POŠTNINA PLACANK V OOTOVIN1 POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din IS.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din , mali oglasL M tlužije v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din_i40 ftev. 136 • Maribor, torek, dne 28 novembra 1939 • Leto XIV Demokracija mora nositi socialno obeleZie Zadnjič je govoril v Beogradu predsednik Dragiša Cvetkovič na konferenci JRZ. Opisal je razvoj dogodkov ter naglasil, da smo prišli v dobo, ko narodu vračamo demokratični sistem, ki odgovarja duhu našega naroda. Omenjal je napore, da organizira mladinsko gibanje, ki ga je razočaralo, sedaj pa je napravil remeduro, ko je izločil dotično kliko. Od politike se ne more živeti, če narod ne čuti, da mu politika prinaša dobiček. Če narod tega ne čuti, je vsak program in vse fraze prazno. Bolj strašno je, če se težko živi, kakor če se ima manj politične svobode. Ne zasužnjuje se pa samo politično, ampak tudi gospodarsko. Zato mora demokracija nositi socialno obeležje. Prinesti mora več Pravice, da ustvari boljše pogoje za življenje. Predsednik JRZ je s temi svojimi besedami poudaril važno načelo, ki je v sedanjem kapitalističnem razvoju družbe precej dozorelo. S priznanjem,, da mora imeti demokracija socialno obeležje, je potrdil, da je demokracija edina zdrava oblika družabne uprave in da mora ta biti socialna. Mi trdimo k tej izjavi še več. Pravimo celo, da politika brez socialnega obeležja sploh ni politika, ampak kli-karstvo te ali one politične skupine, ki se hoče okoristiti s tem, da eksploatira celo družbo ali njene dele. Taka politika nima socialnega obeležja. Že beseda sama »socialen« pomeni družabno, to je, za vso družbo. Demokracija, ki hoče biti socialna, mora torej nuditi pravico vsem interesentom družbe, da branijo Svoj socialen položaj in se bore za njegovo izboljšanje. V pravi demokraciji je to mogoče, v demokraciji pa, ki je prikrojena določenim strankam ali plastem prebivalstva, je taka prava socialna politika nemogoča, ker ne pridejo v njej do pravične veljave in Upoštevanja interesi vseh državljanov, ki najbolj potrebujejo de-nmkratično socialno politiko. Te stvari poudarjamo predvsem zaradi tega, ker smatramo, da je za demokracijo, ki naj ima socialno obeležje, kar bi lako imenovali v ožjem pomenu besede gospodarsko demokracijo, absolutno zvezana popolna svoboda delavskega strokovnega in socialističnega gibanja. Demokracija, ne socialna, ne Politična in ne gospodarska ne bi nosila socialnega obeležja, če bi bila opremljena s kakršnimikoli omejitvami, ki bi izključevale te ali one sloje prebivalstva iz sodelovanja v demokraciji s socialnim obeležjem. Računamo zaradi tega z demokracijo s socialnim obeležjem, toda obenem s Pravicamii, da se bo v njej delavski razred lahko svobodno uveljavljal po svojih strokovnih in političnih organizacijah. Taka demokracija bo imela res socialno politično obeležje, ker je demokracija izraz narodne volje* ne Pa birokracije, ki bi hotela izvajati »demokratično« politiko po paragrafih. Nova rumunska vlada Tatarescu predsednik, . Predsednik nove romunske vlade je lvši ministrski predsednik Tatarescu. tatarescovo vlado zelo pozdravlja francosko časopisje. Kajti Tatarescu je bil o junija letos poslanik v Parizu; in je . U razrešen, ker so nekateri mislili, da J® preveč obvezal Romunijo napram cranciji in Angliji. Naraščanje draginje Draginja je vsak dan večja, čeprav imamo že od prej naredbe proti dviganju cen. Tudi železo, ki je popolnoma domač izdelek, se je podražilo za 5 odst. in se draži dalje. Tu ni izgovora zaradi vojne, ne zaradi povečanja rizika, zavarovanja, prevoza itd. Ali cena le rase. Tisk javlja, da se cene industrijskih izdelkov podraže za 10 do 20 odst. Za kmeta se ostre »škarje«, razlika v ceni industrijskih in poljskih pridelkih, ali za delavce in nameščence pa pada in naredba proti draginji | realni zaslužek. Delodajalski »Industrij-j ski Kurir« piše: »S polaganim dviganjem j splošnega nivoa cen, bo nedvomno pri-| šlo do vprašanja o zvišanju mezd. — Naša industrija se je po celi vrsti delavskih gibanj, ki so obsegala gotovo 70 do 80 odst. vseh industrijskih delavcev, šele prilagodila koncem avgusta indeksu cen. Sedaj se ta proces pri-lagojevanja, če se Ido podraževanje nadaljevalo, moralo iznova pričeti.« Toliko »Ind. Kurir«, en i »t«? Svoboda mezdnega gibanla Naredba o minimalnih mezdah direktno ne ovira delavskih mezdnih gibanj. Priznava celo delavcem in nameščencem to pravico in zahteva le posredovanje oblasti, kadar bi Pretila nevarnost, da bo gibanje povzročilo gospodarsko ali socialno škodo in naj grozi to od delodajalske ali delavske strani. Za delavstvo je to posredovanje časih neprijetno, če se posredovanje tehnično opravičeno ali neopravičeno zavlačuje. Mogoče je pa tudi, da se mezdna gi- banja izvrše brez posredovanja oblasti, če to želita delodajalec in delavska organizacija. To se zgodi vedno takrat, kadar želita delodajalec in delavska organizacija poravnati svoje račune med seboj brez tujega in tudi oblastvenega posredovalca, kar ima še posebno prednost, da ostanejo odnošaji med podjetnikom in delavstvom dalje neskaljeni in dobri. Tako sporazumevanje v mezdnih gibanjih je velike moralne vrednosti za podjetje in delavstvo, indirektno pa tudi za gospodarstvo. ' Naredba o minimalnih mezdah določa oblastveno posredovanje v kritičnih mezdnih sporih med strankami, ki so v sporu. Nima pa posredovanje pravico izbirati stranke ali jih določati, s katerimi se naj delodajalec pogaja. Ce se delavstvo organizirano v eni organizaciji dogovori s podjetnikom glede pogajanj, je to že sporazum prve etape, ki se potem nadaljuje v svobodnih razgovorih