/Primorski
Št. 219 (15.320) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190 _
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Hranilna pisma
10% mana
s,75%neto
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Odlični
igralci
poketja
smrti
Barbara Kramzar
Na Balkanu dobri na-eni nikoli ne ostanejo . ^kaznovani, je pred etom dni tedanja mi-l-^na prizadevanja ve-ikih sil pokopal proni-■J.lvi britanski tednik, aaj se balkanski men-.0r)i spet sestajajo. To-a tokrat na pogajalski *2i ni le slaba vest ahoda, da je pustil Jugoslavijo tako grdo pro-Po hrvaških y°Jaških zmagah je oneno na preizkušnji lri leta stara domne-, a’ Ba bo Srbe samo si-3 Pjasilila k miru.
Sila je hrvaško-bo-anska, diplomacija ameriška. Clintonov votovalec za nacional-.0 varnost Anthony ake ponuja politični Poračun zadnje hr-^aške ofenzive. Hr-aska, srbska in bosan-^ka vlada naj bi z ame-lško, evropsko in ru-ko pomočjo spet raz-olile ozemlja ter jih alce zaokrožile v nad-orljivejše državne eno-e' Lake je že pridobil .^ropske prestolnice, oskva je težji zalogaj. Oska duma je v soboto ^Prejela resolucijo, ki ahteva odpravo gospo-^a^,skih ukrepov proti
1 i|>]reBsednik Jelcin ,aako v eni minuti z ve-oai zbriše zahtevo par-amentarcev. Ker pa se °t kuge boji premalo Prepričljivega naciona-lstičnega videza, bo v raeriški mirovni igri odelo val samo, če bo z >° soglašal srbski Predsednik Miloševič.
I ki°^a kdo ve, ali ahko velike sile že Phvajo na balkansko ,°gajanje? Bosna še ni d0volj jasno razdeljena, a or bila mirovna po-Sodba kot zrela hruška a veji. Tista grda, nepravilna srbska packa ‘a zahodnem delu, ki o svoje matice drži sa-. o z ozkim koridorjem, 6 najbrž v očeh od ftiage pijanih hrvaških n bosanskih povelj-•kov prevelika. Poleg a8a se je šele začel obračun med Srbi, ki
0	jugoslovanske vojne Pf6) ali slej vrnil tja,
)er so se začele - v "oograd. V ameriški •rovni igri manjkata c v • V? karti. Diplomat-i virtuozi bi zmogli °ncati svoj poker tudi T,ray njiju, toda na alkanu bi bili dobri c. narodni kvartopir-
1	veliko presenečenje. . oslej so bili odlični gralci morilskega Poker j a samo domorod-
7500 lir	PONEDEUEK, 14. AVGUSTA 1995
I
Padlo letalo Furlana mrtva
BELLUNO - Superlahko turistično letalo je včeraj zadelo v električne vode ter strmoglavilo v strugo reke Piave v kraju Česa di Limana nedaleč od Belluna. V nesreči sta izgubila življenje oba elana posadke, in sicer 33-letni Giorgio Mini iz Pozzuola del Friuli ter 45-letni Lionello Vendramin iz Tar centa. Reševalci so našli Mi-nija še pri življenju, a mladenič je izdihnil na poti v bolnišnico. Oba ponesrečenca sta bila člana letalskega kluba iz Pasiana di Prato.
I
Obnavlja se tradicija »fenagosta«: mesta prazna, letovišča zasedena
RIM, TRST. - Veliki šmaren je tu in Italija je v skladu s tradicijo na počitnicah. Mesta so prazna oziroma po njih se sprehajajo edinole turisti, kopališča in gorska letovišča pa polno zasedena. Kaže, da bo letošnja turistična sezona rekordna, saj so skoraj povsod zabeležih znaten porast števi-
la gostov.
Včeraj je bilo na italijanskih cestah in avtocestah malo prometa. Glavnina letoviščarjev se je očitno odločila, da potegne praznični most od minulega konca tedna pa vse tja do torka ali srede. Zato tudi prometnih nesreč je bilo sorazmerno malo. Najhujše
Na 2. strani
so se pripetile v Emiliji-Romagni, kjer je asfalt zahteval tri človeška življenja.
Včerajšnji dan je bil v Italiji v glavnem sončen in vroč. Deževa: lo je edinole v Taormini in okolici na Siciliji. Vremenoslovci pa napovedujejo za danes poslabšanje, zlasti na severovzhodu.
_________VOJNA NA OZEMLJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE________________________
Optimizem ZDA in Rusije Novi napadi na Dubrovnik
Kozirjev in Loke: Velesili bosta znali uskladiti različne poglede
DUBROVNIK, BEOGRAD, SARAJEVO,
SOČI (dpa, Reuter) - Bosanski Srbi so včeraj s težkim orožjem silovito obstreljevali okolico Dubrovnika. Zaradi eksplozij so izbruhnili številni gozdni požari, ki jih gasilci še niso omejili.
Predstavniki hrvaške vojske so srbske enote vnovič opozorili, da napadov na dubrovniško zaledje ne bodo več dolgo mirno opazovali.
Medtem postajajo razmere na meji med Bosno in Hercegovino ter Srbijo zaradi vala beguncev iz Krajine čedalje bolj napete. Srbske oblasti moških beguncev, vojaških obveznikov, ne spustijo v državo, člani njihovih družin, ki so lahko prestopili mejo, pa so zablokirali mejne prehode.
Za krajinske begunce, ki naj bi jih bilo v ZRJ po nepotrjenih podatkih že več kot sto tisoč, je slabo poskrbljeno. Primanjkuje predvsem zdravil, pomanjkljiva pa je tudi nujna medicinska pomoč za bolne in izčrpane starejše ljudi ter otroke.
Ofenziva vladnih sil v
osrednji Bosni se nadaljuje, srbske enote pa so včeraj obstreljevale Tuzlo, ki je sicer »varovano območje« pod zaščito ZN. Bosanski Srbi so sestrelili tudi ameriško brezpilotno vohunsko letalo, ki je fotografi-
ralo bosanska bojišča.
Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Anthony Lake in ruski zunanji minister Andrej Kozirjev (na sliki AP) sta po dveurnem srečanju v Sočiju izjavila, da bo mirovni proces za končanje
vojne v BiH po njunem mnenju uspešen. Kozirjev je prepričan, da bosta velesili morebitne različne poglede na reševanje krize lahko uskladili znotraj skupine za stike.
Na 6. strani
POLITIKA / POLETNA DRAMA
»Hamletovsko« poletje italijanske politične desnice: Dini ali Beriusconi?
RIM - Italijanske politične kroge razvnema te dni gromozanska dilema: kdo naj bo v nadalje vodja pola svoboščin. Po zadnjih uspehih italijanskega gospodarstva in lire, ki spravlja v škripce celo nemško marko, je politična kotacija premiera Lamberta Dinija skokovito narasla in sedaj ogroža celo nekronanega kralja italijanske desnice Silvia Berlusconija. Potem ko je elemente Mastella z viška svojih 3 odstotkov glasov KDC namignil, da bi lahko Dini vodil desničarsko grupacijo na prihodnjih političnih volitvah, se je na namig usul plaz odgovorov in predvsem ugovorov. Med slednje gre uvrstiti izjavo glasnika Forze Italie Tajanija, ki govori o »poletnih fantazijah«, in Publia Fiorija (NZ), ki noče, da bi Berlusconi postal številka dve pola svoboščin, saj bi v tem primem njegov Fini zdrknil za eno mesto na hierarhični lestvici italijanske desnice.
Na 2. strani

Danes na športnih straneh
Tretje zaporedno slavje Trsta
Tržaška jadrnica Trieste - Generali je tudi letos zmagala na jadralnem gim po Italiji in tako slavila tretjo zaporedno zmago.
Stran 9
Hill spet v boju za naslov
Anglež Damon Hill se je z zmago na dirki formule 1 za VN Madžarske spet vključil v boj za naslov svetovnega prvaka. Drugi je bil njegov moštveni kolega v VVilliamsu Škot David Coulthard, tretji pa Gerhard Berger s ferrarijem.
Stran 11
ATLETIKA / ZADNJI DAN SO PODELILI ŽE DEVET KOMPLETOV KOLAJN
V Goteborgu končano peto svetovno prvenstvo
lltalijanska moška štafeta 4X100 m je zadnji dan prvenstva osvojila bronasto kolajno (AP)
GOTEBORG - Z zadnjimi devetimi finalnimi odločitvami se je včeraj v Goteborgu zaključilo 5. svetovno prvenstvo v atletiki, ki je prineslo vrsto zanimivih bojev, gledalci pa so v treh disciplinah videli tudi štiri nove svetovne rekorde (Edwards je v troskoku namreč dvakrat popravil rekord).
Včeraj so podelili kolajne v vseh štafetah, padle pa so tudi odločitve v metu kopja za moške, v tekih na 1500 in 5000 m za mošker, v teku na 800m za ženske in v ženskem skoku v višino.
Na 10. strani
POLITIKA / VROČINA PRITISKA
VELIKI ŠMAREN / MEDTEM KO SO MESTA KOT OBIČAJNO PRAZNA
Poletna dilema: Dini ali Berlusconi?
Kdo noj vodi pol svoboščin? - Včeraj novi odgovori na letošnji poletni politični kvic
Rekomo število turistov na letoviščih
Na plažah so se prvič množično pojavili ruski gostje
MM - Dini ali Berlusconi? To je letošnja italijanska velikošmarenska politična uganka. Pred dnevi jo je glasno zastavil eminentni predstavnik KDC Ma-stella, ko je izjavil, da bi moral Kartel svoboščin izbrati Lamberta Dinija za svojega novega liderja in (vsaj začasno) zamrzniti Berlusconija. 2e prej so jo, vsaj posredno, najavili ugledni tuji časopisi, ko so zaceli na pretek hvaliti sedanjega »začasnega« premiera. Dobri dosežki italijanskega gospodarstva in okrepitev lire so pridali svoj lonček, novinarji s svojimi interpretaciji svojega, in že se je v avgustovski sopari porodil nov politični dvoboj (za katerega verjetno oba protagonista Se vedela nista).
Naj bo kakorkoli že, uganka je bila zastavljena, in kot se ponavadi dogaja, je bilo odgovorov nanj nic koliko.
»Silvio Berlusconi je in ostaja lider pola svoboščin.« Tak kategorični odgovor je dal včeraj glasnik Forze Italia Antonio Tajani. Zanj je dilema Dini-Berlu-sconi le sad »poletnega fantaziranja nekaterih.«
»Ge kdo iz vrst pola svoboščin snubi
Dinija za mesto bodočega premiera, naj ve, da to počenja le na lastno pest. Njegove izjave ne obvezujejo nobene od strank, ki sodelujejo v tem političnem kartelu,« je menil elan državnega vodstva Nacionalnega zavezništva Public Fio-ri. Očitno mu ne gre na račun, da bi postal Berlusconi številka dve pola svoboščin, ker bi sicer njegov voditelj Fini avtomatično zdrknil na hierarhični lestvici italijanske desnice na tretje mesto.
DrugaCe pa se je izrazil Della Valle (Forza Italia). Dopustil je možnost, da bi Berlusconi zaCasno stopil v ozadje, in bi tako prevzel podobno mesto, kot ga ima v levosredinski koaliciji D’Alema. Vse je seveda odvisno od datuma prihodnjih političnih volitev. Ko bi bile marca, bi bila Dini jeva kandidatura za premiera desnice pravšnja, v drugačnem primeru pa bi na krov desničarske volilne barke spet stopil Berlusconi.
Neposredno prizadeta trenutno molčita. Oba se peCeta na počitnicah na Sardiniji. Do srečanja med njima verjetno ne bo prišlo. Berlusconi se je lani poleti že opekel z Bossijem...
Takšno je bile videti včeraj središče Milana (telefoto AP)
V VILI MANIN V PASSARIANU / ODPRTJE 26 AVGUSTA
-V. ŠMAREN / VČERAJ SONCE-j
Ze postavljajo veliko Pasolinijevo razstavo
Gre za dolžen poklon Furlanije ustvarjalcu, ki ga je velikokrat rada zamolčala
VIDEM - Celovit prikaz Pasoli-nijeve ustvarjalnosti: v tem duhu je bila zasnovana velika razstava v vili Manin v Passarianu, ki jo v teh dneh pripravljajo. Razstavo, ki je nastala kot (prvi) dolžen poklon Furlanije ustvarjalcu, katerega je večkrat zamolčala, bodo namreč odprli 26. avgusta. Glavni oblikova-lev razstave je Pasolinijev prijatelj iz otroških let, prof. Nico Naldini, z njim sodeluje vrsta strokovnjakov za posamezno področje, do razstave pa prihaja na pobudo porde-nonske pokrajinske in deželne uprave FJK.
O Pasolinijevem delu bodo najprej spregovorile njegove knjige oz. teksti, ki jih je napisal, v prvem razstavnem prostoru bodo na ogled prve izdaje vseh njegovih del in prvič
tudi Številke revije »Quademi rossi« (Rdeči zvezki), ki so jih hmnili v Pasolinijevem arhivu v Casarsi.
Po piscu slikar: v naslednjem predelu mzstave bodo namreč razobesil avtoportrete in druge slike (risbe, tempere, olja] mladega Paso-linija, ki ga je k slikarstvu spodbudila izkušnja na univerzi v Bologni. Ob Pasolinijevih stvaritvah bodo dali na ogled tudi slike priznanih furlanskih likovnikov (Anzil, Zigai-na, De Rocco), ki so ustvarjali v letih '50 in zato iz njihovih del preveva tudi duh »furlanskega obdobja Pasolinija«.
V centralnem delu stare palače bodo namestili gledališki odsek mzstave. Na ogled bo dana dokumentacija o odrskih postavitvah Pasolinijevih del, med panoji in
drugim razstavljenim materialom pa bodo nastopili znani igralci (Pie-m Degli Espositi, Paolo Bonacelli, Sergio Lombardi, Fabiana Fantini, Renato Rinaldi), ki bodo podali odlomke iz mznih del.
Bogat bo tudi fotogmfski odsek z zanimivimi posnetki slavnih fotografov, ki so v objektiv ujeli nemirnega Pasolinija. Pomemben je tudi Pasolinijev delež filmski umetnosti: njegove filme ali oddaje o njem bodo predvajali v avditoriju vile. Pri tem gre Se omeniti, da bodo razni »pokloni Pasoliniju« v sodelovanju s centralno pobudo še drugje, v Gradezu bo v začetku septembra niz Pasolinijevih filmov. V vili Manin pa bodo skušali tudi primerjati filmsko Pasolinijevo ustvarjalnost s slikarsko, (bip)
Množice na plažah in v gorah tudi v NK
TRST - Lepo soCno vreme je včeraj privabilo na plaže in gorska letovišča množice ljudi tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Kopališča v Gradežu in Lignanu, pa tudi na tržaški obali so bila do zadnjega kotička zasedena. Tako npr. računajo, da je bilo v Lignanu okrog 300 tisoč kopalcev. Kaže, da je tu več tujih turistov kot v katerem koli drugem kraju v Italiji. Poleg obaCajnih Nemcev in Avstrijcev je tokrat posebno veliko gostov iz bivših socialističnih držav.
Prometna policija je kot drugod po državi povečala nadzor na cestah, vendar je bila včeraj brez posebnega dela, saj je bilo prometa malo. Kdor je ostal doma, se je lahko razvedril na številnih praznikih na odprtem, ki so v teku po vsej deželi, od Aviana, kjer je bila včeraj na sporedu 27. mednarodna revija folklornih skupin, pa vse do Repentabra. V Miramaru je bila tudi v večernih urah na ogled razstava o Ebli, odprt pa je bil tudi muzej Revoltella v Trstu.
RIM - V skladu s tradicijo »ferragosta« je Italija v teh dneh na počitnicah-Včeraj je bilo po italijanskih cestah in avtocestah
sorazmerno malo prometa. Kdor se je odločil, da velikega šmarna ne bo preživel doma, bo v večini primerov potegnh praznični most od konca minulega tedna pa vse do torka ah srede. In tako so včeraj mesta bila prazna, letovišCarski kraji ob morju in v gorah pa skoraj brez izjeme polno zasedeni.
Marsikje so zabeležili rekordno število turistov. To velja za znamenite kopališke kraje v Emiliji" Romagni. Na pasu 110 kilometrov od Cornac-chia na severu do Cattoli-ce na jugu se v teh dneh gnete vec kot 2 milijona kopalcev, kar predstavlja 4-odstotni porast v primerjavi z lanskim letom-Zanimivo novost predstavlja veliko število ruskih turistov. Toda o rekornem številu turistov poročajo tudi iz gorskih letovišč v Dolini Aoste, Piemontu, Lombardiji in Venetu. V Gortini d’Am-pezzo je npr. kar 37 tisoC gostov, tako da so vsa prenočišča zasedena do zadnjega kotička. Veliko tujih turistov pa si ogleduje Benetke, Firence, Rim in druga italijanska mesta z znamenihmi kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki.
Veliko število gostov iz tujine je v Italijo priklical nizek tečaj lire, upoštevati pa je seveda tudi treba, da je vojna na Balkanu preusmerila v Italijo turistične tokove, ki bi se sicer namenili v Istro in Dalmacijo.
INTERVJU / IZ HAMMAMETA
Craxi se je oglasil tržaški zasebni televizijski postaji
Govoril je o domnevnih skladiščih orožja, s katerimi naj bi razpolagala Severna liga
TRST - »Dnevnik«, ki ga je Edmond Dantes, ali bolje Bettino Craxi, poslal nekemu italijanskemu tedniku, nima opravka s tajnimi službami, napisal pa ga je skesanec Severne lige. To je potrdil bivši tajnik PSI in bivši ministrski predsednik Bettino Craxi v telefonskem intervjuju iz Hammameta tržaški zasebni televizijski postaji Telequattro. V dnevniku je »romanopisec«, kot je sam Craxi poimenoval »svojega« Edmonda Dan-tesa, zapisal, da naj bi pripadniki Severne lige v zadnjih letih nakopičili orožje in ga skrivali med drugim tudi v kraških breznih. To orožje naj bi jim koristilo, ko bi prišlo do državnega udara, s katerim naj bi razdelili
državo na dvoje in ustanovili severno republiko.
Craxi je v intervjuju namignil, naj pustijo »skesanega legista« pri miru, sicer bi lahko spet prijel pero v roke in napisal še marsikaj, kar bi bilo koristno, da bi izvedeli, kaj se je v zadnjih letih v resnici dogajalo. »Mi moramo le razumeti, ne pa obsojah,« je dodal. Na novinarjevo vprašanje, ali ni tudi to navsezadnje nekakšno dviganje prahu, s katerim hoče večkratni obtoženec Craxi zakriti predvsem svoja početja, je mož iz Hammameta odgovoril, da to ni »v njegovem slogu«. »Ko se lotim nečesa, počnem to zelo resno,« je dodal, in spet zvrnil krivdo na novinarje, češ da so oni tisti, ki dvigujejo prah.
Jože Pirjevec
16.
Vidov dan
Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992<
Državljanska vojna, o kateri se seveda ni smelo govoriti, je jasno pokazala, kakšno težo ima za različne jugoslovanske narode verska pripadnost. V svoji utopični viziji družbe pa se komunisti za to niso menili, temveč od samega začetka postopali v odnosu do treh najpomembnejših veroizpovedi na prezirljiv in odklonilen način. Patriarha srbske pravoslavne cerkve Gavrila Dozida so Nemci med vojno zaprli v koncentracijsko taborišče, po vojni pa se ni takoj vrnil v domovino. V njegovi odsotnosti je cerkev vodila sveta sinoda, ki se je čeprav brez navdušenja tudi brez posebnega odpora prilagodila novemu režimu. Več nasprotovanja je bilo pri muslimanih, predvsem pa pri katoliških škofih, ki so po začetnem bolj sumničavem sožitju z ljudsko oblastjo že 20. septembra 1945 odkrito nastopili proti njej. Objavili so pastirsko pismo, v katerem so obsodili ateistični materializem, opozorili na sovražen odnos novih voditeljev in njihovih sodelavcev do klera ter na njihov namen, da ločijo
cerkev od države. To pa so storili dokaj nespretno, s klavrnimi argumenti in prevelikim poudarkom na izgubi premoženja, ki jo je cerkev utrpela zaradi agrarne reforme. Na izziv časa niso znali najti pravih besed in so, nasprotno, zabredli v grotesken klerikalizem. "Strah božji je najboljši strah za vaše državljane, " je rekel neki prelat Titu, da bi ga prepričal, naj iz Sol ne odstrani verske vzgoje. "Ge se bodo bali Boga, se bodo bali tudi vas."
Pastirskemu pismu škofovske konference sta sledila manj znana, a do ljudske oblasti Se bolj kritična okrožnica, namenjena kleru, in pismo Titu, v katerem so Škofje zahtevali popolno svobodo za katoliški tisk, Sole in organizacije ter povračilo zaplenjenega imetja. Maršal je po mesec trajajočem molku, ki ni obetal nič dobrega, javno odgovoril šele 25. oktobra z izjavo, ki se je pojavila na pndh straneh vseh časopisov. Zakaj škofje niso nikoli objavili pastoralnega pisma proti grozotnemu pobijanju Srbov na Hrvaškem? Zakaj so
podpihovali narodnostno mržnjo v trenutku, ko bi moral vsakdo pomagati, da se čimprej zacelijo rane, ki jih je prizadejala vojna? Kako to, da so tako Številni ustaski liderji prihajali iz seminarjev Bosne in Hercegovine? .To odklonilno stališče, pri katerem je Tito spomnil škofe, da obstajajo zakoni proti tistim, ki širijo Šovinizem in skuSajo spodkopati dosežke velikega osvobodilnega boja, je postalo ena glavnih tem bučne volilne kampanje za ustavodajno skupščino. Na predvečer volitev 11. novembra 1945 je radio Beograd opozoril, da "bodo ostali doma ali oddali svoj glas v sramotno skrinjico "brez liste samo sovrašniki svobode in demokracije in tuji agenti". Kot je iz te preteče napovedi očitno, državljani niso imeli dosti izbire: gumijasto kroglico, s katero naj bi izrazili svojo voljo (zaradi razširjene nepismenosti je bila Se vedno v rabi ta metoda), so lahko vrgli v skrinjico Ljudske fronte ali v tisto "brez liste".
(Se nadaljuje)
REPENTABOR / VELIKOŠMARENSKA PRAZNOVANJA
Za uvod vpogled v lastno zgodovino
Dragoceno knjižica Paola Parovela in Arielle Tasso
Kot vsako leto, je tudi letos Repentabor center Velikošmarenskega praz-n°vanja. Tokrat pa so tile avgustovski dnevi Se bolj Praznični, saj ponujajo draškemu človeku in radovednemu meščanu Možnost, da se poglobi v zgodovino tega sugestiv-nega kraja.
V soboto zvečer je župnijska skupnost Repentabor priredila celovečer-rn kulturni program, kate-tega so se udeležili tudi senator Bratina, repenta-brski župan Križman ter dolinski župan Pangerc ln sežanski župan Jogan, ^ katerem je bila glavna ‘očka predstavitev čisto nove zgodovinske Študije 0 Kepentabru. Napisala sta jo Paolo Parovel in ^riella Tasso Jasbitz -znana tržaška publicista, , se posvečata zlasti ra-ziskavam na področju zgodovine ozemelj ob severnem Jadranu. Knjiga, ki jo je izdala založba “Hadika, je po obsegu drobna, to pa zato, ker sta se avtorja odločila, da objavita izključno origi-nalne izsledke lastnih ra-ziskav, ne pa večnega Prepisovanja iz že zasta-
Niz filmov vRevoltelli
Danes se nadaljuje Uspešen niz najkvalitetnejših filmskih kreacij zadnjih let, Id ga v okvi-ru raznovrstnih poletnih pobud ponuja muzej Revoltella. Tokrat bo na vrsti »Moderns« v nuziji Alana Rundolpha lob 20. uri) ter Scorse-sejev »Lezioni dal vero« (ob 22.uri). Filma bosta predvajana v avditoriju muzeja.
Fotografija in um
izredno dobro obiskana fotografska razstava »Fotografski objektiv in Um« bo odprta vse do ^7-t.m. Zbirka umetniških fotografij, katero le uredil Adriano Petini, združuje dela Bonassija, Tarquinii Brunija, Manna, Rossija, Sillanija ter Tubam. Razstava je odprta vsak dan od 10. d° 13. ure ter od 17. do 2P, ob praznikih pa le zjutraj od 10.do 13.ure.
Sobotna predstavitev knjižice o Repentabru (foto Križmančič/KROMA)
relih zgodovinskih študij na to temo (npr. Cand-lerjevih). Po besedah samega avtorja naj bi knjižica končno doprinesla k spoznavanju naše »hei-matkunde«, nekakšne krajevne, domačijske zgodovine, na katero šolski sistem vedno bolj pozablja. »Sole so vključevale pouk zgodovine naših
Mit o večni lepoti oz. krutost s strašno kaznijo za žensko, ki je presegla vse meje, zato da ne bi njena zunanja privlačnost splahnela in z njo moč nad ostalimi, predvsem nad mogotci moškega spola. To je bil zadnji aspekt »večnega Zenskega«, ki ga je obravnaval kratek gledališki niz »Bela dama -pet odrskih dogodkov o različnih obrazih večnega ženskega«, ki so ga organizirali v okviru letošnjih poletnih prireditev v muzeju Revoltella. V soboto zvečer so z »ihelologom za recitatorski glas in stru-mentalni kvartet« predstavili življensko pot Erzse-bet B., madžarske plemkinje, ki je živela v drugi polovici 16. in na začetku 17. stoletja. Avtor dela je Marco Maria Tosolini, ki
krajev samo nekako do leta 1918, zatem je prišlo obdobje politiciziranja zgodovine, kateremu zdaj sledi gola praznina«.
V teh slovenskih krajih je močno čutiti željo po spoznavanju lastnih korenin in zgodovine kraških vasi, žal pa je zgodovinskih publikacij na to temo bolj malo.
je z Vittoriom Vello poskrbel za glasbo in napisal tudi pesmi. Omenjena glasbenika sta bila tudi med izvajalci glasbe, z njima sta na različnih glasbilih v živo in z urejanjem računalniško posnetih in obdelanih zvokov sodelovala še Giuseppe Paolo Ce-cere in Gianpietro Verone-se, kruta in nato strašno kaznovana Erzsebet (dala naj bi ubiti 610 devic, po procesu pa so jo živo zazidali in tako je živela tri leta) pa je bila v besedi in petju Claudia Grimaz. Poskus mešanja različnih izraznih zvrsti in poigravanja z ljudsko glasbo je nedvomno zanimiv, prav tako zanimiva pa je bila izbira osvetlitve različnih zenskih obrazov s komentarjem Carle Lugli po vsaki predstavi.
Avtor Paolo Parovel je zatem jasno razčlenil sestavo knjige in se osredotočil na najpomembnejše obdobje v zgodovini Re-pentabra: od prazgodovinskega gradišča pa do funkcije kontrolne točke na kranjski cesti, do turških napadov leta 1450 in vse do današnjih dni. Knjiga vključuje tudi uvodno poglavje o topo-nomastiki, iz katerega je razvidno, kako italijanski vzdevek »Monmpino« nima zgodovinske osnove in je le primer nasilnega uveljavljanja umetnih imen pod fašizmom.
Knjiga bo nedvomno zanimiva za vse vaščane in druge, ki želijo spoznati preteklost Repentabra. Prodajali jo bodo na Veliki šmaren in ob priliki Kraške ohceti. Cena je dosegljiva, 10.000 lir.
Kulturni večer je vključeval nastop repenta-brskega moškega pevskega zbora, sledilo je branje tenkočutnih Beličičevih poezij posvečenih Repentabru, katere je prebral sam avtor, ter predstavitev razstave umetniških del »Kras in Repentabor« rojakov Mirka Guština, Milana Bizjaka ter Pavla Ferluge. Razstava v srenj-ski hiši bo odprta do srede s sledečim urnikom: danes od 18. do 21. ure, jutri od 11. do 14. ter od 16. do 21. ure, v sredo pa od 11. do 12. in od 17. do 21. ure. (v.v.)
POLETNE PRIREDITVE / REVOLTELLA
Tokratni obraz »Bele dame« je bil predvsem krvavo rdeč
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
*	ADRIA AIRWAYS,Ljiibljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
*	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
*	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ^ • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512^
VCERAJ-DANES
Danes, PONEDELJEK,
14.	avgusta 1995
MAKS
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.15 - Dolžina dneva 14.12 - Luna vzide ob 21.27 in zatone ob 10.19.
Jutri, TOREK,
15.	avgusta 1995
VELIKI ŠMAREN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 30 stopinj, zraCni tlak 1013,6 mb pada, veter jugozahodnik 25 km na uro, vlaga 64-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24 stopinj.
[_] LEKARNE
Od PONEDELJKA, 14., do NEDELJE, 20. avgusta 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. T. Vecellio 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) . samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. S. Giusto 1, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 -Milje.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15 (tel. 639042).
TOREK, 15. avgusta 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
SD ZARJA - Bazovica
priredi
12., 13., 14. in 15. avgusta na vrtu
Gospodarske zadruge v Bazovici
TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK
Od 17. ure dalje bodo delovati dobro založeni kioski Zvečer ples z ansamblom Keydea	Vabljeni!
Ul. S. Giusto 1, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466).
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. Tiziane Vecellio 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia 3 -Milje (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od
16.00	do 20.30
Ul. S. Giusto 1, Ul. T.Vecellio 24, , Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Roma 15 (tel. 639042).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
Kraški kvintet; jutri, 15.8., ob 9.30 6. slikarski ex-tem-pore za otroke, ob 18. uri koncert GODBE NA PIHALA iz Sežane, sledi ples z ansamblom Kraški kvintet. Oba dneva deluje od 20. do 23. ure mreža Internet.
TABOR '95 - Prosvetni dom Razstava ČLOVEK IN ZEMLJA - OPENSKI JUS je odprta do 15. t. m. od 18. dalje.
KROŽEK ZAFFIRINO PISONI prireja vsako veCer do 15. avgusta Ljudskem domu v naselju Sv. Sergija PRAZNIK OB VELIKEM ŠMARNU. Delujejo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru, vinom, za razvedrilo bodo poskrbeli ansambli Triestinissima, Barbanera in Alexi ter različne igre in tekmovanja.
SKUPINA PROSTOVOLJCEV iz Devina - Nabrežine in Križa prireja v sodelovanju z devinsko-nabrežinsko občino jutri, 15. t. m. v Nabrežini (stara vas) PRAZNOVANJE PA-TRONA sv. Roka. Začetek ob 10. uri z nastopom godbe, nato razstave, slikarski ex tempore, glasba in razvedrilo.
KROŽEK BRIN prireja v soboto, 19.8. ter v nedeljo, 20.8. LJUDSKI PRAZNIK na dvorišču Ljudskega doma v Križu. Poskrbljeno za razvedrilo, jedaCo in pijaCo. Vabljeni!
