Poštnima Posamezne 8tevflkei Navadile Din —*75L ob nedeljah Din 1*—% UREDNIŠTVO n nahaja » Mari* ooru*. Jurčičev« uL It. ^ L imI> stropi«. Telefon intcmrb. St. 27«. UPRAVA •• nnhnj« o jMtfevf ulici it* 4, pritličje, demo. Tole* foa it. 24. - SHS poitaofeUra* račun Stcv. 11.787. N« naročit« brc« denarja m m eaire. — Rokopiot H n« v»«Č«jo. rinsiiBsasBaiia^ Maribor, nedelja 5. oktobra 1924, Leto: V. — Številka: 228, naše industrije V NEDELJO DNE 5. OKTOBRA ob 2. uri OiCgnOl na Glavnem trgu velika sokolska tombola. Krasni gla’ dobitki. — Stotine manjših dobitk Knjižnica licej. Ljubljana ITiiiTn »HlBMBMM » — - —*. . Gordijski vozel se zamotava. Pred demisiio Davidovima in ustauovltvo koncentracijske vlade? — Joja Lazič nezadovoljen. BEOGRAD, '4. oktobra. Trenutno je bolitični položaj zelo nejasen. Vladni krogi tako kot opozioijonaln! pričakujejo, da bodo prihodnji dnevi prinesli Vač jasnosti. Iz vrst opozicije je slišati trdovratne govorice, da bodo različne o-koliščine, posebno še Radičevo kolebanje, prisililo Davidoviča, da bo prihodnje dni demisijouiiral. Vlado bi pervzela nekaka koncentracija pod vodstvom Da-vidoviča in Jovanoviča. Nekateri vladni krogi pa so še vedno optimisti in trdijo, da je položaj povsem normalen. Glede Vstopa Radičeve stranke v vlado Ly> bojda odločeno v prihodnjih dneh. Poročevalec »Zagreber Taffblatta« je danes dopoldne govoril z uglednim elanom radikalnega kluba, ki nun je izjavil, da bi v današnjih razmerah večina radikalcev simpatično sprejela idejo končen-tračiisko vlado. »Dniios ,io politična Bitu* aci.ia tako rfaleČ dozorela, da se lahko tudi radikalci bavijo z vprašanjem’ sporazuma s Hrvati. Četudi bodo zavzeli stališče proti Radičevi stranki, ne bo to pomenilo, da bi izključevali možnost sodelovanja ž njo; prisilili pa jo bedo, da bo definitivno zapustila ekstremno smer. V tem oziru je Davidovičeva vlada dodobra utrla pot. Vsekakor radikalci no- čemo hiti izključeni od dela za srbsko-hrvatski sporazumi Narobe: mi želimo aktivno sodelovati skupno z drugimi strankami in če ne bo šlo drugače, tudi pristopiti k reviziji ustave. Le ^ potem koncentracijske vlade, pri kateri ne ba Radičevoi sodelovali, s katero Pa bi bili v ožjih stikih, bi bilo mogoče, izdelati sporazum, ki bi zadovoljil tako Srbe kakor Hrvate in Slovence ter odpravil vse notranje spore.« ... Take izjave tedaj lancirajo iz vrst radikalnega kluba in so značilne za sedanjo situacijo. Trenutek, v katerem se širijo podobrc vesti, nikakor ne kaže, dn bi sedanja vlada bila' na tako trdnih nogah, kot pravijo optimisti iz njene bližine. Dopisnik zgoraj omenjenega lista je govoril tudi z zomljoradniškim voditeljem Lazičem, ki mu je izjavil, da ni ravno zadovoljen s sedanjim razvojem političnih razmer. »Nb v pni sicer« — je izjavil g. Lazič — kujse «ple.te v zaledju .glede vstopa radičevcev v vlado. Po mojem mnenju so nastopilo nekatere težko-če. Mislim pa, da še obe strani — vlada in radičevci — ne nahajata na pravi poti. Obema bi bilo želpti nekoliko več popustljivosti.«. Spomenica industrije mariborske pokrajine g. velikem« županu v Mariboru. varovanja, se upravljajo čez vse meri* potratno. t \ Breme socialnega zavarovanja nosi-* ta skoraj izključno le industrija in trgovina. Socialno zavarovanje jo z vs® kronanje kralja in kraljice ODGODENO. BEOGRAD, 4. oktobra. List «Vrorue» javila: Za, lotos napovedano kronanje in maziljenje kralja in kraljice v samostanu Žič a ni bilo preloženo zbog neustaljenih političnih razmer, temveč radi pomanjkljivih priprav. Kronanje sc bo vršilo spomladi prihodnjega leta. OBRTNIŠKA KONFERENCA V CELJU. CELJE, 4. okt. Jutri se vrši tu konferenca načelnikov obrtnih zadrug iz cele Mariborske oblasti. Pretresala bo vprašan jo novega obrtnega zakona, Konferenco je sklicalo obrtno-zadružno nad-žorništvo. Maksim gorki se počuti bolje. RlM, 3. oktobra. V pismu, ki ga je Pisal sloveči ruski pisatelj Maksim Gorki, ki sedaj biva v Sorrentu, prijatelju v Rim1, zanikuje vesti, da bi umiral. Naro- be, Počuti se dokaj boljše in bo v kratkem dopotoval s svojim sinom v Rim. POKOLJ GUZIJCEV. 