med obema strankama. Tu nima nihče pravico posegati vmes, tudi noben posredovalec, in reči podjetniku ali pa delavski organizaciji, da se ne sme s to ali ono stranko pogajati, marveč s tretjo. — Najmanj sme to storiti oblastni posredovalec, ki se mora smatrati kot nevtralna posredovalna avtoriteta. Pojasniti smo morali to načelo, ker ga marsikdo, ki pozablja na moralno stran posredovanja, pozablja. Mi priporočamo, da delavske organizacije in delodajalci, kolikor le mogoče, sporazumno urejajo svoje mezdne spore in sklepajo tudi kolektivne pogodbe. Posredovanje pa naj zahtevajo le, če je po na-redbi o minimalnih mezdah določeno. Borba za Balkan »Daily Herald«, glasilo angleške de-I lavske stranke, pravi, da se vrši boj za I vpliv v jugovzhodnih državah Evrope, i kar zlasti dokazujejo živahna diplomatska akcija. Tri sile: Italija, Jugoslavija in Anglija posredujejo med Sofijo in Bukarešto, da bi prišlo do sporazuma in omogočenja balkanskega bloka. — S tem bi se politična situacija v toliko spremenila, da sta se prej borili za vpliv na Balkanu Nemčija in Anglija, sedaj pa nastaja nova borba med Italijo in Rusijo za ta vpliv, in kolikor se vidi, so balkanske države bolj naklonjene Italiji. Z balkanskim blokom hočejo preprečiti ruski vpliv. — K tej vesti dostavljamo, da je politika balkanskega bloka naletela na novo težkočo: to je spor med Romunijo in Bolgarijo radi Dobrudže. Volna z magnetKnlmi minami Angleži so mnenja, da bo ta način vojskovanja kmalu obrezuspešen. Vojna z magnetičnimi minami, ki jih in bil hudo poškodovan Nemci trosijo ob obalah Anglije z letali in ki imajo to lastnost, da jih ladje, ki so železne, same privlačijo, so razdejale že okrog 20 ladij. Angleži pravijo, da bodo te mine odslej lovili z ultramag-netičnimi pastmi. Napravili bodo lesene ladje, ki bodo vlekle ob straneh in za seboj v precejšnji razdalji kovinske predmete. Ti predmeti bodo pritegnili j mine na sebe in povzročili, da bodo ob trčenju eksplodirale, ne da bi povzročile kakšno škodo. Angleži tudi trdijo, da so Nemci pričeli uporabljati magnetične mine, ker se je pokazalo, da vojna s podmornicami ni več uspešna. Izumitelj magnetične mine je baje neki Šved, ki je izum ponudil v nakup švedski vladi 1. 1909., pa ga je vlada odklonila. Angleška vlada pravi, da ima na razpolago posebno strašno orožje, ki ga pa doslej nobena angleška vlada ni dovolila uporabljati, dasi je izum znan že iz prejšnjega stoletja. Na novo potopljene ladle V Rokavskem prelivu je zadela na mino angleška tovorna ladja »Sussex«. Poškodbe so neznatne, tako, da jo bodo popravili, ne da bi jo potegnili na na suho. Na severovzhodni obali Anglije je zadela ob mino angleška ladja »Hook-wood« (1206 ton) in se potopila. 14 mornarjev je bilo rešenih. Švedski parnik »Gustav Reuter« je v norveških vodah zadel ob nemško mino Angleška pomožna križarka »Rawal-pindl« (17.700 ton) je bila potopljena. Rešili so samo 17 mož. Pred vojno je ladja vozila kot poštna ladja med Anglijo in Indijo. Potopil se je nemški stražni čoln 301 v Velikem Beltu. 16 mož posadke je utonilo. i | Mine ob Švedski obali Švedska vlada je vložila protest pri nemški vladi, ker so nemške ladje položile mine v švedskih teritorijalnih vodah. Doslej Je v vojni potoplle-nlh 118 ladij s 446.000 tonami od teh 59 angleških, 44 nevtralnih, 8 nemških in 7 neznanega porekla. Angleži so izgubili 1(4 odstotka svoje ladijske tonaže, t. j. znatno manj kot pa znaša tomaža novozgrajenih ladij, katere grade kljub vojni dalje. Zima na zapadnem boiiSCu Na zapadnem bojišču je zavladala zima. Vsled tega ni nobenih posebnih vojnih dogodkov. Nemško ofenzivo napovedujejo za pomlad. AngieSka letala nad Nemiijo Angleška letala so preletela otok Helgoland in Wilhelmshaven. Namen teh oglednih poletov je, da izslede baze nemških podmornic oz. njih izhodišča. Nemci so leteli nad angleško obalo in so, kakor trdijo, z neko bombo zadeli angleško križarko tipa »Aurora«. Nemčija In podntornilka vojna Nemčija je imela v začetku vojne 55 podmornic. Gd teh jih je že skoro polovica potopljenih. Vojna s podmornicami ni rodila zaželjenega uspeha, zato nemško mornariško poveljstvo hoče zgraditi podmornice, ki bi bile sposobne odpluti daleč na Atlantski ocean in tamkaj motiti prevoze trgovskih ladij, ki plujejo v Anglijo in Francijo. Take podmornice bi lahko vezale mnogo angleških vojnih ladij in letal. Tri nemtke podmornice unliene Francoska admiraliteta javlja: V preteklem tednu so francoske vojne ladje uničile tri nemške podmornice. 19 nemških letal je bilo sestreljenih na zapadni fronti v dveh dneh. Utrdbe proti Rusiji Iz Amsterdama javljajo, da je Hitler odredil gradbo utrdbenga pasu vzdolž vse nemške vzhodne meje. Nemiija si pridr2uje, da bodo njeni bombniki bombardirali tudi nezaiiitene kraje Odbit predlog Rdečega križa. Mednarodni Rdeči križ je predlagal I medsebojno obvezale, da takih pokrajin vojskujočim se državam, da bi se naj v, ne bodo bombardirale. Nemška vlada je vseh državah odredile posebne pokra- ta predlog zavrnila, češ, da ne more jine, v katerih bi se naselili samo žene pristati nanj, ker je sedanja vojna to-in otroci ter za vojno službo nesposobni talna vojna. # lin. *«4d» i» r»ntka moški ter bi se vojskujoče se države — *** « 9« črna fronta" in nemSki režim O atentatorju Elserju trdijo, da je bil v zvezi z Otonom Strasserjem. Človek, ki je izvršil atentat v pivnici monakovske meščanske pivovarne, je po zatrdilu nemške tajne policije neki Elser, pristaš opozicije narodno socialistične stranke, čije vodja Oton Strasser se sedaj nahaja v Franciji. Policija pravi, da je Elser vse priznal, razen tega pa je našla na njegovem domu sestavne dele