i
i
“Vrhovec-napoved” — 2010/6/14 — 10:44 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 16 (1988/1989)
Številka 4
Strani 204–209
Tomaž Vrhovec:
ZAKAJ VREMENSKA NAPOVED VČASIH NE DRŽI
Ključne besede: fizika, meteorologija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/16/940-Vrhovec.pdf
c© 1989 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
ZAKAJ VREMENSKA NAPOVED VČASIH NE DRŽi
Vreme je neskončno prijetna tema za pogovor : ves čas Se spreminja in vedno
preseneča. Tu pa se začno težave : tako kot vsi ljudje vedo, da je vreme stra -
šansko spremenljivo, tud i večina ljudi meni,da so vremenske napovedi ponava-
di zgrešene. Tisti najbolj zagr izeni celo menijo, da slabo vreme delajo vremeno-
slovci, lepo vreme pa pride kar samo . Kako je torej s točnostjo in zaneslj ivostjo
vremenskih napovedi, kako razumeti vremensko napoved? Preden odgovorim
na ti vprašanji, poskušajmo spoznati , kako nastane vremenska napoved .
Gorjanci - - očanci vedo, da odevanje vrhov gora v oblake napoveduje slabo
vreme. Poznajo tudi druga pomenljiva vremenska dogajanja . Vendar pa vsaka
vremenska sprememba nima svojega značilnega pred-pojava . Zato so morali
meteorologi vso stvar zastaviti takole: po vseh kontinentih in morjih so poseja-
ne vremenske opazovalnice , na njih prizadevni opazovalci merijo meteorološke
količine: temperaturo zraka in tal, zračni pritisk, smer in hitrost vetra, zračno
vlago, vidnost, količino oblakov, količino padavin ; hkrati pa na nekaj sto me -
stih po Zemlji vsakih dvanajst ur spuščajo balone z merilnimi instrumenti, da
tako ugotovijo tudi , kakšna je vertikalna struktura atmosfere . Visoko nad
Zemljo lebdi in kroži nekaj meteoroloških satelitov in ti od daleč opazujejo
Zemljo , merijo njeno oblačnost in temperaturo. Na tak način se torej zbirajo
podatk i o tem, kakšno je pravzaprav vreme po svetu. Vsi ti po datki se nato po
vsej Zemlji izmenjujejo in pregledujejo.
S samimi podatki o stanju atmosfere še ne moremo napovedati, kakšno bo
vreme v prihodnosti. Da to lahko storimo, potrebujemo še vzročno povezavo
med pojavi . Sodobna meteorologija jo je našla v osnovnih fizikalnih zakonih .
T i (Newtonov zakon o sili in pospešku, pa zakona o oh ranitvi mase in energije
in drugi) pa niso tako očitni kot pojavljanje oblakov ob vrheh. Fizikalne zako-
ne lahko zapišemo v matematični obliki kot enačbe, ki podajajo časovne spre-
membe meteoroloških spremenljivk (torej temperature , pritiska , hitrost ve-
tra ... 1. Če poznamo trenutno stanje v atmosferi in znamo rešiti enačbe, ki po-
pisujejo spremembe atmosfere, potem lahko izračunamo, kakšne vrednosti
bodo imele meteorološke spremenljivke v nekem prihodnjem času. Metoda je
torej kristalno čista in bi bila uspešna , če bi seveda natančno vedeli, kakšno je
dejansko začetno stanje atmosfere, in če bi znali enačbe natančno in hitro
rešiti.