9300 ljudi brez zaslišanja ustreljenih. PARIZ, 3. oktobra. Tukajšnja gruzijska delegacija je objavila, da so sovjetske čete po neuspeli revoluciji, ki so jo organizirali gruzijski socialisti, uvedle revolnčna sodšča in brez zaslišanja u-streli,le 9000 Gruzijcev. Vsi ti so zakrivili samo to, da so so udeležili boja za neodvisnost Gruzije. (Talko dela boljševiš-ka vlada v imenu tiste narodne samoodločbe, ki jo je Rokovski zahteval za manjšine v Jugoslaviji in na Češkoslovaškem. Ured.) BORZA'. CURIH, 4. oktobra. (Izv.) Predborza Pariz 27.60, Beograd 7.25, London 23.35, Berlin 0.00125, Praga 15.625,.Milan 22.95, Newyork 522.50, Dunaj 0.0076, Budimpešta 0.068. / Doma In po svetu. - *- Smrtna kosa. V Mengešu je umrla Včeraj v starosti 74 let ga Marija Jenčič rojena Podrekar. Bila je vsekdar zavedna in plemenita narodna žena, ki je vzgojila svoje otroke v odločno nacionalnem duhu. Vsem1, ki so jo poznali, bo ostala v blagem spominu. Pogreb se bo vršil v nedeljo dne 5. trn. — Meščanska šola pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Ze delj časa so so nekateri ljudje trudili, da bi z raznimi spletkami onemogočili nadaljnji obstoj meščanske Sole pri Sv. Lenartu. Zdelo se je že, da bodo imeli uspeh in bo vlada šolo ukinilo. O vprašanju je razpravljal trški občinski odbor in je na predlog g. dr. Milana Go-rieeka sklenil, da pošlje prosvetnemu ministrstvu brzojavni protest proti ukinitvi. Prosvetno ministrstvo je nato brzojavno odredilo, da se Ima šola takoj otvoriti in začet! s poukom v vseh 3 razredih. Značilno je, da so je to zgodilo proti predlogu prosvetnega oddelka v Ljubljani. V pon de L j ek se bo pričel na šoli reden podulk. Upajmo, da 'bo prosvetni minister namestil kot ravnatelja osebo, ki bo imela veselje, delova/ti na meščanski šoli pri Sv. Lenartu in H bo *nala s svojimi nastopom/ v šoli in izven EfeaMttflra&Cifrd lliudatvomi. »mrtael za pošiljanje otrok v meščansko šolo. Le s krepkimi sodelovanjem učiteljstva bo mogoče, da se bo ta koristni zavod sredi Slov. goric in našem obmejnem ozemlju ohranil in razvijal. — Vlom v trgovino g. Petovarja v Ivanjkovclh. Iz Ivan j.koiv e e nam poro čajo, da je bilo v noči-od petka na soboto vlomljeno v trgovino g. Lovro Petovarja Vlomilci so zelo spretno odstranili o-kvire v oikni,h ter odnesli moškega in ženskega blaga v vrednosti 60—70.000 din. Pred nekaj dnevi se je zgodil velik vlom pri Sv. Rupertu v Slov. gor., kj-er so vlomilci takisto odnesli zaloge manufakture. Zdi se, da so se posebne vlomil ske družbe specializirale za tako tat vi no. Treba 'ho paziti na krošnjarje, ki hodijo z blagom po deželi, prav posebno pa tia razne postopače, ki bi ponujali kmeč-kemm prebivalstvu — ceno blago. Svarimo vsakogar, da ne kupuje blaga od neznanih oseb. . **• Cvetje v jeseni. Prijatelj lista nam je poslal bujno zeleno in lepo cvetočo marjetico, ki jo jo našel dne 3. fant v Te-penju, Toplo jesensko solnce, ki je začelo kljub hladnim vetrovom1 zadnjih dni ogrevati našo kraje, je izvabilo iz zemlje spomladanske cvetko. Vremenski preroki pa pravu jo, da se bodo kaj1 hitro kesale, ker se nam obeta skorajšnja mirzla in Ježema, jesen,. Lomoi .videli, kdft.jjo ime.’ nravt V svojem! velikem1 županu1 pozdravlja industrija mariborske pokrajine odličnega zastopnika državne uprave, kateremu je na gospodarskem polju poverjen važen delokrog. Prepričana, da more le decentralizirana uprava, ki je