□ OBVESTILA
KINO
ARISTON- 21.15 »Pulp Fiction«, r. Quentin Ta-rantino, i. John Travolta, Uma Thurman, Harvey Keitel.
EKCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8.
EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi počitnic do 24.8.
AMBASCIATORI - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgusta.
NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic.
NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
CAPITOL -	18.00,
20.00,	22.10 »Una moglie per papa«, i. Ray Liotta, Whoopi Goldberg.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic.
LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic.
a PRIREDITVE
TABOR ’95 - Prosvetni dom Opčine. Danes, 14. t.m., ob 19. uri koncert TRIA DENIS NOVATO, sledi ples z ansamblom
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
KRUT obvešča, da bodo uradi zaprti danes, 14. t. m.; od 16. do 28. t. m. pa bodo odprti v jutranjih urah od 9. do 13. ure.
KRUT prireja do 6. do 22. oktobra zdravljenje v termah Castaldi na otoku Ischia pri Neaplju ( vpisovanje do 25. t.m .) in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 27. septembra do 6. oktobra in od 6. do
16.	oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. St. 3720062, razen sobot od 9. do 13. ure.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obveSCa, da je danes, 14. t. m. urad zaprt.
POLETNO SREDISCE Sklada M. Cuk v avgustu od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure brez kosila. Vpisovanje in informacije med 13. in 15. uro v uradih na Narodni ul. 126.
KMEČKA ZVEZA obveSCa, da sta podružnici v Nabrežini in na Opčinah v avgustu zaprti, danes pa so zaprti tudi uradi v Trstu.
DEVINSKO-NA-BREŽINSKA OBČINA organizira letovanje za 50 upokojencev (žensk od
60.,	moških od 65. leta starosti), ki bo v Riminiju od 13. do 26. septembra -letos. Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti je treba izročiti občinskemu Uradu za skrbstvo (soba St. 2, urnik od 8. do 10. ure), najkasneje od 23. avgusta. Ža občane devin-sko-nabrežinske občine je v določenih primerih predviden občinski prispevek. Morebitna nekrita mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Zgonik, Repentabor in Trst v mejah pristojnosti. V pri-
Narocnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika
ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko
7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure
meru, da bi kdo iz teh treh občin želel prositi za javni prispevek, naj se obrne na občino, kateri pripada. Za izvod razpisa in podrobnejše informacije je na razpolago občinski Urad za skrbstvo, tel. 6703111.
DOLINSKA SEKCIJA
SSk prireja od sobote, 19. do ponedeljka, 21. t.m., Nas praznik na Hribenci pri Borštu. Spored bodo popestrili ansambla Adria Kvintet in Krt ter pihalni orkester Breg. V nedeljo popoldne bodo govori političnih predstavnikov.
H ŠOLSKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZBORAŽEVANJE obveSCa, da bo tajništvo zaprto do 15. avgusta.
MALI OGLASI
ZELO UGODNO prodam Audi 100, km
140.000,	letnik ’81, cc 1600. Tel. št. 212055 ali 0330/722176.
MLADENIČ, 18-letnik, poprimem za katerikoli delo. Tel. St. 44710.
ZA opravljanje gospodinjskih del pokretnemu invalidu iSCem za dobo 1 meseca pošteno, veSCo žensko, eventuelno možnost prenočevanja. Telefonirati danes, 14.8. in v sredo, 16.8. od 16. do 17. ure na St. 040/291186.
KITARISTA za sestavo glasbene skupine isce harmonikar. Tel. 272667 -Corrado od 14. do 17. ure.
PRISPEVKI
V	spomin na pok. Angelo Soppani vd. Rupel daruje hčerka Silvana
100.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Ludmilo Grgič vd. Žagar daruje N.N. 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na pok. Ido Pregare daruje Meri Romano 25.000 lir za CPZ iz Ricmanj.
V	spomin na Angela Ve-glia darujejo družine Stelio Brana 50.000 lir, VValder-stein 30.000 lir in Švara
15.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Ano Možina daruje sestra Ivanka z družino 50.000 lir za SD Primorec, 50;000 lir za KD Primorec, 50.000 lir za Godbo V. Parma in 50.000 lir za Pogrebno društvo -Trebče.
V	spomin na Angelo Rupel darujeta Pepka in Guerina Luksa 30.000 lir za prosesko cerkev.
V	spomin na pok. Ivana Santin daruje Meri Romano 25.000 lir za KD Slavec.
V	spomin na drago mamo Ano Možina darujeta Rino in Anica 30.000 lir za KD Primorec.
Namesto cvetja na grob Ane Možina vd. Kralj darujeta Maria in Bruno Kralj iz Slivnega 50.000 lir za godbo V. Parma - TrebCe.
V	spomin na strica Dolfota daruje Renato
50.000	lir za spomenik padlim na Opčinah.
Ob priliki pogreba Josipa Sancina in Bernarda Slavca daruje Dorka Sancin 20.000 lir za Pihalni orkester Breg, 20.000 lir za KD Valentin Vodnik in
20.000	lir za center za rakasta obolenja.
V	spomin na pok. Nar-dota Slavca darujeta Vera in Igor Cuk 100.000 za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob pok. Nardota Slavec darujeta Jolanda in Stojan Sancin 20.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik.
ŠOLA TRINKO / SLOVENSKI PREDSTAVNIKI O SELITVI POD KAPELO
POLETJE / PREDSINOCI NA PLACUTI
Žrtve so sprejemljive, samo če bodo začasne
Občina mora takoj začeti iskati primerno trajno rešitev
S predlogom šolskega skrbnika, naj se šola Ivana Trinka začasno preseli v šolsko poslopje pod Kapelo, kjer deluje italijanska osnovna šola Fumagalli, je problem zagotovitve prostorov za slovensko srednjo šolo trenutno rešen. Rešitev je vse prej kot zadovoljiva. Sprejemljiva je samo zato, ker je začasna in ker bi nekatere druge predlagane rešitve bile še slabše. Seveda so, vsaj na papirju, obstajale tudi boljše rešitve, kot na primer popravilo poslopja v Kapucinski ulici ali selitev v Ul. Marconi, vendar v tem trenutku niso bile izvedljive zaradi pomanjkanja Časa, denarja in politične volje občinske uprave.
Ravnateljica Rozalija Simčič Lojk je najbrž do zadnjega potihem upala, da bo skrbnik predlagal namestitev v poslopju nekdanje osnovne šole Ul. Leopardi, kjer bi s premestitvijo nekaterih uradov bilo za šolo Trinko dovolj prostora. Zaveda se namreč, da bo v Ul. Capppella šola zelo na tesnem. »Učilnice za naših šest razredov so kar v redu, toda za vse dodatne dejavnosti bomo zelo
na tesnem. Obljubljajo nam osem prostorov, potrebovali pa bi jih vsaj 10-12.« Težave se obetajo za telesno vzgojo (bodo lahko uporabljali telovadnico likovne šole?), ravnateljico pa tudi precej moti ločitev ravnateljstva, tajništva in najbrž profesorske zbornice, ki naj bi jih namestili prav v nekaj sto metrov oddaljeni likovni šoli. »Kot ravnateljica nisem vajena Cepeti v svojem uradu, paC pa skušam biti v tesnem stiku s svojimi profesorji in dijaki«, pravi. »Ne vem, kako bo to mogoče v takih pogojih.«
Nad predlagano rešitvijo ni navdušen niti občinski svetovalec Igor Komel, ki je skupaj s kolegom Bernardom Špacapanom sledil zadevi. Tudi poslopje v Ul. Cappella je staro in, kot večina šol v Gorici, predolgo zanemarjeno, pravi . Prostora v njem je malo, tako da bo potrebno precej strpnosti in dogovarjanja med šolama, da ne bo težav. »Zaradi tega pričakujem, da bo ta rešitev “začasna za Cim krajši čas” in da bo občina v dogovoru s šolskim skrbništvom Cimprej zagotovila slovenski šoli primeren dokončni sedež.«
Na potrebo, da se Cimprej poišče dokončni sedež opozarja tudi predstavnik Sindikata slovenske šole prof. Livio Semolič. »Zavedamo se, da izbira Ul. Cappella ni najbolj ustrezna, saj je v njej premalo prostora in bo zato potrebna ločitev ravnateljstva in tajništva od razredov. Sprejeli smo jo le zato, da se ne bi dotikali šolskega centra in da ne bi šole Trinko selili izven mesta. Ti dve točki sta bili po naši oceni bistvenega pomena. Pripravljeni smo sprejeti žrtve, vendar pod pogojem, da bodo res začasne. Zato smo zahtevali, da se že takoj septembra začne iskati dokončna rešitev. Glede te hoCem poudariti, da se ne bomo zadovoljili s kako polovično rešitvijo, saj ima šola Trinko pravico do sedeža, kjer bo lahko dostojno delovala v primernih prostorih. Pripravljeni smo sprejeti izziv racionalizacije. Toda na občini se morajo zavedati, da to ne pomeni zgolj krčiti stroške, temveč racionalneje in učinkoviteje izrabiti sredstva. Bistvena naloga občina pa ostaja ta, da šoli zagotovi možnost uspešnega delovanja, kar seveda tudi nekaj stane.«
Filmska predvajanja po mestnih rajonih
Na pobudo skupnosti Arcoboleno so vrteli film Gobrielejo Solvotoreso "Turne"
Na Placuti se je predsinoci precejšnje število ljudi odzvalo povabilu na ogled filma “Tume” Gabrieleja Salvatoresa. Filmsko predvajanje so priredili elani skupnosti Ar-cobaleno v okviru intenzivnega programa poletnih srečanj in prireditev, v sodelovanju z rajonskim svetom za Svetogorsko Četrt in Placuto. Temu prvemu filmskemu večeru bodo v prihodnjih dneh in tednih sledili še drugi po drugih goriških rajonih. (Slika: Fotostudio Reportage)
NOVICE
Srečanje z zaporniki
V	Času, ko vsi v “zunanjem svetu” hitijo na počitnice, morajo biti dnevi za rešetkami zaporov še daljši kot sicer. Člani skupnosti Arcobaleno bodo zato danes od 16. do 18. ure ponudili zapornikom par ur razvedrila. Na dvorišču v Ul. Barzellini bo srečanje z mašo in glasbeno animacijo. Zapornikom bodo ponudili sladoled in lubenice. Goriški zapor je včeraj obiskal tudi deželni svetovalec Zelenih Paolo Ghersina, ki preverja stanje in probleme v kaznilnicah v naši deželi.
V	Krminu ranjena kolesarka
V	trčenju med avtomobilom in kolesarko je bila vCeraj zjutraj v Krminu ranjena 52-letna Gian-paola Merlino. Nesreča se je priaptila ob 9.30 v Ul. Friuli, točne okoliščine pa še preverjajo karabinjerji. Ranjeno Merlinovo so prepeljali v go-riško splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili zlom dveh vretenc. Pridržali so jo na zdravljenju v ortopedskem oddelku. Zdravila se bo predvidoma 30 dni.
I
Člani solidarnostnega odbora oddali pomoč za begunce
Pred nekaj dnevi so elani Solidarnostnega odbora za pomoC beguncem iz nekdanje Jugoslavije oddali stvari, ki so jih zbrali med zadnjo tridnevno nabiralno akcijo na Goriškem. Materialno pomoC so odgovorni oddali predstavnikov begunskih središč z Gorenjske in elanom društva Mostovi. To društvo še posebej skrbi za otroke, ki jih je vojna vihra tako hudo prizadela. Člani goriškega solidarnostnega odbora so obiskali tudi center v Kranju, kjer so se predstavniki beguncev toplo zahvalili vsem Goričanom za radodarnost.
Ob tej priložnosti so organizatorji zbiralne akcije, ki se je odvijala v go-
riškem Kulturnem domu, oddali v glavnem obleke in obutev, ki so jih prispevali naši občani. Solidarnostni odbor vsekakor sporoča, da je nabiralna akcija še v teku in da svoje prispevke, katerekoli narave, lahko še vedno prinesete v nabiralni center v Kulturnem domu v Gorici. Zaradi bližajoče se zime bodo v prihodnjih mesecih še posebno dobrodošla težja oblačila in spodnje perilo.
Solidarnostni odbor je tudi poskrbel, da je na Kmečki banki odprt tudi tekoči račun, na katerega lahko nakažete katerokoli vsoto. Številka računa Solidarnostnega sklada za pomoC beguncem BiH je 65250.
GRADEŽ / LEPOTNO TEKMOVANJE,.
Nocoj bodo izbrali najlepšo v Fulaniji ■ Julijski krajini
Ali se bo štirideset brhkih deklet iz naše dežele do večera otreslo treme,'ki ponavadi spremlja vse, ko prvič stopajo na oder pred številno publiko? Dekleta se bodo nocoj predstavila na finalnem izboru za najlepšo v Furlaniji - Julijski krajini, ki bo v parku vrtnic v Gradežu. Dodatno tremo jim bo prav gotovo povzročila prisotnost Vittoria Sgarbija, ki bo skupaj s Claudio Cavalcanti vodil večer. Razvpiti kritik, p°' litik in pisatelj bo s svojimi zbadljivimi vprašanji gotovo najtrši oreh žirije dekletom, ki si bodo skuša-lem z lepoto, postavnostjo, šarmom in zakaj ne, originalnostjo odgovorov, izboriti nastop lovoriko najlepše v FJK in nastop v državnem finalu v Salso-maggiore.
Večer se bo začel ob 21.30, poleg Sgarbija, Caval-cantijeve in deklet bodo zabavali občinstvu še godba na pihala Rossini iz vasi Castions di Strada, komik in pevec Marco Carena in italijanski Take That. (aw)
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM. Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (strina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
KRONIKA / KRAJE V STANOVANJIH
Policija preiskala taborišče Romov
Našli niso ničesar - Skupini so kljub temu "svetovali" noj zapusti Goriško
Po seriji tatvin, ki so jih v raznih krajih na Goriškem zabeležili v prejšnjih dneh, je policija predsinoci obiskala taborišče skupine približno štiridesetih Romov v bližini Spetra ob SoCi. V soboto so namreč v Gorici prijeli tri mlade Rome - dva, deček in deklica, sta stara komaj 13 let, tretja pa 19 -, ki so skušali krasti v stanovanjih v Ul. del Carso in na Korzu Italia. Oba poskusa sta spodletela zaradi prihoda lastnikov stanovanj in nato policije.
Tudi v Ronkah so prijeli dekle, ki je skupaj z 10-letnim dečkom bežalo po kraji v nekem stanovanju. Na razliko od ostalih, ki so še otroci, so dekle v Ronkah aretirali. Trdila je sicer,
da je še mladoletna, vendar so ugotovili, da je gotovo že dopolnila 18. leto in so jo zato zaprli v žensko kaznilnico v Vidmu.
Kot reCeno je policija predsinoci obiskala taborišče Romov, ki menda prihajajo s srbskih območij v Bosni. Izvedli so preiskavo, toda ukradenega blaga niso našli. Skupino so povabili, naj zapusti Goriško. Zaenkrat gre za neformalno vabilo, Ce pa se mu ne bodo odzvali, utegne slediti odlok o izognu.
Naj bodo krivci Romi ali ne, priporoča policija občanom, naj sprbno zaklenejo prazna stanovanja, dragocensti pa naj po možnosti spravijo na varno, saj so dnevi ob velikem šmarnu najnevarnejši za tatvine.
KRONIKA
Gozdni požar na Krasu v bližini Devetakov
Gozdni požar je včeraj popoldne okrog 17.30 izbruhnil pri Devetakih po pobočju Brestovca, ki se od državne ceste skozi Dol dviga v smeri proti Vrhu. V bojazni, da se ne bi ogenj z vetrom naglo razširil (tam v bližini je lani ob koncu julijaskoraj cel teden divjal obsežen požar) so na kraj množično prihiteli gasilci (s štirimi protipožarnimi vozili), gozdarji in prostovoljni gasilci iz okoliških vasi. Deželna civilna zaščita je poslala tudi helikopter. Kot kaže, je hitro ukrepanje učinkovalo. Poldrugo uro po alarmu so nam povedali, da je ogenj v bistvu pogašen in da bi morala biti nevarnost dokončno ponovnega izbruha in širjenja požara odpravljena.
□ OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi na piknik, ki bo v nekdanji karavli na Sabotinski cesti v Solkanu v nedeljo, 17. septembra, od 16.30 dalje. Vpisovanje 23. in 30. avgusta na sedežu in pri poverjenikih.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO in KRUT iz Trsta nudita dve ugodni možnosti zdravljenja v toplicah. 1) 10-dnevno bivanje v Šmarjeških toplicah v dveh izmenah od
27.9.	do 6.10. in od 6. do
16.10.	2) bivanje v zdravilišču Antiche terme Ca-staldi na otoku Ischia od 6. do 22. oktobra. Terme so znane zaradi fangotera-pije. Informacije in prijave na sedežu društva ob sredah od 10. do 11. ure.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE in DRUŽBA GOSERVIS sporočata, da bodo uradi zaprti od 14. do 18. avgusta.
LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je zaprta do 25. avgusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je danes, 14^ avgusta, zaprta.
g____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja od 4. do 9. septembra 6-dnevni izlet po Apuliji. Ogledali si bodo Gargano, Manfredo-nio, Trani, Bari, Brindisi, Lecce, Alberobello, Taran-to in zgodovinske zanimivosti teh krajev. Peti dan bo posvečen celodnevnemu obisku otokov Trenu-ti. Zagotovljen bo polm penzion, vožnja z avtobusom, vodic. Prijave bodo sprejemali na sedežu samo v sredo, 16. in 23. avgusta, ko se vpisovnaje nepreklicno zaključi.
KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO m Ronk prireja v nedeljo, 27, t.m., izlet v Idrijo na Čipkarski festival. Informacije in prijave pri gosp6 Pahor, tel. 776123.
r-. lekarne
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO, Carduccije-va ul. 40, tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, ul-Rosselli 23, tel. 410340,
Z novim zakonom
hitreje na svobodo
19. avgusta bo nehal veljati 20 let star zakon o pomilostiivi
LJUBLJANA (STA) - Institut pomilostitve je sloven-parlament uredil z novim zakonom, ki bo začel ve-jjati 19. avgusta in bo zamenjal skoraj 20 let star za-Kon. Pravosodno ministrstvo mora v mesecu dni pripraviti se navodila za delo sodisc v pomilostitvenem Postopku, ki mora biti v skladu z novim zakonom Cim “drejsi. Institut pomilostitve poznajo vse evropske dr-2aye, vsem pa je skupno, da je pomilostitev izključno v Pristojnosti Sefa države. Pomilostitev za kazniva dejanja, določena v zakonih Republike Slovenije, izreka v skladu s tem zakonom predsednik republike.
Predsednik izreka pomilostitev tudi za kazniva cle)anja, določena s kazen-skinii zakoni drugih držav, Ce jy storilec državljan Slo-venije in ce je tako določeno v mednarodnih pogo-obali. S pomilostitvijo po |em zakonu je mogoče določeni osebi odpustiti kadilski pregon oziroma popolnoma ali delno odpustiti izvršitev kazni, izrečeno kazen spremeniti v mi-tejSo ali pogojno ka^en ozi-
roma preklicati obsodbo. Poleg tega zakon določa, da se z amnestijo odpravi ali skrajša trajanje pravnih posledic obsodbe, določenih v slovenskih zakonih. S pomilostitvijo se lahko kazen spremeni le v okviru, kot ga doloCa splošni del kazenskega zakonika Republike Slovenije. Postopek za pomilostitev se v skladu z novim zakonom lahko zaCne na prošnjo ali po uradni dolžnosti: po-
stopek za pomilostitev po uradni dolžnosti zaCne minister za pravosodje, prošnjo za pomilostitev pa lahko vloži obsojenec, njegov partner ali bližnji sorodnik ter jo ponovi vsake pol leta oziroma vsako leto za kazni nad pet let. Prošnja za pomilostitev se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. Pristojno sodišče mora v pomilostitvenem postopku od različnih pristojnih organov zahtevati podatke o obsojencu ter preveriti morebitna določena dejstva ali okoliščine, nato pa svoje mnenje podati pravosodnemu ministrstvu; to mora storiti tudi pristojni državni tožilec. Nato ministrstvo zbrane podatke skupaj z mnenjem ministra predloži predsedniku države.
Čakajoč na pomilostitev (Foto: B. V.)
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
Manj
prejemnikov
pomoči
LJUBLJANA (STA) - Republiški zavod za zaposlovanje že nekaj Časa opaža, da število prejemnikov denarnega nadomestila in pomoči še vedno upada. Po najnovejših podatkih zavoda se je upadanje nadaljevalo tudi junija, glavni razlog zanj pa je predvsem manjši dotok novih brezposelnih oseb, ki so upravičene do denarnega nadomestila, pa tudi dejstvo, da so se nekaterim te pravice iztekle. Število prejemnikov denarne pomoči je skrčila tudi zakonska novela, ki velja od lanskega januarja in je Cas prejemanja denarne pomoči skrajšala na šest mesecev. Zavod je junija letos denarna nadomestila oziroma pomoč izplačal le 30,4 odstotka brezposelnim, medtem ko je pred letom dni ta delež znašal 44,2 odstotka. Junija je denarno nadomestilo prejelo 27.758 brezposelnih, 11,7 odstotka manj kot decembra lani in 26,7 odstotka manj kot junija lani. Število prejemnikov denarne pomoči, ki jih je bilo junija 7586, se je v primerjavi z lanskim decembrom zmanjšalo za 31,3 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa za 53,6 odstotka. Najnižji znesek izplačanega denarnega nadomestila, ki je enak 80 odstotkom zajamčene plače, je junija znašal 24.663 tolarjev bruto oziroma 18.115 tolarjev neto. Najvišji znesek denarnega nadomestila je znašal 98.652 tolarjev bruto, saj je po zakonu štirikrat večji od najnižjega nadomestila. V povprečju so upravičenci do denarnega nadomestila prejeli 44.173 tolarjev bruto. Nižje denarno nadomestilo od 45 tisoč tolarjev bruto sta dobili skoraj dve tretjini prejemnikov, najvišji znesek te oblike pomoči -84.663 tolarjev bruto - pa je dobilo 4, 6 odstotka vseh upravičencev do denarnega nadomestila in denarne pomoči.
Subvencionirano vsako tretje delovno mesto
Ljubljana (staj -
Republiški zavod za zaposlovanje delodajal-Cern za delovno mesto, ?a katerem se zaposli ‘rvvalid, ponuja 250 ti-®°c tolarjev. To ugo-_ ost je v prvem polle-tju izkoristilo 69 delodajalcev, ki so zaposlili dOl invalida. Ker so se v Prvem polletju letos Zaposlili 303 invalidi, to Pomeni, da je zavod subvencioniral vsako tretje delovno mesto. J^ija je prejelo subven-Gijo plače 90 invalidskih podjetij za 2916 zaposlenih invalidov. Naj-vec invalidskih podjetij deluje na območju Ljubljane in Maribora.
34. SVETOVNI ČEBELARSKI KONGRES BO V ŠVICI
V Evropo tudi s čebelami in izvirnimi panji
Čebelarstvo v Sloveniji sega v sedmo stoletje - Prvo čebelarsko društvo na svetu
LJUBLJANA - V torek se bo v mestu Lausanne v Švici začel 34. svetovni Čebelarski kongres z razstavo. Udeležili se ga bodo Čebelarji in strokovnjaki z vseh celin, letos pa se jim bodo prvič pridružili tudi slovenski predstavniki.
Razstavo prireja Amipondia, svetovna Čebelarska organizacija, ki združuje nacionalne Čebelarske organizacije iz 115 držav. Vsaki dve leti v drugi državi pripravijo kongres z razstavo, na kateri sodeluje več kot dva tisoč razstavljal-cev, ogleda pa si jo tudi deset tisoč obiskovalcev.
Letos bo kongres po dolgih letih vnovič potekal v Evropi, pričakujejo pa doslej največje število udeležencev - približno 3500. Pred dvema letoma se je tej svetovni organizaciji pridružila tudi Zveza čebelarskih društev Slovenije. Letos se jim je prvič ponudila priložnost za sodelovanje
na kongresu. V kongresnem središču Palais de Bealieu je Zveza Čebelarskih društev Slovenije najela 35 kvadratnih metrov razstavnega prostora, kjer bo 22 slovenskih razstavljalcev razstavljalo med in medene pripravke, apiterapevtske in apikozmeticne izdelke, Čebelarsko opremo, izdelke
medicarske in svecarske obrti, poslikane panjske končnice in dosežke pri selekciji in vzreji kranjske Čebele. Ponudba bo pestra, ob tej priložnosti pa bo izšla tudi posebna knjižica v angleškem in nemškem jeziku z naslovom Slovenija, dežela dobrih Čebelarjev, ki bo na kratko prestavila delo in prizadevanja slovenskih Čebelarjev.
Slovenci smo čebelarski narod z bogato kulturno dediščino in tradicijo, ki sega v 7. stoletje. Poleg trgovine z medom in voskom se lahko pohvalimo s prvim Čebelarskim društvom na svetu, svetovno znanimi stroko-
vnjaki, edinstvenimi čebelnjaki ter medičarsko in sve-Carsko obrtjo.
Pokrovitelj udeležbe Slovenije na kongresu je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je prispevalo precejšen finančni delež. Projekt so gmotno podprli tudi ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ministrstvo za gospodarstvo, Urad vlade RS za informiranje, Obrtna zbornica Slovenije, sponzorji in tudi razstavljale!. Pri vsebinski pripravi razstave sta strokovno sodelovala Zveza Čebelarskih društev Slovenije in Kmetijski inštitut Slovenije.
Meta Pavlin
Jutri v Avditoriju Marco Mašini
PORTOROŽ - Naval turistov, Id jih je k nam s Hrvaškega prejšnji teden prignala »nevihta«, se je ustalil. Iz portoroške turistiCnoinformativne pisarne so nam sporočili, da so ta konec tedna na obali in Krasu našteli 16.500 gostov (Sest odstotkov več kot lani), od tega je v piranski občini prenočevalo deset tisoč gostov. Skratka število, s katerimi so lahko turistični delavci po »Cmih« julijskih obetih zadovoljni.
Portorož pa bo jutri in pojutrišnjem ne le turistična prestolnica, marveč tudi prestolnica mladih. Juhi ob 21. uri bo v portoroškem Avditoriju nastopil italijanski pevec Marco Mašini, brez dvoma »prvoligaš« italijanske zabavnoglasbene scene. Kot so nam povedali organizatorji, gredo karte v predprodaji za med, pravi naskok pa je pričakovati pred koncertom. Nihče ne dvomi, da bo Marco Mašini napolnil letni Avditorij do zadnjega kotička.
Drugi veledogodek (za nekoliko mlajše ljubitelje zabave) bo v sredo, ko bodo na istem prizorišču nastopila dekleta skupine Non e la RAI. Gre za 12 do 20 let stara dekleta, ki čez vse leto vsako popoldne plešejo in pojejo v svoji oddaji na italijanski zasebni postaji Italia 1 (last Berlusconija). Glavne zvezdnice Ambre v Portorož sicer ne bo, mladi Primorci pa se bržkone ne bodo odrekli niti Francesci, Veronici in drugim.
Andrej Žnidarčič
ORNA KRONIKA
Med vikendom spet več hudih prometnih nesreč
LJUBLJANA - Žal se je »kot po tradiciji« tudi ta konec tedna v Sloveniji zgodilo več prometnih nesreč, ki so se končale s smrtnim izidom.
V	petek ob 16. uri je po regionalni cesti iz smeri Mamega proti Dolu pri Hrastniku 26-letni voznik avtomobila celjske registracije 2. B. vozil po klancu navzdol ter trčil v - zaradi hitrosti namreč ni mogel pravočasno ustaviti - 85-letno peško J. S. iz Dola pri Hrastniku, ki je prav takrat prečkala cesto. Peško je odbilo na pokrov vozila, nato pa je padla pred vozilo, ki jo je potiskalo pred sako še 14 metrov. Bila je takoj mrtva.
V	soboto popoldne je triindvajsetletni voznik avtomobila Z. G. iz Krškega na regionalni cesti iz Krškega proti Podbočju Pripeljal v ostri levi ovinek in zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal Cez desni rob vozišča na neutrjeno bankino. Po njej je bočno drsel skoraj 24 metrov, nato se je vozilo trikrat prevrnilo, pri čemer je voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, padel skozi vetrobransko steklo in se hudo telesno poškodoval. Umrl je med prevozom v brežiško bolnišnico.
Istega večera je med prevozom v bolni-Snico umrl 89-letni kolesar, ki ga je na Sneberski cesti v Ljubljani zbil voznik avtomobila (sumijo, da je bil pod vplivom alkohola), ki je vozil preblizu desnega roba cestišča. Včeraj zvečer pa je trčenje dveh avtomobilov na cesti Maribor-Ptuj terjalo še dve novi žrtvi.
V soboto dopoldne je v soboški bolnišnici za posledicami prometne nesreče umrl petindvajsetletni V. T. iz Radmožan-cev SO Lendave. Nesreča se je zgodila 2. avgusta pri Radmožancih, ko je V. T. s kolesom nepravilno vozil mimo dveh stoječih vozil in zapeljal na levo stran vozišča v trenutku, ko je nasproti po desni pripeljal avtomobil. Pri trčenju je voznika kolesa vrglo na pokrov motorja in nato v jarek, kjer je obležal hudo poškodovan. V celjski bol-
nišnici je v četrtek zvečer umrla 22-letna C. J. iz Mozirja za posledicami poškodbe, ki jo je kot voznica avtomobila dobila v prometni nezgodi 28. julija v Spodnji Rečici na regionalni cesti Mozirje-Radmirje.
V ljubljanskem Kliničnem centru je v četrtek za posledicami prometne nesreče umrl 26. letni P. I. iz Moravskih Toplic, ki je bil kot voznik osebnega avtomobila udeležen v prometni nezgodi 7. avgusta v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah. (A. P., V. K.)
V razbitinah je ugasnilo še eno življenje (Foto: Daniel Novakovič/FPA)
KOPER - Primorske ceste so bile konec minulega tedna spet krvave. Dva mrtva in trinajst huje ranjenih v številnih nesrečah je žalostna bilanca, ki je vredna preplaha.
Najhujša nesreča se je zgodila v soboto okrog 16. ure na regionalni cesti Ankaran-Dekani, ko je 18-le-tni voznik (z enomesečnim vozniškim stažem) Tadej 2. iz Šmarij pri Jelšah z zastavo 128 vozil proti Dekanom. Kljub polni črti je zavil na nasprotni vozni pas prav v trenutku, ko je nasproti pripeljala Danijela D. A. iz Kopra. Voznica se je začela umikati na skrajni rob vozišča, vendar ji strahotnega trčenja s tragičnimi posledicami ni uspelo preprečiti. V nesreči je bila Danijela D. A. takoj mrtva, njena otroka, petletni Jure in trinajstletni Gregor, ter sopotnik štirinajstletni Matjaž S. pa so bili huje poškodovani. Huje ranjeni so bili tudi vsi v zastavi 128, poleg povzročitelja še devetnajstletni Matjaž G. iz Celja in sedemnajstletni Marko V. iz Zibemi-ka pri Rogaški Slatini.