peklenskega stroja, orodje, zamazano od apna oz. malte itd. Vjeli pa so ga slučajno, ko se je na- hajal le 15 m od švicarske meje. Imel je pri sebi izkaznico za mali obmejni promet. Najbrž bi ga ne bili niti prijeli, da niso pri preiskavi našli pri njem raznih načrtov o premikanju čet, skladiščih municije itd. Oto Strasser zanika vsak stik s tem človekom in pravi, da je bil Elsner šele pred enim tednom izpuščen iz koncentracijskega taborišča in postavljen na mejo, potem pa aretian. Dtona in p* wctu> Spllonaža In protiSpiJonaia Od Nemcev prekanjena Angleža in Holandca. Iz raznih listov posnemamo: Nemška vohunska organizacija je dne 9. novembra ugrabila in spravila preko meje pri Vnelu na Holandskem dva Angleža, nekega Besta in kapetana Ste-vensa ter šoferja Lemmensa iz Haaga in poročnika holandske obveščevalne službe Klopa. Po angleškem zatrdilu sta omenjena Angleža stala že dalj časa v stikih z nekimi visokimi nemškimi dostojanstveniki, kateri so ju povabili na sestanek na holandskem ozemlju, v neki kavami, 20 m od nemške meje, da jima bodo izročili nemške mirovne predloge'. O tem je bila obveščena tudi holandska obveščevalna služba, zato je bil v spremstvu obeh Angležev tudi holandski častnik. Ob določeni uri pa so se pripeljali čez mejo oboroženi nemški tajni policisti, ki so med hitrim streljanjem zvlekli oba Angleža in gori imenovana Holandca iz kavarne v svoj avtomobil in odpeljali čez mejo. Nemci pravijo, da sta imenovana Angleža nasedla nemški špijonaži in se dala voditi od nje za nos, češ, da pripravlja strmoglavljenje režima. Angleža sta dala Nemcem posebno radio oddajno postajo in šifrirane znake, s pomočjo katerih so potem Nemci občevali direktno z angleško vlado oz. njenimi organi. Ko jim je bilo te zabave dovolj, so Angleža in oba Holandca zgrabili. Poročilo tudi navaja, da sta Angleža nagovarjala Nemce k atentatom itd. in trdilo se je tudi, da sta stala v zvezi z atentatorjem Elsnerjem. Ta verzija se pa sedaj ne vzdržujejo več. Baje bosta oba Angleža, skupno s Holandcema prišla pred sodišče. Holandski tisk je mnenja, da je bila ugrabitev holandskega častnika pretveza, ki naj bi bila opravičila nemški napad na Holanadsko, kateri bi se bil moral izvršiti dne 11. novembra, z izgovorom, da je Holandska prekršila nevtralnost. AngleSki obisk v Beogradu Vodja za angleško kulturno propagando Lloyd v Jugoslaviji. V Beograd je prispel vodja urada za angleško kulturno propagando Lloyd, ki je bil sprejet od kneza namestnika Pavla. Italijanski list »Messagero« trdi, da je njegov obisk izzval takojšnjo krizo romunske vlade, ki je izbila kot posledica gospodarske konkurence med Nemčijo Vodja za angleško kujlturno propa-lin Anglijo v Romuniji, gando Lloyd je bil pred tem v Rumuniji. i Zapora proti Nemil)! Nevtralne države protestirajo. Objava angleške vlade, da bo angleška mornarica odslej preiskovala vse nevtralne ladje, ki plujejo iz Evrope in prevažajo nemški tovor v prekomorske države, je izzvala zaskrbljenost v nevtralnih državah in proteste teh držav v Londonu. Akcijo podpira tudi Nemčija. Angleška vlada pa pravi, da je ukrep o zaplenitvi vsega nemškega izvoza izzvala Nemčija s polaganjem prosto plavajočih min. Kmečki dolgovi. Zopet se čujejo glasovi, da bo treba revidirati uredbo o razdolžit-vi kmetov in to na ta način, da bi se črtali dolgovi vsem kmetom, v kolikor njih posest ne presega 10 hektarov zemlje. Temu predlogu pa se ugovarja, češ, da 10 hektarov vojvodinske zemlje pomeni nekaj čisto drugega, kot pa 10 hektarotv zemlje v Sloveniji, kjer je znatno slabša od vojvodinske, najmanj tri do štirikrat. Kmečka posest naj bi ostala v kmečkih rokah. Kmetijska zbornica v Ljubljani je sklenila predlagati vladi, da se z zakonom onemogoči prehajanje kmečke posesti v nekmečke roke. — I ‘mn it rt k »n Volitve v narodno skupščino. Vladna »Samouprava« pravi, da se volitve v narodno skupščino ne bodo mogle izvršiti pred koncem januarja ,m. »•?*? ui »..•«« . * ali/ vo- litve so za nas najbližji in trenutno najvažnejši politični cilj. Pripravimo se! Iz Socialistične stranke. Krajevna organizacija Socialistične stranke v Beogradu se je konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen Radivoje Radulovič. Slovenija ima po zadnjih senatorskih volitvah šest senatorjev, v.- ......... n.-h ■ • - ■ -• »Slovenec« je objavil tiste žu- pane, ki so se odrekli slovenski »skupnosti«, ker niso volili kandidatov JRZ, • - Dr. Maček na krstni proslavi predsednika vlade Cvetkoviča. Ministrski predsednik Cvetkovič je pretekli teden slavil svojo krstno slavo. Ob takih iPrilikah je v Srbiji običaj, da slavljenec povabi vse svoje znance in prijatelje in v kolikor jih ne povabi, mu pridejo pač sami čestitat. ic..». t ^. . . i i t v« k. 5 * ' - — >• ta dan sešlo ogrom- no število političnih prvakov JRZ in kamor je prišel tudi dr. Maček. Vršile so se mnogo-brojne napitnice. Med drugimi je napil Cvetkoviču tudi dr. Maček m :t »*■»»♦ > > ,, t • Staroradikali so predložili prošnjo za odobritev svoje stranke po sedanjem zakonu. — Aca Stanojevič, predsednik glavnega odbora Narodne radikalne stranke je predložil notranjemu ministru prošnjo za odobritev strankinega delovanja po sedanjem zakonu o strankah. Notranji minister je prijavo sprejel odločala bo pa vlada. — t »-■* ,.t ,u »< h V Beogradu se je vršilo veliko zborovanje za žensko volilno pravico. Ženske same ne bodo dosegle volilne pravice, ako se ne bodo priključile političnim strankam in se v njih borile za svojo enakopravnost. Vršil se je občni zbor Pokojninskega zavoda v Ljubljani, četudi še ni rešena pritožba glede volitev, pri katerih se je v Sloveniji onemogočilo nastop liste sv.obodhih strokovnih