dobro poučena o krajevnih in osebnih razmerah, točno in pravilno reševati gospodarska vprašanja, zastopa industrija mnenje, da se mora čim bolje in čim prej izpopolniti in razširiti delokrog velikega župana, podrejenega neposredno in edino osrednji državni oblasti. Vse gospodarske zadeve morajo vsaj v prvi instanci najti svojo rešitev v domači oblasti. — Neodvisna pa mora biti pokrajina tildi na ostalih poljih uprave, ako se hoče uspešno razvijati. Dobiti mora svojo šolsko in finančno upravo, svoje lastno obrtno šolstvo, svoj okrožni urad za zavarovanje delavcev, svoj zavod za pospe Sevanje obrti, svoje trgovsko in obrtni-ško zbornico itd. Veliko županstvo bode svoji nalogi kos le tedaj, če bode Vedno trajno zasedeno po strokovnjakih, neprizadeto od valovanja političnih borb. Nemudoma je treba omogočiti delovanje srozkih in oblastnih skupščin. Naša industrija omaguje pod javnimi bremeni,, davki in bremeni soeijal-nega zavarovanja, bremeni, ki niso samo previsoka, ampak tudi krivično razdeljena.- Veliko previsoka je predvsem dohodnina, ki se je po napačnem tolmačenju zakona od 0.60% do 6% predvojne mere z dokladami Vred povišala, že na 22% čistih dohodkov. Isto velja, o pridob-ntai podjetij, ki so zavezana, javno polagati račune. Ce prištejemo ostale davke, ze-mljarino, pridobnino, najmarino, invalidni davek, prometni davek itd. z raznimi samoupravnimi dokladami, oddaja industrija 40 do 60% svojih dohodkov na raznih davkih. Silno narasli so v zadnjih letih' samoupravni davki in doklade »imoupravnik korporacij k državnim' davkom. Zlasti večje občine so iznajdljive v novih davkih, katere nalagajo Po večini trgovini in industriji. Okrajne im občinsko doklade na državne davke so dosegle že bajno višino. Pri temi mora industrija, ki nosi največ teh bremen, z žalostjo o-pazovati, kako ljudje, ki navadno ničesar ne prispevajo za občinske potrebe, skrajno lahkomiselno in potratna gospodarijo z občinskim' premoženjem. Občinski volilni red je treba predrugačiti v tem smislu, da dobijo besedo pri občinskemi gospodarstvu tudi tisti krogi, ki nosijo vsa občinska bremena. Dokler se to ne zgodi, bode moral veliki župan vestno in strogo nadziTaiti gospodarstvo samoupravnih teles, zlasti kadar gre za nove davke, ali za povišanje že obstoječih davkov in doklad na državne davke. Krivično so davčna bremena razile-ljena ne samo po stanovih, ampak tudi XX) pokrajinah. Industrija in trgovina plačujeta danes povprečno 4 do 5^ krat toliko dalvkov, kakor sta jih plačevali pred vojno. Drugi gospodarski sloji pa plačujejo komaj 20 do 40% od tega, kar So plačevali na davkih pred vojno. Po pokrajinah je davčno breme krivično razdeljeno, ker plačuje slovensko ozemlje naše države, preračunjeno na osebo, 2 do 3krat toliko- davkov, kakor jih plačujejo drugo pokrajine, Bosna, Srbija itd. Ravno tako hudo, tu in ta.mi so čelo hujše je breme socijainega zavarovanja. Sedaj plačujemo 6% mezde za zavarovanje proti boleznim1, povprečno 4% za zavarovanje proti nezgodam, K temu prid© i»ri zasebnih nameščencih še 10% miezde za pokojninsko zavarovanje. To da skupaj 10% ozirom« pri zasebnih naimoščencih celo 20% miezde. Pred vojno smo plačali povprečno kothaj polovico toga^ in vendar je danes pritožba splošna, dia so delavci bili poprej zaslu-čaj bolezni in nezgode pre-skrbljeni bolje, kakor so danes. Ogromne svote, ki i se pobirajo ,i»d naslovim es&jlujesiii-zai gv T ^ - - strogostjo in do zadnje pičice pač izvedeno na slovenskem' ozemljiu, v ostalin pokrajinah našo države pa komaj zria-no po imenu. Pokojninsko zavarovanj® pa v drugih pokrajinah naše državo, iz-vzemši slovensko ozemlje in Dalmacijo, niti vpeljano ni. Slovenska in jj^miatinska industrija proizvaja torej z velik® večjimi stroški kakor