Do nesreče s smrtnim izidom je prišlo tudi v noči s petka na soboto na magistralni cesti Kozina-Crni Kal v Petrinjah. Sedemindvajsetletni Matjaž M. iz Ljubljane je vozil
kavvasakija v smeri proti Kopru in v desnem preglednem ovnku zapeljal na nasprotni pas v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal 33-letni Jože S. iz Lovrenca na Pohorju. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem je motorist na kraju podlegel poškodbam, njegovega sopotnika, 24-le-tnega Janeza C. iz Ljubljane, in voznika avtomobila pa so huje ranjena odpeljali v izolsko bolnišnico.
Andrej Žnidarčič
Ljubosumje
KIDRIČEVO - Štiriletna ljubezen 28-letnega Radivoja N. in dve leti mlajše Julijane T. se je včeraj ponoči končala s tragedijo. Očitno je ljubosumje premagalo mladeniča, da je nekaj pred četrto uro v hiši na Lovrencu na Dravskem polju, kjer sta živela, prijel za sekiro in svojo ljubezen, ki je ležala v postelji, s topim delom udaril po glavi. Ko je Radivoje videl, kaj je storil, je hudo poškodovano Julijano odnesel iz hiše in prosil sosede, naj jo odpeljejo v boInišnico.Ko je bilo dekle na poti v ptujsko bolnišnico, je Radivoj napisal poslovilno pismo in se obesil. Kot so sporočili iz bolnišnice, Julijana ni več v smrtni nevarnosti.	(V. K.)
NOVICE
Rusija grozi z vojaško akcijo v Čečeniji
MOSKVA (dpa) - Ruski notranji minister Anatolij Ku-likov je včeraj čečenskim upornikom zagrozil z novo vojaško akcijo, če ne bodo predali orožja, kot predvideva vojaški sporazum. Ruska delegacija, ki jo sestavljajo Kulikov, minister za nacionalna vprašanja Vjatčeslav Mihajlov in predstavnik ruskega vojaškega poveljstva Anatolij Romanov, je včeraj v Groznem voditelja čečenskih pogajalcev Ahmeta Jarihanova opozorila na nujnost uresničevanja vojaškega sporazuma. Ruski parlament pa je včeraj na izrednem zasedanju predsedniku Borisu Jelcinu predlagal vnovično razglasitev izrednih razmer v Čečeniji. Kot poroča rusko vojaško poveljstvo v Groznem, so razmere v tej kavkaski republiki še vedno napete. Včeraj je bil v napadu čečenskih gverilcev na ruske postojanke ubit en ruski vojak.
V Kašmirju našli ubitega talca
NEW DELHI (dpa, Reuter, telefoto: AP) - Indijska policija je včeraj v bližini kraja Panzpula na jugu nemirne indijske pokrajine Kašmir našla truplo Norvežana Hansa Christiana Ostra, enega od petih talcev, ki so jih junija ugrabili muslimanski skrajneži. Organizacija skrajnežev Al Faran je včeraj zagrozila, da bo pobila tudi ostale štiri tujce, dva Britanca, Američana in Nemca, če vlada v New Delhiju iz zaporov ne bo izpustila njenih privržencev. Pohaja je namreč pri Norvežanu, ki so mu skrajneži odsekali glavo, našla pismo, v katerem je zapisano: »Ce naše zahteve ne bodo izpolnjene v dveh dneh, bodo morah umreh tudi preostah štirje talci.« Indijska vlada je na včerajšnji izredni seji obsodila barbaski umor skrajnežev in zavrnila vse njihove zahteve, hkrati pa razpravljala o akciji za rešitev talcev. Ugrabitev tujcev so obsodile tudi vse druge organizacije in skupine muslimanskih nacionahstov v Kašmirju.
Mavrični bojevnik spet pluje proti Mururoi
SUVA, PAPEETE (dpa) - Ladja Greenpeacea Mavrični bojevnik je spet pripravljena za »boj«. Potem ko so jo francoski specialci v začetku julija napadli in deloma uničili, je morala na popravilo na Fidži, od koder je včeraj spet odplula proti Mururoi, kjer namerava Francija izvesti osem podzemnih jedrskih poskusov. Mavričnemu bojevniku se bo pri Tahitiju pridružilo še 30 drugih ladij tako imenovanega »ladjevja miru«. V glavnem mestu Tahitija Papeetu je včeraj prišlo do spopada med pohcijo in približno 200 demonstranti, ki so protestirah prah jedrskim poskusom v južnem Pacifiku. Do incidenta je prišlo, ko je policija poskušala demonstrantom preprečiti pot na stadion, kjer je potekala slovesnost ob začetku desetih južnopacifiških iger. Teh se udeležuje 2500 športnikov iz 13 držav južnega Pacifika, Zahodna Samoa, Ameriška Samoa, Nine in Namu pa so iz protesta proti Franciji odpovedah sodelovanje.
Alžirski skrajneži ubili in ranili več kot deset ljudi
ALZIR (dpa) - Ta konec tedna je v bombnih napadih in drugih terorističnih akcijah alžirskih skrajnežev življenje izgubilo devet ljudi. Skrajneži so včeraj v kraju Sao-ula ubih novinarko vladnega časopisa Revolution Afričane, v upravnem središču mesta Tipasa pa so podtaknili bombo. V eksploziji avtobombe je bilo ranjenih dvanajst oseb, med njimi trije otroci. Ze v petek zvečer so skrajneži v kraju Bouinane, la leži južno od glavnega mesta, hladnokrvno pobih šestčlansko družino, ker se jim eden od elanov družine ni hoteli pridružiti. V kraju Tixeraine pa so v soboto zvečer izvedli atentat na znano afriško pevko Leilo Amar. V napadu je bil ubit tudi njen soprog. V eksploziji bombe, ki so jo skrajneži podtaknili v poslopju pohcijske postaje v kraju Toura, pa je bilo v soboto ranjenih šest oseb, med njimi dva otroka.
Lakota ogroža Črno celino
NEV YORK (dpa) - »Tristo milijonov Afričanov, predvsem tistih, ki živijo na območju Sahare, bo do leta 2010 zajela lakota,« je izjavil Pierre Spitz, direktor raziskovalnega oddelka pri Mednarodnem skladu ZN za razvoj kmetijstva. Dodal je, da lahko problem reši le izobraževanje in osveščanje ogroženih prebivalcev in vseh, ki jim skušajo pomagati. »Številne nacionalne, mednarodne in človekoljubne organizacije, ki se ukvarjajo z reševanjem tega problema, bi morale doumeti tamkajšnji način razmišljanja in dejavnosti, namesto da jim poskušajo vsiliti tuj način kmetovanja in tuje modele ekonomskega razvoja,« je izjavi Spitz. »Na afriško kmetijstvo ne smemo gledati kot na posel. Razviti svet mora vnovič razmisliti o dobičku kot motivu za preprečevanje lakote, ki bo v prihodnjih petnajstih letih zajela že tristo milijonov ljudi.
22,
... ljudi, deset katoliških demonstrantov in dvanajst policistov, je bilo ranjenih v nemirih na Severnem Irskem, ki so se začeli v soboto, nadaljevali pa so se tudi včeraj dopoldne.
Skupine mladih katolikov, jeznih, ker je policija v soboto protestantom omogočila tradicionalni pohod skozi katoliške četrti, so v Belfastu, Londondenyju in Ar-maghu med protesti uničile več trgovin, zažigale avtomobile ter na policiste metale steklenice, kamenje in molotovke. Nek oborožen protestnik je v Belfastu celo ukradel mestni avtobus in ga zažgal. Poveljnik severnoirske policije Ronnie Fla-nagan je prepričan, da so »nemire izzvali tuji elementi«.
Vodstvo Sinn Fei-na, političnega krila Ire, je včeraj popoldne v Belfastu pripravilo mirovni shod, hkrati pa opozorilo, da bi utegnili nadaljnji pohodi protestantov močno ogroziti severnoirski mirovni proces. Vodja Sinn Feina Gerry Adams je včeraj po radiu irske nacionaliste pozval k miru. Za najnovejše nerede pa je obtožil Veliko Britanijo, ki po nepotrebnem zavlačuje mirovna pogajanja in tako podpihuje nezadovoljstvo med prebivalci Severne Irske. Adamsa so razočarati tudi protestantski voditelji, ki niso držali obljube, da bodo etnični spor reševali po mirni poti. (dpa)

VOJNA NA OBMOČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE
Lake in Kozirjev uskladila mnenji o reševanju krize
Srbi obstreljujejo Dubrovnik, Muslimani pa Donji Vakuf
SOČI, SARAJEVO (dpa, Reuter) - Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev in svetovalec za nacionalno varnost ameriškega predsednika Clintona Anthony Lake sta se v črnomorskem letovišču Soči dve uri in pol pogovarjala o novih mirovnih pobudah za rešitev balkanske krize.
Vodja ruske diplomacije je po srečanju izjavil, da so Združene države sprejele pobudo Moskve za učinkovitejša politična prizadevanja pri umirjanju položaja v Bosni in Hercegovini. »Ameriška stran podpira predlog predsednika Jelcina, ki žeti, da bi se srečali voditelji vseh sprtih strani,« je dejal Kozirjev. Ruski zunanji minister je tudi prepričan, da bo sodelovanje ZDA v mirovnem procesu prineslo precejšen napredek že v bližnji prihodnosti. VVashington ta teden začenja diplomatsko misijo po Bosni in Hercegovini, Hrvaški ter Srbiji. Ameriško delegacijo bo vodil Richard Holbrooke, namestnik zunanjega ministra Christopherja.
V osrednji Bosni se ofenziva vladnih sil nadaljuje. Opazovalci Združenih narodov so v noči s sobote na nedeljo v bližini Bugojna in Donjega Vakufa našteti več kot osemsto eksplozij težkih topovskih granat. Predstavniki ZN niso mogli potrditi, da so vladne enote BiH napredovale iz Bugojna proti severu države, prav tako pa niso potrdili srbskih poročil o hrvaškem topniškem obstreljevanju Drvarja. Hrvaške in srbske enote so se spopadale tudi v bližini Grahova, ki so ga pred ofenzivo v Krajini zasedli Hrvati.
Bosanski Srbi so včeraj s težkim orožjem obstreljevali okolico Dubrovnika, kar je povzročilo izbruh več gozdnih požarov. Gasilske enote ognja še niso omejile, lokalne oblasti pa navajajo, da je pri tem nastala ogromna gmotna škoda. Na tem območju že nekaj dni potekajo večji premiki hrvaških vojaških enot, zato opazovalci pričakujejo skorajšnjo ofenzivo proti Trebinju, ki je pod srbskim nadzorom.
Srbske granate so zjutraj padale tudi na Tuzlo, ki je sicer »varovano območje« pod zaščito ZN. Pri tem je bila ena oseba ubita in dve ranjeni. Na podoben srbski topniški napad na položaje enot ZN na Igmanu pri Sarajevu pa so enote za hitro posredovanje odgovorile z minometi. Srbi so napad končali, poročil o žrtvah pa ni.
Ivan Simonovič, pomočnik hrvaškega zunanjega ministra, je obsodil številne napade na srbske begunce na vnovič osvobojenih hrvaških območjih. Na vprašanje novinarja britanske televizijske postaje BBC, ali se je pripravljen opravičiti, je Simonovič odgovoril: »Seveda. Takih dejanj nikakor ne morem zagovarjati. Vem, da so se številni ljudje odzvali preveč čustveno, vendar to ni opravičljivo.«
Ostrostrelci v Sarajevu so še zmeraj dejavni (AP)
EU gleda Makedoniji skozi prste
PRIŠTINA - Iz virov, ki so blizu Komisiji Združenih narodov za nadzorovanje embarga proti ZR Jugoslaviji, smo izvedeti, da Makedonija še naprej krši prepoved trgovanja z ZRJ. Vsak teden srbsko-makedonsko mejo v obeh smereh prečka približno tisoč tovornjakov, natovorjenih z različnim blagom. Med državami, ki kršijo embargo, je Makedonija udeležena z največjim delom, bržkone kar s 47 odstotki. To pomeni, da skoraj polovica jugoslovanskega izvoza in uvoza poteka čez makedonsko ozemlje. Komisija Združenih narodov za nadzorovanje embarga je že večkrat skušala dobiti ustrezna pojasnila od makedonskega ministrstva za notranje zadeve. Toda ministrstvo je le v redkih primerih postreglo z vso potrebno dokumentacijo o postih z ZR Jugoslavijo. Kot vse kaže, je Evropska unija podrobno seznanjena z razmerami v Makedoniji, vendar tej nekdanji jugoslovanski republiki kršenje embarga Združenih narodov tiho dovoljuje, ker ji je članica EU Grčija z blokado povzročila še večjo gospodarsko škodo.	(B. S. in Reuter)
______________KITAJSKA / VSE MOČNEJŠI PRITISKI NA TAJVAN____________
Peking ubral strategijo vojaškega zastraševanja
Ta napadalnost po mnenju nekaterih diplomatov označuje notranjepolitične spore med predsednikom in vojsko
PEKING - Ce je kdo mislil, da je bilo prvo kitajsko testiranje raketnih sistemov naključje, sc je močno motil. Diplomatski viri so sporočili, da Kitajska načrtuje nove raketne poskuse. Proti tej odločitvi je včeraj v Tajpehu demonstriralo več kot 50 tisoč tajvanskih Kitajcev, ki so vladi v Pekingu hkrati dali vedeti, da hočejo ostati neodvisni.
Zastavlja se vprašanje, kaj hoče Kitajska s poskusi doseči? Čemu nenadna kitajska napadalnost? Ali vojaški manevri morda označujejo samo notranjepolitične spore med predsednikom države in komunistične partije Jiang Zeminom ter kitajsko vojsko, katere
poveljnik je vsaj formalno tudi Zemin?
Uradni časopis kitajske partije People’s Daily je na prvi strani objavil velik vojaški zemljevid, na katerem je natančno zarisano območje preizkušanja raketne tehnologije. Zanimivo je to, da je na zemljevi-
du označen predvsem Tajvan in le majhen del kitajske obale. »Vedeti smo, da bodo imeti Kitajci od maja do septembra vojaške vaje v bližini obale Zejanga, toda nismo se zavedali, da tokrat ne gre samo za medijsko zastraševanje, temveč za politično dejstvo,« je povedal neki zahodni diplomat.
Kitajska je prejšnji teden napovedala drugi krog preizkušanja vodenih raketnih sistemov v zadnjem mesecu, ki ga opravlja v vzho-dnokitajskem morju, približno 150 kilometrov severno od Tajvana. Tokrat se je Kitajska odločila, da bodo med vojaškimi vajami, ki bodo potekale od 15. do 25. avgusta, uporabljali pravo topovsko strelivo.
»Mislili smo, da bodo Kitajci končali manevre že po prvem krogu, ki je trajal od 21. do 26. julija, vaje pa so potekale deset kilometrov bližje Tajvanu,« je povedal neki drug diplomat in dodal, da je postalo povsem očitno, da bo Kitajska okrepila pritisk na Tajvan, ki je v njenih očeh še vedno le separatistična provinca. Diplomati si zadnje
manevre kitajske vojske razlagajo kot jasno opozorilo tajvanskim oblastem, naj »uporni otočani« ne poskušajo utrditi svojega mednarodnega statusa. »Nauk je preprost. Tajvan ne sme pozabiti na možnost, da lahko Kitajska se vedno uporabi silo,« je povedal izkušen zahodni diplomat.
Kitajska že dolgo ponavlja, da je njena trimilijon-ska vojska pripravljena zavzeti otok, če se bodo oblasti v Tajpehu odločile za samostojnost, namesto da bi se mimo reintegrira-le v matično Kitajsko. Peking in predvsem poveljstvo kitajske vojske sta bila v juniju zelo razjarjena, ko je tajvanski predsednik Li Teng Hui zasebno obiskal VVashington. Kot verjamejo zahodni diplomati v Pekingu, je Liju z obiskom ZDA uspelo to, kar Jiang Zeminu in premieru Li Pengu nikakor ni. To je kitajske politične mogotce zelo ujezilo, so prepričani diplomati.
Nova agresivnost Pekinga do Tajpeha je lahko tudi posledica dejstva, da komunistični voditelji preprosto ne znajo ravnati
z novo generacijo tajvanskih politikov. »S staro ge' neracijo politikov so imeti Kitajci velike nesporazume o vnovični združitvi, a prav zaradi tega spora zaupanja vreden odnos,« je poudaril zahodni diplomat. Danes pa razmere niso več tako jasne.
Politični opazovalci napovedujejo, da bo Peking do uradno predvidenega konca vojaških vaj uporabljal strategijo vojaškega zastraševanja, ki je že povzročila paniko na tajpešk1 borzi in zatresla sicer stabilen tajvanski dolar. Le redki pa pričakujejo, da bo azijska velikanka izpolnila svojo grožnjo s silo in zavzela Tajvan. Diplomatski viri navajajo celo možnost, da bo kitajska strategija zastraševanja pravzaprav pomagala predsedniku Liju zmagati na marčevskih volitvah. Predvsem pa ni jasno, kdo resnično vleče skrite niti za političnim odrom. »Se vedno je gla' vno vprašanje, ali Zemin poveljuje vojski ali im^ vojska zadnjo besedo prl tovrstnih vprašanjih,« s0 ugibati diplomati.
Jane Macartney / Reuter
KROJAČEK HLAČEK
Ponosen in načrtov poln človek, ki ni hotel šivati oblek angleški princesi Diani
»Ženske morajo biti ljubosumne, moški pa pomirjeni,« pravi o obleki sir Hardy Amies, ki že skoraj pol stoletja kroji obleke za njeno veličanstvo, britansko kraljico Elizabeto, za katero pravi, da »je zelo zahtevna«
Lady Di se je zaradi spora s prestolonaslednikom Charlesom zamerila velikemu oblikovalcu siru Amiesu, ki ji nakakor ne namerava krojiti oblek
Julie Christie se vrača na oder
LONDON - Njen zapeljivi nasmeh je razveseljeval nora šestdeseta leta. Očarljiva blondinka, nagrajena z osca-rjem, se je zaljubila v ^Varrena Beattyja, vendar se je kasneje raje odločila za mirno življenje na kmetiji v Walesu. Julie Christie, zasanjana junakinja filma Dr. Ži-Vago, prizadeta mati v filmu Ne poglej, se je vrnila, vendar ne na filmsko platno. V londonskem gledališču West End je prvič stopila na oder, njen gledališki debut je vloga v igri Harolda Pinterja Stari Časi (Old Times).
Kritiki imajo o njenem igranju, za katerega se je odločila Po 25-letnem premoru, različna mnenja. NoCe biti podobna Kate, ženski, katere preteklost in boemska sostanovalka izpred dvajsetih let sta pretresala njeno mirno družinsko življenje. Igralka velik del igre Sedi kot sfinga na kavCu in se ogrnjena v kopalno haljo vse-skozi smehlja. Gledalci in kritiki se strinjajo, da je Julie Christie pri svojih 55-letih jzredno lepa. Tudi njenemu igranju ni kaj očitati.
»Christie nima močnega glasu, vendar je jasen, njena zavzetost je očarljiva. Seveda j® lepa, vendar pa je najbolj Pomembno, da svojo lepoto izžareva,« je v Observerju za-
pisal gledališki kritik.
Evening Standard je bil navdušen nad njeno igro: »Christie igra Kate tako, kot bi bila najboljša igralka erotičnih vlog: kot z medaljo nagrajena mačka se zvije v klopCiC in na rdečem kavCu uživa, da je predmet občudovanja ...« Christie nima dolgih govorov, zato bi bila vloga primerna tudi za Marilyn Momoe ali Bar-bro Streisand, ker sta si obe zelo težko zapomnili svoj del besedila. Christie je bila vzgojena v prepričanju, da je vredna le gledališka vloga, Čeprav je kot mlada igralka uspela v filmu in na televiziji. Po manjši vlogi v filmu Cro-oks Anonymous leta 1962 je dobila vlogo samozavestne Lizzie v filmu Johna Schle-singerja Lažnjiva Billy (Billy Liar). Zaradi svoje seksualnosti je postala zvezda Cez noC. Leta 1965 je dobila vlogo v Schlesingerjevem filmu Dar-ling, ki ji je prinesla oscarja. Istega leta je z Omarjem Sha-rifom snemala film Dr. Ziva-go. Christie pravi, da se je v 60. letih počutila kot »list v vetru«; rada se spominja tistih let, v katerih je svetu vladala mladost.
»Šestdesetih let se spominjam kot prijetnih Časov. Zdaj jih je sicer lahko kritizirati, vendar pa mislim, da so
se takrat mladi ukvarjali s pomembnimi stvarmi,« je nedavno izjavila. Zaradi njene lepote jo je neki kritik imenoval »enigmatično ivje«; vrsto let je dobivala pomembne vloge, med njimi v filmih Farhrenheit 451, Far From The Madding Crowd, The Go-Between, McCabe and Mrs Miller in leta 1973 Don‘t Look Now. Njena vloga Laure Baxter, ki je odšla v Benetke zato, da pozabi smrt svojega otroka, je bila zelo prepričljiva, predvsem ljubezenski prizor z Donaldom Sut-herlandom, za katerega so mnogi gledalci menili, da ni bilo golo igranje. Po dolgotrajnem ljubezenskem razmerju sta se z Beattyjem razšla, razočarana je bila nad Hollywoodom, dobivala je tudi vedno manj vlog.
»Veliko jih je bilo slabih,« pravi zdaj. Kritiki menijo, da je bilo res tako, drugi pa pravijo, da je bilo temu vzrok pomankljivo igralsko znanje, ki je bilo dalj Časa potisnjeno v ozadje prav zaradi njene lepote.
Christie se je rodila leta 1941 v Indiji, kjer je imel oCe plantažo Čaja. Nikdar si ni delala načrtov, ne v privatnem življenju in ne umetniškem. Starši so jo poslali v Anglijo, kjer naj bi živela pri rednici;
nikdar je ni spoznala, zaradi pripovedovanja »prostaških zgodb« je bila izključena iz neke nunske šole. Prav zaradi takšnega življenja v mladosti se ni nikdar poročila ali si želela otrok. Potem, ko se je odpovedala hedonizmu in Hollywoodu, se je vključila v feministična in naravovarstvena gibanja ter se zavzemala za zaščito živali. Živi z levo usmerjenim novinarjem na kmetiji v VVelsu. Nanjo se je spomnil režiser Lindy Davies in jo prepričal, da je stopila na odrske deske.
Clgra Old Times je bila blagajniška uspešnica majhnega valižanskega gledališča, zato so igro na začetku julija zaceli igrati tudi v West Endu. V vlogi Christiejevega moža nastopa Leigh Latvson, poročen s slavno manekenko iz šestdesetih let Twiggy. Christie je vesela svoje vrnitve, vendar hkrati upa, da slava ne bo spet pokazala svoje temne strani.
»Preteklost sem že skoraj povsem pozabila. Vsakdo se skuša nanjo odzvati na svoj naCin. Zvezdništvo me spravlja v zadrego, je nekaj povsem nedemokratičnega. Vesela sem, da sem ga okusila in da nisva na isti strani ograje,« je povedala Christie.
Robert VVoodvvard / Reuter
LONDON - Z oblekami, ki jih že skoraj pol stoletja kroji za britansko kraljico Elizabeto, je sir Hardy Amies postal znan po celem svetu. Znanega modnega oblikovalca pa nikakor ne mika, da bi kaj skrojil tudi princesi Diani, ženski, ki je modni simbol in ena največkrat fotografiranih oseb na svetu. »Nisem ravno navdušen nad zamislijo, da bi jo moral obleci za vlogo, ki jo trenutno ima,« je Amies namignil na nesoglasja med Lady Di in prestolonaslednikom Charlesom. »Po vsem sodec ji niso nikdar povedali, kaj pomeni biti valižanska princesa.«
Ob praznovanju 50. obletnice delovanja v londonski Savile Row, je 86-letni Amies še vedno poln moči in načrtov za uspešno poslovno prihodnost. »Kraljica je zelo zahtevna. Točno ve, kaj hoCe; njena oblačila morajo delovati prijazno, obleke po zadnji modi pa so navadno precej vpijoče. Njeno veličanstvo se tudi ne zmeni za fotografe. Se nikoli ni pripomnila, da je kakšna obleka fotogenična.« Med kraljičinimi oblekami je Amies še posebej ponosen na tisto, ki jo je sešil ža njen srebrni jubilej. Njena podoba namreč zdaj krasi tisoče škatel piškotov.
Amiesu precejšen del dohodka prinaša prodaja lincenc tovarnam po vsem svetu, saj kraljevi peCat (potrdilo, da proizvajalec oskrbuje dvor) vliva zaupanje, na Daljnem vzhodu pa skorajda strahospoštovanje. Kravate njegove znamke imajo okoli vratu Avstralci, pod njegovimi dežniki se sprehajajo Korejci in hlaCe Kanadčanov so na svojem mestu s pomočjo Amieso-vih pasov. Londonski krojač ima 53 licenc v štirinajstih državah, kar pomeni 150 milijonov dolarjev letnega prometa.
Vendar Amies ni anahronistični ostanek stare šole, prepuščen na milost in nemilost krvoločnim mladim povzpetnežem. Za zidom tipičnega angleškega humorja je vedno na preži spreten poslovnež. Legendarni modni oblikovalec, ki je ustvaril romantične večerne toalete in Čudovito ukrojene obleke nikakor ni izgubil čarobnega dotika. K njemu redno zahaja približno pet tisoč stalnih stank iz vrst britanske aristokracije, najveCjega kupca njegovih mojstrovin.
Amies je že 22-krat obletel ves svet in sam osebno uspešno propagiral vse mogoče izdelke -od ročnih ur do kolonjske vode. Njegova vloga tipičnega angleškega gentel-mana je izpolnjena s statusom kralja britanskega modnega sloga. Upravljanje svojega kraljestva pa je kljub vsemu že prepustil zvestim uslužbencem, od katerih so mnogi z njim že dolga desetletja.
Praznovanje 50. obletnice je bilo prežeto z vonjem po nostalgiji. Kralj Amies se je spominjal starih, v usnje vezanih knjig za naročila in prvega obiska mlade princese Elizabete v njegovi trgovini leta 1951. Na začetku, leta 1945, je podjetje nastalo s sposojenimi 10 tisoC funti, v razrušeni hiši, pri kateri se je dalo le po pročelju sklepati, da je bila zgrajena v gregorijanskem slogu. Zdaj Amies v svojih izvajah in intervjujih z načinom govorjenja vCasih že presega Oscarja VVildea. »-Okus je enak primernosti. Obleka mora biti nemoteča za osebo, ki jo nosi, še posebej pa za osebo, ki je poleg nosilca obleke,« filozofira Amies, ki je za britansko modo ime, primerljivo z Ni-gelom Cowardom v britanskem gledališču. Po njegovem mora biti okus umirjen: »Obleka, ki je vpadljiva, je v družbi neudobna. Mi želimo ustvariti kroje, ki ugajajo, vendar ne vzbujajo pretirane pozornosti. Zenske morajo biti ljubosumne, moški pomirjeni.«
Do znanih imen visoke mode. je Aimes kritičen: »Šokirajo me. Cilj njihovih modnih revij je vzbuditi pozornost v javnosti, ki naj bi potem sledila tem trendom. Armani sicer ima okus, toda ne razume tradicije moške moške mode. Givenchy je preteklost, o njegovem nasledniku (Johnu Galli-anu) pa ne bi govoril.«
Glede načinov oblačenja po svetu ima razvite različne teorije: »Američani so ugotovili, da so obleke z dvovrstnim zapenjanjem že imele svojih pet minut. Zdaj jim bolj ugajajo enovrstne, z visokim zapenjanjem. Japonci pa so zelo konservativni. Prepričani so v nespremenjljivost oblačil, zato njihova tradicionalna obleka ostaja enaka že tisoč let.«
Aimes je tudi zvest oboževalec opere in ljubiteljski vrtnar. Svoj dar za krojenje je odkril med vojno, ko si je kot obveščevalni Častnik britanske vojske sam naredil uniformo. Ko se bo moral posloviti s tega sveta, bi rad sreCal boga v klasični obleki s petimi gumbi: »Upam, da bo tako pameten in si jo bo oblekel.« Mati kralja britanske mode je bila dvorna šivilja in Aimes, ki je na skromnih temeljih zgradil svoj imperij, se redno giblje v visokih krogih, vendar ohranja distanco: »Ze na začetku sem začutil, da z vsiljivostjo ne dosežeš ničesar. Takoj jo zavohajo.«
Ko je le pristal, da bi v enem stavku opisal svoje dosežke, je Aimes izjavil: »Želel bi, da bi se me spominjali kot človeka, ki je uveljavil angleški okus in ga naredil dobičkonosnega.«
Paul Majendie / Reuter
NOVICE
NOGOMET / TRETJI KROG PRVE SLOVENSKE LIGE
l.SNL
Izidi 3. kroga 1. SNL: Biostart Publikum - Izola 5:1 ; (2:0), Mura - Nova Oprema 2:0 (1:0), Primorje - Mari- j bor Branik 1:0 (0:0), Rudar - HIT Gorica 1:1 (0:1), SCT Olimpija - Beltinci 5:0 (1:0).
Lestvica: 1. HTT Gorica	3	2	1	0	7:3	7
2. Mura	3	2	1	0	5:2	7
3. Nova Oprema	3	2	0	1	5:4	6
Primorje	3	2	0	1	5:4	6
5. Rudar Velenje	3	1	2	0	3:2	5
6. Biostart Publikum	3	1	1	1	10:7	4
7. SCT Olimpija	3	1	1	1	7:3	4
8. Maribor Branik	3	0	2	1	4:6	2
9. Beltinci	3	0	1	2	1:9	1
10. Izola	3	0	0	3	1:8	0
Pari 4. kroga (20. t. m.): Izola - HIT Gorica, Beltinci -Rudar Velenje, Maribor Branik - SCT Olimpija, Nova Oprema - Primorje, Biostart Publikum - Mura.
2. SNL
Izidi 1. kroga: Naklo - Črnuče 1:3, Rudar Trbovlje -Nafta 0:0, Železničar Maribor - Napredek BST 1:1, Koper - ERA Šmartno 2:1, Family Shop - Železničar Oscar 0:0, Šentjur - Vevče 2:0, File Mengeš - Radeče papir 2:2, Drava - Zagorje 2:1.
Majolka pred Koprčani
VIDEM PRI PTUJU - Na 17. pozivnem malonogome-tnem turnirju za slovenski revialni pokal je zmagala domača Majolka, drugi je bil Capris Black and VVhite iz Kopra, tretji pa Meteorplast iz Ljutomera. V sku- "J* pni razvrstitvi vodi Zdenex Mila (Sladki vrh), sledijo MB Lent Jack Point (Maribor) 45, Samba (Postojna) in Puntar (Tolmin) po 42. Prihodnji turnir bo v soboto v Oplotnici. (B. P.)