Na žalost pa velja, da trenutnega stanja vremena ne moremo niko-
li natančno poznati. Za to bi pač morali imeti po vsem svetu v vsaki točki
ozračja vsaj en termometer , pa še naprave za merjenje drugih meteoroloških
204
količin. No, ko bi po vsem svetu izmerili temperaturo, bi zbiranje podatkov
trajalo toliko časa, da bi se tačas vreme gotovo že povsem spremenilo. Z ra ču­
nanjem je na žalost prav tako: fizikalne enačbe so sicer povsem natančne, ven-
dar veljajo natančno le za take spremenljivke, ki jih poznamo v vsaki točki
prostora. Hkrati so te enačbe tudi z matematičnega stališča težavne in so zato
kot sistem v realnih pogojih analitično nerešljive. Enačbe so zapletene in težko
rešljive zato, ker v ozračju na stanje zraka v posamezni točki vpliva zrak v vseh
okolišnjih točkah. Zrak se tudi ves čas giblje in z njegovim gibanjem se prenaša-
jo njegove lastnosti, pa tudi gibanje samo. Razlike v stanju zraka iz kraja v kraj
pa so vzrok za gibanje zraka. Kaj torej pomeni, da je sistem enačb, ki popisu-
je spremembe stanj v atmosferi analitično nerešljiv? Nekaj takega kot to, da ne
moremo reči npr: Pritisk v točki, kjer sedim, je v nekem trenutku vsota sinu-
sov, kvadratov in drugih funkcij. Enačb torej ne moremo rešiti enkrat za vselej
in za poljuben čas vnaprej, pa tudi ne za poljubno točko v prostoru. Zaradi te-
ga so meteorologi začeli reševati sistem teh enačb v mreži točk, razporejeni po
celi Zemlji in skozi vso atmosfero in to za kratke časovne intervale -- korake.
Na ta način s postopnim korakanjem po času lahko izračunamo bodoča stanja
meteoroloških spremenljivk v nekaterih točkah prostora .
Takšno računanje je naporno in dolgovezno, na srečo pa se ga da prepusti-
ti računalnikom. Dolgoveznost iz računa je predvsem odvisna od tega, kako na
gosto po prostoru želimo poznati bodoči polji pritiska in temperature. Če smo
preveč zahtevni (če želimo poznati meteorološka polja preveč na gostol. se
lahko zelo hitro zgodi, da se vreme spreminja hitreje, kot pa smo sposobni ra-
čunati. Zaradi teh težav so meteorologi po svetu in pri nas znani po tem, da so
jim vsakršni računalniki prepočasni in premajhni, tako da so dandanašnji raz-
dalje med računskimi točkami lahko najmanj okoli sto kilometrov.
Vreme ne pozna meja in zato so se tudi meteorologi vedno mednarodno
povezovali, najprej zaradi izmenjave podatkov o vremenu, danes pa predvsem
zato, ker si lahko le na ta način zagotovijo dovolj velike računalnike. Meteoro-
logi se radi bahajo s tem, da imajo največje računalnike v civilni rabi na svetu.
Zato dobršen del evropskih držav (med njimi tudi Jugoslavija) skupaj v
Evropskem centru za srednjeročno vremensko prognozo v Readingu (Velika
Britanija) računa bodoča polja meteoroloških spremenljivk. Nobena od evrop-
skih držav sama te naloge ne bi zmogla.
Bodoča polja meteoroloških spremenljivk še niso vremenska napoved .
Meteorološka polja iz mreže točk mora meteorolog, ki se ukvarja z napovedjo
vremena, še interpretirati. Mreža točk z znanimi vrednostmi je danes precej
gosta, razdalja med točkami je lahko nekaj nad sto kilometrov, stanje v pro-
storu med točkami pa mora biti interpolirano. Napovedovalec vremena mora
205
Izračunana oblačnost za 24 ur naprej.
torej iz predviden ih vrednosti pritiska , vetra , temperature, vlage, na podlag i
izkušenj in stat ističnih zvez sklepati, kakšno vreme ustreza razpored itvi in
obliki polja katere od spremenljivk. Ko torej ugotovi vremensko stanje, ki se
obeta , se mora posvetiti še lokalnemu odsevu splošnega vremena : na Gorenj-
skem je ponavad i pač drugačno vreme kot na Primorskem, četud i je razdalja
med pok rajinama le nekaj deset kilometrov. Razdalja med računskimi to č ka­
mi, kjer so izračunana prognostična polja okoli desetkrat večja . Na koncu je
potrebno meteorološko napoved še ubesediti : iz varnega jezika številk jo je
t reba spraviti še v kruto areno vsakdanjega govora . Kako potem ubesedeno
vremensko napoved razume uporabnik, je pa že druga zgodba .