industrija oslalin pokrajin in že v tuzemstvu ni zmožnal konkurence. Ta neznosna bremena je treba olaj-sati in tudi enakomerno razdeliti na Vsa sloje prebivalstva in na vse pokrajine naše države. Cimprej je treba Izenačiti davke za vso državo, izenačiti obrtni rod, sodno postopanje, teni1 izenačenimi zakonom primerno l>a na novo uredit? pristojbine. Ker meji n&Ša pokrajina v dolgi Črtil ob Avstrijo, katere industrija je neprimerno bolj razvita in proizvaja neprimerno ceneje, občuti ravno industrij® te pokrajino najhuje tujo konkurenco, proti kateri ne najde primerne zaščite, v sedajni nezadostni carini na uvozno blago. Na drugi strani pa je mariborska pokrajina po svoji zgodovini in p® svoji legi navezana na čim ožje stike irt' čim živahnejši promet z Avstrijo. Nuj-' no je torej, da se z Avstrijo čimprej; sklene končna trgovska -pogodba* in pfo-] ti Avstriji uveljavi nova carinska tari-1 fa, na drugi strani Pa odstrani vse, kar ovira promet med obema državama. —< Odpraviti je treba neix>trebne potnč liste, njih vidiranje, prepoved izvažanja valute, zavarovanje valut za izvožena blago itd. Maribor, Celje in Ptuj potrebujejo direktno telefonske zveze a inozemskimi gospodarskimi središči, kakor z Gradcem, Dunajem in Prago. Razvoj prometa med našo. pokrajino -im sosedno d-ržavo bi v obojestransko korist pospe-] Sevala ustanovitev avstrijskega konzulata v Mariboru. Tudi domače prometne razmere n« zadostujejo potrebam industrije. Telefonske pristojbine so previsoke. Znovič je trelm upelj-ftti stranske govorilnic* proti znižani pristojbini, podeželske govorilnice v bližini Maribora im drugih mest Pa priklopiti mestni centrali, d® odpadejo dvojne pristojbine, katere plačujejo sedaj abonenti na deželi. Bre* vrednosti je samostojna podeželska oen-tnila, ki ni-ma niti celega tmcata naročnikov. Nujna potreba j« druga telefonska zveza med.Mariborom in Zagrebom, čez Ptuj in Varaždin. Zgradbo avtomatične telefonske centrale v Mariboru treba pospešiti. Ker se je valuta vseh držav ustalil®, ni povoda, da se nemudoma ne ur»elj« znovič neposredni nakazilu! promet * inozemskimi poštnimi upravami. Naš« podeželske poštne zveze eo naravno«.!* klaveme, še daleč za tistimi stan jem P®1 štne uprave, ki smo j* Mil vajeni pred vojno. Po več dni potrebuje pripre« t» pošiljka iz kraja v kraj, ki sta drug od drugega oddal jena le xmr ur peelioda, akoprav imata na papirju vsakdanjo poštno zvezo. Niso redki slučaji, da potrebuje brzojavka v bližnje kraje več časa kakor pešec. Železniške tarife oo delonta precej višje, kakor so bile pred Vojno. Posebno vel ja to zm blagovne tarife, za vse brzo-vlake ter za I. in II. razred potniških vlakov. Mariborska Oblast bode moral® napeti vse sile, da dobi Čim prej nepiv sreilno Železniško zvezo Maribora če* Slov. Gorice z Mursko Soboto, od Pragerskega čez Rogatec s Krapino, med Rogatcem im Go-lubovcentf. Uravnavanju rek in izkoriščanju vodnih sil bode morala posvetiti vso pažnjo. V neizmernih vodnih silah Drave in v mnogoštevilnih, premogovih ležiščih je iskati vir za bogastvo mariborski! k V garifforfl1, VTffe 5. oktobra SdiM iu KHEESB? In prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s Schich-tovim-milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer mora z navadnim milom trikrat. Horvat, Ivana Kit in Apolonija Sven- V.1— . A m rvn ..n i vi /~1 ! vi /IA Da se poživi obrt, j© treba v prvi vrsti podpirati gradbeno podjetnost. Država, pa tudi pokrajine, srezi in večje občine, bodo se morale odločiti, da čim prej zgradijo potrebna poslopja za svoje urade in stanovanja za svoje uradnike. Vzgled upravnih korporacij bi blagodejno vplival na zasebno gradbeno podjetnost, ki zasluži tudi sicer vso podporo. Podpira naj se z znižanjem železniških