Mali maraton dobila Paripovič in Vivodova
ČRNA NA KOROŠKEM - Uvodna prireditev letošnjega, že 40. jubilejnega koroškega turističnega tedna v Cmi na Koroškem, je bil tradicionalni 15. maraton kralja Matjaža. Množična prireditev je tudi letos lepo uspela, saj je na progah dolgih 21,10, 7 in 3 km, nastopilo natanko 250 tekačev in tekačic vseh starosti, ki so se pomerih v 15 kategorijah. Največ za- I nimanja številnih gledalcev je veljalo udeležencem malega maratona na 21 km, kjer sta absolutni zmagi slavila Zagrebčan Drago Paripovič in Mariborčanka Silva Vivod.
Zmagovalci - tek na 3 km: 1. Mesimi (Trbovlje); dru-žinski tek 7km: 1. Meglič (Radenska); 10 km: moški - do 35 let: 1. Šalamun (Maribor); do 50 let: 1. Ojža-nič (Kočevje); nad 50 let: 1. Klemen (Celje); ženske -do 35 let: 1. Obronek (AK Velenje), nad 35 let: 1. Ko-tar (Trbovlje); mali maraton (21 km): moški - do 35 let: 1. Hrapič (AK Velenje); do 50 let: 1. Paripovič ' J (Zagreb); nad 50 let: 1. Krančan (Metal Ravne); ženske - do 35 let: 1. Vivod (TAM Maribor); nad 35 let: Bohinc (Ljubljana). (I. M.)
Premočno Darko Supančič
MARIBOR - Darko Supančič, mojster Fide, je zmagovalec petega, predzadnjega šahovskega vikend turnirja ZSD Maribor - SK Piramida. Supančič je osvojil 7.5 točke, točko več od drugouvrščenega mojsterskega kandidata Zorana Veličkoviča, tretjeuvrščenega mojsterskega kandidata Karla Cojhtra in četrtouvrščenega Simona Juga, sicer prvokategornika, peti je bil Jože Božičnik, šesti pa Simon Serdt. Po petih turnirjih je na prvem mestu Darko Supančič, ki je zbral 370 točk (iz štirih turnirjev), drugi je Karl Cojhter z 296 točkami, tretji Danilo Kajnih (287 točk), četrti Viktor Slamberger (238 točk), peti Samo Valenčič (235 točk) - vsi so odigrali vseh pet turnirjev, šesti Zoran Veličkovič, ki je na treh turnirjih osvojil 210 točk. Zadnji turnir bo 26. avgusta. (Z. G.)
Četverica v vodstvu
MLADA BOLESLAV - Na 4. odprtem mednarodnem šahovskem festivalu Skoda open '95, so šahisti odigrali 6. krog. Tempo narekujejo zlasti mlajši igral- ' \ ci. Od velemojstrov sta z dvema porazoma že izpadla iz boja za vrh Rus Vaulin in Ceh Smejkal. Čast velemojstrov rešuje legenda svetovnega šaha Rus Holmov, ki za vodilnimi zaostaja za pol točke. Med vodilno četverico je po dodatnem kriteriju trenutno v najboljšem položaju češki mednarodni mojster Vo-tava. Pričakuje se silovit finiš, saj zmagovalca čaka lepa nagrada - avtomobil Skoda Felicija. Vrstni red po 7. krogu: Votava, Gološapov 6, Potapov 5.5, Stri- 1 punsky, Holmov, Hellsten, Movsesian, Feigin, Sto-ček, Vojcekovskij 5, Smejkal, Freisler, Turov, Tol-stikh 4.5... 31. A. Praznik 4,44. N. Praznik 3. (A. P.)
Kirbiš in Pihlar v Avstriji
MARIBOR - Letošnji prestopni rok za slovenske keglja- : če in kegljavke je minil brez omembe vrednih presto- | pov. Se najbolj odmevna sta bila prestopa Franca Kirbiša, člana mariborskega Konstruktorja in nekdanjega j zmagovalca svetovnega pokala, ki bo odslej kegljal za avstrijski Leoben, in Bojana Pihlarja, njegovega klubskega soigralca ter kapetana večkratnih slovenskih prvakov, ki bo kariero nadaljeval pri avstrijskem Bmcku. Omeniti velja še prestop Romana Kržeta iz Kočevja in Slavka Zormana iz Slovana v ljubljanski Gradis Norik ter Majde Lužar, ki se je iz Kamnika vrnila v Gradis Norik. Nekateri najboljši slovenski kegljači bodo še naprej nastopali v tujini; Boris Benedik in Darko Bizjak še naprej ostajata pri nemškem Plankstadtu, Matjaž Hoče- ; var pa pri nemškem Eppelheimu. (Z. G.)
Presenetljiv poraz Maribora Branika v Ajdovščini
Goričani osvojili točko na vročem igrišču Rudarja - Zmaga SCT Olimpijo
Biostart Publikum - Izola 5:1 (2:0)
CELJE - Stadion Skalna klet, 500 gledalcev, sodnik Klinc (Ptuj).
STRELO: 1:0 - Stancar (24), 2:0 - Kamberovič (26), 3:0 -Kamberovič (50), 4:0 - Bauman (59), 4:1 - Perkat (62,11-m), 5:1 - Celič (81).
BIOSTART PUBLIKUM: Zupan, Turk, D. Romih, Bajra-ktarevič, Bašič, B. Romih, Celič, Sešlar (Bauman), Stancar, Goršek, Kamberovič.
IZOLA: Karahoda, Perkat, Čendak, Okčič, Vrabac, Sčulac, Dalipagič, Kendič (Cotar), Novak, Božič (Kraja), Žlogar (Hadžič).
»Nismo doživeli neuspeh, saj smo že vajeni izgubljati,« je visok poraz komentiral izolski trener Softič, ki se je posebej hudoval nad nedisciplino svojih igralcev in priznal, da bi v mreži njegovega moštva lahko končalo še več žog. Začetek ni napovedoval revije golov, mirna tekma pa se je razživela Sele po prostem strelu Celiča. Z roba kazenskega prostora je zadel samo živi zid, odbito žogo pa je Stancar z volejem poslal na pravo mesto. V naslednjem napadu je bil Kamberovič najbolj spreten pred izolskimi vrati in povišal na 2:0, nakar je Karahoda odlično zaustavil dva premetena strela domačega kapetana Gorška. V nadaljevanju je priložnost dobil tudi Bauman, ki se je zaradi slabe forme moral preseliti na klop in kritika je spremenila njegov odnos do igre. V prvem stiku z žogo je začel akcijo za novi gol, ki ga je z idealnega položaja zabil Kamberovič po nesebični podaji Gorška. Po uri igre je Bauman s strelom s kota z majhno pomočjo Čendaka povišal na 4:0, nato pa je domači vratar Zupan po slabem posredovanju nad Novakom zakrivil enajstmetrovko in Perkat je zanesljivo dosegel prvi gol za Izolo v novem prvenstvu. Primorci so bili nekaj minut celo boljši in si ustvarili še dve priložnosti, finiš pa je bil spet v znamenju rumeno-modrih. Celi-čev strel z velike razdalje je končal na pravem mestu tudi zaradi spremenjene smeri žoge, ki je na robu kazenskega prostora zadela enega obrambnih igralcev Izole, Bajraktare-vičev strel z glavo je zaustavila
vratnica, dvakrat pa se je izkazal Karahoda in bil tudi ob petih prejetih golih najboljši posameznik gostov.
Željko Zule
Mura - Nova Oprema 2:0 (1:0)
MURSKA SOBOTA-Stadion Fazanerija, 2.500 gledalcev, sodnik Salkič (Ljubljana).
STRELCA: 1:0 - Breznik (25), 2:0 - Baranja (52).
MURA: Černjavič, Kokol, Baranja, Cifer, Poljšak, Aliho-džič, Brežic, Stamfer, Gajser, Breznik, Bakula, Hlebalin (Kmetec).
NOVA OPREMA: Koželj, Judež (Plesec), Podvinski, A. Vršič, T. Vršič, Cerimovic, Kotnik, Caushllari, Dobrova (Me-hilli), Vidovič, Šumnik (Grizold).
Kljub utrujenosti Sobočanov po baltinškem izletu je Mura začela živahno in agresi-.vno, že v 4. minuti pa je Breznik z glavo zadel vratnico. V 16. minuti se je po hitrem protinapadu Murašev Bakula znašel sam pred gostujočim vratarjem, njegov lob udarec pa je preletel vratarja in tudi okvir njegovih vrat. Domačini so povedli v 25. minuti; Kokol je z leve strani poslal uporaben predložek v sredino, kjer je gostujoča obramba pozabila na Breznika, ta pa je z glavo meril tik pod prečko in neubranljivo zadel Koželjevo mrežo. Mura je imela še kup priložnosti, gostje pa so prvi strel na Cemjavi-čeva vrata izvedli šele v zadnji minuti prvega polčasa, vendar je bil domači vratar na mestu.
Tudi v nadaljevanju je Mura igrala odlično in po nekaj zapravljenih priložnostih so domačini povišali na 2:0, zasluge za ta zadetek pa gredo Baranji, ki je po samostojnem prodoru preigral celotno obrambo gostov in s 14 metrov zadel v polno. Edina priložnost gostov je bila v 55. minuti, ko so po prekršku Poljska nad Vidovičem izvajali enajstmetrovko, a Dobrova ni uspel prelisičiti odličnega Černjaviča. Do konca je bila Mura izrazito boljša in v 70. minuti je Breznik še drugič zadel vratnico, isti igralec pa je v 88. minuti zastreljal še 11-metrovko, za kar pa gredo zasluge vratarju Koželju, ki je strel obranil. Sodnik Salkič iz Ljubljane je s svojimi odločitvami dvigal ve-
liko prahu, sodniško avtoriteto pa je ščitil s podeljevanjem kartonov - 6 rumenih in rdečega Tomažu Vršiču.
Franc Bobovec
Primorje - Maribor Branik 1:0 (0:0)
AJDOVŠČINA - Stadion Primorja, 1.000 gledalcev, sodnik Tivold (Kranj).
STRELEC: 1:0 - Lučič (74).
PRIMORJE: Strajnar, T. Lučič, Ružnič (Stanič), Ibranovič, Željko, Vončina, Fegic, Vrabac (Adžič), Božič, Čermelj, Mula-hmetovič (Kodelja).
MARIBOR BRANIK: Dabanovič, B inkovski, Sterbalj, Galič, Milinovič, Karič, Zidan, Zi-rojevič, Fricelj, Poznič, Makra-gjč.
Mariborčani so tokrat nastopili brez poškodovanih Lukiča, Bratoliča in Pejoviča, Simun-dža pa trenutno išče aranžma v Nemčiji. V prvem polčasu je bila žoga nekaj več časa v posesti mariborskih nogometašev. Igra je bila precej taktična, odvijala pa se je v glavnem na sredini igrišča. Obe enajsterici sta se trudili, da ne bi prejmeli zadetka. Proti koncu prvega dela igre so iz nekaj lepih protinapadov zapretili tudi igralci Primorja. Gledalci v prvem polčasu niso videh zadetka in rezultat je povsem ustrezal dogodkom na igrišču. V drugem delu pa je že takoj na začetku trener Primorja Vladan Mladenovič Staniča zamenjal z Ru-Zničem, nakar se je igra Primorja razživela in v 74. minuti so domačini uspeli povesti z 1:0. Iztok Čermelj je prodrl po desni strani, odločil se je za strel, žoga se je od prve odbila proti drugi vratnici, tam pa je bil naj-spretnejši T. Lučič, ki je žogo iz neposredne bližine preusmeril v mrežo. To je bil tudi končni izid tekme v Ajdovščini. V drugem delu igre se je zelo izkazal domači vratar Strajnar, ki je nekajkrat izvrstno posredoval. Mariborčani so imeli v drugem polčasu dve lepi priložnosti, dvakrat zadeli vratnico, vendar jim rezultata ni uspelo izenačiti.
Silvester Drole
SCT Olimpija - Beltinci 5:0 (1:0)
LJUBLJANA - Stadion za Bežigradom, 600 gledalcev, sodnik Zunič (Kranj).
STRELCI: 1:0 - Kojičič (4), 2:0 - Rudonja (59), 3:0 - Novak (72), 4:0 - Bozgo (76), 5:0 - Novak (84).
SCT OLIMPIJA: Simeunovič, Kržišnik, Englaro, Kosič, Knavs, NToko, Novak, Kojičič, Rudonja, Bozgo (Pavlin), Si-Ijak
BELTINCI: Mojovič, Godina, Pešič, Sirk, Šarkezi, Sabjan, Črnko (Granov), Neiman, Baranja, Herceg, Smječanin (Zver),.
Popoln triumf Ljubljančanov nad Beltinci. Ljubljančani so s svojo igro dokazali, da imajo najkvalitetnejše moštvo v ligi. Beltinčani se brez svojih napadalcev niso mogli resneje upirati Ljubljančanom, v 26. minuti pa se je še poškodoval njihov napadalec Smječanin.
Že v četrti minuti se je med strelce vpisal Kojičič, ki je bil izbran za najboljšega igralca tekme, s tem golom pa bo verjetno prevzel vodstvo v tekmovanju za najhitrejšega strelca. Ljubljančani so ves prvi polčas imeli igro v svojih nogah, vendar niso izkoristili številnih priložnosti.
V dragem polčasu so gostje zaceli bolj napadalno, kar pa se jim je pozneje maščevalo, saj si razen nekaterih nevarnih strelov niso priigrali ničesar, na dragi strani pa so se ob veliko bolj odprti igri Beltinčanov razigrali Rudonja, Bozgo in Novak, ki je kar dvakrat zatresel mrežo precej nezanesljivega vratarja Mojoviča, Id bo ob takem branjenju najbrž moral prepustiti vrata Kristjanu Zvera. Maloštevilni beltinski navijači so sklonjenih glav odhajati iz Bežigrada, z njimi pa tudi maloštevilna navijaška skupina iz Nove Gorice. Olimpija se je z zmago zopet vrnila v boj za vrh.
Gregor Cerar
Rudar - HIT Gorica 1:1 (0:1)
VELENJE - Stadion ob Jezeru, 1.200 gledalcev, sodnik Ja-kopiček (Maribor).
STRELCA: 0:1 - Bečaj (44), 1:1 - Ekmečič (89).
RUDAR: Stankovič, Bala-gič, Hudarin (Komar), Silo, Ra-tkovič, Javornik, Pranjic, Pavlovič (Oblak), Zurman, Cvikl, Ekmečič.
HIT GORICA: Mavric, Protega, Madon, Debenjak, Radovanovič, Srebrnič, Demirovič (Marušič), Dovžak, Vorobjov,
Bečaj, Valentinčič (Breznikar)-V derbiju 3. kroga smo videli razburljivo srečanje, v katerem so v 1. polčasu prevlado; vati gostje in dosegli tudi edin1 zadetek. Gostiteljem je pripadel 2. polčas, v katerem jim )e po nekoliko boljši igri uspelo izid izenačiti. Goričani so se predstaviti kot solidna ekipa-ki jim odgovarja igra na sredini in ob zanesljivih obrambnih igralcih z odličnim vratarjein Mavričem na čelu bodo trd oreh vsem moštvom v ligi deseterice. Igralci Rudarja so se trudili, veliko so tekati, vendar
v prvem delu je padel minuto pred koncem polčasa, ko je De; mirovič podal z leve strani ostro žogo pred Stankoviceva vrata, kjer jo je prestregel Bečaj. Gostje so imeti v prvem polčasu še dve imenitni priložnosti, obakrat je bil v glavni vlogi najboljši strelec Goričanov Valentinčič. Edino priložnost domačih v prvem polčasu ni izkoristil Pavlovič, ko je slabo streljal z roba kazenskega prostora. y dragem polčasu so domači silovito napadati, a jim vratarj3 Mavrica ni uspelo premagati-Ta se je izkazal v 72. minuti, ko je izvrstno obranil Pranjičev strel z glavo z neposredne bližine. Le tri minute pozneje so v duhoviti kombinaciji Cvikl, Zurman in Komar preigrati gostujočo obrambo in Komar se je znašel sam pred Mavričem-Ko so že vsi pričakovali zadetek, je vratar Goričanov rešil mrežo. Tudi gostje so imeli v redkih nasprotnih napadih ne: kaj priložnosti za potrditev vodstva; še najlepšo je zapravu Vorobjov, ko se je sprehodu med domačo obrambo, vendar je iz neposredne bližine zadel le zunanji del mreže. Gostitelji so izenačili minuto pred kom cem, ko so razočarani domači gledalci že zapuščali štadion-Pranjič je z leve strani izvedel prosti strel in poslal predložek pred goriška vrata, kjer je Mavrič za trenutek zaspal.
Karel Nežmah
PLAVANJE / PRIPRAVE SLOVENSKE REPREZENTANCE NA EVROPSKO PRVENSTVO
V radovljiškem bazenu je živahno
RADOVLJICA - V dopoldanskih in večernih urah je v radovljiškem bazenu zelo živahno. Po zelo odmevnem torkovem 12. mednarodnem mitingu sta v radovljiškem bazenu trenirali reprezentanci Slovenije (5 elanov) in Norveške, v soboto pa se jima je pridružila tudi plavalna reprezentanca Makedonije. Na obnovljenem radovljiškem kopališču (nova pridobitev je fitness ob bazenu) pa smo srečali tudi košarkarje Pivovarne Laško.
Sredi skupinskih priprav v Radovljici smo zmotili našo peterico, ki nas bo zastopala na bližnjem evropskem prvenstvu na Dunaju. V Radovljici se pripravljajo: Jure Bučar (Olimpija Ljubljana), Metka Sparavec (Environ Branik Maribor, 50 m in 100 m kravl) in trojica domačega kluba Radovljica Park hotel Bled: Alenka in Nataša Kejžar in Marko Milenkovič.
Trenerja radovljiških re-
prezentantov Globočnik in Savnik sta dejala: »Po reprezentančnih višinskih pripravah v Sierra Nevadi, ki so bile že v aprilu, smo se vseskozi pripravljati doma, v kranjskem pokritem in radovljiškem letnem bazenu. Priprave so tekle po načrtu, tako da smo z doseženim zadovoljni. V radovljiškem bazenu bomo ostali vse do 18. avgusta. Že takoj po pripravah pa nas čaka pot na evropsko
prvenstvo na Dunaj.«
Trener Marka Milenkoviča pa je še dodal: »Odkar sva se z Markom preselila v Radovljico, smo imeli srečo z vremenom in mir na radovljiškem kopališču. Marko je pozimi namreč treniral manj kot lani, saj je imel težave v šoli. Pozimi je tako treniral le enkrat na dan in namesto običajnih 2600 km letos preplaval »le« 2200 km-. Kljub temu pa sem prepričan, da se ta primanjkljaj ne bo poznal na njegovih rezultatih.«
Kaj pa plavalci menijo o nastopu na Dunaju?
Jure Bučar: »Sam sem po pripravah v Sierra Nevadi s svojim klubom Olimpijo prebil še en teden na pripravah v Dolenjskih
toplicah, pred zaključnimi pripravami v Radovljici pa sem bil julijs še 14 dni na višinskih pripravah v Font Romeu (Francija). V Radovljici dopoldan treniram sam, popoldan pa me obišče trener Gregor Kit. Na Dunaju bom plaval 200, 400 in 1500 m kravl. Največ si obetam od nastopa na 400 m kravl, kjer realno pričakujem uvrstitev v finale B. Vse, kar bo več od tega, pa bo res izreden rezultat zame.«
Alenka Kejžar: »Na EP bom plavala 200 m prsno, 200 m hrbtno in 200 m mešano. Največ pričakujem od nastopa na 200 m prsno. Upam, da bom plavala blizu osebnih rekordov. Kakšno mesto mi ho
to prineslo, pa ne vem-Upam, da čim višje. Sem skoraj 100-odstotno pripr3" vljena, le včasih me se malo zaboli gleženj, kar je posledica poškodbe, ki sem j° imela pozimi.«
Nataša Kejžar: »Plavala bom 100 m kravl in 200 m mešano. Tako kot sestra upam, da bom odplavala osebne rekorde. Moja boljša disciplina je 100 m kravl.« .
Marko Milenkovim »Nastopil bom na 200 m 400 m mešano. Čeprav sem letos izboljšal državni rekord na 200 m mešano, ve pričakujem od nastopa na 400 m mešano, kjer bom o ponovitvi letošnjega naj boljšega rezultata na mej1 uvrstitve v finale B.«
Goran LavrencaK
JADRANJE / ZAKLJUČEN 7. JADRALNI GIRO D' ITALIA
NOGOMET / ŽE 13 DNI DO PRVENSTVA
Tržačani praznovali v domačih vodah
Cantona za jalov Interjev napad?
Sonce in ugoden veter nagrada za vse jadralce
Nakup Francoza postaja spet aktualen Andrea Silenzi z Nottinghamom v Italiji
TRST - KonCni zmagovalec, Trieste Generali, je u znan že ob prihodu v /rst, po predzadnji etapi, ie nastopajoče na 7. jahalnem Giru d’ Italia v Rase mesto pripeljala iz eRetk. Včeraj se je petnajst jadrnic še zadnjič Pomerilo v 12 milj dolgi fegati v tržaškem zalivu: oli kot pravo tekmo-VaRje je seveda to bila Priložnost, da tržaška po-sadka na domačih valo-Vlh proslavi tretjo zapo-redno zmago na tem tekmovanju, vreme pa je po sv°jih močeh, s soncem Ra ugodnim vetrom, pri-skočilo na pomoč vsem
Posadkam.
. Ob regatnem polu se j6 zbralo kar precej ržaskih ljubiteljev morja, zvečer jerbil v acchetti praznik vseh Rdeležencev, hrupno svidenje na prihodnje le-0 Pa je izrekel slikovit °gnjemet.
VRSTNI RED 21. ETA-R: 1. Quartu - Sardegna; 4 Trieste Generali; 3. Ta-r^nto; 4. Bologna Te-Rtnon; 5. Catania; 6. Moskva - St. Petersburg; 7. ramme Gialle; 8. Seva-stopol;. 9. Palermo; 10. Racusa; 11. S. Benedet-0 del Tronto; 12. Aci hoazia; 13. USSI; 14. Li-§Uria; 15. Vigili del Fuo-
koncni VRSTNI
RnD: 1. Trieste Generali ’6°. 250; 2. Catania 424, l-k 3, Bologna Telethon 'H. 250; 4. Moskva - St. petersburg 369, 750; 5. HUartu Sant’ Elena - Sar-hgna 353, 813; 6. Taran-0 329, 250; 7. Palermo 23, 125; g. s. Benedetto hi Tronto 312, 875; 9. hvastopol 295, 000; 10. manime Gialle 276, 000;
možnost, da bi odšel k Interju. Res čudna je ta ljubezen med Interjem in Cantonajem: najprej je »ne« rekel nogometaš, zdaj zanika vsako zanimanje milanski klub.
Zanimiv troboj so odigrali Genoa, Torino in angleški Nottingham Fo-rest, presenetljivo pa ga je osvojila Genoa, ki je zmagala proti Nottinghamu in igrala neodločeno s Torinom. Bolj kot vsi drugi je bil v središču pozornosti Andrea Silenzi, prvi italijanski nogometaš, ki se je odselil v angleško prvo ligo. Toda precej več je pokazal drugi stari znanec italijanskega prvenstva in zdaj Silenzijev soigralec, Nizozemec Brian Roy, ki je s svojima goloma prispeval k zmagi Foresta proti
11.	Siracusa 197, 500;
12.	Liguria 188, 250; 13. Aci Croazia 169, 000; 14. Vigili del Fuoco 116, 500; 15. USSI 103, 250.
VRSTNI RED »CLUB MED CHALLENGE«; 1. Quartu - Sardegna 119, 875; 2. Trieste Generali 114, 188; 3. Catania 102, 375; 4. Bologna Telethon 99, 750; 5. Moskva - St. Petersburg 98, 000.
VRSTNI RED »TROFEJA DEHONIANO«; 1. Catania 106, 813; 2. Palermo 93, 875; 3. Trieste Generali 85, 938; 4. Bologna Telethon 84, 875; 5. Quartu - Sardegna 76, 750.
ZLATA KNJIGA GIRA D’ ITALIA: 1989 - Minsk, 1990 - Desenzano, 1991 - Gorizia, 1992 -Friuli Albatros, 1993 -Trieste Generali, 1994 -Trieste Generali, 1995 -Trieste Generali.
KOŠARKA / TURNIR V SLOVENSKIH KONJICAH
Croatia osiguranje ponovno prva
Smelt Olimpija v finalnem srečanju ni ponovila izvrstne predstave z Zrinjevcem
SLOVENSKE KONJICE - V finalu košarkarskega turnirja za pokal Unior Atras je moštvo Croatia osigu-ranja premagalo Smelt Olimpijo in še drugič osvojilo poletno lovoriko. Splitski uspeh je dopolnil Romeo Cvjetičanin, ki je bil po oceni trenerjev najboljši igralec dvodnevne prireditve, prvi strelec pa je bil Milan Goljovič (BWC) s 50 točkami.
Smelt Olimpija - Croatia osiguranje 77:85 (40:49)
SMELT OLIMPIJA: Horvat 6 (6:8), Daneu 6 (3:4), Tušek 111 (5:5), Milič 10 (2:3), Gorenc 17 (2:4), Teheran 23 (5:7), Nesterovič 4 (0:2).
CROATIA OSIGURANJE: Vrankovič 10 (2:2), Punda 5, Ridl 11 (5:5), Vujič 5 (1:4), Jurič 2, Cvjetičanin 20 (6:6), Dedič 13 (2:2), Grgurevič 9 (5:6), Jaman 2 (2:2), Mamič 8
(4:4).
Dolgo je kazalo na ponovitev odlične igre Ljubljančanov proti Zrinjevcu, toda zmagovalni pokal bo vseeno ostal v Splitu. Ljubljanski trener Vilfan je med razlogi za poraz omenil utrujenost po desetdnevnih pripravah, a tudi pretirano zadovoljstvo nekaterih igralcev po dobri igri v polfinalu.
Oboji so zelo hitro izpolnili bonus, Gorenc in Teheran pa sta začela ljubljansko serijo košev in že po nekaj minutah je bilo deset točk razlike. Splitski trener Sagadin je na parket poslal drugo peterko, ki je z boljšim skokom presenetljivo začela dohajati tekmece in tudi dobila prvi polčas. Razlika je nastala šele v zadnjih dveh minutah, razmerje pa je ostalo nespremenjeno vse do 28.
minute.
Miličevi prodori in Teheranove točke izpod koša so zaostanek 54:62 spremenili v 66:62 in 70:64, nakar se je z enako mero vrnil Ridl in slovenski prvaki novega zaostanka 70:75 niso več ujeli. Usodni so bili tudi štirje zaporedni zgrešeni prosti meti, še bolj pa slabši skok. »Proti neprimerno višjim igralcem Zrinjev-ca smo ujeli 32 žog, proti Splitčanom pa smo imeli samo 12 skokov. Nič ni kriv Teheran, marveč njegovi soigralci s slabim zapiranjem dostopov do koša,« je komentiral Vlfan.
Ostali izidi na turnirju: BWC Maribor - Croatia osiguranje 69:83 (43:32), Smelt Olimpija - Zrinjevac 90:81 (48:34); za 3. mesto: Zrinjevac - BWC Maribor 89:85 (41:45).
Z. Z.
Jadrnica Trieste - Generali je tretjič zapored slavila na giru (Foto Kroma)
Cantona ali ne Cantona, se sprašujejo pri Interju, kjer po številnih uspešnih prijateljskih tekmah skušajo skriti delno razočaranje za remi proti PSV Eindhovnu VVima Jonka. Bolj kot remi skrbi predsednika Morettija neučinkovitost v napadu, kjer so Ganz, Rambert in Carbone »prelahki«. Zato je spet postalo aktualno vprašanje o morebitnem nakupu Eriča Cantonaja. Francoz je pri Manchester Unitedu nekoliko zapostavljen (čudno, še posebno ker sta »red devilse« zapustila dva tujca) in trenerju Alexu Fergusonu pošteno greni življenje. Predvčerajšnjim je obljubljal, da bo za vekomaj ostal na Old Traffordu, včeraj pa že omenjal
Torinu z 2:1. Turinčani se tolažijo zT dobro igro Turka Hakana Siikurja, medtem ko je doslej pod pričakovanji zaigral Tržačan Mauro Milanese. Kot je znano, pa je Milanese masiven igralec, ki potrebuje precej časa, da ujame pravo formo.
Med poplavo velikih imen se na »turneji« (pravilneje bi bilo seveda reči na lekcijah) po Italiji mudi reprezentanca Kube: kot da bi skok Pedro-sa v Sestrieru bil le predhodna reklama za prihod karibskih nogometašev. Le-ti so se izkazali za precej šibkejše od skakalca v daljino in so morali priznati premoč tako tretjeligaša Prata kot Fiorentine. Vijoličasti so se tako oddolžili za bled remi, ki jim ga je Kuba vsilila med tednom.
Tik pred začetkom bojev za tri točke se mnogi še vedno ozirajo po nakupih, ki naj bi odpravili to ali ono pomanjkljivost. Glavno načelo je »odličen igralec za malo denarja«: po besedah sodeč taki nakupi marsikateremu uspejo, logika pa seveda narekuje, da »okrepitve« ne bodo bistveno pomagale. Se posebno v škripcih je Atalanta, ki še ne more računati na urugvajskega libera Mon-tera. V tej vlogi se je doslej preizkusil novinec, Brazilec Alexnadre, za katerega pa dobro obveščeni trdijo, da se bo vrnil v domovino. Cre-monese še ne ve, kako je s Florjančičevim meniskusom, toda ker si v Cremoni ne morejo privoščiti nakupov »na hitro«, bo najbrž vse ostalo po starem.
~CT~	ATLETIKA / KLJUB NORMI BREZ SVETOVNEGA PRVENSTVA
NOVICE
»Letos sem razočarana, zdaj mislim le na 01«
Za Claudio Coslovich usoden slab drugi del sezone
Ni manjkalo veliko, da Rj tudi zamejska atletika Rila zastopana na svetovnem prvenstvu, ki se je vCeraj končalo v Gotebor-§u- Kandidatinja za pot na Švedsko je seveda bila nekdanja Borova kopjaši-ca Claudia Coslovich (na snld) , ki pa je ostala do-jna. Naj ponovimo, zakaj )e izbira atletov v italijan-skih atletskih krogih dvignila precej prahu. Ko je atletska zveza ‘sporočila seznam atletov, ki gredo na SP, je svoje izbire ute-tneljila z izjavo, da gredo T Goteborg samo tisti, ki imajo realne možnosti, na dosežejo polfinale v tekih ah finale v metih in pkokih. Toda že pred tem je Fidal za nastop na SP postavila svoje norme, ki Pn naknadno ni več upoštevala. Zanimivo je, na se zgodba ponovlja Pred vsakim SP in olim-
pijskimi igrami, v preteklosti pa so bili nepričakovane izločitve »deležni« še veliko bolj kotirani atleti kot Claudia Coslovich.
