem soprogu, ki j" preminul pred l-"> ^ j leti, pisala Stupica. Pokojna jo : | bila doma iz Ribnice. Zapušča | soproga Johna in G otrok. Pred dnevi smo poročali, da je novi angleški prekomornik "Queen Mary" največja ladja sveta in da je cilj angleških pomorščakov, prekositi hitrostni rekord francoske 'Xomiandie*. A kakor poročajo francoski liti, so strokovnjaki ugotovili, da nosi "Xormandie" še zmerom Torej, če zopet prihodnjič pri- palmo na morju se obsežnih tehničnih izpopolnitev ki so jih opravili v mesecih zimskega počitka na svoji prvi letošnji vožnji dne f». maja |m>-tolkla tudi lastni hitrostni rekord. Francozom, ki so po pravici ponosni na mojstrovino svoje tehnike in umetnosti, s katero so dali modernemu ladie delstvu t oliko plodovitih novih pobud, po tem takem še ne bo treba resijjiiirati na prvenstvo, kar se tiče velikosti in brzin«' njihovega pomor^kesa giirant'i. V Brougliton, Pa., j** dne S. maja umrl And. Ferlic, star 4S 1 let in doma iz Gorenje vasi nad ~ ' Skofjo Loko. V Ameriki je bil .*»() let in tu zapušča ženo in tri mladoletne otroke. V Oranbmok, B. C. Can. je v bolnišnici umrl po kratki mučni bolezni Jožef Jevnikar, doma iz Št. Lovrenca na Dolenjskem. Star je bil let in samec. Doma zapušča braja in sestro. V Ameriki pa brata v But te. Mont. I 'mrl je 0. maja. Pogreb se je vršil dne 12. maja. Poiri\b je bil zelo lep. Iz So. Chieaga se poroča, da *e tam Steve Pribičevič, star ->.1 let, nevarno ohstrelil in težko ranil 3.Vletno vdovo Savo Gojič, katera je odklonila njegovo ženitovanjsko ponudbo. Pribičevič je streljal v pričo dveh otrok vdove, nakar je po begnil, a ga je policija drugi dan prijela. Pribičevič ima ženo in tli otroke v Jugoslaviji. ♦ Anton Šragal, bivši gl. porotnik SXP.T. je te dni nesrečno končal svoje življenje v Chica-gu. Padel ie v elevatorjev šalit v tovarni, kier je bil zaposlen kot čuvaj in je par dni potom umrl v bolnici. Star je bil ."»."> let in doma iz Vrbovskega. Zapušča družino. V letošnjem Koledarju :e par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale 'iubitelje leposlovic POSLUŠANJE Z USTI. Zakaj poslušajo ljudje s slabim sluhom tako pogosto z odprtimi usti! Vzrok bo v resonancah, ki nastanejo z zvoki, ob okostju ust. O tem se prepričamo / lepim poskusom: Zamašimo si ušesa, zaprimo usta in se oddaljkuo od kakšne- Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, jf potrebno. da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je slavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplaena navodila in zagata v Ijaam Vam, da boste poeeni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. ga izvora zvokov za toliko, da ne bomo ničesar več slišali. Če sedaj usta odpremo, bomo zvok takoj spet slišali in to tudi tedaj, če se še bolj oddaljimo. STARCI S KOSOVEGA NAJUGODNEJŠA PR LIKA Vsem rojakom, ki so namenjeni letošnje poletje v stari kraj. bodisi na obisk. ali za stalno, se nudi najugodnejša prilika potovati 16. JUNIJA NA NOVEM ORJAŠKEM brzoparniku Xa Kosoveli! p«»1 ju je dober zrak, drugače bi ljudje tamkaj ue dočakali tako visoke starosti. V Po jatah živi Osmnn Ja-nuzovič. ki se je pred dolgimi leti preselil na Kosovo iz leš-kovške okolice. Šteje že 