organizacij. Dalmatinski delegati so na občnem zboru: protestirali proti postopanju volilne komisije v Ljubljani. Oddelek kaznilnice za politične obsojence s pravico do častnega zapora v Sremski Mitroviči, je sedaj prazen. Poslednji je odšel od tam neki Josip Poje, ki je prestajal kazen pet let zapora in mu je sodišče priznalo olajšave, kakor jih je uživaj svoj čas tudi dr. Maček, ko je bil zaprt na tem oddelku. S tem pa še niso izpuščeni vsi politični kaznjenci, ampak jih ostane v Sremski Mitroviči še 54, v Lepogla- vi 5 in v Mariboru 3. ki pa nimajo priznane pravice do častnlega zapora. Rudarji v rudniku Monte Promina v Dalmaciji groze s stavko, ako jim podjetje ne ipoviša mezde in odstrani inž. Josipa Wonkota, ker Se je pregrešit proti hrvatskemu narodu. Podjetje je sedaj ponudilo 10 odstotno povišanje mezd, rudarji pa so 'Povišanje odklonili, češ, da je premajhno. Konference ministra socialne politike. Minister dr. S. Budisavljevič je imel v četrtek daljše konference s šefom zemljoradničke stranke dr. M. Gavritovičem, sprejel je zetsko delegacijo kmetiške zbornice in delegacij* steklarskih delavcev. Na italijansko-francoski meji ni več nevarno. Francoska vlada je ukinila vojno stanje v 9 okrožjih ob italijanski meji. Italija pa je začela pošiljati častnike na večmesečni dopust. O naših brezmesnih dneh. Nemški in češki listi v Protektoratu prinašajo vest D. N. B., da se uvedejo tudi v Jugoslaviji brezmesni dnevi vsled povišanega izvoza mesa, ker se nudi Jugoslaviji! vsled ugodnih prodajnih cen v inozemstvu lep zaslužek. »Štrigovski kaplan pretepa otroke v Šafar-skem«. V št. 271 »Slovenca« čitamo, da je v obmejni občini Štrigova, v ljutomerskem srezu, za katero se potegujejo tudi Hrvati, vse narobe. Še celo v šoli se dogajajo čudne, prečudne stvari. V šoli na Šafarskem je podučeval verouk slovenski katehet, ki ga je imenovala banska uiprava v Ljubljani na predlog zagrebške nadškofije. Ko pa je ta katehet odšel, je začel učiti verouk štrigovski kaplan Miklavčič, najbrže Hrvat. O tem katehetu pravi »Slovenec« : »Nazadnje je začel celo pretepati otroke, ki so imeli slovenske katekizme in so mu slovensko odgovarjali, zato je razumljivo, da so se stariši uprli in izjavili, da ne bodo več pošiljali otrok k verouku.« — Malo davka je plačeval. Zakupnik mineralne vode Kiseljak v Bosni je plačeval do nedavna na leto en tisoč dinarjev davka; ta znesek je zaslužil v dveh treh dneh. Pri nas plača vsak obrtnik več davka. Veliko taborišče poljskih vojakov, ki so pribežali po porazu poljske armade na Madžarsko, je ob madžarsko-jugoslovanski meji v Murakeresztur. V tem taborišču je ca. 1200 polj. vojakov in častnikov, ki se .smejo precej Prosto gibati. Pred par tedni je četvorica poljskih vojakov poskušala pobegniti iz Madžarske. Preplavali so reko Muro in dosegli desni breg Mure, ki že leži v Jugoslaviji. Tu pa so begunce zalotili graničarji in jih vrnili na Madžarsko. Poraba bencina bo zelo omejena, tako razglašajo iz Beograda. Pravijo, da je štednja z bencinom, štednja z devizami oz. z zlatom, ker se bencin dobiva sedaj samo še proti plačilu v zdravi valuti, nikakor pa ne več za zamenjavo. Vsled tega bodo prepovedane 'vožnje z Tiikšuzinfnf avtom odi n oprte*' deljah in praznikih, zelo bodo omejili tudi uporabo državnih in samoupravnih avtomobilov, tako da bodo prizadeti celo ministri, ki so doslej potovali vsako nedeljo po raznih banovinah, kjer so se vršile konference in shodi. Nadalje bo omejen prevoz s tovornimi avtomobili in avtobusi na cestah, ki teko vzporedno z železniškimi progami in' je'mogoč prevoz po železnici. Ako ti ukrepi še ne bodo zadostovali, bodo uvedene celo nakaznice za bencin. To bi bile torej prve nakaznice, ki bi se uteg-' nide pojaviti pri nas v sedanji vojni. Posledice tet^ ukrepov bodo: prodaja avtomobilov bo padla na minimum in s tem dohodki iz naslova uvoznih carin, lastniki luksuznih voz bodo avtomobile odjavili in država ter banovine bodo ob takse oz. davščine na avtomobile, padel pa bo tudi donos državne trošarine na bencin. Tako vidimo, da ena stvar rodi drugo in da omejitev potrošnje bencina ni tako enostavna stvar, kot bi si človek mislil. Zane Grey: 38 Mož 1 z £ozd.a Nenadoma je pričela Helen razmišljati o tem možu in njegovem početju. V Magdaleni, med vožnjo v vozu in sinoči ponoči se je zaupala temu tujcu, lovcu iz White Montaina, ki je izgledal, da je pripravljen, storiti za njo vse kar more storiti prijatelj; občutila je globoko hvaležnost do njega. Vendar vsega tega ni smatrala kot nekaj osebnega, samo njej namenjenega. Toda postajalo ji je vse bolj jasno, da jo je slučaj zanesel v družbo nekega značilnega človeka. Ta vtis jo je zmedel. Toda ni izviral iz tega, da je bil Milt Dale tako hraber in dober, da je bil pripravljen stati ob strani mladenki, ki je bila v nevarnosti, da je bil spreten in ročen pri delu ob taboriščnem ognju. Domala vsi možje iz zapada so bili pogumni, o tem ji je pravil stric, in mnogi izmed njih so bili robati, toda kljub temu dobri, vsi pa so znali kuhati. Ta lovec je bil sijajen primer moža in je imel nekaj levjega v svoji zunanjosti; toda niso bile te okoliščine, ki so napravile nanjo vtis. Helen je bila učiteljica in vajena občevanja z dečki; začutila je, da je lovec iz White Mountaina otroško preprost in da veje iz njega moč in svežost. Neka duševna ali umstvena sila je bila v Milt Daleju, ki jo je primoravala, da se je morala pečati s temi vtisi. »Nel, že trikrat sem te ogovorila«, je jezno protestirala Bo. »Kaj neki zopet sanjariš tja v en dan?« »Precej zmučena sem, Bo — in misli so mi kdo ve kje«, ie odgovorila Helen. »Kaj si rekla?« »Rekla sem ti, da sem strašno lačna.