»Sem precej razočarana, ker sem bila prepričana, da bom potovala na SP,« je kar precej razbori-to začela Claudia. Coslo-vicheva je namreč Fida-lovo normo izpolnila že marca, ko je postavila osebni rekord 60.98. Zal pa je le malo kasneje nastopila vrsta nepredvidljivih težav. »Sama sem imela precej težav z lažjimi poškodbami, kar me je stalno precej pogojevalo in zato nisem več uspela metati tako dobro. Slaba pa sem bila tudi s tehničnega vidika. K temu je nedvomno prispevalo dejstvo, da je reprezentanco zapustil trener kopjašev Nemec
Klaus Lohse. Z njim sem se dobro razumela, istega pa ne morem trditi za njegovega nasledika Carla Bastianinija. Nad njim so se pritoževali domala vsi, toda atletska zveza nam je v bistvu odgovorila, da se moramo zadovoljiti z Bastianinijem ali pa z ničemer. Sicer pa je to odraz politike Fidal, ki za mete nima nikakršnega razumevanja.«
Stvar je znana in glede na to, da si je nič kaj vzgojni nastop na SP uspel izboriti tudi bivši svetovni rekorder v suvanju krogle Alessandro An-, drei, (izpadel je v kvalifikacijah z znamko 18.74) daje slutiti, da se odnos Fidala ne bo spremenil.
»Položaj je bil nevzdržen še posebno pri kopju, ker je pač prišlo do omenjenega odhoda
Klausa Lohseja. Marsikdo je tako ostal brez trenerja, tisti, ki ga ima, pa se lahko smatra za srečnega. Ker znakov, da bi se stanje izboljšalo ni, sem se odločila da bom odslej spet trenirala izključno s prof. Toplakom. Mislim, da se lahko le na tak način čimbolje pripravim na olimpijske igre. Te so zdaj moj veliki cilj: v Atlanti ne smem manjka-
ti!«.
Si sledila svojim kolegom po televiziji?
»V glavnem ja. Ogledala sem si tekmo kopja, v kolikor so jo sploh kazali. Hm, z 59.52 bi bila v finalu.... Nasploh pa me ni še nobena tekma posebno navdušila, še najbolj sem bila zadovoljna z zmago prijateljice Fione May v skoku v daljavo.«
Dimitrij Križman
Pri lllyju prodali že 2100 abonmajev
TRST - Prodaja sezonskih vstopnic za tekme košarkarjev Illycaffeja v Al figi uspešno poteka in doslej so prodali že 2100 abonmajev. Nove oblike vstopnic »Assist Card«, »Tribuna Manca«, »Tribuna ros-sa«, »Gradinata«, »Curva basket« in »Curva club« omogočajo ogled vseh prvenstvenih in pokalnih tekem v Trstu. Danes in jutri bodo blagajne zaprte, prodaja abonmajev pa se bo nadaljevala spet v sredo na sedežu društva v Ul. Lazzaretto Vecchio 2.
Dežela bo financirala tečaj za učitelje smučanja
Deželni odbor je odobril 198 milijonov lir za izvedbo programa za poklicno usposabljanje učiteljev smučanja, ki bo potekalo v obdobju od 28. avgusta do 16. junija 1996. Tečaj predvideva 90 delovnih dni, poleg praktičnih lekcij iz alpskega smučanja in teka na smučeh, pa bodo tečajniki imeli tudi predavanja iz psihologije v zvezi z odnosi z otroki in odraslimi, fiziologije, seznanili se bodo s športnimi poškodbami in prvo pomočjo.
Obvestilo
ZSSDI
obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 20. t. m., urad v Trstu pa do 15. t. m.
SK DEVIN
sklicuje sejo za pripravljalna dela ob letošnji kraski ohceti v sredo 16. t. m. ob 20.30 na sedežu v Ce-rovljah. Zaželjena čimbolj številna prisotnost.
REZULTATI IZ GOTEBORGA
Moški
I.	500 m: 1. Noureddine Morceli (Alž) 3:33.73, 2. Hicham El Guerrouj (Mar) 3:35.28, 3. Venuste Niyongabo (Bur) 3:35.56, 4. Rachid El Basir (Mar) 3:35.96, 5. Kevin Sullivan (Kan) 3:36.73, 6. Abdelkader Chekhemani (Era) 3:36.90, 7. Mohamed Suleiman (Kat) 3:36.96, 8. Fermin.Cacho (-Spa) 3:37.02.
5.000 m: 1. Ismael Kirni (Ken) 13:16.77, 2. Khalid Boulami (Mar) 13:17.15, 3. Shem Kororia (Ken) 13:17.59, 4. Smail Sghir (Mar) 13:17.86, 5. Bra-him Lahlafi (Mar) 13:18.89, 6. VVorku Bikila (Eti) 13:20.12, 7. Bob Kennedy (ZDA) 13:32.10, 8. Pita Bayissa (Eti) 13:34.52, 9. Dieter Baumann (Nem) 13:39.98, 10. Philemon Hanneck (Zim) 13:41.28,
II.	Gennaro Di Napoli (Ita) 13:46.51, 12. Mark Carroll (Irs) 13:46.80, 13. Anacleto Jimenez (Spa) 13:48.53, 14. John Nuttall (VB) 13:49.25, 15. Abdellah Behar (Fra) 14:19.04.
Kopje: 1. Jan 2elezny (Ceš) 89.58, 2. Steve Bacldey (VB) 86.30, 3. Boris Henry (Nem) 86.08, 4. Raymond Hecht (Nem) 83.30, 5. Dag VVennlund (Sve) 82.04, 6. Mick Hill (VB) 81.06, 7. Jurij Ribin (Rus) 81.00, 8. Andreas Linden (-Nem) 80.76, 9. Aki Parviainen (Fin) 79.58, 10. Andrej Momjev (Rus) 79.14,11. Seppo Raty (Fin) 78.76, 12. Harri Hakkarainen (Fin) 78.16.
4 x 100 m: 1. Kanada (Robert Esmie, Glenroy Gil-bert, Bruny Surin, Donovan Bailey) 38.31, 2. Avstralija (Paul Henderson, Tim Jackson, Steve Bri-macombe, Damien Marsh) 38.50, 3. Italija (Gio-vanni Puggioni, Ezio Madonia, Angelo Cipolloni, Sando Floris) 39.07, 4. Jamajka 39.10, 5. Japonska 39.33, 6. Brazilija 39.35, 7. Ukrajina 39.39, Švedska diskvalificirana.
4 x 400 m: 1. ZDA (Marlon Ramsey, Derek Mills, Butch Reynolds, Michael Johnson) 2:57.32, 2. Jamajka (Michael McDonald, Davian Clarke, Danny McFarlane, Greg Haughton) 2:59.88, 3. Nigerija (Udene Ekpeyong, Kunle Adejuyigbe, Jude Monye, Sunday Bada) 3:03.18, 4. Velika Britanija (David McKenzie, Mark Hylton, Adrian Patrick, Roger Black) 3:03.75, 5. Poljska (Piotr Rysiukiewicz, Pavvel Januszewski, Robert Mackowiak, Tomasz Jedrusik) 3:03.84, 6. Kuba (Jose Perez, Jorge Crusellas, Omar Mena, Noberto Tellez) 3:07.65, Nemčija (Uwe Jahn, Karsten Just, Kai Karsten, Rico Lieder) diskvalifichana, Kenija ni nastopila.
Ženske
800 m: 1. Ana Fidelia Quirot (Kuba) 1:56.11 - najboljši letošnji izid na svetu, 2. Letitia Vriesde (Surinam) 1:56.68, 3. Kelly Holmes (VB) 1:56.95, 4. Patricia Djate (Fra) 1:57.04, 5. Meredith Rainey (ZDA) 1:58.20, 6. Ellen van Langen (Niz) 1:58.98, 7. Ljubov Gurina (Rus) 1:59.16, 8. Tatjana Grigo-rjeva (Rus) 2:05.55.
Višina: 1. Štefka Kostadinova (Bolg) 201, 2. Alina Astaffei (Nem) 199, 3. Inga Babakova (Ukr) 199, 4. Tatjana Motkova (Rus) 196, 5. Tatjana SevCik (-Blr) 196, 6. Harme Haugland (Nor) 196, 7. Svetlana Leševa (Bolg) 193, 8. Amy Acuff (ZDA) in Nele Zilinskiene (Lit) 193, 10. Jelena TopCina (Rus) 193, 11. Viktorija Fjodorova (Rus) 190, 12. Tatjana Kramova (Blr) 185.
4 x 100 m: 1. ZDA (Celena Mondie-Milner, Car-lette Guidry, Chryste Gaines, Gwen Torrence) 42.12 - najboljši letošnji izid na svetu, 2. Jamajka (Dahlia Duhaney, Juliet Cuthbert, Beverly McDonald, Merlene Ottey) 42.25, 3. Nemčija (Melanie Paschke, Silke Lichtenhagen, Silke Knoll, Gabriele Becker) 43.01, 4. Bahami 43.14, 5. Francija 43.35, 6. Finska 44.46, 7. Kolumbija 44.61, Rusija odstopila.
4 x 400 m: 1. ZDA (Kirn Graham, Rochelle Ste-vens, Camara Jones, Jearl Miles) 3:22.39, 2. Rusija (Tatjana Cebikina, Svetlana Gončarenko, Julija Sotnikova, Jelena Andrejeva) 3:23.98, 3. Avstralija (Lee Naylor, Renee Poetschka, Melinda Gain-sford, Cathy Freeman) 3:25.88, 4. Nemčija (Karin Janke, Silke-Beate Knoll, Linda Kisabaka, Uta Ro-hlander) 3:26.10, 5. Velika Britanija (Melanie Ne-ef, Stephanie Llewellyn, Lorraine Hanson, Geor-gina Oladapo) 3:26.89, 6. Nigerija (Olabisi Afola-bi, Falilat Ogunkova, Lade Akinremi, Fatima Yusuf) 3:27.85, 7. Kuba (Idalmis Borme, Ana Fidelia Quirot, Nancy McLeon, Julia Duporty) 3:29.27, Jamajka (Revoli Campbell, Merlene Fra-zer, Sandie Richards, Deon Hemmings) diskvalificirana.
ATLETIKA / 5 SVETOVNO PRVENSTVO V GOTEBORGU
Najuspešnejša država so ZDA z dvanajstimi zlatimi kolajnami
Odličja kar v 43 držav - Najboljši posameznik je Michael Johnson
GOTEBORG - Z zmago ameriške štafete 4 x 400 metrov se je na štadionu Ullevi končalo 5. atletsko svetovno prvenstvo. Dvanajsto zlato kolajno so ZDA, ki je daleč najuspešnejša država, pritekli Marlon Ramsey, Derek Mills, Butch Rejmolds in Michael Johnson. Slednji je s tremi zlatimi odličji najuspešnejši posameznik devetdnevnega tekmovanja v Goteborgu. Američani so z 2:57.32 dosegli tudi najboljši letošnji izid na svetu. Srebro je osvojila Jamajka, bron pa Nigerija.
Zmaga Američanov ni bila v nevarnosti, saj sta izvrstno tekla že Marion Ramsey in Derek Mills. Svetovni rekorder Butch Reynolds je ZDA pritekel približno sedem metrov prednosti pred Jamajčanom Dannyjem McFarlanom. Ko je palico dobil Michael Johnsom, je bil tek že odločen, vendar pa je izvrstni Teksačan vodstvo še povečal.
Američanke najboljše šprinteike
V	včerajšnji prvi preizkušnji - na sporedu je bilo devet končnih odločitev - so v Sprinterski štafeti 4 x 100 metrov prvo mesto osvojile tekačice ZDA pred Jamajčankami in Nemkami. Američanke, ki so tekle v postavil Celena Mondie-Milner, Carlette Guidry, Chryste Gaines in Gwen Torrence, so s časom 42.12 sekunde dosegle tudi najboljši letošnji izid na svetu, na zadnjih 100 metrih pa je Torrencova bila močnejša od Merlene Ottey.
Neuničljivi Noureddine Morceli
V	teku na 1500 metrov je Alžirec Noureddine Morceli brez velikega naprezanja ubranil naslov svetovnega prvaka. Svetovni rekorder je
550 metrov pred koncem prevzel vodstvo, nato nenehno pospeševal ritem, se po 250 metrih popolnoma otresel tekmecev in pritekel na cilj 20 metrov pred svojim maroškim prijateljem Hic-hamom El Guerroujem, ki je ugnal Burundijca Venuste Niyongaba. Dvajsetleti El Guerrouj, ki je marca v Barceloni osvojil naslov dvoranskega svetovnega prvaka, ima istega menedžerja kot Morceli in po ocenah poznavalcev naj bi v prihodnosti nasledil Alžirca. Olimpijski zmagovalec Spanec Fer-min Cacho v tem teku ni imel nobenih možnosti za visoko uvrstitev in je zasedel šele osmo mesto.
S tretjo zaporedno zmago na svetovnih prvenstvih je majhen Alžirec potrdil, da je najboljši tekač na srednje proge. Na novinarski konferenci je Morceh, Id je star šele 25 let, povedal, da njegova najboljša leta šele prihajajo. Njegova svetovna rekorda na 1500 metrov sta izvrstna. Pred štirimi leti je najprej postavil dvoranskega, leto dni pozneje pa še na prostem. Leta 1993 je dosegel najboljšo znamko na svetu še na miljo, lani dodal se rekord na 300 metrov in prejšnji mesec še na 2000 metrov. V Nici je julija znova izboljšal tudi svoj rekord
Pregled kolajn
Država	zlato
ZDA	12
Belorusija	2
Italija	2
Nemčija	2
Kuba	2
Kenija	2
Portugalska	2
Kanada	2
Ukrajina	2
Alžirija	2
Rusija	. 1
Jamajka	1
Velika Britanija	1
Finska	1
Bolgarija	1
Etiopija	1
Španija	1
Bahami	1
Francija	1
Tadžikistan	1
Češka	1
Sirija	1
Irska	1
Danska	1
Maroko
Romunija
Burundi
Avstralija
Zambija
Surinam
Namibija
Mehika
Kazahstan
Kitajska
Bermuda
Poljska
Madžarska
Trinidad in Tobago
Savdova Arabija
Norveška
Nigerija
Dominika
Brazilija
srebro
2
3
2
2
2
1
1
1
bron
5
2
2
2
3
1
1
1
7
2
1
1
1
na 1500 metrov, sedaj pa želi še izboljšati rekord Seba-stiana Coea na 800 metrov in tudi na 1000 metrov. Edina temna točka v Morcelije-vi karieri so bile olimpijske igre 1992 v Barceloni, ko je v taktično slabem teku v zadnjem krogu povsem omagal in zasedel šele sedmo mesto. Morceh sedaj ima tri svetovne naslove, v včerajšnjem teku pa ni naredil napake. »Nikoli ne vem, kaj lahko pričakujem od teka. Bil je malo hitrejši, kot sem pričakoval. Svetovni naslov je zame in za mojo družino nekaj posebnega. Občutki so vsekakor čudoviti,« je pove- -dal Morceli, ki je izjemen atlet, sa združuje vse lastnosti, ki so jih imeli Goe, Maročan Said Aouita in Avstralec Herb Elliott. Morceh bo v sredo na mitingu za veliko nagrado v Zurichu naskakoval svoj svetovni rekord na miljo. Podatek, da je Coe pri 31 letih na 1500 metrov tekel 3:29.77, je Morceh komentiral takole: »Imam še veliko časa.«
Drugo zlato Donovana Baileyja
Po izvrstnem nastopu kanadskih šprinterjev v teku na 100 metrov in odstopu Američanov v predtekmovanju je bila zmaga Kanade na 4 x 100 metrov povsem pričakovana. Zlato v tej disciplini prvič ni odšlo v ZDA. Robert Esmie, Glenroy Gilbert, Bnmy Surin in Donovan Bailey so s časom
38.31	osvojili prvo mesto pred Avstralijo in presenetljivo hitrimi Italijani. Prvi menjavi so Kanadčani opra-vili zelo dobro, v tretji pa je Bailey, ki se lahko pohvali z dvema zlatima kolajnama, moral malo upočasniti, preden je od Surina dobil palico. MoCni Kanadčan je hitro prestavil v višjo prestavo in zlahka ugnal zadnjega avstralskega tekača Damiena Marsha.
Velika zmagovalka Ana Fidelia Gtuirot
Alberto Juantorena, dvakratni olimpijski zmagovalec leta 1976 v teku na 400 in 800 metrov, je objel svojo rojakinjo Ano Fideho Quirot in jo navdušeno dvignil v zrak. 32-letni Kubanki je uspel veliki met, saj je v teku na 800 metrov z letos najboljšim izidom na svetu 1:56.11 osvojila naslov svetovne prvakinje. Srebro si je s časom 1:56.68 pritekla Su-rinamka Letitia Vriesde, bron pa z 1:56.95 Angležinja Kelly Holmes, ki je bila druga že v teku na 1500 metrov. 250 metrov pred ciljem sta napadli Američanka Meredith Rainey in Holmesova, toda Kubanka ju je v ciljni ravnini zlahka prehitela.
Quirotova, ki je januarja 1993 v požaru dobila hude opekline, je bila presrečna: »To je bil najlepši tek v mojem življenju, zelo sem ganjena. Doma bomo na veliko praznovali, saj mi bodo Kubanci pripravili prisrčen sprejem.« Po izvrstnem nastopu v Monte Carlu, ko je tekla 1:57.69, je vedela, da ji spet gre. Samo branilka naslova svetovne prvakinje
Jan 2elezny je v zadnjem poskusu vrgel kopje najdlje (AR)
Maria Mutola je bila takrat pred njo. Toda tekačica iz Mozambika je bila v polfinalu diskvalificira, ker je tekla na sosednji progi in nastopil je trenutek največjega zmagoslavja v karieri Ane Fidehe Quirot. Med letoma 1987 in 1990 je zmagala na 39 zaporednih tekih, tri leta pozneje pa je zaradi hudih opeklin skoraj umrla. Takrat je bila atletinja noseča in je izgubila otroka, požar pa ji je poškodoval 38 odstotkov kože. Zdravljenje v havanski bolnišnici Herma-nos Ameijeiras je trajalo 111 dni, med tem pa je prestala številne operacije. Lanskega novembra se je Chrirotova vrnila na steze in na srednjeameriških igrah v Pon-ceju s časom 2:04 osvojila srebrno kolajno. »S tem sem dosegla samo svoj kratkoročni cilj,« je takrat poudarila Kubanka. Nihče ni verjel v nadaljevanje njene kariere, v Goteborgu pa je vsem dvomljivcem pokazala, koliko velja. Njena zmaga je gotovo razveselila tudi kubanskega predsednika Fide-la Castra, ki je včeraj praznoval 68. rojstni dan.
Ismael Kirni spet prvak
Kenijec Ismael Kiriii je spet svetovni prvak v teku na 5000 metrov. Srebro je osvojil Maročan Khalid Boulami, bron pa drugi Kenijec Shem Kororia. Zmagovalec je dobro razporedil moči in ubranil naslov, ki ga je osvojil pred dvema letoma. Takrat je bil najmlajši svetovni prvak, saj je bil star 18 let in 177 dni. Kiruiju je ves čas tesno sledil VVorku Bikila, vendar pa Etiopijec v zadnjih dveh krogi ni zdržal hitrega ritma. V zadnjih 200 metrih je postalo jasno, da Kiruija ne more več ujeti nihče od tekmecev. V zadnjih štirih krogih je povsem omagal tudi olimpijski zmagovalec Nemec Dieter
Baumann, ki je na koncu zasedel šele deveto mesto.
Jan Železny spet prvi
Branilec naslova v metu kopja Jan 2elezny je pod velikim pritiskom vrgel kopje najdlje. Po dveh slabših po-skusih, ko je njegovo kopje pristalo pri 80.52 in 83.02 metra, je svetovni rekorder iz Češke v peti seriji orodje vrgel 89.06 metra daleč, v šesti pa si je z 89.58 metra zagotovil zlato kolajno. Anglež Steve Backley je v svojem zadnjem poskusu s 86.30 metra prišel do srebra, bron pa je s 86.08 metra osvojil Nemec Boris Henry-
Po osmih letih spet
Štefka Kostadinova
Bolgarka Štefka Kostadinova si je prvi naslov svetovne prvakinje priskakala leta 1987 s svetovnim rekordom 209 cm, ki je še danes aktualen, včeraj pa je z 201 cm osvojila novo zlato kolajno. Tridesetletna Bolgarka, ki je v začetku leta prvič p0-stala mati, je s polnim treningom začela šele aprila in julija prvič nastopila na tekmovanju, je edina zmogl3 to višino. Preostali odlicj1 sta s 199 cm osvojili romunska Nemka Alina Astafei in Ukrajinka Inga Babakova.
Lahka zmaga Američank
Američanke so z zmago v štafeti 4 x 400 samo še potrdile premoč reprezentance
ZDA na tem svetovnem prvenstvu. Zmagovalke, za katere je kot zadnja tekla Jear Miles, so dosegle cas
3:22.39. Jamajčanka Deon
Hemmings je v zadnjih korakih resda premagala Rus1" njo Jeleno Andrejevo, vendar so bile Jamajčanke na" knadno diskvalificirane, ker niso tekle po svoji progi- la ko so do srebra prišle Rusi nje, da brona pa Avstralko^
ŠPORT
Ponedeljek, 14. avgusta 1995
______FORMULA 1 / DIRKA ZA VELIKO NAGRADO MADŽARSKE_
Hill se z zmago vrača v boj za naslov svetovnega prvaka
Michael Schumacher je odstopil tik pred ciljem - Oba wiHiamsa več kot krog pred zasledovalci - Gerhord Berger tretji za Davidom Coulthardom
BUDIMPEŠTA - Raz-Plet dirke formule 1 na Uungaroringu je bil za JJamona Hilla tak, kot bi 8a zrežiral kar on sam. Anglež je zabeležil prepričljivo zmago, njegov ^ajvecji tekmec Michael Schumacher pa je štiri froge pred ciljem zaradi ®hnicne okvare odstopil, tako se je sedem dirk Pred koncem prvenstva j^zlika v skupnem seš-evku z nevarnih 21 spre-jnsnila v sprejemljivih 11 °Ck prednosti za Schumacherja.
Dirko je s prvega štart-jmga mesta najbolje zaCel DiU, medtem ko je Schumacher rahlo »zaspal«, a mu je vseeno uspelo ubra-mti tretje mesto, ki si ga je Privozil na treningu. Med j ema kandidatoma za etošnji naslov se je ^uašel David Coulthard, m je od Franka VVilliamsa °Citno dobil nalogo, da za seboj zadržuje Schuma-puerja in tako ščiti hrbet , ilu. Škotu je to uspeva-° do 15. kroga, ko si je DiH nabral že dobrih 15 sekund prednosti. Doulthard je nato naredil napako, ki jo je Schumacher s pridom izkoristil in 0v na Hilla se je lahko fuCel. Oba tekmeca sta °krat izbrala'taktiko treh Postankov, ki pa sta jih tazen prvega v 18. krogu razporedila vsak po svoje. Schumacher je bil pri-Slben, da se je drugič Ustavil že po devetih krosih, saj je zaradi težav z napravo za dolivanje gori-ya °b prvem postanku do-orl manj goriva, kot je bilo načrtovano. Zato je bilo na neposreden obračun na stezi treba počakati do kroga, ko je Hill dru-Sm prišel iz boksov. Pri
tem je imel nekaj smole, saj je na progo zapeljal tik za skupino počasnejših dirkačev. Potreboval je kar nekaj časa, da je vse prehitel, ob tem pa se mu je Schumacher povsem približal. To je Hilla nekoliko zmedlo in napravil je dve manjši napaki, ki sta ga skoraj stali vodstva. Schumacher je nato začel vse bolj zaostajati in ko se je v 47. krogu tretjič vrnil iz boksov, je imel Hill že 30 sekund prednosti. To je bilo dovolj, da je Hill tudi po svojem tretjem postanku imel varnih 11 sekund prednosti, ki jih je v naslednjih krogih rutinirano zadrževal. Schumacher se je v zadnjih krogih sprijaznil z drugim mestom, ki pa mu zaradi okvare motorja tokrat ni bilo usojeno. To je po 17 dirkah šele drugi Schumacherjev odstop povezan s tehničnimi težavami. Zadnjič ga je taka usoda doletela lani v Hockenheimu, vsi ostali odstopi pa so bili posledica nesreče na progi. Za Hilla je bila to tretja letošnja zmaga in prva po dirki v Imoh, sicer pa 12. v karieri. Hkrati je ponovil tudi uspeh iz leta 1993, ko je prav na Hun-garoringu dosegel svojo prvo zmago v formuli 1. Drugo mesto je pripadlo drugemu vvilliamsovemu vozniku Davidu Coulthar-du, oba Britanca pa sta si pred ostalo konkurenco privozila več kot krog prednosti. »Zelo sem si oddahnil, ko sem izvedel, da je Schumacher odstopil. Danes se mi je povrnilo vse, kar sem v prejšnjih dirkah izgubil. Izbrali smo pravo taktiko in do-
Damon Hill se je z zmago spet vključil v boj za svetovni naslov (Telefoto AR)
gajanje smo ves čas imeli pod nadzorom. Možnosti za osvojitev naslova so spet večje, a moram tudi v prihodnjih dirkah še naprej zmagovati,« je po zmagi dejal presrečni Hill.
Zelo zanimiv je bil tudi boj za ostala mesta. Gerhard Berger, Johnny Herbert, Heinz-Harald Frentzen, Olivier Panis, Martin Brundle in Eddie Irvine so vseskozi vozili tesno skupaj. Slednja dva sta še pred ciljem odstopila, največ pa je na koncu iztržil Berger, ki je zasedel tretje mesto, potem ko je Rubensu Barrichellu le nekaj metrov pred ciljem odpovedal avto. Isto se je že na polovici dirke pripetilo Jeanu Alesiju. Za Bergerjem so se do šestega mesta zvrstili Herbert,
Frentzen in Panis.
V 14. krogu je prišlo do dokaj nenavadne nesreče, ki pa se je končala dokaj srečno. Japonec Taki Inoue je zaradi pokvarjenega motorja svoj avto parkiral ob progi, ko pa je od organizatorjev vzel gasilni aparat in stekel nazaj k svojemu footvvorku, ga je zadel avto, ki naj bi njegov avto odvlekel na varnejše mesto. Japonca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili lažjo poškodbo kolena.
Izidi (77 krogov) : 1. Damon Hill (VB, vvilliams renault) 1.46:25.721 (povprečna hitrost 172.248 km/h), 2. David Coulthard (VB, vvilliams renault) +33.398,	3.
Gerhard Berger (Avt, fer-rari), 4. Johnny Herbert (VB, benetton renault), 5.


Heinz-Harald Frentzen (Nem, sauber ford), 6. Olivier Panis (Fra, ligier honda), 7. Rubens Barrichello (Bra, jordan peugeot) vsi +1 krog, 8. Luca Badoer (Ita, minardi ford) + 2 kroga, 9. Pedro Lamy (Por, minardi ford), 10. Jean-Cristophe Boullion (Fra, sauber ford).
Skupni vrstni red za SP: 1. Schumacher 56, 2. Hill 45, 3. Aleši 32, 4. Coulthard 29, 5. Herbert 28, 6. Berger 25, 7. Panis 8, 8. - 9. Barrichello in Frentzen 7, 10. Irvine 6. Konstruktorji: 1. Benetton 74, 2. VVilliams 68, 3. Ferrari 57, 4. Jordan 13, 5. Ligier 12, 6. McLaren 10, 7. Sauber 9, 8. Footvvork 1. Naslednja dirka bo 27. avgusta v Spa Francorcham-psu za VN Belgije.
(S. D.)
NOVICE
Muster zmagal v San Marinu
SAN MARINO - V finalu mednarodnega teniškega turnirja v San Marinuz nagradnim skladom 300.000 dolarjev je Avstrijec Thomas Muster gladko premagal Italijana Andrea gaudenzija s 6:2,6:0.
Agassi in Chang finalista v Cincinnatiju
CINCINNATI (STA/AP) - Finalista mednarodnega moškega teniškega turnirja v Cincinnatiju z nagradnim skladom 1.8 milijona dolarjev, zmagovalec jih bo dobil
254.000,	sta Američana Michael Chang in Andre Agassi. Chang je v polfinalu premagal Nemca Michaela Sti-cha s 4:6, 6:2 in 7:6 (7:5), Agassi pa Šveda Thomasa En-qvista s 6:4 in 6:2.
Rubinova izločila Sanchezovo
LOS ANGELES - V polfinalu mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Los Angelesu z nagradnim skladom 430.000 dolarjev je Američanka Chanda Rubin presenetljivo gladko izločila prvo nosilko Španko Aranbco Sanchez Vicario s 6:3 in 6:1. Rubinova bo v finalu igrala z drugo špansko igralko Conchito Martinez, ki je bila s 6:1 in 7:6 (7:4) boljša od Indonezijke Yayuk Basuki.
Dominique VVilkins v Grčijo
ATENE (STA/AP) - Ameriški profesionalni košarkar Dominique VVilkins, ki je lani v ligi NBA nastopal za moštvo Boston Celtics je z grškim košarkarskim klubom Panathinaikosom iz Aten podpisal dveletno pogodbo. VVilkins je za podpis dveletne pogodbe prejel
7.000.	000 ameriških dolarjev. VVilkins je v NBA v sezoni 1985/86 s povprečjem 30.3 točke dosegel najboljše povprečje lige. V zadnji sezoni, ko je igral v Bostonu, pa je z 42-odstotnim povprečnim metom iz igre dosegel najmanj v svoji 11-letni karieri. VVilkins bo v Grčiji igral skupaj z 216 centimetrov visokim hrvaškim centrom Stojanom Vrankovičem, ki je podaljšal pogodbo.
Rincon v Madridu
MADRID (STA/AP) - Kolumbijski nogometaš Freddy Rincon bo s španskim prvakom Realom iz Madrida podpisal 3-letno igralno pogodbo v vrednosti 4.100.000 ameriških dolarjev. Kolumbijec je v lanski sezoni igral pri Napoliju. Rincon, ki bo v naslednji nogometni sezoni pri Realu že peti tujec, je tudi igral za kolumbijsko reprezentanco na letošnjem ameriškem nogometnem pokalu v Urugvaju.
Meir umri med dirko po Šleziji
BONN (STA/AFP) - Švicarski moto-dirkač Marcel Meier se je na evropskem pokalu v motociklizmu kategorije prikoličarjev po Sleziji v Nemčiji smrtno ponesrečil. Meierja so po nesreči odpeljali v bolnišnicu, kjer je kmalu po prihodu izdihnil. Njegov sovoznik Patrick Kramer iz Švice ni bil poškodovan. Švicarji so zaradi te nesreče vložili tožbo proti nemškim organizatorjem dirke, ki niso poskrbeli za varnost tekmovalcev.