tarif, z oproščanjem od plačevanja vseh državnih in samoupravnih pristojbin, z brezplačnim' prepuščanjem vode ra; električne sile za gradbena dela, z ukidom zaščite najemnikov, z znižanjem previsokih pristojbin pri nakupovanju Strnvišč za gradbene svrhe, s cenenim kreditom itd. Ni dopustno, da nekatere občine, med njkni Maribor, obremenjajo tovornino s posebno doklado. To je novo povišanje Že itak previsokih železniških tarif, nova ovira za razvoj gradbene podjetnosti. Ravno pri gradbenem' materi jalu igrajo železniške tarife naj več jo vlogo. Splošno pa bosta to breme v pretežni meri moraLi nositi spet industrija in trgovina. Silno oviTa razvoj industrije in gradbene podjetnosti pomanjkanje gotovino! In -previsoka obrestna mera pri denarnih zavodih, zlasti pri bankah. Da se naši pokrajini preskrbi potrebni ceneni kredit, bode treba skrbeti za to, da se tukaj na/brani denar spet tukaj nalaga. Državna hipotekarna in državna obrtna banka na j v mariborski pokrajini na primernih krajih ustanovita veg podružnic. Tukaj mora ostati in se tukaj nalagati denar vseh sodnih varovancev, baaikami in zavarovalnimi družbam je treba zah ran iti ustanavljanje podružnic in agentur, ki odnašajo gotovino v druge pokrajine ali pa celo v inozemstvo. Potom Narodne banke, če treba tudi kazenskopravdnim potom, naj se prisilijo banke, da se zadovoljujejo s primerno obrestno moro. Pred' vojno so izhajale z 1% do 2% napetostjo v obrestni gjeri. Ni razumljivo, zaJkaj mora ta napetost danes znašati 10 do 20%. - Prometna, industrijska in trgovska podjetja, ki imajo svoje obrate v naši. pokrajini, je treba prisiliti, da prenesejo svoj sedež sem1, če ga' še nimajo tukaj, denarne in zavarovalne zavode pa, da nalagajo v naši pokrajini tukaj nahrani denar. Ogromtne svote plačuje naša pokrajina za socijalno zavarovanje. Od rrjuh se do zdaj niti vinar ni investiral v paši pokrajini. Potreben je posebni okrožni urad za socijalno zavarovanje za mariborsko oblast. Ugled države in potreba industrije po gotovini zahtevata, da tudi država nasproti indlustriji točno izpolnjuje svoje obveze. Na stotine milijonov dolguje, država industriji za dobavljeno 'blaigo, milijoni so pri državni upravi po nepotrebnem! založeni v raznih carinskih in drugih varščinah. Industrija plačuje za kredit 20—30% obresti1, mora pa pri državni upravi pustiti mesece in celo leta brezpotrefono ležati milijone. Tozadevne ipjrošnje za izplačilo polnijo nerešene re-gistrature osrednjih obl as te v v Beogradu. Naši industriji je mnogo na temi ležeče, da .je državna uprava točna, zanesljiva in poštena. Da pridemo do nje, je treba uradništvu zasigurati njegovi izobrazbi in njegovemu delu primeren materi jelen in sooijalen položaj. Manj uradnikov, a ti naj bodo plačani tako, da jim ne bo treba tekati postranskega zaslužka, za to Pa se naj njih sile tudi primerno izkoristijo. Sedajni uradni čas od 8. do 14. ure, kekor je uveden pri nekaterih uradih, ne odgovarja niti potrebam občinstva, niti razmeram uradništvai. Mnogo je u-radnikov, ki ne prihajajo točno v urad. Ko je pa odbila 12. ura jih spet sledi mnogo vzgledu ostalega občinstva, ki gre za oddihom in okrepčilom, In zapušča uirad, tako da se v marsikaterem u-radu dela le po 4 ure na dan, dočim mora zasebnik, ki nosi bremena državne u-ppave, delati po 8 do 10 ur na dan. Tudi v državnih uradih naj se dela od 8. do 12. ali 13.11X6 in popoldne od 14. ali 15. do 18. ure. Na ta način se nudi uradništvu po 4 do 5 urneip napornem delu primerni oddih, občinstvu pa omogoči, da reši svo-je flpravjke pri uradih tuda .popoldne. _ Da bode davkoplačevalec vsaj vedel, koliko znaša njegovo davčno breme in kedaj se lahko piritoži zaradi previsokega bremena, je nujno potrebno, da se spet uvedejo