« »Glej, glej. To pa ni pri tebi prav nič novega. Jaz sem preveč izmučena, da bi mogla kaj jesti in se kar bojim zatisniti oči. Občutek imam, da bi jih ne mogla nikdar več odpreti. Kdaj smo pa zadnjič spale, Bo?« »Dve noči poprej, predno sva odšle z doma«, je pojasnila Bo. »Štiri noči! O, pač, nekoliko sva spale.« »Stavim kaj, da bom v teh gozdovih vse to nadoknadila. Ali misliš, da bomo res tu spale — pod tem drevesom, brez strehe nad glavo?« »Tako mi izgleda«, je odvrnila Helen negotovo. »Čudovito, sijajno!«, je vzkliknila Bo vsa vzhičena. »Skozi vejevje bova zrle v zvezde.« »Izgleda, da se bo pooblačilo. Ali bi ne bilo strašno, ako bi pričel razsajati vihar?« »Ne vem«, je odgovorila Bo, Toda na divjem za-psdu mora biti viharno.« Zopet je začutila Helen tisto potezo nepreračun-ljivega poguma v Bo; v pustem vsakdanjem življenju pri Sv. Jožefu se ji ie zdelo to kot neko nagnenje praktičnega pomena. Nenadoma je šinila Helen v glavo čudovita misel, — spoznanje da sta se z Bo pričeli prilagojevati tej divji okolici. Kako čudovito in tudi mogoče strašno, opazovati to rast! Bo, ki je bila mlajša in bolj spremeljiva za vtise in ki je posedovala prej naravne kot pa umstvene nagone, si bo mnogo hitreje pridobila potrebno odpornost. Helen se je vprašala, ako bo sama v stanju popustiti svojemu lastnemu nagnenju k preprostosti; toda kako naj misleč človek, ki nima otopelih čustev popusti in zapade v primitivnost? Samo divjak, ki ne misli, je tega zmožen. Helen je zopet opazila Daleja, ki je stal pokonci in gledal v gozd, »Izgleda mi, da Roya ne bo«, ie relfel sam pri sebi. »In to je dobro.« Potem se je obrnil k dekletom, »Večerja je gotova.« Dekleti sta sledili pozivu, toda njiju volja je bila jačja kot njuna energija. Jedle sta kot dva1 izstradana otroka, ki sta se zgubila v gozdovih. Dale jima ie stregel in na njegovem mirnem obrazu je igral razigran nasmeh. »Jutri zvečer bomo imeli meso«, je rekel. »Kakšno meso?«, je vprašala Bo. »Divjega purana ali divjačino. Mogoče oboje, ako hočeta. Toda bolje je, ako vživate divjačino previdno. Divji puran se Vama bo kar razlezel na jeziku.« »Ummm!«, ie godla Bo poželjivo. »O divjem puranu sem že čula pripovedovati.« Ko so povečerjali, je pričel jesti Dale, in prisluhnil razgovoru obeh deklet ter tu in tam kratko odgovoril na par Bojinih vprašanj. Somrak je bil, ko je pričel pomivati lonce in kozice, ko pa je opravil svojo delo, je bila že domala tema. Potem je znova naložil na ogenj in se vsedel na nek štor, ter strmel v plamen. Dekleti sta se udobno zleknili, za vzglavje pa jima je islužilo dvoje sedel. »Nel, v naslednji minuti me bo zmanjkalo«, i® rekla Bo. »In vendar bi ne smela zasphti — po tako obilni večerji.« »M!eni pa ne gre v glavo, kako bi mogla zaspati, četudi vem, da ne morem ostati budna«, je odvrnil3 Helen. Dale je naglo privzdignil glavo. »Čujta.« Dekleti sta bili tihi in napeto prisluhnili. Helen ni slišala niti najmanjšega glasu, razen mogoče posameznega zamolklega udarck kopit nekje iz teme-Zdelo se je, kakor da gozd že spi. Bojine oči, ki so se, široko odprte svetile v siju ognia, so ji razodevale, da tudi ona ni čula šuma, ki ga je mislil Dale. »Krdelo kojotov prihaja«, je rekel. (Dalje prihodnjič-) lev’I ce?’ Do tega ali onega bla- 1 ... . . . 1. ..... rr, . I . . ... . . fT D, Itak V in O Tl 1 1/ orn trn r n n n ni /In J. „ A Z J__ bridki izgubi našega dobrega očeta Tomaža ustanovljene posebne komisije. Te komisije I okradejo ali hočejo okrasti javnost. To je po- Kneza, počastili njegov spomin S krasnimi imajo nalogo preprečiti navijanje cen, tako- | trebno tudi, da se preprečijo morda netočne venci in cvetjem in ga spremili na njegovi zlasti za razliko cene prej nabavljenega blaga vesti, ki krožijo zadnji poti v tako velikem številu, naša pri- j m a D I U rk » srčna hvala. Zahvaljujemo se še posebej g. | Jrl A K 1 D Lf I\ zdravniku dr. Tonetu Ciizelju za njegov velik trud, zdravniško pomoč in lajšanje v bolezni, Trboveljski delavski godbi za igrane žalo- stink, pevcem, ki so blagemu pokojniku zabeli v slovo in govornikom za iskrene poslovilne besede. — Rodbina Knezov** 1 Stanislav Vidovič ŠT. VID NAD LJUBLJANO V nedeljo, dne 26. novembra zjutraj je pre-. »Turnvereinu«. Slovel je kot odličen telovadec minul v: Mariboru krojaški mojster s. Stanislav in tudi atlet. Pod Njegovim vodstvom se je P„„ , „„„„„ • o. I Vidovič, čigar ime je poznano vsej starejši izvežbalo baš v Mariboru precej delavskih hn ipm Vmvar -l111 - °; generaciji socialističnega gibanja v Mariboru, i atletov, čijili imena so bila pozneje znana da- bo leto odkar je znam občinski revež v sprem- kateremu je pripadal in se v njem tudi zelo i leč naokoli. * vu veljakov kremi na volišče ini oddal svoj a.ktivno udejstvoval. ! L m9 ie bila ustanovljena telovadna or ■glas. Od pretekle sobote, dne 18. novembra na Pokoini s Vidovič ie bil roien dne 2 inaia ' •• ci Ustanovljena telovadna or- - - roK.ojiii s, viuovic je pn rojen one z. maja ionizacija »Sloga«. Tudi tej organizaciji je bil 1874 v Cabru na Hrvatskem. Prišel je v Ma nedeljo dne 19. novembra pa je nenadoma preminul na hlevu gostilne Mrežar, kjer je prenočeval. V nedeljo zjutraj so ga prepeljali v mrtvašnico na pokopališču, kjer je potem ležal do pondeljka popoldne. Ves čas, ko je ležal/na mrtvaškem odru, se ni oglasil niti en zvon. Še bolj žalostno je bilo, ko so ga položili v hladno zemljo in to še pred napovedano uro. Ljudje, ki so se hoteli udeležiti pogreba, so prišli na ta način že — prepozno. Tudii ko so ga spustili v jamo, mu ni zvonilo. Tisti čas so bile na pokopališču navzoče neke žene iz Tiubljane, ki so se pričele zgražati nad takim Dostopanjem, njim so se