Gana in Oman že polfinalista
QUITO (STA/AP) - V prvih četrtfinalnih srečanjih svetovnega nogometnega prvenstva do 17 let v ekvadorskem Quitu je Gana premagala Portugalsko z 2:0 (1:0), Oman pa Nigerijo z 2:1 (1:1). Zmagovalni reprezentanci se bosta za uvrstitev v jutrišnji finale pomerili med seboj.
PLAVANJE / VSEPACIFISKO PRVENSTVO
»Sanjski« svetovni rekord štafete ZDA 4 x 100 m kravl
ATLANTA (dpa) -Predzadnji dan vsepaci-fiškega plavalnega prvenstva v Atlanti je štafeta ZDA z izidom 3:15.11 minute na 4 x 100 m kravl postavila nov »sanjski« svetovni rekord. David Fox, Joe Hudepohl, Jon Olsen in Gary Hall (na sliki AP) so staro znamko (3:16.53), ki jo je ameriška štafeta postavila na olimpijskih igrah leta 1988 v Seulu, izboljšali skoraj za sekundo in pol. Avstralec Scott Miller je 100 metrov delfin preplaval v 53.07 sekunde, Američanka Jenny Thompson pa je isto razdaljo zmogla v 59.83 sekunde. Oba dosežka sta najboljša letos. Presenetljivo pa v finalu na 400 metrov kravl ne bo Avstralca Kierna Perkinsa, svetovnega rekorderja v tej disciplini.
r JADRANJE / 5. MATCH RACE SLOVENIA GUP n
Za prestižne naslove svetovno znani krmarji
Tekmovanje bo od 26. do 30. septembra
KOPER- Znani so vsi udeleženci 5. mednarodnega Match racea Slovenia Cup, Grand Prix OMV, ki bo od 26. do 30. septembra letos v Koprskem zalivu v izvedbi koprskega Jadro kluba. Pred letošnjim jadralnim dvobojem je koprska prireditev uvrščena v prvorazredni Match Race, kakršnih je na svetu le dvanajst. Zaradi tega so prireditelji preimenovali tekmovanje v Slovenia Cup, finančno pa bosta izvedbo odmevnega tekmovanja omogočili firmi OMV iz Dunaja in OMV Istra Koper, ki sta zagotovili nagradni sklad v višini 50.000 nemških mark.
Po uvrstitvi koprskih jadralnih dvobojev v prvi kakovostni razred je seveda takoj tudi
večje zanimanje krmarjev za nastop v Kopru. Tako sta med drugimi svetovnimi krmarji prispeli celo prijavi z Japonske in iz Indije, vendar pa prireditelja raven tekmovanja obvezuje, da mora biti med nastopajočimi vsaj polovica krmarjev, ki so na svetovni lestvici krmarjev MR uvrščeni med prvih dvajset. Te dni je prireditelj sklenil seznam udeležencev, medtem ko se zaradi prezasedenosti koprskega jadralnega dvoboja ne bodo mogli udeležiti Nizozemec Heiner, pa zmagovalec Pokala Amerike Novozelandec Coutts ter drugi na lestvici Avstralec Gilmour. Z jadrnicami J-24, ki bodo uradna plovila, se bodo
v Kopru za lepe denarne nagrade in zdaj že prestižne naslove potegovali: Bertrand Pace (Francija), svetovni prvak in četrti na lestvici, Magnus Holmberg (Švedska, 9), Mercus VVieser (Nemčija, 11), Anders Myralf (Danska, 16), Luis Doreste (Španija, 20), Mitja Ko-smina (Slovenija, 27), Pedro Campos (Španija, 40), Tommaso Chieffi (Italija, 67), Zvonko Bezič (Hrvaška, 70) in Dušan Puh (Slovenija, 80).
Zmagovalci dosedanjih štirih koprskih jadralnih dvobojev: leto 1991 Ivan Štravs (Slo), 1992 Marcus VVieser (Nemčija), 1993 Tommaso Chieffi (Italija), 1994 Magnus Holmberg (Švedska).
Jože Kreft
NACIONALNA TELEVIZIJSKA ZDRUŽENJA V EVROPI
Tesnejše sodelovanje med javno in komercialno TV
V mnogih državah obstaja dualni sistem RTV že 15 let
V Številnih evropskih državah obstaja dualni sistem RTV (javna in zasebna ponudba) že deset do petnajst let. Toda večino Časa so javne in zasebne televizije med seboj le tekmovale, nikoli pa sodelovale. Zdaj pa se kažejo znamenja, da se ta odnos utegne spremeniti. Nove tehnologije, na primer DAB (Digital Audio Bro-adcasting), ustvarjajo razmere za sodelovanje. Javni in komercialni sektor sta začela sodelovati, četudi za zdaj samo v tako imenovanih nacionalnih klubih za DAB.
Obe strani pa sta Se daleč od tega, da bi ustanovili nacionalna združenja za radiotelevizijo, kakršno obstaja v ZDA
(National Association of Broadcasters). Za zdaj ni organizacije, ki bi povezovala celotno dejavnost radiotelevizije in enotno reševala probleme.
Zakaj nastajajo težave pri sodelovanju komercialnih in javnih RTV organizacij v Evropi?
Pomemben razlog za to
je zgodovinski. Po vsej Evropi so se zasebne radijske postaje rodile kot izziv javnim sistemom, ki so nekoč monopolizbali frekvence. Pogosto so se morale srdito boriti za licence in omrežja.
V Nemčiji so zasebne komercialne radijske postaje znane že petnajst let in so si izborile 50 odstotkov trga, toda odločno so se začele uveljavljati šele v zadnjih letih. Sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem pa ni ravno zaradi nekdanjega monopola, ki so se mu njegovi nosilci le stežka pripravljeni odpovedati.
Drugi razlog za težave je gospodarske narave. V večjem delu Evrope se javni sektor financira s pomočjo državno priznane naročnine in dela prihodka iz naročnin. Zato ga imajo komercialni tekmeci za nelojalno konkurenco na področju oglaševanja.
Dolga leta so se oboji povezovali v različne organizacije, ki pa le redko vključujejo tudi elane iz »nasprotnega« tabora.
Evropska radiotelevizijska zveza (EBU) je najve-Cja mednarodna radiotelevizijska organizacija ne le v Evropi, marveč tudi v svetu, saj vključuje elane iz vseh držav tako imenovanega evropskega radiotelevizijskega območja (Evropa in Sredozemlje), razen tega pa njene Članice ponujajo vsestranske programe za vse družbene sloje. Skoraj nobena zasebna radijska postaja - te so navadno krajevno naravnane in komercialne - nimajo takšnih vsebin.
Statut EBU ne sprašuje, kako se posamezne Članice financirajo, vendar pa obvezuje članstvo na določen programski format. Doslej so si že večkrat prizadevali omiliti te pogoje, vendar je večina Članic temu vselej nasprotovala.
Seveda se tudi EBU danes sreCuje s podobnimi gmotnimi težavami kot njene javne servisne Članice. Zato so se odločili za temeljito reorganizacijo, s katero naj bi prihranili vsaj 15 odstotkov stroškov.
V Veliki Britaniji, kjer je letos prišlo do bistvenega napredka na področju javne in komercialne ponudbe radijskih programov, so se odločili za dve ločeni ponudbi DAB. Toda mnogi menijo, da so stroški tehnologije previsoki in da bi se bolj izplačalo sodelovanje.
BBC sicer gradi svoje omrežje, kar zasebniki načrtujejo Sele za prihodnje leto. Toda obe strani bi lahko veliko prihranili, Ce bi oddajnike in antene skupno načrtovali in postavili.
To si prizadevajo zlasti v Vseevropski zvezi zasebnih radijskih postaj (AER, Association Europe-ene des Radios). Problem pa predstavljajo razlike v načinu financiranja javnega in komercialnega sektorja drugod v Evropi, iz Cesar izhajajo različni interesi. Vsi pa se že zdaj strinjajo, da bi bilo tesnejše sodelovanje spričo novih tehnoloških izzivov obojestransko koristno. Prvi koraki na področju DAB so vsekakor obetavni.
Komunikacijski stolp v Solunu
RAI znova vlaga
Italijanska javna radiotelevizija RAJ, ki bo letos po vec letih prvič imela dobiček, in sicer v višini 2, 2 milijarde lir, namerava v letih 1996 in 1997 vložiti približno tisoC milijard lir v proizvodnjo izvirnih TV filmov, serij in risank. Po nekaj letih krčenja, v katerih je RAI omejil celo koprodukcije, se začenja novi krog naložb.
Po besedah enega od direktorjev RAI Gianpaola Sodana bodo namenili za nove programe veC kot 500 milijonov lir. Letos jih je bilo na voljo 200, od tega za filmske projekte vsega 170 milijonov.
Projekt je sicer drzen, vendar je po mnenju odgovornih sedanje razmerje med filmsko in TV produkcijo nevzdržno.
Številni filmski producenti so se v Času varčevalnih ukrepov pritoževali, da je predsednica Letizia Moratti Črtala prav filmske projekte. Edini, ki je bil odprte mošnje, je bil Berlusconijev Filminvest.
Zato bo RAJ odslej bolj spodbujal italijansko filmsko produkcij in iskalo sovlagatelje tudi v tujini.
Za športne pravice namerava RAI leta 1996 nameniti 337 milijard lir. Večino bo pogoltnil strošek za pravice do prenašanja italijanske nogometne lige. Toda ko bo leta 1996 potekel sporazum z nogometno zvezo, bo moral Rai del pravic odstopiti tudi drugim, kajti nogometna zveza zahteva preveč denarja.
NOVA TV POSTAJA V GRČIJI
Balkanski kanal bo imel 100 milijonov gledalcev v Grčiji, Bolgariji, na Cipru...
Skupne stroške projekta ocenjujejo na 40 milijonov ameriških dolarjev
Ko se je že zdelo, da so vse frekvence v Grčiji zasedene, se je pojavila zamisel o novi TV postaji.
Toda nova pobuda ima velike ambicije in skuša pritegniti kar desetkrat veC TV gledalcev od vseh svojih grških tekmecev.
Gre za Balkanski kanal, ki ga načrtujejo kot radijski in TV program. Oddajali naj bi ga po
vsem Balkanskem polotoku. Za načrtom stoji ladja-rski magnat John Latsis ter skupina grških in tujih podjetnikov. Postaja naj bi oddajala iz Soluna, kjer že gradijo veliko poslopje. Skupni stroški projekta naj bi znašali 40 milijonov ameriških dolarjev, pokrili pa naj bi jih številni partnerji, od katerih so doslej objavili samo
Latsisovo ime.
V prvi fazi naj bi Balkanski kanal pokrival severno Grčijo, Bolgarijo, Srbijo in Ciper, pozneje pa naj bi pokrival Slovenijo, Hrvaško in Turčijo, seveda pa tudi vso Grčijo. Ce bodo politične razmere to dopuščale, ga bodo lahko gledali in poslušali tudi v Makedoniji in Albaniji. Namen kanala je spoznavanje narodov
na Balkanu ter spodbujanje trgovanja in sodelovanja, pojasnjuje glavni direktor Alekos Rigaš. Seveda naj bi bila postaja tudi orodje za spodbujanje grškega izvoza. Kanal naj bi začel oddajati konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta, in sicer šestnajst ur na dan. Program bodo sestavljale razvedrilne in informativne vsebine s
celotnega Balkana, d® dalci v vseh država ^ bodo imeli na voljo P° dnapise ali sinhronih® cije v njihovih jeziku1’ kar bo omogočil p°se ben dekoder. Seveda nameravajo oddaja1 prek satelita.	.
Menijo, da bi lahk0 postajo gledalo 100 1111 lijonov gledalcev, ka je kar desetkrat veC ko znaša število prebiva cev Grčije.
G
RAI 1
Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8,00, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes, 9.55 La signora del West (i. J. seymour, J. Lando), vmes (11.00) dnevnik Aktualno: Poletna oddaja Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: La signora del We-st (i. J. Seymour)
Dnevnik
Film: Rugantino (kom., h- '73, i. A. Celentano, C. Mori, T. Ucci, R. Palmer) Mladinski variete Solleti-co-Pocitnice, vmes risanke in nanizanka Dnevnik Nan.: Alf
Variete: Poletje v Luna Parku
Vreme, dnevnik in šport Film: L’ uomo che sape-va troppo (krim., ZDA ’56, r. A. Hitchcock, i. J. Stevvart, D. Day), nato aktualne zanimivosti Le migliori chiacchiere del-la serata Dnevnik
Dok.: Messnerjeve Alpe -Monviso (5. del) Dnevnik, horoskop in vreme
Videosapere: Filozofija
RAI 2
U.30
12.00
13.00
13.40
14.15
15.30
15.35
18.10
18.35
18.45
19.45
Nad.: Atto d’ amore Dok.: V kraljestvu narave Zidovska kultura Variete za najmlajse Quante storiel, risanke Nan.: Saranno famosi Nad.: Secrets TG2 - 33, rubrika o medicini, 11.45 Dnevnik Nan.: L’ arca del dott. Bayer
Dnevnik in vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Nan.: La grande vallata, 17.25 Zdravnik med medvedi, vmes (17.20) dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in Šport Risanke: Go-Cart Nan.: Ispettore Derrick Variete: Se rinasco Dnevnik in vreme Šport: Proces Formulil Avtorska glasba Nan.: Soko 5113 Roman
^ RAI 3
5.00
8.30 9.10
U.OO
12.00 12.05
13,45
14.00
14.15
1530
17.00
19.00
20.30
22.30 22.55
23.50
0.30
8.30 Jutranji dnevnik Videosapere
Film: Cerco il mio amore (glas., ZDA ’34)
Dok., vrtnarstvo, potovanje po Italiji, dok. Dnevnik
Film: Amore tra le nuvo-le (kom., ZDA ’85)
Dok.: Morski rezervat peželne vesti, dnevnik in vreme
Šport: kolesarstvo, Ad-miraPs Cup, kotalkanje Dok. Videoapere: La stanza del principe Film: Bellezze al bagno (glas., ZDA ’44)
Dnevnik, deželne vesti Dok.: V kraljestvu narave (vodi G. Celli)
Dnevnik, deželne vesti Nan.: In famiglia con gli amici
Operne arije in zgodbe: L amore e un dardo Dnevnik, pregled tiska, I nočna kultura, vreme
RETE 4
7.20
7.45
14.00 14.45
17.00
20.45
22.30
0.30
1.30
1.40
Nan.: Tre nipoti e un ni-pote
Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi,
10.30	La donna del mi-stero 2, 11.15 Senza pec-cato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes
(11.25.13.30)	dnevnik Nad.: Sentieri
Film: Le tardone (kom., It. ’64, i. D. Perego)
Nan.: Donne pericolose, 18.00 A cuore aperto,
19.30	nad. Senza pecca-to, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera
Film: Con quale amore con quanto amore (kom.. It. ’69, i. C. Spaak, A. Giufre, E. Blanc), vmes
(23.30)	dnevnik Koncert Pregled tiska Nan.: Hiša v preriji
S CANALE 5
	Na prvi strani
	Nan.: Časa dolce časa
	Film: Lo scapolo (kom., It. ’55, i. A. Sordi)
	Nan.: Una bionda per papš, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello
	Dnevnik TG 5
H	Aktualno: Lezioni priva-te (vodi V. Sgarbi)
B	Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi
B	Nan.: Pappa e ciccia, 15.30 La tata
	Otroška variete
	Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik TG 5, vreme
	Variete: Paperissima
H	Film: Il secondo tragico Fantozzi (kom., It. ’76)
	Dnevnik TG5
	Nan.: X-Files
	Dnevnik
RAI 3
slovenski program
(poskusna oddajo)
20.25 Risanka: Filip 20.30 Dnevnik
IT SLOVENIJA 1
	Videostrani
	Malo angleščine, prosim
	Zlati cekin, 2. oddaja
	Kapitan Power, ameriška nanizanka, 8/22
	Čudovita Angelika, francoski film
	Poročila
	Športni pregled, ponovitev
	Umetniški večer, ponovitev Portret Vitomila Zupana: Mrki kondor
	Dober dan, Koroška
	TV dnevnik 1
	Radovedni Tacek: Trobenta
	Prgišče priljubljenih pravljic, 13., zadnji del lutkovne igrice
	Kate in Albe, 7. del angleške serije
	Risanka
IBRj	Žrebanje 3x3
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Stranski učinki, kanadska nanizanka, 7/13 del
	Televizijska konferenca
	TV dnevnik 3, vreme
'	Šport
	Sova
	Seinfeld, 7/18 del ameriške nanizanke
	Seaquest, 15. del ameriške nanizanke
ITALIA 1
fr* SLOVENIJA 2
Otroški variete
Nan.: Le strade di San
Francisco
Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio
Otroški variete Film: Don Franco e Don Ciccio nell’ anno della contestazione (It. ’69, i. Franchi-Ingrassia)
Nan.: Magnum P.L, 18.00 Tarzan
Variete: Bravissima Nan.: Havvaii Paradise Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati p er vincere Nan.: Renegade TV film: Bikini Car VVash 3 (kom., ZDA ’93, i. S. Brovm, R. Brando)
Italija 1 šport Variete: Bravissima Nan.: Baretta
Euronevvs Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Zakladi sveta: Turčija francoski pustolovski kviz, 7. oddaja Sova, ponovitev TV dnevnik 1, vreme Regionalni studio Maribor
Svetovni poslovni Utrip, ponovitev 5. dela TV dnevnik 2, vreme Gospodarska oddaja Moja zgodba:
Prostovoljni zapor, francoska nanizanka Chippendales in gospe B. Rončel izza odra: Jean-Panl Bourelly, 1. del
KANAL A
6.30
n.30
12.25
13.00
15.00
17.00
18.20
18.30
19.30
20.00
20.40
22.40
0.45
1.45
2.00
# TELE 4
13.30
20.30
19.30, 21.55, 0.10 Dogodki in odmevi Nan.: La legge di Mclain, 21.20 Maguy
(•) MONTECARLO
14.00 14.10
20.35
23.00
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: La pazza di Chail-lot (kom., ZDA ’69)
Film: Teste di quoio (’81) Film: La vendetta di una donna (dram., Fr. ’90)
	Spot tedna
	A-shop, Spot tedna
	Spot tedna, A-shop
	Klasična video glava, ponovitev
	A-shop
	Vreme
	Luč svetlobe, 489. del ameriške nadaljevanke
	Aliča v glasbeni deželi, oddaja
	Dežurna lekarna, 39. del španske humoristične nanizanke
	Vreme
	Sreča na vrvici, slovenski film
	Obalna straža, ponovitev
	Spot tedna, A-shop
O Koper
	Euronevvs
B	Slovenski program: Studio 2 - Šport
	Primorska kronika
ranfl	TV dnevnik,
	Lutkovne zgodbe, otroška oddaja
gjg	V ospredju
B	Karting - mednarodna nagrada Portorož '95
	Ponedeljkov športni pregled »Den«, dok. oddaja
	Vsedanes - TV dnevnik
M	Slovenski program Športni ponedeljek
	Dannyjev skrivnostni svet
(□MF Avstrija 1
	Umor, je napisala, ponovitev
	Baywatch, ponovitev
	Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev
	Aztecki zaklad, ponovitev filma, 1965
	Tiny Toon
	Mila Superstar
	Smrkci
	Evvoki
	Ko so živali zapustile gozd
	KremenCkovi
	Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija Otrok
	Baywatch: Gusarski otok
	Strašno prijazna družina Marcyjina miza za previjanje
	Zlata dekleta
	Nenavadni par: Na življenje in smrt
	Pri Huxtablovih: Pot do slave
	Cas v sliki, vreme
	Vreme
	Pogledi od strani
	Zelena karta, avstralsko-francoska komedija, 1990
B	Nemški turisti, 4., zadnji del
	Cas v sliki
m	Mačje oCi ameriška grozljivka, 1986
	Strašno prijazna družina, ponovitev
	Vsak dan s Schiejokom, ponovitev
	Dobrodošli v Avstriji
MHP0 Avstrija 2
Z ljubeznijo s Tirolske, ponovitev avstrijske komedije, 1964 Drugačna vprašanja, ponovitev
Doktor Trapper John: Poroka lahko počaka Umor, je napisala:
Lažni duhovnik Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Cas v sliki Vreme
Vaški zdravnik, zadnji del Komisar Rex:
Amok Cas v sliki 2 Domingo na Islu Frantisek Makes: Kako rake navdušiš za umetnost - portret stockholmskega kemika in encimo-loga
HiSa veselja, italijanski film, 1991 Režija: Marco Ferreri Pogledi od strani,pon. Videonoč

mm©
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19,00 Dnevnik;
6.50	Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice;
14.30	Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja;
21.05	Zaplešite z nami;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme;
11.35	Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18,00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasbeni ponedeljek;
15.00	Pihalne godbe;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Divertimento; 16.45 Enciklopedija Slovenije,
17.00	Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Festival Tiborja Varge 1995; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.10 Glasb, rubrika: Od vrha do dna;
9.50	Odgovori na vprašanja; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 V podaljšku;
12.30	Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej... kontaktna odd,; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Poletni bla-bla radio; 21.00-
24.00	Glasbeni izbor.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti;
10.35	Souvenir d'ltaly;
11.00	Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista;
12.00	Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootleg;
18.45	Villa Ut; 20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
, 5.15,8.15, 10.15, 13.15,
14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00'Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.00 Alpetour-Remont; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 19.25 Vreme;
20.00	Glasbeni kviz; 22.00 Sršenovo gnezdo.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20, 11.20
12.30	Gorenjski sejem; 10.40 Informacije o zaposlovanju; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Črna kronika; 13,40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde; 15.00 Gorenjski sejem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio - Naklo; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje;
19.30	Večerni pr. z R. Baumanom; 22.00 Glasbena odd. (Z. Tomac).
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00.
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje.
Radio Študent
0.00 RoboKak udarja!;
11.00	Radio Študent smo ljudje!; 14.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.00 OF; 19.00 TB: Lokua Kanza; 20.00 Alter, Garbage; 24.00 Reprize
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Dr. Dorče Sardoč; 8.35 Slov. glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert centra za glasb, vzgojo E. Komel 24.5.95; 11.30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 13.), nato orkestralna glasba;
12.00	Dogodivščine v Grand Canyonu, nato Country glasba; 12.40 Mladinski PZ Glasbene matice; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ena se tebi je želja spolnila; 18.35 Revi-val; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja;
11.00	Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar.
Radio Koroška
18.10-19.00 Železna Kapla: Činček v nedeljski šo-
Vse kaže, da slovenska vlada ni zaskrbljena zaradi zgodovinskega razvoja in položaja na severni meji, ki je na moč podoben dogajanjem pred prvo svetovno vojno in v obdobju med obema vojnama. To potrjuje tudi dejstvo, da je njena dejavnost usmerjena na zahodno mejo z Italijo, medtem ko dejanske nevarnosti nemško-avstrijskega vpliva in stoletnih teženj po slovenskem ozemlju, zlasti še Štajerske, ne dojema ah je noče videti.
Zadnji neuradni obisk predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovska v Celovcu in pogovori v prijateljskem ozračju z avstrijskim kanclerjem Vranitzkym so pokazali, da med državama obstajajo tudi nerešena vprašanja, med katera sodi nemška narodna skupnost v Sloveniji. Na tiskovni konferenci po srečanju je avstrijski kancler dal jasno vedeti, da so mu povšeCi zahteve staroavstrijcev kot manjšine in jih postavil na isto raven kot narodne skupnosti v Avstriji, medtem ko je predsednik Drnovšek le opozoril na številčno šibkost in teritorialno razpršenost Nemcev oziroma Avstrijcev in ponovil stališče, da obstaja meddržavna delovna skupina, ki naj bi našla znanstvene odgovore na to vprašanje. Ta skupina bo prav gotovo imela zelo olajšano delo, Ce bo pri iskanju znanstvenega odgovora uporabila študijo mag. Marjana Žnidariča, ravnatelja Muzeja NOB v Mariboru, o nemškem življu v Podravju in na Štajerskem. Študija, iz katere so povzeti podatki, se opira na zgodovinska dejstva, ki jih ni mogoCe spremeniti in kažejo na prefinjene metode raznarodovanja Slovencev skozi stoletja. Skupaj s prof.
Marjanom Matjašičem pa opozarja na resnost razmer in teženj ponovno prebujajočega se nemštva, s katerim se že srečujemo po ustanovitvi nemškega društva v Mariboru.
Most svobode
Jeseni 1991. leta je bilo v Mariboru ustanovljeno društvo s simbolnim naslovom Most svobode. Uradne predstavitve so pokazale, da gre za organizacijo nemške narodne skupnosti v Sloveniji, ki se je v prvem obdobju po nastanku samostojne Slovenije razglasila za avtohtono manjšino. Njen vodja, po obeh starših Slovenec, mariborski odvetnik Dušan Ludvik Kolnik je po ustanovitvi društva izjavil, da je namen ustanovitve društva nemške manjšine v Sloveniji le-tej zagotoviti enake pravice, kot jih nova slovenska ustava zagotavlja madžarski in italijanski manjšini, ki sta tako kot nemška tudi avtohtoni. Ne v slovenski javnosti ne na slovenskem političnem prizorišču to društvo oziroma manjšina od ustanovitve dalje ni bila deležna posebne pozornosti, po vsej verjetnosti zaradi majhnosti. V sredstvih javnega obveščanja pa je omenjena le ob slovensko-avstrij skih dvostranskih srečanjih. Nekaj več pa je bilo o njej slišati po eni od zadnjih izjav avstrijskega svobodnjaškega voditelja dr. Jorga Heiderja, ki je avstrijsko soglasje za pridruževanje Slovenije Evropski uniji pogojeval prav s priznanjem omenjene manjšine v Sloveniji. Nobene od izjav ali neuradnih razmišljanj severnih so-
sedov ne kaže podcenjevati, še zlasti Ce obudimo zgodovinski spomin, ki pravi, da je glavna značilnost slovenske zgodovine nenehni boj za narodni obstanek.
Slovenci smo prikrajšani za dve tretjini ozemlja
V Času naselitve naših prednikov na območje vzhodnih Alp od 6. do 9. stoletja smo Slovenci naseljevali kar 70.000 km2 ozemlja, poleg današnje Slovenije še del Furlanije, Ziljsko dolino, vzhodno Tirolsko, na Voliker Kleku (Grossglocknerju) je slovensko ozemlje doseglo Visoke Ture, zajelo porečji Mure in Aniže ter ob reki Trauni pri Linzu doseglo Donavo. Severna meja je bila Donava do Dunaja, od koder je meja zavila proti jugu Cez Gradiščansko, nato proti jugovzhodu do Blatnega jezera, od tam proti jugozahodu in pri sotočju Mure in Drave dosegla današnje kraje. Pozneje se je slovensko ozemlje skrčilo na približno 24.000 km2, od tega je v Republiki Sloveniji 20.256 km2, ostalo pa je razdeljeno med Avstrijo in Italijo ter v manjši meri Madžarsko. Nemško avstrijsko prebivalstvo izhaja iz germanskih Bavarcev, ki so že v 15. stoletju iztrgali Slovencem veC kot polovico narodnostnega ozemlja, saj so bili politično, gospodarsko in družbeno močnejši od Slovencev. Slovensko narodno prebujenje se je pojavilo šele z nastankom protestantizma.
Načrtna germanizacija
Z gospodarskimi, političnimi in kulturnimi orodji se je začela v 18. stoletju in dosegla višek v narodnostnih bojih v 19. stoletju in ko je nemška buržuazija razglašala vsak dvig slovanskih narodov, bodisi gospodarski, politični ali kulturni, za ogrožanje nemštva in njegovih stoletnih pravic. Germanizacija je sočasno potekala z razvojem industrije, tr-
Maribor je kmalu po zasedbi leta 1941 obiskal celo Hitler (Iz knjige Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 1945)
govine in prometa v Sloveniji in je bila povezana z nemškimi koncepti mosta na Jadran, ki jo je izvajal državni aparat z vojsko, šolstvom, sodstvom in drugimi zasebnimi nemškimi organizacijami. Pred pomladjo narodov sredi prejšnjega stoletja je germanizacija zajemala osebe, ki so se povzpele v vladajoči razred, pozneje pa je zajela tudi socialno odvisne in podrejene sloje prebivalstva, zlasti delavce in postala zavesten politični program Nemcev na Štajerskem.
Z nastankom nove jugoslovanske države po koncu prve svetovne vojne so Nemci postali manjšina, ki je sicer izgubila politično moC, obdržala pa je gospodarsko. Ohranila je tudi težnjo po reviziji meje, nenehno odpirala manjšinsko vprašanje in tako rekoč od vsega začetka tudi politično delovala. Pozneje je Nemce na slovenskem Štajerskem zajel nacionalsocializem, katerega glavni eksponent je bila v tridesetih letih organizacija Kul-turbund, ki je zaCela z načrtnimi pripravami na odcepitev slovenske Štajerske od Jugoslavije, od Ancshlussa dalje pa tudi s pripravami na genocid nad slovenskim življem na Štajerskem.
Močan nemški kapital na Štajerskem
Nemška nacionalna agresivnost je ves Cas temeljila na gospodarski moči, ki po prvi svetovni vojni ni bila zmanjšana premosorazmerno s številom pripadnikov nemške manjšine. Z naglo industrializacijo Maribora v dvajsetih letih se je delež nemškega industrijskega kapitala na tem območju celo poveCal na veC kot 50 odstotkov. Tako je bilo od 277 industrijskih obratov v nemških rokah kar 144 industrijskih obratov. Podobno je bilo s trgovskimi obrati. Vsi pomembnejši premogovniki so bili v rokah Trboveljske premogokopne družbe, v kateri Je imela največ kapitala dunajska Laenderbank. V nemških rokah je bil Mariborski kreditni zavod s približno 10.000.000 dinarjev vlog. Močna opora nemštvu je nemški državni zavod Vorschuss Ve-rein na Ptuju, ki je financiral ilegalno delovanje nacistov v Sloveniji pred drugo svetovno vojno. Izjemno moCna je v Sloveniji ostala nemška veleposest. Na Štajerskem je bilo od 53.671 hektarjev zemlje 21.146 v rokah nemških veleposestnikov. Se očitnejša kot zemljiška je bila nemška hi-
Nemške okupacijske sile so vkorakale v Maribor (Iz knjige NOV na Slovenskem 1941 1945)
šna posest v mestih in vinorodnih predelih Slovenskih goric, Haloz in vzhodnega Pohorja. V Mariboru je bilo v nemški lasti 41 odstotkov hiš in hišnih parcel, na Ptuju skoraj 60 odstotkov in v Celju 40. Socialna struktura pa pove, da je v Mariboru bilo tri tisoč trgovcev, obrtnikov in industrijcev ter približno pet tisoč delavcev Nemcev. V Lovrencu na Pohorju tretjina hiš in zemlje nemške, prebivalstva pa petina, v Slovenski Bistrici je bilo 16 odstotkov Nemcev, v Slovenj Gradcu 18, na Muti 44, v Radljah 36, Šoštanju 16, Konjicah 35, Vitanju 24, Celju 24, Laškem 6, na Ptuju 42, Ormožu 5, Gornji Radgoni 12 itd. Zaradi gospodarske moCi, politične taktike - formalno so bili vedno pripadniki vladajoče stranke ali koalicije - in dobrih zvez z gospodarstvom v tujini, Nemci na slovenskem Štajerskem niso potrebovali posebnih gospodarskih organizacij. Ves Cas med vojnama pa so bili dobro založeni tudi s svojim Časopisjem.