plačilni nalogi za vse vrste predpisanih davkov. Ti nalogi ne dajo veliko več dela. kakor opominSki listi s položnicami, ki se sedaj namesto njih pošiljajo. Ponižanje svobodnega državljana in veliko prometno oviro pomeni zahteva, da mora državljan, kadarkoli se obrača do državne uprave, izkazati, da je plačal vse dospele davke, kakor da bi postal 'brezpraven, ako je slučajno pozabil pravočasno plačati nekaj vinarjev. Na ta način' postajajo brezpravni ravno tisti, ki nosijo največja bremena, dočim' ne-obdačene osebe lega ponižujočega postopanja ne poznajo. Državna uprava ima dovolj drugih sredstev, da izterja svoje davke. Zelo neznosnega bremena socijalnega zavarovanja poostruje po nepotrebnem še malenkostno postopanje naših uradov, kiprivsaki malenkosti zneštevilni-mi preiskavami, zaslišavanji in navadno z najvišjimd dopustnimi kaznimi postopajo nasproti podjetnikom. .Industrija, ki nosi to neznosno breme, pričakuje, da se ti zakoni vsaj blagohotno tolmačijo, in da vlada tukaj tudi neka enotnost v postopanju. Konec mora biti vedno novih dostikrat protizakonitih u-kazov, ki si mnogokrat med seboj nasprotuje jot, v industriji pa povzročajo vznemirjenje in na ta način ovirajo njeano delo. Sem spada zlasti vprašanje zaposlenja inozemskih delavcev, vprašanje narodnih praznikov itd- Zakonito je uveden le eden narodni praznik. — Vkljub temni Pa smo že doživeli, da so se drugi dnevi od tega ali onega obla-stva proglašali za narodne praznike, in da se je brzojavnim potom' sredi dneva moralo ustavljati delo v posameznih obratih. Inozemskih nameščencev bodemo se najbolje rešili, če si vzgojimo doma potrebni obrtni naraščaj. V ta namen potrebuje mariborska pokrajina svojo obrtno šolo za obdelavanje kovin, za ob-delavanje lesa, za keramiko, za tkalče-stvo. Za vselej mora naša država tudi odložiti navado, da izdaja zakone s povratno veljavo. Taki zakoni onemogočajo vsako gospodarsko kalkulacijo. Enakopravnost pred zakonom in državno upravo ter svoboda in red so pogoji vsakega gospodarskega razvoja. Vslcd tega pričakuje naša industrija, da bode g. veliki župan našel primerna sredistva, da z tare in zah rani vsako nasi.1-stvo, pa naj pride od katerekoli strani in izvira iz kateregakoli nagiba. Z zaupanjem se Obrača industrija mariborske pokrajine do velikega župana ter se nadeja blagohotnega uvaževa-nja svojih želj od njegove strani. Maribor, dne 18. septembra 1924. Za Mariborsko skupino zveze indu-strijcev: ______________Dr. PIPUŠ. _____________ ZDRAVNIK Dl VILKO MARIN zopet dnevno ordlnlra od pol 10.—12. In od 14.—16. ure v Razlagovi ulici 15, telefon 205. Mariborske vesti. Mariber, 4. oktobra 19S4. m Umetnostna razstava v kazinski dvorani je za naše razmere dobro obiskana. Splošno je videti, da se občinstVo zanima za dela mladih domačih umetnikov. One, ki jo nameravajo, posetiti jutri, opozarjamo, da je razstava odprta v nedeljo, nepretrgoma od 9- do 16. ure. Kdor ima priliko, si jo lahko ogleda tudi v opoldanskih urah. m Tisti srečen človek, ki dobi v nedeljo na tomboli glavni dobitek, jo misli potem mahniti na Pobrežje, k g. Rojko, kjeT ima domače gasilno društvo vinsko trgatev. S seboj vzame vse tiste, ki so name kazni, ker niso imele na paradižnikih, sadju, fižolu, česnu in jajcih o-značenih cen, kar se smatra po zakonu 0 pobijanju draginje kot brezvestna .