pridružiti tudi nekateri domačini. Naposled je šel nekdo po Cerkvenika. in ga pozval, naj vendar zvoni vsaj ^edaj, ko bodo reveža zagrebli. Cerkvenik se je potem izgovarjat, da je na ta pogreb pozabil in da zato ni zvonit. ^ i KRIŽE PRI TRŽIČU Le kje so se naši otroci naučili teh lepih be-■sed? Stariši se že nekaj časa zgražajo' nad podivjanostjo naše mladine, zlasti nad lepimi priimki, s katerimi se obkladajo drug drugega, ureš po cesti, pa slišiš: mule sem, mule tja, bedak, osel, mularija itd. Nekoč tega ni bilo. Upamo, da bo šola posegla vmes in napravila red, zlasti pa tudi ugotovila, kje je izvor vseh teh lepih besed, iz katerega črpa naša šolska mladina. SV. PAVEL PRI PREBOLDU Navijanje cen. Naš kraj leži pol ure od železniške postaje Sv. Peter v Savinjski dolini. Večina prebivalstva se peča s kmetijstvom, ostali pa hodijo v tovarno. Draginja pa skokoma narašča. Prideš v gotovo trgovino, ki .ie še do včeraj imela dovolj blaga ali živ-Ijejski potrebščin, pa ti razodenejo, da je z&-željeno blago ravno zmanjkalo in da je že naročeno in pri tem se pa še čudijo, da še ni Prišlo. Dasi tak trgovec preko noči ne prejme nobene pošiljke, je naslednje jutro blaga, ki ga prejšnji dan ni bilo mogoče dobiti, dovolj, samo da je — dražje. Delavci, zapomnite si takšne navijalce cen, naznanite jih oblasti in zanaprej jim obrnite hrbet. Dostavljanje pošte. Neznosne stvari se dodajajo pri dostavljanju pošte, marsikatera poslika se zgubi, nekatere pa pridejo prepozno. Ni to krivda pismonoše. Pred leti, ko je bilo Polovico manj pošte za raznašati; sta bila dva Pismonoša, danes, ko se je prebivalstvo pomnožilo in ko prihaja več časopisov dnevno ua pošto, imamo pa samo enega pisonošo. Ta !,e zm°re vsega, pa naj dela še tako dolge Korane m urno poganja svoje kolo. Samo z avtomobilom bi se dalo opraviti to delo, -1 Poštno ravnateljstvo prosi- mo, da nastavi še enega pismonošo, s tem bi bila zadeva rešena in mi bi v redu dobivali POŠtO, ;,'v is im« p! /V*.j. „ »•».,. _ Predavanje. Dne 4. novembra t. 1. se je vršilo predavanje s skioptičnimi slikami v »Zadružnem domu«. Predsednik tukajšnje podružnice SDSZJ, s. Novak, je s pozdravom otvo-m predavanje, nakar je povzel besedo predavatelj s. Svetek Andrej iz Celja, ki je predaval o »Niihi, viru gospodarske moči Egipta m Sueškem kanalu, živcu angleškega imperija«. Obisk je bil velk, vsi sedeži v dvorani bili zasedeni in vsi udeleženci so pazljivo Medili besedam predavatelja. Upamo, da se bo čimpreje vršilo zopet takšno predavanje, ki je jako pod učno za naše delavstvo. PREVALJE Brezposelni rudarji so zaposleni s kopanjem *«ndre v bližini papirnice. Ta žlindra je bila avožena tja, ko jfe stala v Prevaljah železarna, od katere danes ni več duha ne sluha. — ram a' ^',e so meziški svinčeni rudniki, S 1 žlindro m jo plačuje po din 80 od tone. eveda prevzema le čisto žlindro, ki ni podana z >zeml,o. Pri teh delih ribor I. 1897 in se za stalno naselil v našem mestu. Ko je v tistih letih začelo živahnejše organizacijsko gibanje po vsej tedanji Avstriji in tudi v Mariboru, zlasti pa ipo letu 1900, je bil s. Vidovič med prvimi, ki so začeli zbirati delavstvo v strokovne organizacije in ga pridobivati tudi za socialno demokratično stranko. Še pred ustanovitvijo delavskega tajništva v Mariboru je bil s. Vidovič okrajni zaupnik strokovnega in političnega gibanja. Udeležil se je gibanja za splošno, tajno in proporcijo-nalno volilno pravico, ki jo je izbojevalo delavstvo s svojim spontanim nastooom v vseh mestih in industrijskih krajih v bivši Avstriji. Svoje sile je pa posvetil tudi delavski telovadbi in športni organizaciji, ki so jo pokre-ijen spomin. Žalujočim preostalim izrekamo nili delavci kot protiorganizacijo tedanjemu I iskreno sožalje. Podražitev kruha in mleka predsednik do njene spojitve s »Svobodo« in potem do razpusta delavskih telovadnih enot »Svobode« v k 1929. 24 let je bil krojaški pomočnik pri tvrdki Starki. Tudi kot mojster je ostal po svojem prepričanju socialni demokrat in je to ob vsaki priliki pokazal. Šele zadnja leta, ko ga je tria bolezen, ud mogel biti več aktiven. Deloval je tudi v organizaciji krojaških mojstrov in kot izredno kvalificiran v svojem poklicu podučeval tudi na obrtni šoli, kot strokovni učitelj. Socialistično gibanje v Mariboru bo ohranilo svojemu zvestemu borcu in pripadniku tra- Že zadnjič smo 'poročali, da bodo tudi mariborski pekovski mojstri po vzgledu svojih tovarišev v Ljubljani In v Celju podražili kruh in sicer na ta način, da bodni znižali težo kruhu in pecivu, Razumljivo je sicer, da pekovski mojstri, ki niso imeli velike zaloge moke, niso krivi te podražitve, ker je vsakomur znano, da se je moka v kratkem času silno podražila. Prave krivce podražitve je torej treba iskati drugod, vsekakor pa bi tudi pekovskimi mojstrom s podražitvijo kruha ne bilo treba tako hiteti, ker bi morali vipoštevati, da bo le malenkosten del delavcev dobil zaenkrat skromno povišico mezde, medtem ko pretežna večina delavstva in nameščencev kljub temu, da so cene vsem življenjskim potrebščinam silno poskočile, prejema še vedno stare mezde. Poleg podražitve kruha pa so se sedaj zvišale cene tudi mleku in sicer od 2 din kar na 3 din. — Kruh in mleko pa je glavna prehrana števil-niin delavskim družinam, zlasti pa deci, ki bo najbolj prizadeta vsled te podražitve. Že zadnjič smo ugotovili, da delavci gotovo privoščijo kmetom, zlasti pa viničarjem, da bi lahko čim dražje prodajali mleko. Toda delavcem in nameščencem je treba poprej omogočiti, da bodo s primerno povišanimi prejemki zmogli plačevati mleko in kruh po zvišanih cenah. — Podražitev življenjskih potrebščin, izvzemši onega blaga, ki ga