120 let in je čil in zdrav. Dobro vidi in dobro sliši in ima zdrave zobe. Ravi se še vedno s svojo »bitjo; izdeluje stole. Po jate J !e/.e sicer blizu Železniške proge, a Osman se še ni nikdar vozil po železnici. V Mižičanu blizu 1'roševca pa živi Kota' Kostič, ki ima 110 let. Dasi Ki let mlajši od Omana, je koro popolnima oglušil in tudi sjh>-min ga je že zapustil. Ves drugačen pa je 1(15 letni Stevan ftudžič v Dobrodinu. Starec je cerkveni pevec, poje vsako nedeljo pri cerkvenem opravi-'u, med tednom jia opravlja vsa kmečka dela in pripovedovati zna iz starih časov, da ga je veselje fHislušati. f ■ r - i ^ i h^HH "NORMANDIE" s Pišite nam za cene voznih II- Sl 4»VEN 1C PUBLISHING COMrANY (Travel Bureau) Slfi W. IRth St.. New Vork slur. res«*rva«-ljo kabln In po- jHMiila za potovanje. \ ČUDEŽNA SVILA IZ KANSAS CITYJA Ameriški kemik dr. Ernest Henger je na zadnji seji Ameriške kemične družbe v Kansas City pokazal navzočim vzorce nove umetne -vile. ki prekaša vse. kar so doslej dosegli v tem področju. i Nova vlakna tega tvoriva ^o komaj tretjino tako debela kakor najtanjše nitke naravn-svile. Kiloirrnni teh 82,800 Ton i iti tej itriliki >preml.:a |x>tiiike »hI Ne v." _—: ¥• i-hsi <1<> IJubljane «!■ Imr/Mjim organizator skupnih |H>tovanj g. I .KO Z.VKKAJŠKK, ki i«, skrln l v.t u-.-hr» in lirrzskrluio iN»ti»v;inj#» svmjih s<>|».»i-iiiknv. V inleresii vsikfpi sliivrnskrtfa |Mrtiiika j«*, «la se prMruži tej skupini. Ker je čas do odhoda že jako kratek, je potrebno, da se vsak potnik TAKOJ priglasi in sicer na sledeči naslov: LEO ZAKRAJ3EK general travel service, inc- E. 72ml Street. New Vork, N. V. breach J&ne prti dlani, in celo garnituro ženskega spodnjega perila bi lahko spravili v škatlico za vžigalice. ZAKLADI CESARJA MONTEZUME SHIPPING NEWS Na p:tmikih, ki bo debelo tiskani, m vrš« v domovino izleti ood velaivom izkušenega opremijevalca. 'Si. maja : riijimplain t Ha*-i4 Cvnle «Ji Sav«»la t Oenoa "j; maja: N<>rmaii zakladih Aztekov ne govori nič manj legend in bajk nego o zlatem zakladu Inkov. Vedno so domnevali, da je tudi Montezuma, zadnji azteški ce-umetnih sar, nekje zakopal svoje ogroni--vilnih nitk bi zadostoval, da bi no bogastvo, preden se je vdal z njimi večkrat preoreirli vsi« Spancem, ki s«> vdrli v njegovo« Združene države, doeim bi z deželo pod Fernandom Corte ie. junija: naitanjšimi naravnimi svilnimi zoni. Sedaj menijo, da so spet' N«nnamiie nitkami iste teže prejiregli ko- našli sled za temi zakladi, maj tretjino tega ogromnega Xeka Mehieanka. Marija Vi-ozemlja. Že i* teira ji- razvid- laveva, ki trdi, da izvira njen no, da je novo tvorivo, ki ga je rod še iz tistih usodnih dni njc-ilr. Bender izdelal i/, neke sin- ne domovine, pravi, da ima za-t«»tiene h-sne mase. rt*s nekaj piske, ki jib je našla me«l pia-»Misebneira. Dr. Beti^er je de- starimi ilokumenti svoji- n».