Usodna zareza v odnosih med narodnostima
Druga svetovna vojna s svojimi posledicami in medvojnim ravnanjem Nemcev s Slovenci v Podravju je usodno zarezala v odnose med obema narodnostima, tako da po vojni ni bilo več mogoCe konstruktivno skupno življenje. Na začetku okupacije se je etnična struktura na slovenskem Štajerskem občutno spremenila v prid Nemcem, saj je okupator s seboj pripeljal prribližno 25 tisoč Nemcev, približno 45.300 ljudi iz Podravja pa je zapustilo svoje domove. Po podatkih štetja, ki ga je leta 1942 izvedla Štajerska domovinska zveza, je bilo med vojno v. Podravski regiji veC kot 42 tisoč ljudi nemške narodnosti ali 13, 9 odstotka vsega prebivalstva. Se pred koncem vojne se je iz slovenske Štajerske na ozemlje današnje Avstrije umaknilo kakšnih 30 tisoč pripadnikov nemške narodnosti, saj so se zaradi svojih zločinov nad Slovenci bali mašče-
vanja. Pri preganjanju nemško govorečega prebivalstva tako) po vojni jugoslovanske oblasti niso delale skoraj nobene ra-. zlike med volksdeutscherji, ki so tu živeli že pred vojno, in tistimi Nemci, ki so prišli leta 1941 kot okupatorji.
Samolikvidacija nemške manjšine
Kontinuiteta nemške mani' sine pri nas iz obdobja preda-prilske Jugoslavije v Času p° drugi svetovni vojni ni mog0' Ca zaradi prehude mednaciO' nalne cenzure najprej v letin 1918/20, še bolj pa v letm 1941/45. Tudi popolno izg*' notje obeh avtohtonih neni' skih otokov na Apaškem in Radeljskem polju ter dejstvo, da je pri nemškem življu J'
mestih, trgih in industrijskih
središčih šlo pretežno za eko-nomsko migracijo od drug6 polovice 19. stoletja ter v veli
ki meri tudi za ponemčen®
Slovence, govori v prid gornji trditvi. Približno 97 odstotkov Nemcev v Podravju je bilo na cistično usmerjenih. Nemška manjšina pa se je z zavestnirn sodelovanjem v okupatorjevi genocidnih načrtih tako reko sama likvidirala.
Slovenija je zanimiva le zo avstrijsko-nemški kopit0'
Z denacionalizacijskimi za htevki nemških in avstrijski državljanov, ki se med vojn0 niso kompromitirali, bodo ta ko številne nepremičnine prl šle ponovno v nemške rok®-Kriza slovenskega gospodar stva pa odpira vrata tujem11 kapitalu. Obubožano sloven sko gospodarstvo je za zdaj za nimivo le za avstrijski in nem s ki kapital, ki potrpežljivo ca^ ka na najugodnejši trenutek-štirih letih samostojne Slov® nije je od štirih tisoC podjetij Podravju v tujih rokah 16, m® Sanih podjetij, v katerih j® tinski lastnik tujec, pa 86. O stotek 2, 55 odstotka tujeg kapitala se ne zdi visok, m5,® pa zanemarljivi podatki, dal dobršen del Podravja žara hipotekarnih kreditov naši ^ državljanov potencialna laS^ tnina kreditodajalcev iz Av s trije in Nemčije.
Martina Pavšič
Zgubljeni in odvečni
»hiate morda žeton? Bil sem pri prijateljici, neki zdra-m^ci. Za vstop v Avstrijo ne zadostuje več le osebna izka-™nic9- Telefoniral bom v Zagreb in naročil, da mi pošljejo P0mi list. Greva na kavo?« Temnopolti mladenič je zme-eno govoril ter hodil sem in tja po hodniku. Verjetno s Podobno zgodbo sprejme vsakega obiskovalca... Človek je okoliko presenečen in pazljivo opazuje novo okolje -Pohodni dom za tujce na Celovški cesti.
1 Nebojga živi v njem že d v 11'kot vojak JLA je odšel s I ke z namenom, da gre r Pr®J na Zahod. Med vožnjo sl Ljubljano je imel težko pi ®tno nesrečo... Ker je bil bi ®treznih dokumentov, se ašel v prehodnem domu , )Ce- Sanja o vrnitvi z bose n lni Potnim listom v rod ^jaluko...
Njegov soimenjak Neboj °9ič je prišel v Slovenijo c j e8a leta 1974. Bil je star , • Sedem mesecev je bil zaj l en v Gorenju, dve leti v ma °tski Metalni in deset let el)ski Cinkarni.
''Leta 1991 so mene in še d S*oslena dali na čakanje. X J sem, da je moje ime na : amu za odpustitev z dela. E sem odpravnino v viši 00 nemških mark. Nise Pr°sil za slovensko državlja dVo> ker razmer sploh niše razumel. Izpolnil sem t vse pogoje, saj sem v Slo\ lef veC kot deset let, dei 7 z 2eno, po rodu Sloveni aProsil sem za dovoljenje ^omejen čas bivanja, ven d a se razšla, ko prošnja še ! a reSena. Stanovanje je bi zato sem se odselil. E lenja pozneje nisem dob el sem le začasno vizo, n j*e) za dobo pol leta, potem 1 mesece. Pozneje sem vlo: Pmšnjo za bivanje iz človekolj mh razlogov, vendar je bila r »ativno rešena. Nisem se ina
Va meseca nikjer priji setn naredil prekršek in , °len na dvomesečno zi azen in enoletno pre atopa v Slovenijo. Nis N kam vrniti, zato sei v prehodnem domu z
Ste razmišljah o tem, da bi odšli drugam? »Kam pa naj bi šel? Imam očeta in dva brata v Biha-ču, ne vem pa, če so sploh še živi. Kje naj torej živim v Bosni, kjer sploh nikogar več ne poznam? Slovenija je bila moja domovina, v njej sem preživel dve tretjini svojega življenja. Kam naj grem? Tukaj sem delal dobrih trinajst let. V tujini nimam sorodnikov, ne govorim nobenega tujega jezika. Slovenija mi mora nekaj nuditi, saj so mi vendar v prejšnjem sistemu od plače jemali za različne prispevke. To za denar, ki sem ga zaslužil in je ostal tukaj. Sem delovni invalid tretje stopnje.
Delal sem v kemični industriji in imel operacijo na želodcu. Zdravnik je zahteval, da mi Cinkarna plača zdravljenje, kar tudi je, vendar šele po enem letu. Ce bi imel slovensko državljanstvo in bi tovarno tožil, bi dobival pokojnino, tako pa nisem dobil nobene odškodnine. Nekega dne sem se sprehajal po ulici, ustavil me je policist in me kaznoval s kaznijo v višini 20 tisoč tolarjev. Ker nimam denarja, bom moral v zapor. Tri tisoč tolarjev za en dan v zaporu. Na dokumentu piše, da se lahko gibljem v bližnji okolici doma. Sodnico sem vprašal, kako daleč se lahko oddaljim, pa mi ni vedela odgovoriti.«
Ljudje brez domovine in prihodnosti
»Zakon o beguncih je pomanjkljiv, ker ni nikjer natančno napisano, kako daleč lahko greste,« je povedal direktor doma Miro Dolžan in nadaljeval: »Zadeva je precej zapletena za državljane nekdanje Jugoslavije, ki so v Sloveniji živeli od deset do dvajset let, svojega statusa pa si v
času slovenskega osamosvajanja zaradi različnih razlogov niso uredili. Nekateri so rekli:‘Nočem biti Slovenec, nočem slovenskega državljanstva.’ Nisem si predstavljal, da bodo nekoč končali v tem domu. Ostali so brez službe, dela, pogojev za bivanje. V BiH ne morejo zaradi vojne - skratka, stvar je zapletena.«
Podobna je zgodba Sovareta Hodže, ki je prišel v Slovenijo z osebno izkaznico pred 22 leti. Dejal je, da potnega lista sploh ni imel, saj ni nikdar prestopil meja nekdanje jugoslovanske
da. Odstranijo me lahko le nasilno, vendar nimam kam iti. V Kosovski Mitroviči sem se odjavil pred 20 leti. Imel sem staro osebno izkaznico, izdano v Ljubljani, ki ji je potekla veljavnost.«
Prišleke takoj opazijo
V prehodnem domu je tudi Budimir Vukovič, ki je leta 1986 gladovno stavkal, ker je dobil odpoved z dela. Rad pripoveduje o svojem pravnem postopku. Zapisuje dogodke med desetletnim bivanjem v
svoje sobe. Na hodniku sta bili vseskozi dve Ruandčanki...
Političnega zatočišča ni dobil še nihče
V petem nadstropju so nameščeni tisti, ki so prosih za politični azil v Sloveniji. Hodnik je čist, vhodna vrata zaklenjena, zato ima človek občutek, da živijo izolirani od drugih stanovalcev. Nihče še ni dobil političnega zatočišča, zato večina čaka, da jih sprejme neka tretja država.
»Dom je namenjen predvsem tujcem, ki v Sloveniji ča-
V prehodnem domu na Celovški v Ljubljani (Foto: Bojan Velikonja)
meje. Prošnje za slovensko državljanstvo ni vložil, pred tremi leti je ostal še brez dela. Dve leti je bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje, stanovanje je moral vrniti nekdanjemu delodajalcu in tako končal v prehodnem domu. Star je 55 let. Pravi, da »ni niti za v pokoj niti za delo«. Nima pokojnine niti nobene socialne podpore. »Od tu ne morem. Po 22 letih delovne dobe mi vendarle nekaj pripa-
Ljubljani, spor pa naj bi obravnavalo celo Evropsko sodišče. Trdi, da gre zgolj za načelo.
Vsakega novega tujca ljudje v domu takoj opazijo. Nekateri se radovedno zbirajo in nestrpno čakajo, da povedo svojo zgodbo. Med njimi so tudi takšni, ki so v Sloveniji zakrivili nezakonito dejanje, po prestani kazni pa se niso imeli kam vrniti. So pa tudi drugačni ljudje, ki se raje nezaupljivo zaprejo v
kaj o na politično zatočišče, kar je bil eden od pogojev za mednarodno priznanje Slovenije. Ker so se razmere v nekdanjih jugoslovanskih republikah zelo spremenile, smo vanj iz povsem racionalnih razlogov sprejeli tudi osebe, ki morajo zapustiti Slovenijo, predvsem tiste, ki so bile v slovenskih zaporih in jih nimamo kam vrniti. V drugo skupino sodijo nekdanji de-
lavci brez urejenega statusa. Najmanj je prosilcev za politično zatočišče. V tretji skupini so ljudje, ki so ilegalno prešli mejo in nimajo nobenih dokumentov, zato je treba ugotoviti njihovo identiteto. Največ je dezerterjev s Kosova in Bosne,« je dejal direktor doma.
Šel bom v Kanado ali Ameriko
Halim, doma iz Tuzle, je ilegalno prišel v Nemčijo. V Mii-nchnu ga je aretirala policija in vrnila v Avstrijo, od tod pa so ga po krajšem priporu odpeljali v Slovenijo. »V bosanski vojski sem bil devet mesecev, potem nisem več zdržal in odločil sem se pobegniti. Nisem rojen za vojskovanje, vendar zato nimam slabe vesti. Nočem se vrniti. Nimam nobenih dokumentov, ko dobim potni Ust, bom odpotoval v Kanado ali Avstralijo.« Avgusta lani je bil sprejet sklep, da se status begunca dodeli le tistemu, ki vzdržuje družino ah je star več kot 60 let, pa tudi materi z otrokom. Vojni obvezniki nimajo možnosti za dodelitev statusa begunca, ker Slovenija nima interesa, da bi ščitila vojne obveznike, kar bi lahko poslabšalo meddržavne odnose. Zato si nekateri uredijo dokumente in gredo v tretjo državo. »Ce bi kdo vedel, kdaj bo konec vojne, bi se večina vrnila domov,« je dejal socialni delavec Miran Soline. Le peščici ljudi uspe zbrati zahtevane dokumente, s katerimi gredo lahko v tujino, saj so postopki in čakanje na vizume dolgotrajni. Večkrat se vse slabo konča in navadno se morajo dezerterji vrniti na bojišče...
Ko sem odhajala iz doma, sem pomislila na mladeniča, ki sta prejšnjo noč ilegalno prišla v Slovenijo. S fronte sta prinesla kitaro, bila sta dobre volje -zaradi uspešnega pobega iz vojne ali upanja na boljše življenje, ki naj bi ga imela nekje v Ameriki? Sta zaradi navdušenja pozabila na resničnost?
Vzdihnila sem in jima zaželela srečo...
Damirka Batinič
Evropa je odšla na morje. Morje Jtiodro. Morje je slano. Morje zbliž Je ljudi. V penečih morskih valo\ J® kar naprej skrivnost - bo mo zglodalo skalo, sesulo kamen v d lr- zvotlilo pečino, odneslo peši plažo?! Morje utripa kot srce 1 ,e> nemirne živali, ki že tisočle sPb Ki se zaveda svoje p omembi sti enega od osnovnih elemente Zemlja, voda, zrak.
z vseh strani obdan s tolščo kot b keramične ploščice, jaz sem imel buh nosečnice. . . Sli smo mimo 5 Vencev, ki so prinesli na plažo \ Jjazen postelje in nočnih omaric em trenutku je nekje za otoki 0cljeknila zamolkla eksplozija.
-	Madonca, se je že začelo!
-	Sem rekla, da ostanimo doma!
" Nisem mislil, da so tako blizu!
' Pojdimo pakirat!
In so se dvignili, pobrah kramo nam prepustili razbeljeno teraso, Se )e elegantno nagibala v morje.
-	Radičev film je pravi švicarski z dramaturškimi luknjami. Kaj je t z ženo, ki je bila v eni sekvenci nc
a» kasneje pa govori, kako so jo v borišču posilili Srbi?
' la nemi otrok je objekt, name subjekt. Pasiven. Osel ga je rešil, s Pa se zanj ni zmenil.
w3m
N E K J E
■Hi
mm
Goli film
Branko Somen
-	V življenju je že tako, da ima osel svoj cilj, a dnigega tisti, ki ga vodi.
Mimo je prišel oče z dvema otrokoma,- Oči, zakaj je morje mokro?
-	Oči, kako to, da voda beži, čeprav nima nog?
Nismo slišah, kaj je oči odgovoril, saj si je urno nataknil na obraz podvodno masko, samo da mu ne bi bilo treba odgovoriti na pametni vprašanji.
-	Zmegac je dolg kot špageti.
-	Ker je zaljubljen v posneto gradivo, ker ga ne zna skrajšati.
-	Tista naivna scena, ko Srba pobegneta iz Srbske Krajine na Hrvaško, je smešna.
-	Cma komedija. Srbi bi morali za njima streljati. Potem bi eden od graničarjev rekel: Pusti ju, bodo že'Hrvati z njima obračunali!
Mimo je prišla istrska sirena, samo v spodnjem delu kopalk.
-	Stuka, je rekel Rom in si obliznil ustnice.
-	Slovenci rečemo ščuka, ščukniti.
Dekle se je kot ščuka vrglo v morje in zaplavalo pred našimi očmi.
-	Grozno je, kako režiserji ne znajo ravnati z igralci. Ogresta je odlično vodil žensko, slabo pa njenega partnerja. Mladi Sovagovič ne ve, kaj naj počne v filmu. Pri Mareku Hlaski je
bil študent, ki je govoril delavcem o revoluciji.
-	Vendar leta 1956.
-	Hrvaški film je še vedno v znamenju čakanja.
-	Mračen je. Posebno pri mladih, najmlajših avtorjih.
-	Komu zvoni? Prednost hrvaškega filma je v tako imenovanih izpisnicah. Narediš slab film in se izpišeš. Na tem festivalu so se vsaj trije režiserji izpisali, trije vpisali.
-	Tebi sonce škoduje.
-	Ogresta je dobil šest zlatih aren. Na svoj novi film pa bo čakal.
-	To je usoda zmagovalcev. Spomni se Branka Lustiga. Oskarja je do-
bil lani, od takrat ni snemal.
-	Decembra začne v Moskvi snemati Svetnika v režiji Phillipa Noycea. Ta je prišel z berglami v Pulj, obiskal tukajšnjega zdravnika in shodil brez pomagal.
-	To je prava reklama za Hrvaško. Za dober turizem so premalo zemlja, morje, zrak.
-	Manjkajo turisti.
-	Manjkajo človek, varnost, mir.
-	In kakšen čudež.
-	Samo tega si ne želi. Veš kaj je rekel Jakov Sedlar po televiziji?! Omislil si je svoj šampanjec in mu dal ime Gospa. Njegov slogan je: po petih steklenicah šampanjca se vam bo prikazala Gospa, Devica Marija.
-	Ta Pulj je uspel, ker so bili mnogi proti njemu. Pokazal je, da je film črn kot hosovska uniforma, ranjen kot obstreljena ptica, žalosten kot osma-Ijena plaža, nebogljen kot otroka, ki sta postavljala očetu pametna vprašanja. ..
-. . Lin lep, kot dekle, ki še vedno plava v morju. Golo.
-	Takšen bi moral biti tudi hrvaški film. Dober bo, ko bo slekel malomeščanske cunje, ko se bo samozavesn-to pognal v problem, ko se ne bo sramoval gole resnice...
-	Hrvati že imamo Goli otok, zdaj čakamo, da dobimo še goli film.
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
TRNFEST 95
KUD FRANCETA PREŠERNA
Jutri, 15. avgusta, ob 21. uri, bo v prostorih KUD otvoritev ontološke razstave Gorana Ignjatije Jankoviča NASE TORBE / OUR BEGS. Na otvoritvi razstave bo otvoritveni performans - ritualno rezanje novega San-sonite kovčka ter videobag projekcija. Avtor videobaga je dr. Damjan Bojadžiev. Koproducenta Trnfesta 95 sta OSI - Slovenija in SOU ljubljana, podprla pa ga je tudi Mestna občina Ljubljana.
PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL KOPER
Danes, 14. avgusta, ob 21.30 uri, bo na vrtu Slovenica Koper zadnja repriza igrive-gledališko-ritmicne fuge CARMINA SLO-
VENICA Damirja Zlatarja Fraya. Igrajo: Maruša Oblak, Mojca Partljič, Violeta Tomič,-Ivan Rupnik. Poje: Ditka Haberl.
Jutri, 15. avgusta, ob 21.30 uri, bo v vrtu Pokrajinskega arhiva v Kopru zadnja predstava primorskega poletnega festivala. Nastopilo bo ptujsko gledališče ZATO s svojim letošnjim dramskim projektom KRČMARICA avtorja Petra Turrinija. Igrajo: Gregor Geč, Rok Vihar, Tadej Toš, Vojko Belšak, Maša Židanik, Barbara Vidovič, Vesna PernaCiC. Režija: Samo Strelec.
CEUE
PROGRAM ABONMAJSKIH PREDSTAV V SEZONI 95/96:
VELIKI ODER:
1.	Drago JanCar: HALSTAT, režija Franci Križaj
2.	Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar
3.	W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer
4.	Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray
FESTIVAL RADOVUICA 95 SPODNJA IDRIJA
Danes, 14. avgusta, ob 20. uri, bo v cerkvi Device Marije Vnebovzete koncert komorne glasbe. Nastopajo: vokalni kvintet-Zephyrs, ki izvaja predvsem madrigale, ansambel Suonare e Cantare, katerega elani uporabljajo stara glasbila ali njihove kopije. Program: C. Monteverdi, A. Zanettini, G.P. Cima, J.H. Kapsberger, G. Frescobaldi.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
OKARINA ETNO FESTIVAL BIH)
Danes, 14. avgusta, ob 21. uri, bo v zdraviliškem parku koncert etno glasbe Skandinavske bele noči. Nastopajo: Va-sen, Kersti Štabi (Švedska) in Folkkarit (Finska).
Danes, 14. avgusta, ob 20. uri, bo v Cerkvi na otoku koncert klasične glasbe. Nastopa organist Hubert Bergant.
Jutri, 15. avgusta, ob 20.30 uri, bo na blejskem gradu večer ciganske glasbe s skupino Sandor Deki Lakatos.
PORTOROŽ
Jutri, 15. avgusta, ob 21. uri, bo v avditoriju Večer pod zvezdnatim nebom. Gostje večera : Marco Mašini in Faraoni.
UUBUANA KRIŽANKE
Danes, 14. avgusta, ob 20.30 uri, bo v Križankah koncert klasične glasbe. Nastopata: Rok Klopčič, violina, in Srebrenka Poljak, klavir. Program: Beethoven, Bach, Brahms.
Danes, 14. avgusta, ob 21. uri, bo v okvim prireditev Poletje v stari Ljubljani v atriju Nadškofijskega doma, Ciril Metodov trg 4, koncert Slovenskih madrigalistov.
MLADINSKI KULTURNI CENTER. KOPg
Danes, 14. avgusta, ob 21.45 uri, bo v MKC' 'f rock koncert Nastopajo: Stari konj (Zagreb) H1
	
SLOVENIJA	FJK	U
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995
Blagajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. septembra.Od tega datuma dalje bodo na razpolago novi abonmaji in eventualne rezervacije preostalih prostih mest.
Grad sv. Justa
Kino
Danes, 13. t.m. - Prva izvedba filma »Johhny Hollywood», režija B. Levinson, igrajo J.Pe-sci, C. Slater in V. Abril.
V nedeljo, 20.t.m., ob 21.00 »II re leone» (ZDA 1994), režija R. Allers in Rob Minkoff; v ponedeljek, 21. t.m., ob 21.00 -»La carica dei 101» (1961-1994), režija VVolfgang Wainwright.
GORICA
Goriški grad
Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival.
VIDEM
Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Toto, dal varieta al cinema (1917-1945)«;
Palača Morpurgo: v Četrtek, 17. t.m., bo ob 18.30 koncert Andrea Musto (violončelo); v četrtek, 24. t.m., ob 18.30 - Koncert - Rossinijeva in Mozartova glasba.
Tig Matteotti bo v soboto, 19. t.m., ob 21.00 - Skupina The Terem Quartet (Petrograd)
Giardino del Torso: V Četrtek, 17. in 18. Lm., ob 21.00 - Predvajanje filma »The Mask«.
KOROŠKA
CELOVEC:
Mestno gledališče: jutri, 15., 17. in 19. t.m. ob 20.00 - G. Bizet »Carmen« opera v francoščini.
BELJAK
Kongresna hiša: danes, 14. t.m., ob 20.00 -Karantansko poletje - Jazz meets classic.
BEKŠTANJ
Grajska arena: v sredo, 16. t.m., ob 20.00 -Koncert zbora dunajske državne opere.
BELJAK
Karantanski poletni festival
Kongresna hiša: V sredo, 16. t.m., ob 20.00 Koncert sinfonicnega orkestra iz Prage.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP Zaželena oz. prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični nestrpnosti do »drugačnih« in podobno. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino ( za podnapise ). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti 100 DEM, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo pa tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, da pošljejo originale, ki jih bodo po razstavi vrnili. Rok za oddajo je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom »ZA ANTI NAZI NATEČAJ«, vsak torek in četrtek od 12. do 14. ure, dobite vse ostale informacije na telefon 061 / 319 662.
NATEČAJ ZA KRATKI ČRNO - BELI STRIP Ob evropskem letu varstva narave in nezavarovanih območij (1995) razpisuje revija Stripburger v sodelovanju s skupino Živo Želeni natečaj za kratki črno-beli strip (obseg do 4 strani) inspi-riran s tematiko varstva narave. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku z priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Trije stripi, ki jih bo izbrala žirija v sestavi članov uredništva Stripburgerja in predstavnikov skupine Živo Zeleni, bodo nagrajeni z denarnimi nagradami (500,300, 200 DEM). Vsa prispela dela bomo objavili v posebni izdaji Stripburgerja. Avtorje prosimo, naj ne pošiljajo rotoKopij temveč originale.
Rok za oddajo je 1.10.1995. Stripe pošljite na naslov: Stripburger (elco stripj, Forum, Kersnikova 4, Ljublja-na.Telefon 061 / 319 662 (tor. in čet. 12.00-14.00)
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	za Resciniti predstavila kip Napoleona Bona-
»Musei di sera« (Večer v muzejih)	parteja Antonia Canove. Predvajali bodo tudi
V	torek, 22.8., ob 20. uri pa bo dr. Lorenza film »Maria Walewska (ZDA 1937) in »La Resciniti predavala o zbirki Antonina Rusco- bella e la bestia (ZDA 1992).
ni j a in Odinee Opuich, ki jo hranijo v muzeju.
V	torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem muzeju Morpurgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Loren-
MODERNA GALERIJA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji, (na sliki: Roig Bernardi - Brez naslova-iz serije ničevosti, premija žirije na bienalu)
V	Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME.
NARODNA GALERUA. Prežihova T
V	obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; slikarstvo in kiparstvo.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovško 23
Gotika v Sloveniji; razstavi arhitektura in nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Gotika v Sloveniji; svet predmetov.
GALERIJA IURUA. Tržaška 40
Na ogled je razstava skupine LEK : Veljko Aleksič, Tatjana Arh, Igor Boševski, Andrej Cvetko, Davorin Gros, Vincencija KonCan, Frida Lah-Gros, Mojca Plestenjak, Alojz Popelar, Jolanda-Veršic-Zabjak.
MESTNI MUZEJ LJUBLJANA
V	Kultumo-informacijskem centru Križanke,-Trg francoske revolucije 7, je na ogled razsta-
va fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETALJ IN CELOTA
JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9
Na ogled je pregledna razstava lesorezov 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala.
TRNFEST 95
KUD FRANCE PREŠEREN. UUBUANA
V	prostorih društva je še danes na ogled razstava Cmobelih fotografij jazzistov JAZZY GA ! fotografa Žige Koritnika.
MESTNA GALERIJA PIRAN
Razstava del bolgarsko ameriškega avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta.
GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA
Na ogled je 90 grafičnih listov karikature-VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, do 9. 9.1995.
LIKOVNI SALON. CEUE
V	salonu je odprta razstava Forma eterna, ki predstavlja 18 mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane .
GALERIJA EOURNA. Gregorčičeva 3
V	galeriji je odprta razstava slik Žige Okorna. Razstava temelji na umetnikovi prisotnosti v galeriji, tako da so obiskovalci vabljeni k razgovoru z umetnikom.
MESTNA GALERUA. Mestni trg 5
Razstava avstrijske umetnice KIKIKOGELNIK je na ogled še danes.
GALERUA SKUC. UUBUANA
V	galeriji je odprta razstava fotografij Helen Shee-nan (Irska) in Joža Suhadolnika. Razstava je v okviru 22. zasedanja mednarodnega sveta-Amnesty International v Ljubljani. Mlada fotoreporterja razstavljata fotografije, nastale v različnih kriznih žariščih.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti .(Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosenquist; v Muzeju je na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«.
Muzej Revoltella-Galerija v S.nadstr.
Na ogled je razstava Lombardskih sodobnih umetnikov: Ferrari, Bodini, Guerreschi, Vrtali e Cazzaniga.
Miramarski park- Konjušnica
Do 7. januarja 1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
Občinska galerija: na ogled je fotografska razstava »Soba in zavest«.
OPČINE
SKD Tabor-Prosvetni dom: Se jutri, 15 .t.m. je na ogled razstava »Človek in zemlja-open-ski jus». Urnik: vsak dan od 18.00-21.00.
GORICA
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coro-ninijevem dvorcu je do 31.12 odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
V	dvorani Deželnih stanov na gradu je do
17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih.
ŠTANJEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«.
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: na ogled je retrospektiva beljaSkih umetnikov 1945-1995.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj®.
TRST
Grad sv. Justa
V	Četrtek, 24. in v petek, 2 t.m., bo nastopil Frank RsV® z reggage, blues, rap in r°c skladbami.
Avditorij Muzeja Revolte!)3 Danes, 14. t.m., ob 20.00 J3 22.00 - Iz cikla »Oltre » tempo, Varte del cinema>> : ki ga urejuje Enzo Kerm3 bodo v Avditoriju pred vajali film »Moderns* Aja na Rundolpha (1987) in »!e' zioni dal vero« Martin3 Scorseseja (1989).
Trg Unita
Danes, 14. t.m., ob 20.30 Koncert godbe na pih3*^ Giuseppe Verdi, ki jo vouj Lidiano Azzopardo. Izvaja bodo VVeberja, Rossinija' Morriconeja, Gershwina n
Miramarski park Luči in zvoki
Jutri, 15. t.m., ob 21.00 6 ^ sogno imperiale di Miram3 re« in ob 22.15 Buonaser signor Lebar e bentornato Miramare«.
PORDENON
V	sredo, 13. septembra: K°n cert Pina Danieleja skupno kitaristom Pat Mathenyjenl'
ZANIMIVOSTI
PonedeljoJc, 14. avgusta 1995
POČITNICE, POČITNICE_
Zabava, sonce in... včasih stres
Ljudje počnejo stvari, ki jih drugače ne
Zdravje
i	oCitnice pomenijo za-
sonce in... stres. Ko Vkujemo, smo še bolj 0vzetni za bolezni in ne-s 6®e- Tessa Thomas se je
strokovnjaki pogovarja-
{e V6'- tag, strahu pred le-lem in o nevarnostih P 1 potovanju po svetu.
Saj je samo netopir
dn-K110*0’ ljubitelj vo-^ , športov iz Valladoli-je svoje grške pocitni-s Pazljivo načrtoval. Pri-P61 ]e dobro opremljen z j etPi pripomočki za po-u °ono fotografiranje, etidar pa je že tretji dan . Potoval domov, saj si parohe naravnal napra-za merjenje globine in zato poškodoval. q ^amo nesrečen slučaj? ju3, empak ne nenavaden.
esrece in druge fizične P Skodbe v času poletnih P°Cltnic narastejo za 50 odstotkov.
ti^ribližno eden od sto-ljudi poišče zdrav-
ii	Veilo oskrbo med kra-n lrri. izletom v tujino«, ro ^ Alan Cousing iz Eu-
P6 Assistance, najvecje
-*uvS|.ven
2a Pomoč.
, l’veganje je odvisno od aJa našega potovanja. edavna raziskava Zdru-v .11!9 Potrošnikov v Veli-, Britaniji je pokazala, a sta najbolj varni državi v lzpzemska in Švica, naj-ecja tveganje za turiste p Pomeni potovanje v mij° in Turčijo. Tu so ,a)Pogostejše poškodbe u.ave in zlomljene noge, s° predvsem posledica °Znje z najetimi motorji.
o večine počitniških esrec pride zaradi nepa-)iv°sti, drznosti in nacr-vanih neumnosti. Med ®U so tipični prav padci
z balkonov, skoki v prazne bazene in celo skoki v bazen iz balkona.