moramo uvažati, je pri nas popolnoma nepotrebna in je to povišanje nastalo vsled tega, ker se hočejo, kakoT ob vsaki vojni, tudi to pot nekaterniki okoristiti na račun revnejših slojev, Potrebno je, da država oziroma oblasti tu posežejo energično vmes in poiščejo prave krivce, katerim naj se zapleni vse blago in odzvame koncesija ter jih vrhu tega še kaznuje najmanj tako strogo, kakor se kaznujejo tihotapci, saj je tudi to neke vrste tihotapstvo blaga in življenjskih potrebščin. — Delovno ljudstvo je upravičeno, da ga država resnično zaščiti pred oderuhi in pijavkami. Tudi blago za obleke se naglo draži. Manu- fakturisti Napovedujejo v najkrajšem času ogromno zvišanje cen blagu. Pravo volneno blago, ki je vse inozemskega izvora, po največ angleško, se bo podražilo za 100 odst. Domače volneno blago pa tudi za najmanj 40 do 50 odst. Seveda je med domačim volnenim blagom in angleškim volnenimi blagom velika razlika. Volna, ki se uporablja za izdelovanje angleškega blaga, je nekaj drugega, kot pa volna, iz katere tko domače isukno. — Spričo take podražitve blaga je skoro izključeno, da bi si mogel kakšen delavec ali nameščenec kupiti količkaj; boljšo robo. Napovedana podražitev pa je vplivala tudi na pe-tičnike, med katerimi je mnogo takih, ki so si iz previdnosti nakupili blaga kar za več oblek. Prijatelj našega lista nam poroča, da pozna sta bila kaznovana ss. Ignacij Lapuh in Ivan Breznik iz Rač od sreskega načelstva Maribor desni breg vsak na din 1000 denarne kazni, v slučaju neizterljivosti pa na 20 dni zapora in din 40 za razsodbo. n..i.. .i. ti..«; Društvo »Šola in dom« vabi starše na predavanje, ki se bo vršilo v pondeljek, dne 27. novembra 1939 ob pol 8. uri zvečer v- mali dvorani Narodnega doma, II. nadstropje. Predaval bo g. prof. dr. Janko Kotnik o učenju I i ■ I p, . . . v UZ.I1 U UU1UVU.JC. 11C1V dlciv LfCill jžUU| t/ 11X1 iv J KI V tujih jezikov. Po predavan,u se bo vršil obem; dela tudi v našem okrajU| dasi faz sedež v zbor društva z običajnim dnevnim redom. , enem izmed sosednjih okrajev. Ta podjetnik a itak zmanjkalo, kar znači, da bodi zadovoljen, ako dobiš in ne vprašuj za ceno. Odbor za pobijanje draginje je bil prvotno sestavljen brez zastopnikov delavstva, na intervencijo K. M. O. se je razširil za enega člana in namestnika. Prvi zastopnik delavstva je Krajnc Ludvik, član ZZD in delavec pri tvrdki Westen. Delavske svobodne strokovne organizacije pa so dobile od 7 članov in toliko namestnikov samo enega namestnika, za katerega pa niti ne vemo, kdo ga je Predlagal. Obrtniki imajo v odboru dva člana, in vendar javno protestirajo, ker se ju je imenovalo brez vednosti vodstva. Vsa čast g. Blažo-nu, ki zastopa v odboru stanovanjske najemnike. Ako pa pomislimo, da je istočasno nastavljen kot tajnik Gremija trgovcev in tajnik hišnih posestnikov, potem res ne vemo, kaj naj rečemo na to. Odbor za pobijanje draginje bi imel dovolj posla, ako bi se vsi člani pečali samo s, svojo funkcijo, r ■ - ■ ■ Širša seja poverjeniškega odbora »Delavske Politike« se bo vršila v sredo 29. novi c5 20. uri. Vabimo vse odbornike, poverjenike in zaupnike, da se te važne seje sigurno udeleže. Miklavžev večer »Vzajemnosti'« se bo vršil v soboto 2. decembra s pričetkom ob 19.30 uri v dvorani »Delavske zbornice«. Prinesite darila za svojce, da jih obdari naš Miklavž. Prijetno bo in zabavno za staro in mlado! Med organiziranimi brivsko-frizeiLkimi pomočniki in pomočnicami je nastalo živano gibanje. Agilne podružnice želijo izkoristiti dolge zimske večere za strokovno izobrazbo svojih članov. V ta namen je sklicala celjska zveza sestanek brivsko-frizerskih pomočnikov. Sodr. predsednik je v> uvodnih besedah povda-ril, da cilj naše organizaciej ni samo v tem, da zaščiti svoje člane v stanovskih zadevah, ampak jih hoče tudi strokovno izobraziti. Nato je povzel besedo sodr. Vodopivec, ki je pojasnil delo in cilj strokovnih organizacij. Pozivamo še vse neorganizirane pomočnike, da pristopijo v našo organizacijo in da se tudi oni udeležijo naših tečajev. Povzdignimo našo stroko! — Zveza brivsko-frizerskih pomočnikov in pomočnic. KRANJ Kruh se je podražil za 75 para pri kilogramu radi podražitve moke. To podražitev bo delavstvo pri sedanjih plačah le težko preneslo. Nova cesta Kranj—Pivka bo te dni odprta. S tem bo razbremenjen promet po banovinski cesti preko Kokrice, ki za tak promet ni primerna. Redno predavanje v »Cankarjevem domu« v sredo 29. t. m. odpade. Ker je zaupniški tečaj. na katerem sta predavala gg. dr. Vilfan in dr. Gabrovšek, zaključen, bomo temo' prihodnjega predavanja pravočasno sporočili. Najlepše Miklavževo darilo je ura, zlatnina in srebrnina. — Dobite najceneje pri ŠEGRE-GUR DRAGO, urar, Kranj, Vidovdanska c, 15. MEŽICA Delovne prilike. Nekateri podjetniki od sile izrabljajo delavstvo, ker vedo, da je v našem obmejnem srezu dovolj brezposelnih in da je zato delavce zelo lahko dobiti. Zlasti se v tem oziru odlikuje nek stavbeni podjetnik, ki vrši Odbor. plačuje delavce-zidarje po din 2.50 do din 2.75. Obrtniški učni tečaji. Mariborska posloval- Das; torej plačuje najnižje mezde, ki so po mCa™Tu- “ P.osPesevanIe ,obrta Zbornice UTedbi 0 minimainih mezdah dopustne, pa m za TOI zbira prijave za sledeče tečaje: za knjigovodski tečaj, mojstrska izpitna predavanja, autogeno-varilni tečaj, Šauerjev krojni te- nekoga, ki si je izbral blaga kar za šest oblek, čaj in mizarski risarski tečaj. Prijaviti se je najčenejši, kot bi si človek mislij. Ko je bila dražba za oddajo del v zvezi z zgradbo nekega opornega zidu, je ta podjetnik vložil ponudbo in zahteval za to delo din 100.000, njegov kon- O žalostni usodi židovskih beguncev se je ! w' Pisarni