špekulacija. Ovadba se je izvršila potom mestnega tržnega nadzorstva. Svetovali bi g. županu Grčarju, da si ogleda enkrat življenske pogoje teh ubogih žensk, katere šteje socijalistična stranka med buržuje samo radi tega, ker delajo na podlagi obrtnih listov in smo prepričani, da bo dobil druge pčjme, v kojjko je na mestu da se te reve zaradi takih lar palij na podlagi zastarelega zakona preganja Gg. slovenske ministre in poslance pa prosimo, da vendar enkrat vzamejo v roke od naših pridobitnih organizacij že opetovano predložene resolucije in spomenice radi odprave famoznega in preživelega zakona o pobijanju draginje, ki ima edinole še ta pomen, da se ž njim' šikanirajo pridobitni sloji v Sloveniji, dočim' ga drugi deli države itak že dolgo ignorirajo, oziroma ga sploh nikdar niso resno vzeli. m Lekarniško nočno službo vrši prihodnji teden lekarna pri Mariji pomagaj (Konig) na Aleksandrovi cesti. m Zdravniško inšpekcijsko službo vrši prihodnji teden dr. Karel Ipavic v Cankarjevi ulici. m Društvo drž. polic, nameščencev podružnica v Mariboru, vabi vse vpoko-jence omenjenega društva na stanovski sestanek dne 5. h m. ob 10. uri v dvorani Orovič. Odbor. N 17 m Gremijalna Trgovska nadaljevalna šola v Mariboru. Prvi razred prične v pondeljek 6. oktobra ob 15. uri. drugi razred pa ob 17. uri. Pouk v tretjem razredu se prične v torek 7. oktobra ob 15. uri. Vsak učenco in učenka prinesi s seboj pisalne potrebščine.- Nadaljnje podrobnosti so razvidne iz oglasa pri ravnateljstvu drž. trgov, šole na Zrin jskega trgu 1 I. mi Novorojenček v studencu. V obcestnem studencu pred orožniško stanico v Lajteršbergu so našli te dni novorojenčka, zavitega v travo. Ležati je moral notri že kak teden dni. Orožn.ištvo izsleduje zločinko. m Začetek angleških tečajev v pondeljek dne 6. okt. ob 'AT. uri zvečer v poslopju drž. realke. N 19 m Vojaški koncert v prid »Dom vbo-gih«. Prejeli smo: Pomožna akcija za brezstanovanjske reveže »Dom* vbogih« stopi o priliki jutrišnjega vojaškega koncerta v mestnem' parku v drugič pred javnost s klicem na pomoč onim', ki so nujne pomoči najbolj potrebni in to so brezstanovanjski reveži. Tudi kdor bi ne imel srca in sočutja do teh revežev, jim' vendar z malim darom! lahko pomaga, ako gre vživat umetniški užitek, ki ga nudi vojna muzika s sVoiim izrednim programom. Naprošajo se noše dame, da to akcijo podpirajo z nabiranjem' vstopnine. Ob 19. uri se vrši sestanek v pisarni »Mojmir« Rotovški trg 1. Pričakovati je, da se za to priliko zanimajo zlasti naši številni brezstanovauj-ci. Naj bi se jutri položil prvi temeljni ■kamen za zgradnjo »Doma ubogih«. m! Promenadni koncert v parku. V nedeljo se vrši ob lepem) vremenu-promenadni koncert vojaške godbe. Začetek ob XII. predpoldne. Spored: 1. Parma, Jadranska straža. Koračnica, 2. Thomas, Hamlet Ouvertura, 3. Berg, tfar planin. Valček, 4. Puccini, Fantazija iz opere »Manon Leseaut«. 5. Urban, Sa istoka. Slika, 6. Čajkovskij, 1812. Slavnostna ouvertura. m' Iz policijske kronike. Aretirane so bile 4 osebe in sicer nočni razgrajač, potepuh, pijanec in berač — prav čedna četvorica. Straže so vložile nastopne prijave: 1 radi tatvine, 4 prestopke avtomobilskega reda. 1 lahka telesna poškodba, 1 pijansko izzivanje z orožjem, 2 cestno policijska prestopka, 1 najdba psa, 1 prekoračenje policijske ure, 3 zgube. 1 najdba, 1 zaplemba nemoralnih razglednic, 1 prestopek zakona o pobijanju nič sumljivega. Ko je ob 3. uri šel'zopet tam1 mimo, je našel šipo razbito in sledove krvi, iz česar je sklepati, da se je . vlomilec ranil na šipi. Vlom je tembolj čuden, ker tat sploh ni prodrl v notranjost, temveč se je zadovoljil z malenkostnimi plenom, ki ga je našel v izlož- j nem oknu in sicer zapestnico ter par starih čevljev. m Tatvine koles so postale že vsakda- j nje. zato samo registriramo: Včeraj je j izginilo kolo g. Schreiberju in sicer iz veže okrajnega glavarstva. Kolo je črno pleskano in ima rdeče držaje, Vrednp je. 2000 din. m', Pobrežje. Ne pozabite na vinsko trgatev gasilnega društva v Pobrežju. Voz čaka na Glavnem trgu tiste, ki ne hodijo radi peš. Zabave bo dovolj in tudi plesalo se bo. m Prostovoljno gasilno društvo