Do konca poletja v Eu-rope Assistance napovedujejo vsaj eno mrtvo osebo med plezanjem na balkon in eno paralizirano v suhem bazenu.
David Antebi, zdravstveni direktor mednarodne agencije za pomoč pravi, da ljudje na počitnicah »izgubijo glavo«.
Prav tako pa pozabijo tudi na kondome. Stopnja okužbe s spolnimi boleznimi med poletnimi počitnicami bliskovito naraste.
»Ljudje počnejo stvari, ki jih doma ne bi nikoli. Zdi se, da se njihova želja po tveganju prebudi takoj, ko letalo pristane v deželi počitnic,« ugotavlja Antebi. Mnogo nesreč je tudi posledica panike, ki nastane, ker so ljudje nepripravljeni. Neka ženska je postala panična, ko je ugotovila, da je njenega moža v bazenu ugriznil netopir. Medtem ko je panično iskala pomoč, si je zvila gleženj. Ko je le prišla do zdravnika, pa jo je le ta potolažil, da je njenega moža ugriznil Cisto navaden netopir in se ji ni treba bati, da se bo spremenil v vampirja.
Do pogostih poškodb pride tudi zaradi ukvarjanja s športi, ki jih ljudje ne poznajo.
Nekaj Cisto vsakdanjega so vročinski udarci, sončarica, in padci pod tušem.
Prav tako naraščajo tudi psihični problemi. Po navedbah Antebija je prišlo pred kratkim do poplave nesreč, v katere so bili vključeni mlajši lju-
dje, brez predhodnih vedenjskih motenj, ki pa so se nenadoma obnašali ekscentrično. Verjetno so temu krive droge, ki jih je mogoče dobiti v diskotekah. Nekajkrat so žrtve poslali domov celo v spremstvu psihiatričnega osebja. Vendar se letalske družbe upirajo prevozu takih primerov. Lansko poletje je neka družba za medicinsko pomoč istočasno reševala tri takšne primere.
Prvi je bil moški, ki se je sprehajal po plaži Coste del Sol in prepeval pesem »Kralj Juan Carlos«.
Drugi je mislil, da je kuščar, tekal okoli nag in ljudjem kazal jezik.
Tretji pa je bil prepričan, da je letalo, in je z razširjenimi rokami krilil in tekal po letališču.
Družba za pomoč' je prosila prisotno letalsko družbo za pomoC pri prevozu teh oseb domov, vendar je po kratkem premoru predstavnik letalske družbe odgovoril: »Zakaj ne postavite kralja in kuščarja na letalo in naj jih le-to odpelje domov.«
Letenje in soočanje s strahom
Evropske letalske družbe so lansko leto preletele več kot tri bilijone kilometrov, kljub temu pa ima več kot petina potnikov strah pred letenjem, eden od petnajstih pa celo odloži potovanje, samo da se izogne poletu z letalom.
Britanska raziskava je pokazala, da polovica anketiranih ni odšla na počitnice zaradi strahu pred letenjem. »Ta strah je lah-
ilustraciji: Ken Taylor
ko tako močan, da si ljudje premislijo na letališču, tik pred potovanjem,« pravi Elaine Iljan Foreman, psihologinja iz Londona, ki zdravi fobije zaradi letenja in dodaja: »Zaradi ljudi, ki si zadnji trenutek premislijo, so lahko uničene družinske počitnice. Neka moja pacientka, ki je odpotovala ž letalom na počitnice, je prosila svojo tajnico, da se med njeno odsotnostjo ne sme dogovoriti za noben sestanek v prihodnosti saj ni prepričana, da se bo še vrnila.«
Takšni strahovi pa so nesmiselni, saj statistični podatki kažejo, da je letenje 25-krat bolj varno kot vožnja z avtom.
Terapija, ki jo izvaja dr. Foreman in Id je v 90 odstotkih uspešna, vključuje dve seansi. Na prvi se ugotavlja izvor in vrsta strahu, druga pa vsebuje polet po Evropi.
»Na začetku je najvecji problem višina. Le-ta sicer ne izgine, vendar pa ljudje počasi začnejo razumevati, da se strah sicer lahko občuti, vendar te ne sme zasužnjiti,« pravi Foremanova.
Medtem ko se vzpenjajo po stopnicah na letalo, se mnogi trsejo od strahu. Ko pa so enkrat vkrcani, se ne upajo premakniti iz svojih sedežev, dokler ni letalo spet na trdnih tleh. Eden od rezultatov zdravljenja je tudi dvig zaupanja.
»Pri premagovanju strahu pred letenjem sem premagala tudi vse ostale strahove,« pravi neka ženska, ki se je priključila tej terapiji.
Nekatere letalske družbe nudijo posebno terapijo, da bi se izognile izgubi potnikov zaradi fobij, katere lahko premagajo. Lufthansa je ozdravila veC kot štriri tisoč ljudi, odkar je pred dvanajstimi leti zaCela s tovrstnimi seminarji.
Aerobično poganjanje z nogami lahko pomaga naravnemu ciklusu človeka
Zahteve po zdravljenju motenj v prekrvavitvi so se pojavile s prednostjo cenejših mednarodnih letalskih potovanj. Melato-nin, hormon skrit v stor-Zasti žlezi, je novo odkritje pri zdravljenju na tem
področju, prav tako pa obstajajo upanja za time-zon, naravno zdravilo, ki bo kmalu dostopno tudi v Evropi, in ki vključuje ginseng, vitamin E in pa-notetiCno kislino.
Motnje v prkrvavitvi porušjo človekov naravni ciklus, pravi Farrol Kahn iz letaskega zdravstvenega instituta v ZDA.
Vadba pred poleti pomaga, zmanjšuje učinke na telo, ki nastanejo zaradi nižjega zračnega pritiska, aerobicne vaje pa povečajo dotok kisika. Telo potrebuje tudi ve C vode, vsaj en kozarec vsako uro, da se izognemo dehidraciji. Otroci pa jo potrebujejo še veC. Ce pred poletom spijete korenčkov sok, to prepreči pomanjkanje kisika. Prehranjujte se redno in jejte samo lahko hrano. Težki obroki upočasnijo krvni obtok, kar lahko povzroči vrtoglavico in šibkost. Dva tedna pred poletom, zaužijte veliko hrane, ki vsebuje vitamin A in E. CimveC spite, tako pred poletom, kot tudi med njim. Med poletom bodite pokriti s toplo kapo, nosite tudi naušnike in
pokrivala za oci (tema spodbuja hormon, ki pospešuje spanje) Švicarska letalska družba Swissair se zaveda, da spanje pomaga, zato je na svojih letališčih priskrbela postelje za potnike, ki bi na polet morali Čakati veC kot štiri ure.
Izogibajte se alkoholu, ki omejuje dotok kisika v možgane, prav tako kot Caj in kava, tudi alkohol povečuje dehidracijske učinke letenja.
Med poletom nosite ohlapna, udobna, topla oblačila. Večurno sedenje upočasnjuje krvni obtok, kar vodi v omrtvicenost, krce in vrtoglavico. Svoje ure Cim hitreje prilagodite lokalnemu Času.
Ne kadite pred ali med poletom, saj dim upočasnjuje dovod kisika v možgane. Ce potrebujete nekaj za pomiritev živcev, raje uporabljajete etreri-Cna olja.
Ce jemljete katerakoli zdravila, se pred poletom posvetujte s svojim zdravnikom. Nekatera zdravila imajo lahko stranske učinke na telo v višinah.
Tessa Thomas, European Magazine
ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI
Ponedeljek, 14. avgusta 1995
m	X
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4.: Naložili si boste tolikšen kup novih obveznosti, da vas bo minilo, še preden boste sploh zaceli. Najbrž vaša glava in vaše telo trenutno govorita z različnimi jeziki.
BIK 21.4.-20.5.: Imeli boste nekaj časa, zato se boste vnovič posvetili svojim vzvišenim načrtom, Toda pohitite, sicer vas bo nekdo prehitel, pa ne bo nic z vašim spomenikom.
DVOJČKA 21. 5.-21.6.: Da bi ohranili partnerjevo zvestobo in spet dobili njegovo zaupanje, ga boste bogato obdarovali. Obdarujte ga raje s svojimi skritimi platmi - ceneje bo in bolj učinkovito.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Neka vaša stara poslovna odločitev se bo bogato obrestovala. Čeprav za to se lep Cas ne boste izvedeli. Pripravite se na presenečenje in odprite nov bančni račun.
LEV 23. 7. ■ 23. 8.: Navdajal vas bo dobrodelni duh. zato boste nekomu posodili dragocenost, brez katere se počutite revni kot berač. Začudeni boste ugotovili, da ste na lepem postali zelo bogati.
DEVICA 24 8.-22.9.: V družbi vam tokrat ne bo do šal in praznih pogovorov. Vztrajali boste pri resnih temah, za katere dobro veste, da najbolj težijo tistega, ki srt jim najbolj izmika.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Uspešno boste nadaljevali izobraževanje, ki naj bi vam dvignilo ugled in razširilo obzorje. A nikar se ne učite na pamet in brez kritičnega pristopa
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Od svojega partnerja boste pričakovali veliko vec, kot vam je trenutno pripravljen nuditi. Nikar ne uporabljajte prisil, saj boste izgubili še to, kar imate.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Vaše gmotno stanje se bo občutno izboljšalo, zato boste postali pretirano samozavestni. Ne vztrajajte torej pri lažnivi trditvi, da vam je denar deseta vas.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Partner se bo želel z vami pogovoriti o stvari, ki bo pomembna predvsem zanj. Ker boste začutili, da vas želi izkoristiti, mu boste sprva simpatično nagajali.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Spustili se boste v poglobljen študij o neki zanimivi temi, vendar vaši pregreti možgani ne bodo dopuščali hladnih misli. Počakati boste morali vsaj do jeseni
RHM 20.2.-20.3.: S partnerjem se bosta poglobila v problem, ki vaju že lep Cas vznemirja. Ker bosta iskrena, ga bosta rešila kot za šalo. Ne lotevajta se drugega, preden ne opravita s prvim.
David Bowie je vsestranski umetnik
DRAŽBA V NEW YORKU
Slava nesmiselnih predmetov
17.200 dolarjev za Presleyeve naušnike

/
v
X
Če bi vas Cary Grant kdaj srečal, vas gotovo ne bi niti opazil - toda vi lahko kupite njegove kreditne kartice. Elvis Presley bi z vami gotovo ravnal v skladu s svojo pesmijo »Hound dog« - se pravi, po »pasje« - a vi lahko postanete srečni lastnik njegovih naušnikov, njegove izkaznice za izposojo knjig ali njegovih kotalk. In tudi če nikoli ne bi zbrali poguma in prosili Ma-rilyn Monroe za avtogram - danes lahko dobite veC kot le to, namreč njen modrček - če imate denar.
To je rešitev za vse, ki so že obupali nad tem, da bodo kdaj slavni: vse, kar morate storiti, je, da se odpravite na dražbo spominskih predmetov znanih osebnosti v kakšno newyorško dražbeno hi-
šo, kot je recimo Christie^ ali Sotheby’s, in, seveda, s seboj morate imeti dovolj denarja. Rob Levine, strokovnjak za takšne dražbe pri Sothebyju, pravi, da je zanimanje zanje Čedalje večje in cene Ce-
Obleka Johna Travolte je bila prodana za 145.000 dolarjev
dalje bolj astronomske. »Mogoče je razlog za to želja po vrnitvi k blišču, takšnemu, kot ga je s svojimi filmi v tridesetih letih znal ustvariti Hol-lywood,« meni. »Najbrž gre za isto občutje, kot ga skuša utelesiti Madonna.«
Slava tudi najbolj nesmiselnim predmetom dvigne ceno v nebesne višave. Presleyjeve naušnike so pred kratkim prodali za 17.250 dolarjev. Za dve kreditni kartici, nekoč last Caryja Granta, je nekdo odštel 805 dolarjev in zvezda nemega filma Lillian Gish bi bila počaščena, če bi vedela, da so njeno posteljo prodali za 575 dolarjev. To pa še ni niC: za modrček, ki ga je nekoč nosila Marilyn Monroe, je neznani kupec leta 1981 odštel tisoštiri-deset dolarjev, kar je rekordna cena za neki kos spodnjega perila.
Buick, avto, ki so ga uporabili v filmu Casablanca, je dražbena hiša Christie’s prodala za 211.500 dolarjev. Končna cena je trikrat presegla prvotne ocene, ki so napovedovale od 60 do 80 tisoč dolarjev, čeprav »realna vrednost avta znaša borih 40 tisoč dolarjev,« je dejal strokovnjak za zbirateljske predmete pri zgoraj omenjeni hiši Paul Jenkins. Ko so prejšni mesec za 145 tisoč dolarjev prodali belo obleko, ki jo je v uspešnem disko filmu Vročica sobotne noči nosil John Travolta, se je dražitelj pošalil, da je to največ, kar je nekdo kdaj plačal za navaden poliester.
Strokovnjaki pravijo, da je dražbeno vrednost takšnih osebnih predme-
S
jjj:
Samo 575 dolarjev za posteljo Lillian Gish
tov veliko težje napovedati kot recimo vrednost umetniških slik, ki se pogosto oblikuje na osnovi zgodovinske vrednosti taksne ali podobne slike.
Obe omenjeni dražbeni hiši svojim strankam svetujeta, naj kupijo tisto, kar bi res rade imele. »Ce ti je neki predmet všeč, potem obstaja velika možnost, da bo všeč tudi drugim. Ce se izkaže za slabo investicijo, potem lahko vsaj uživaš v njem,« pravi Jenkins. Koristno se je tudi pozanimati, kdo je bil lastnik predmeta, ki ga želite kupiti, koliko takšnih primerkov še obstaja, kje so shranjeni (v muzeju recimo) in v kolikšni meri so v sorodu z umetnikovo smerjo ustvarjanja.
Potrdilo o avtentičnosti nekega predmeta še ni dokaz njegove vrednosti, opozarja Jenkins. »Kakšen šaljivec, ki se je znašel v hudih, časih, bi lahko prišel na idejo, da bi pobral nekaj z mize v svoji dnevni sobi in dejal: »’o ja, moj nečak je to uporabljal ves čas’,« pravi in s tem da
SVET UMETNOSTI IN ZABAVE
Čopič in mikrofon
Hirst o Bowieju: »Menim, da je njegovo delo fantastično«
Britanski rockovski pevec David Bowie v roki že dvajset let redno izmenjava mikrofon in čopič. Kot zbiratelj, pisec in sponzor bolj kot katerikoli drug glasbenik podpira sodobno britansko umetnost. Svetovno znani avtor pesmi, kot je Let‘s Dance, je svoja dela z mini retrospektivo 1975-95 prvič predstavil v londonski galerijski četrti. Da v dvorane, ki jih je Bonde najel, niso romali le radovedneži, so v nekaj dneh potrdile rdeče nalepke z napisom »prodano«.
Presek njegove vizualne ustvarjalne moči predstavljajo litografije in portreti iz 70. let, nedavna serija z računalniško ge-neriranimi odtisi afriških tematik in kromirani kipi glav. Zanimivost: dve tapeti, ki sta ju zasnovala skupaj z Lauro Ashley, sta nenavadna zmes tradicionalnega rožastega vzorca in futuristične risbe z ogljem na škatlah v slogu Damiena Hirsta.
Nekateri obiskovalci so se na Bovviejevo delo
odzvali z navdušenjem, drugi s prezirom. Hirst, ki je tudi Bovviejev prijatelj, je pripomnil: »Menim, da je njegovo delo fantastično!« Tudi »reklamni guru« in zbiralec Charles Saatchi je pevcu izkazal čast, ko je takoj kupil dve deli -. eno od njiju je bil »Zenzi«, vendar ne v obliki alpskega motiva, ampak zmedenega akrilnega in računalniškega kolaža. Brian Eno, glasbenik in umetnik, je galerijo zapustil brez ko-
mentarja.
Tudi razsodba umetniškega kritika Jamesa Halla iz časopisa Guardian se je glasila »precej nesposoben«. Bovviejeva umetnost naj bi predstavljala vrnitev v grobi ekspresionizem osemdesetih let - z agresivnim ges-tnim slikanjem, h kateremu se je veliko slikarjev zateklo zato, da bi zakrili svojo tehnično nezadostnost. Na kratko torej: Bovvie naj ne bi bil boljši slikar kot princ Charles. Obema manjkata duša in izvirnost, vendar je prestolonaslednik vsaj »tehnično izpopolnjen«.
Pa naj je dober ali povprečen - mnogi menijo, da se Bovvie pri 48 letih vsaj še poskuša meriti z mladimi vzpenjajočimi se umetniki. Elegantne-
mu in iznajdljivemu pevcu tudi ni mogoče očitati, da je umetniški diletant. »Bovviejevo delo je zanimivo, ker je polno strasti, ki v njegovi glasbi le redko pride do izraza,« se je glasilo v članku Časopisa Daily Telegraph. Bovvie že nekaj let kot član upravnega odbora piše za kulturno revijo Modern Painter. O sebi pravi: »Nisem le nedeljski slikar. Slikanje je pomemben del mojega življenja.« Pravi, da v sebi čuti potrebo po nenehnem odkrivanju novih plati samega sebe. Blišču glasbe, filma, umetnosti in tapet že sledijo novi načrti: za operni festival z umetnikom Edoardom Paolozzijem pripravljata muzikal.
Marina Zap, dpa
vedeti, da hiša Christie ^ zavrne skoraj devetdes6 odstotkov predmetov, k J jih ljudje ponujajo. .
Spominski predrti®
znanih hollywoodslrt
osebnosti se v obeh d1 žbenih hišah prodajajo vrsto let, v zadnjem caS pa so za takšne predme ^ organizirali posebne dr žbe, saj gredo čedalje bo 1 v promet. Pri obeh hisaj* si veliko obetajo od novi ^ »področij prodaje«, s C1 mer imajo v mislih rast^ če zanimanje za kavb°l sko in country življenje če jim bo seveda uspel® premamiti nashvill8^ zbiralce.
S denarjem ne morete ali pa tudi - kupiti Iju®6^ zni, namesto tega pa si tolažbo lahko kupite cel®
zbirko zanimivih Pr® dmetov - da navadneg kiča sploh ne omenjarno ^ ki so jih nekoč uporablja li člani Beatlesov in R® _ ling Stonesov. Rolls R°^ ce, v katerem se je svo) dni okrog prevažal Jotl Lennon, so prodali za re^ kordnih 2.3 miljona dola^ rjev, kipec oskarja, ki g je Vivian Leigh dobila svojo vlogo v filmu V tincu, je postal last ku pca, ki je zanj odštel in manj kot 563.500 dota rjev, kar je ravno tako re kordni dosežek.
Filmske kostume ®
dražbah prodajajo ze sk® raj trideset let, filmski r kviziti pa so postali vro blago šele v zadnjih dese, tih letih. Nesporen rektrt pripada svinčenemu pcu malteškega sokola ^ istoimenskega filma, kr ga lansko leto prodali 398.500 dolarjev. ,, •
Veliko predmetov, ki danes na dražbi got°^
doseglo vrtoglavo vr^
dnost, je za vedno izg bljenih, saj so se jih s dijski delavci prepros znebili. Taksen primer. avto, s katerim je DuS 1 Hoffman v filmu Dip miranec ukradel svojo n vesto. Kam je izginil a\ ne ve nihče.	,
Jenkins razlaga, da 0 stajajo tri vrste zbiratel)® zasebni kupci, korpora je in luksuzne restavra^ je, opremljene na neko mo, recimo Hard R° Cafe. »Stopiš v dom ne ga zbiratelja in mish5’ ^ si se znašel v svetišču,
pravi'	(Re«l«)
ZANIMIVOSTI
Ponedeljek, 14. avgusta 1995
SLOVENSKA DEDIŠČINA
Grad Nadlišek in dvorec Pajkovo
Divji in redko poseljeni kroji so bili v lasti oglejskega patriarha
i. ^ivji in redko pose-de,ni kraji na Blokah so J 1 nekoc v lasti oglej-patriarha. Leta ^ 60 je patriarh Gregor Montelongo svojemu l e®temu fevdniku Her-, u Auerspergu s Tu-sj a podelil v fevd ob-rno gozdno posest tj, Zalo, Iško, Cajnarji, fVv i°	Storovim
i Nadlischeg), sto 1 Pozneje pa so Turja-T,a?i izročili posest , absburžanom in jo ta-°j dobili nazaj v deZel-boknezji fevd.
Ua bi zavarovali no-
?®SL so Auerspergi na ^dliškem 1:
nfbPoi blizu Zavrha na
;m hribu pri Sv.
i °kah verjetno Te kma-Pozidali grad Nadli-6k (Nadlischeck), sprva Pteprosto stolpasto po-0P)e, ki pa so se "mu [j boje pridružila še ru§a poslopja in mogo-bo obzidje s stolpi.
Valvasorjeva upodobitev Nadliška
Grad je bil zavarovan z globokim obrambnim jarkom, prek njega pa je v Nadlišek vodil dvižni most. Konec 15. stoletja so turjaški grofje grad
preuredili v protiturški tabor. Leta 1546 so Bloke in Nadlišek opustoši-li Turki, trinajst let pozneje pa so dvakrat oblegali Nadlišek, a so
Kev sv. Urha (Vse fotografije: Ivan Jakič)
jih turjaške čete pregnale. Grad je razpadel v 17. stoletju - Valvasor je Nadlišek (Nadlišek tabor ali Zvezda grad) upodobil kot razvalino -, v ohranjenih poslopjih pa so turjaški podložniki hranili žito. Verjetno je bila v začetku 18. stoletja na grajskem griču pozidana cerkev sv. Urha, pri zidavi so uporabili grajske razvaline. Danes so razvaline zarasle z rušo, viden pa je širok in globok obrambni jarek okoli grajskega griča, vrh katerega stoji cerkev sv. Urha.
LuCaj pod starim gradom je grof Andrej Auersperg leta 1686 zgradil lovski gradič Nadlišek, ki je v ljudskem jeziku dobil ime Pajkovo. Valvasor ga je upodobil kot dvotraktno stavbo s stolpoma, zavarovano z obzidjem in izpostavljenim bastionom (tako imenovanim barbaka-nom). V baročni dobi so
Razvaline gradiča Pajkovo
Pajkovo predelali v masivno stavbo skoraj kvadratnega tlorisa s Cetve-rokotnimi stolpici na vogalih. Leta 1739 so TurjaCani ustanovili fi-dejkomis, ki je poleg
Turjaka obsegal še urad Nadlišek (takrat je bil oskrbnik Nadliška ded škofa Friderika Barage), in je bil v njihovi posesti do konca druge svetovne vojne. Gradič so
med poletno ofenzivo julija 1942 požgali Italijani. Njegove razvaline, izstopa deloma ohranjeni vogalni stolp, so v zaselku Pajkovo.
Ivan Jakič
EKVADOR IN KOLUMBIJA_
Radostni ples okoli ekvatorja <«)
Spat gren
vumm in To je ni
v®ndar nin
razen !?.na terasi. d«ii in gled
£keIUiei‘
Zvečer z
[ne. rdečel katera je r
bebljale
Pogovarjal 110111 jeziki Zjutraj, se — •
80111 ne
, *uuu m 1® obliv;
Umivala
)e> venda
bilo nerodno.
Okolica Otavala nudi nešteto možnosti za izlete. Sli smo si ogledat laguno Cuicocha, ki je pod vulkanom Cotacachi (4939 m). Tja smo se peljali z malim starim avtobusom po ozki tlakovani poti skozi indijanske vasice in samotne hiše med polji koruze do kraja Quiroga. Tu so že stali taksiji, ki popeljejo do lagune trinajst kilometrov v hrib. Nad sabo vidiš oblake, vendar nikakor ne zapeljemo mednje.
Na obali jezera je restavracija, ki je tedaj samevala. Najpogosteje prihajajo sem skupine za konec tedna. Nad restavracijo je razgledna točka in majhno gostišče Mirador. Po vulkanskem pesku smo se po stezici povzpeli navzgor.
Razgled je bil enkraten. V laguni sta dva otoka, okrog katerih so se visoko na strmih pobočjih pasle krave. Noben šum ni zmotil tišine tega kraja.
Pot okrog lagune je označena s smerokazi, vodi pa po obronkih hribov. V strminah so lesene stopnice, na okljukah razgledne točke. Z ene strani gledaš laguno, z druge objameš ves pogled po dolini do Otavala, ki se je tedaj kopal v soncu. Od lagune navzdol je kanjon, ki sega vse do nižin. Nazaj smo se odpravili kar pes, za kar smo potrebovali skoraj tri ure. Po poti navzdol so bile ob cesti okrepčevalnice v prizidkih starih hiš. Večkrat so nam pot prestregli mali otročički. Gez ceste so imeli na-
Tržnica v Otavalu, v ozadju vulkan Imbabura (Foto: Željko Jugovič)
tegnjeno vrvico in če si hotel Cez, si jim moral odskrniti kakšen sold. Za 100 sucrev so se kmalu stepli, Čeprav je to tako malo, da si zanje lahko kupil kvecemu vžigalice. Bili so umazani in razcapani, da jim nisi videl rde-
čih lick. Vrvico so razpotegnili tudi, kadar je šel mimo kak avto, vendar se ni nihče zaustavljal.
V lepem soncnatem parku v Quirogi smo si odpočili od naporne hoje, nato pa odpeljali do mesteca Cotacachi, kjer so
boljše povezave do Otavala. Kraj naj bi bil znan po usnjeni obrti, vendar tega ni bilo Čutiti. Turistov skorajda ni bilo videti, čeprav sem videl eno najlepših restavracij v Ekvadorju. Zraven avtobusne postaje na tržnici kupimo ba-
nane in ananas ter se usedemo na klopco pod na novo zgrajene cementne dežnike. Nisem razumel, zakaj so banane tako drage, saj so Ekvadorci najve-Cji izvozniki.
Željko Jugovič
(Se nadaljuje)
VREMENSKA SUKA
Območje visokega zračnega pritiska nad srednjo in delom zahodne Evrope slabi. Hladna fronta je dosegla Alpe. Nad nase kraje doteka bolj vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
■ v-'v Z
DUBLIN '• -	jjSp
14/20°	'
AMSTERDAM LONDON i9/yz
K0BENHA\?N , 22/25 O „
s
° BRUSELJ
0^3	18,2!
ŽENEVA
18/23
° MILAN o 19/30
1020
LIZBONA
20/31
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 8. in 14. uri.
-S?
MADRID
O
1010
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.59 in zašlo ob 20.13. Dan bo dolg 14 ur in 14 minut. Luna bo vzšla ob 21.53 in zašla ob 10.16.
TEMPERATURE MORJA IN REK
Portorož	°C 25,0	Mura	°c 17,3
Trst	22,5	Sava (Radovljica)	14,2
Malinska	16,0	Sora	15,8
PoreC	16,0	Ljubljanica	17,4
Split	17,0	Soča	17,1
M. Lošinj	17,0	Blejsko jezero	23
Dubrovnik	16,0	Bohinjsko jezero	21
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
ESE 5 do 10 vozlov
popoldne:
SE 6 do 12 vozlov
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.01 najnižje -48 cm, ob 12.31 najvisje 45 cm, ob 18.40 najnižje -28 cm, ob 00.20 najvisje 26 cm.
lutri: ob 6.25 najnižje -39 cm, ob 13.00 najvisje 40 cm, ob 19.19 najnižje -29 cm, ob 00.54 najvisje 16 cm.
TEMPERATURE V GO
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
25
21
15
13
10
8
V"'
BI0PR0GN0ZA
Vreme bo na vremensko občutljive ljudi vplivalo obremenilno.
V0X POPULI
Sonce ne Čaka. da ga zaprosijo, naj izlije svojo svetlobo in toplino.
15	8 8
Zavist je plesen duSe.
DANES
GRADEC
11/27
TRBIŽ
CELOVEC O n/27
M. SOBOTA O 13/28

CEDAD£<^
OVIDEM 18/30
O
KRANJSKA GORA ^
9,25	15/30
TRŽIČ
O
KRANJ
O
S. GRADEC 10/27
MARIBOR O 13/27
CEUE O 14/18
*N. GORICA 15/30
LJUBLJANA 14/28

POSTOJNA
o 9/27
N. MESTO n H/2«
ZAGREB
14/28
O
‘a
18,3 PORTOROŽ	s\
CT—^	OPATIJA	20/30
e PA2IN o/ '
KOČEVJE
O	ČRNOMJU
O
Slovenija: Sprva bo pretežno oblačno, popoldne bodo p°' nekod v notranjosti nevihte-Najvisje temperature bodo od 24 do 28° Celzija Sosednje pokrajine: Pretežno jasno bo, zahodno in severno do nas bo vec oblačnosti.
n
V Sloveniji: Zmerno do pre* težno oblačno bo. Ponekod bo občasno deževalo. Hladneje bo. Na Primorskem bo zaCela pihati burja Obeti: V sredo bo večinoma sončno z zmerno burjo na Primorskem.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI
Prav res pasja žeja

Angleškemu buldogu na sliki je ime Pete in je star tri leta, v res »pasji« vročini, ki je v teh dneh v dolini Salinas v Kaliforniji, kjer se udeležuje lepotnega tekmovanja, se mu hladna pijača prav prileže (telefoto AR)
Nezakonita sla poznanju
LONDON - Tat iz želje po znanju: 50-letnega Dunca-na Jevonsa, delavca, bivšega študenta teologije, so leta ’93 v sevemoan-gleškem kraju Carlisle zalotili med krajo knjige, ko pa so agenti prišli na njegov dom, jih je Čakalo veliko presenencenje. V stanovanju je bilo nad 52 tisoč knjig, ki jih je Jevons nakradel v več kot 30 letih. Znanja željnega tatu so obsodili na 15 mesecev zapora, vendar pa je pristal na sodelovanja s policijo, ki je tako lahko zakonitim lastnikom vrnila okrog 40 tisoč knjig. Preostalih 12 tisoC bodo prodali na dražbi, izkupiček pa bo šel policiji.
Nemška železarna znamenitost sveta
BONN - Železarna v Volklingnu v nemški deželi Saar spada od včeraj med svetovne znamenitosti. Tako je odločil UNESCO, organizacija OZN za kulturo. Nemški industrijski obrat spada med 440 znamenitosti na svetu, ki jih je UNESCO zaščitil. Med temi gre omeniti egipčanske piramide, kitajski zid, Mont Saint Michel, indijski Taj Mahal in tudi Skocijanske jame v Sloveniji.
Železarno v Volklingnu so zgradili leta 1873, zadnjic pa obnovili leta 1928. Takrat je dosegla tako moderen nivo proizvodnje, da obrata kar pol stoletja ni bilo treba izpopolniti. Zaprli so ga leta 1986, ker je bilo za delovanje železarne potrebnih preveč ljudi (nad 10 tisoč delavcev).
Železarna v Volklingnu je v Hitlerjevih Časih bistveno pripomogla k oborožitvi Nemčije. Njenega takratnega predsednika Hermanna Roch-linga so po drugi svetovni vojni obsodili na 10 let ječe zaradi zločinov zoper človeštvo.