Sedaj pa še o tem , zakaj so vremenske napovedi včasih nezaneslj ive. Razlo-
gi za napake so nanizan i vzdolž vse pot i, ki popisuje nastane k vremenske na-
poved i: včasih kje na Zemlji slabo merijo katero od meteoroloških kol ičin;
včasih se kakšni podatki izgube , začetno stanje atmosfere tako poznamo le
206
Satel itska sli ka oblačnost i po trj uje izračunano oblačnost s prej šnje sl ike .
pr ib ližno, ra č unsk i postopki so le omejeno natančni ; razdalje med točkami
mreže, v katerih računamo nove vrednost i polj so velike ; meteorolog progno -
stik včasih narobe interpret ira polja ; včasih nerodno formulira vremensko na-
poved ; včasih jo po radiu narobe preberejo ; včasi h je uporabniki ne razumejo.
Tako je pravzaprav velik čudež , da vremenske napovedi sploh kolikor tol iko
drže .
Natančnost napovedanih meteoroloških polj se ugotavlja tako , da se ta
primerja s po lj i, ki j ih izmerijo ob ustreznem poznejšem času. Za 24-urno
napoved je danes natančnost polj nad 90 odstotkov, za daljše čase pa natan-
čnost napovedi pada. Po nekako osmih dneh je natančnost polj že tako
majhna, da so ta za uporabo neprimerna. Zarad i tega se resni meteorologi ne
ukvarjajo z dolgoročno mesečno, sezonsko ali letno napovedjo vremena. Če
pa se že, potem napovedujejo le verjetnost pojavov, ne pa dejanskih dogodkov.
Statistika je namreč veli ka laž, če jo uporabimo na kon kretnih dogodkih, saj
207
vemo, da njeni zakoni veljajo le za množico pojavov, v našem primeru za niz
vremenskih stanj. Dolgoročna napoved je torej prepuščena strokovnjakom
druge sorte, takim, ki imajo obilo domišljije; vsakršnim amaterjem, šarlatanom
in politikom se tu odpirajo neslutene možnosti za sproščanje fantazije.
Vremenska napoved je torej včasih točna, drugič pa ne. V Sloveniji mete-
orologi pravijo, da je vsaka peta vremenska napoved zgrešena, tiste štiri vmes
pa so zanesljive. Vremenska napoved je torej v primerjavi z obljubami, ki si
jih dajemo v življenju pravzaprav zanesljiva, saj se baje vsak tretji zakon razveže,
da ne govorimo o obljubah politikov. Vremenske napovedi se torej splača po-
slušati in se po njih z zrnom soli tudi ravnati. Kaj naj to pomeni? Poslušati je
treba vso vremensko napoved in ne le en del. Če je napoved ZMERNO OBLA·
ČNO, to ne pomeni, da BO OBLAČNO; lahko je povsem prijetno, če pri nas
slučajno sonce sije skozi katero izmed lukenj med oblaki . Prav možno pa je,
da cel dan ne vidimo sonca, saj se lahko skriva za sicer raztrganimi oblaki. Če
govorimo o POSAMEZNIH PLOHAH, potem je treba vedeti, da se ploha ulije
tu ali tam in ni nujno, da ravno nad nami. Če že imamo smolo in se dež usuje
ravno nad nami, potem poslušaje vremensko napoved vemo, da ploha še ni de-
ževje, in lahko stoično počakamo, da moča mine . Poslušati je treba tudi
' vremensko sliko' in ostale podatke o vremenu . Včasih se namreč zgodi, da
..r::. 100
~....
o 90....
II>
"oo 80
>....
70II>o
c:
>U 60c:
ra....
ra 50c:
40
30
20
10
O
O 2 3 4 5 6 7 8 9 10
čas napovedi v dneh
Spreminjanje natančnosti napovedanih meteoroloških polj z naraščanjem časa napovedi.
(Za viš inska polja, izračunana v Evropskem centru za srednjeročno prognozo vremena v
Readingu .)
208