poslovalnice v Vetrinjski 11/1. med j kurent pa je ponudil, da izvrši isto delo za din vovnio/,1 1_ C1_________ 1-1 • i nflnni nnovmmi nrannim, uram* l/mr m Jnkli/« /i- aaa t* i i . . . , .... oki r°g 10 bivših rudarjev. je zaposlenih JktavsUa VoUUUa* ne dotoa *oU*UU sufaenui, fto-caufta( ttacocMM takoj! te dni razpisal celo »Slovenec«, ki je zadnja leta, lili i* W trobil o židovski nevarnosti, ki grozi celemu svetu in s tem seveda tudi nam. čudimo se, da se je končno tudi ta list enkrat Sipomnil tragedije židovskga življa, ki mora pretresti vsakega človeka, ki še ni popolnoma duševno podivjan. Prav bi bilo, da bi naše .oblasti omogočile tem žrtvam vsaj prehod čez naše ozemlje, čeprav ne vidimo nikjer tiste velike nevarnosti, ki bi lahko nastala, če bi se naselilo v naši državi par sto Židov. Upamo, da odslej »Slovenec« ne bo sipal več ognja in žvepla na Žide, ko se je končno po dolgem času dokopal do tega, kar je bilo vsakemu resnicoljubnemu človeku že davno znano, t. j. da se odigrava strašna žaloigra, katere žrtve so zlasti revni Židi. Pomanjkanje petroleja silno občutijo na kmetih, kjer nimajo električne razsvetljave in si m.orajo na razne načine pomagati. Najbrže bo v kratkem dovolj petroleja na razpolago, zaenkrat je to pomanjkanje delo kartela, ki hoče na ta način zvišati cene petroleju in bencinu. Vsekakor je petrolej za razsvetljavo nujno potrebno preskrbeti, seveda pa se tudi ne smejo cene dvigniti, tako da bi si ga podeželsko prebivalstvo ne moglo nabaviti. Zopet ukradeno dvokolo, Te dni je nek tat ukradel delavki Lorber Marjeti kolo evidenčna štev. 196,794. Kolesarji ne puščajte svojih koles brez varstva, da ne boste postali žrtev tatinske zalege! Ker sta in širila letak, katerega je dopoldnevmmi uradnimi urami, k,er se dobijo 65.000. Ta konkurent, ki je bil pri licitaciji tudi event. tozadevna po,asmla toliko nižji od prvega ponudnikai klju)b temu Kadi lažnega konkurza in prikrivan,a imet,a | plačuje delavce-zidarje po din 3.25. Človek ne v. škodo upnikov so bili te dni pred tukajšnjim ; more verjeti, kako je to mogoče. Kakšne do-'Okrožmm sodiščem obsojeni: klobučar Anton j bičke mora žeti tak podjetnik, ki zna mastno Auer na poldrugo leto težke ,ece in izgubo j računati, delavce pa plačuje slabše kot pa pod-castmh pravic za dobo treh let, Maks Korze j jetnik, ki izdražba delo za eno tretjino ceneje, na 7 mesecev strogega zapora in izgubo čast-. in plačuje delavce tudi najmanj eno tretjino mn državljanskih pravic in na din 2000 pov- boljše. prečnine, Franc Čančala na 4 mesece strogega zapora, 2 leti izgube častnih državljanskih pravic ter din 500 povprečnine, njegova žena na 3 mesece strogega zapora in 2 leti izgube čast- ČRNA PRI PREVALJAH Podzemeljska električna centrala. Že svol čas smo poročali, da bo gradila duržba, ki je nih državljanskih pravic, oba pogojno za 2 leti, i lastnica mežiških svinčenih rudnikov podze-Viljem Benkič na 3 mesece strogega zapora j meljsko električno centralo v Mušeniku, ker in 2 leti izgube častnih državljanskih pravic ■ .ie dobava toka od velenjske kalorične centra-pogojno na 4 leta, Koržetova žena na 4 mesece! le premajhna, pa tudi negotova. V rudniku ra-strogega zapora ter na izgubo častnih, držav- j bijo namreč ogromno električne energije sa-ljanskih pravic in Anton Kolar na 400 din tno za pogon vodnih sesalk, od katerih neka-globe in 7 dni zapora pogojno za 3 leta. — Ob-1 tere črpajo po 10.000 litrov vode na minuto, tožnica je navajala, da je glavni duševni oče , Rovi leže čisto pod strugo Meže in njenih pri-lažnega konkurza bogataš Maks Korže, ki je, tokov. Vsak najmanjši' zastoj električnih se- tudi zapeljal Antona Auerja v te poslovne mahinacije. ^ Plesna šola I. del., kolesarskega društva v Gambrinovi dvorani začne z rednim poukom salk bi lahko pomeni! katastrofo za rudnik, kajti delavci' še sedaj, kljub sesalkam delajo večkrat v vodii ki jim sega do gležnjev. Se- . . , . . daj kopljejo odvodne rove za to podzemeljsko v nedeljo, dne 15. oktobra ter se vršijo vaje : vodno električno centralo. Računajo, da bodo vsak četrtek od 20. do 22. ure in vsako nede- trajala dela vsaj dve leti, predno bo zgrajena ljo od 15. do 18. in od 20. do 22. ure pod osebnim vodstvom plesnega učitelja g. L. Simončiča. Vpisovanje novih članov sprejema vodstvo pred vsakim poukom. Repertoar Narodnega gledališča. Pondeljek, tudi centrala. Potem bo rudnik neodvisen glede električnega toka od zunanje dobave. izdala »Zveza delovnega ljudstva iv Sloveniji«, 20. Uri: »Hinavci«. Red' C. Angleži In nemški vohuni. Angleške oblasti 27. novembra: zaprto. Torek, 28. novembra ob! razslašajo, da so med nemškimi begunci' v An- i Eliji razkrinkali 100 vohunov Gestapa. Stran t. -DELAVSKA POS Lepo uspelo predavanje pri rudarjih v Rainenburgu Po daljšem presledku se je minulo nedeljo vršilo v Rajhenburgu zopet predavanje, katerega se je udeJežilo prav lepo število rudarjev, prišli pa so tu MlMlM Kupujta v svoji zadrugi »Delavski dom" Maribor, Prankopanova S Poceni miklavževa se dobi pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15 Lepo brokat svilo, dvojno Širino samo din 58 — Itd* ara domača zavarovalna« eeva v Dravski banovini, M plodonotno delaje le od leta ‘1927 In Je f(plačala takoai obstoja nad St mllljaaov Ulil na pogrebninah la dok. Zavaruj« a« poarabalna zdrave osebe obeh spolov od 17. de 70. leta de največ dla 10.000*— le aa dola mladoletne od 1. de 1C. de največ dla 25.000*— plačljiv« eh deva lenem 21. leta. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA la konxordl Mata in urejate 'Adolf Jelen v Maribora, ea Tiska Ltdfala tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Erien v Mariboru.