|l»i-ial. da je bilo mogoče doseči ta ne in ki izdajajo kraj. kjer je uspeli s pomočjo novih kemič- ^rontezuma zakopal svoje zlato nih raztopin, modernih strojev in dragulje. Po njenih trdit-in popolne ločitve celuloze od vali leži ta zaklad v podzemlju ostale lesne mase. nekeira svetišča med trirom Sv. Dejal je še. da 1»i bilo mo^on- Jakoba in cesto Allende \- nie.s-e«'l<> žensko obleko iz nove svile tu Mehiki. Poročajo, da bodo v kratkem pričeli z izkopava- li. junija : lic dr France v 11 .ure \i|iiilania v <'liertH>unC ]:(. Junija : Hn-nifii \ Bn-mcn Cente di Savola v <»en<« v Havre 17. jun!ja: Berengaria v Cherbourg Manhattan ▼ Havro 20. Junija: Ktiropa r Bremen Vulrania v Vrat Cliamplain v Havre 24. junija: Queen Mary Cherbourg 27. junija : l^fayetre t Havre Rex t Genoa Aquitanla ▼ Cbtrbunrc b'-cz težave iztisniti tako. dr« SO. Junija: •NomiJiiiille v Havr* '»i jo bilo mogoče nositi v za- njem tega zaklada. VA2NO ZA NAROČNIKE 1'oles naslova J^ razvidno do '-daj Itr-de i>Ia/4ino naročnino. Prva številka itomtMii mes-c, drn^a dan in tr«-ljs |-r. let«!. |iji nam prihranite tiffMiirphneca dela in stroškov. V;is prosimo, da skušate riart^il-no pr:ivuiku v Va^-m kraju ali pa kateremu izim-d zastoj.ikov. kojih imena so tiskana z d«*l»elinti erkamt. k<-r so upravi-/S-ui obiskali tUdI ilruse nastdbhie. kjer je kaj naših rojakov naseljenih. 1. Julija: Washington 2. julija: Berengaria v Havre t'AI.IFOKMA : San Fratieisru, Jacob Laoabln risi OKA lit*: Pueblo, Peter Cull*;. A. SnOlč U'alsei.bnrg, M. J. Bayuk 1.VHIAXA: Indianapolis, Fr. Zupan^if. ILLINOIS: Chi«-aso, J. Itevfip, J. Lukanleh Cleeru. 4. Fabian (ChimRo, Ckwo in Illinois) Joliet, Mary Banibieh La Sa!le, J. Siielieh Maseonlah, Frank August in North ("hh-ago, Joe Zelene KANSAS: (iiraril. Agnes Mofnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopleec Steyer, J. Černe (Za Penns.vlrat.ia, W. Va. in Maryland) MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chishnlm. Frank Gon£e Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Gonie Gilliert, Ixmis Vessel llibbing, John PorSe Virgina. Frank Hnatieh MONTANA: Roundup. M. M. Panlao Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masle Cleveland. Ant«'n BolM-k. ( has. Karl-linger. Jacob Re>nik. John Slapuik OHIO: tiirard, Anton Xngode l.orain. Louis ISnlant, Jo'.m Kni"»« Youngstonn. Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Rrouglilon, Anton I|«ivo« Cuneninugh, J. Brezovee Coverdale in okolic-:i, M. Rupnik Export, Louis Kupanfit Farrel. Jerry Okoro Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak liarlierton. Frank Troha Johnstown. John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloeh Midway. John 2nst Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Ilren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakri WYOMING: Rnek Springs. Louis Tauehar Diamondville. Joe Rolich Vsak zastopnik izda potrdilo za sto-io, katero jo prejel. Zastopnike toplo priporočam«. UPRAVA T.IJW NARODA" r Cheroourg 3. Julija: lie de France v Havre Conte di Savola f Genoa 8. julija: t^ueen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre? 14. julija: Normandie v na vre 15. julija: Manhattan ▼ Havre Iti. julija : A<|iiilania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. Julija: Rex v Genoa 23. julija: Europa r Bremen I le de France v Havre Berengaria v Cherbourg S5. julija : Vuleanla v Trs" Si. julija: Queen Msry t Cherbourg Washington v Havre "GLAS NARODA" [ pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne posi-1 inmo. A