Razvanje priredi v nedeljo dne 5. oktobra V gostilni Alois in Mrrija Koh v Razvanju veselico z vinsko trgatvijo. Za dobra jedila in pristno kapljico bo izvrstno preskrbljeno. Ker je čisti dobiček namenjen za gasilske potrebščine, se prosi z8 obilen obisk. Odbor. N 18 m Restavracija Grajska klet. Vsaki dan koncert salonskega orkestra. Začetek ob 8. uri zvečer. V nedeljo v slučaji slabega vremena začetek koncerta oh 5. uri. I9f) m Večerni pouk na drž. trg. šoli t Mariboru prične za knjigovodstvo v torek ob 6.30, za srbohrvaščino v pondeljek 6.30. stenografijo v sredo 6.10, stro-jepis poljubno. Prijave se še sprejemajo. 2218 m Kavarna »Jadran«. Dnevno koncert. Solidna in točna postrežba. Cene zmerne. 2385 m Vinsko trgatev priredi T. mariborska lovska družba v nedeljo dne 5. okt. 1924. v gostilni Kramberger v Krčevini-Začetek ob 3. uri popoldan. N 1® Kutora in umetnost x K preniijeri Cankarjevega »PobuJ* šania«. Če listamo po Cankai-jevih stvar1 reh, naletimo pravzaprav na troje raž- j ličnih Cankarjev: na Cankarja — reali" sta, na Cankarja — mistika in na CaJ" I krja — satirika. Vsekakor pa se je Caifl" ! kar — satirik kasneje razvil. K temu s* mnogo pripomogle razmere v naši movini. Cankarjevo .prvo knjigo je da* ljubljanski škof zaradi njene pohujšTjte vostl zažgati. Ob vseh naslednjih Cam j karjevih knjigah si ©ul stalen' refreni kritikov, da so njegove stvari pohujšlji-ve, da presaja pisatelj k nam francosko dekadentsko literaturo, To so kriliti tolikokrat ponavljali, da so začeli ljudje naskrivaj brati Cankarja iz same želje Po pohujšanju. To je Cankarja tako žgalo, da je prijel za bič in je začel udri* hati po teh hinavskih ljudeh. Tako jf nastalo »Pohujšanje v dolini Žcntflor janski«. — Umetnik, ki tu nastopa, jf Cankar sam, njegova lepa Jacinta j* njegova muza, je njegova umetnost, ki mu samo zaradi svoje pohujšljivoiti pri | pomore do blagostanja. Da je stvar boli , zanimivo, je dal Cankar temu jedru sle' dečo vsebino: Dolina Šentflorjanska, tj slovenska domovina, že znana daleč n*' okoli po svojih čednostih. V resnici pS so Šentflorjaučani najmanj talki grešniki kot vsi drugi. Pred 25 leti so našli ob potoku nezakonsko dete in tedaj j« bilo veliko zgražanja in povpraševanja, kdo sta ta dva grešnika v tej čednostnl dolini. V resnici je bila županja mati, a oče, kdo bi vedel! Ali štacunar ali dacal/ ali župan ali notar ali cerkovnik! Vsi ti in še drugi so 'bili grešniki in vsak ja natihoma mislil, da je pravi oče on sami To je izrabil umetnik Peter, ki je prišel \ s svojo lepo Jacinto im z zlodejem' v dolino Šentlorjamsko im’ se je izdajal z8 onega nezakonskega otroka. Stopil je pred župana, razodel mu je, da je njegov nezakonski zatajeni sin in je zahteval od njega podpore z grožnjo, da drugače raznese to sramoto. Stopil je k županji, nazval jo je mater in je zahtevali naj ga denarno podpira. In talko je zagrabil vse: dacarja, notarja, cerkovniki in vso dolgo procesijo čednostnih rodoljubov. Vse je izsesaval, živel je razko-j šno na njih rnčum, dobil je grad, dobil! •je vsega, česar si je poželel. In ko jepro-varil celo hudiča samega, je nenadomi -zginil s svojo lepo sopotnico v noč. Dejanje v tej farsi je živahno in polnd komičnih prizorov, satira je kot bič, tih* mojstrsko izklesani! _ Šport. : Prvenstvena tekma SK Ilirija. L-J?‘ bljana : ISSK Maribor se vrši v nedelj due 5. oktobra tl. popoldne ob 3. uri o igrišču SSK Maribor v ljudskem vf U Nepotrebno nam je še posebej jati tehnične in taktične vrline, nosti in uspeko SjK Ilirije, ker so spi kozi padli«,, da bodo tudi Oni in gasil-i društvo nekaj imeli' od tombole, m Kazni radi lapalij. Prejeli smo iz govskih krogov: Glasom Uradnega li-| i št. 91 so bile kaznovane branjevke na i kajenjem Glavitfpl^.jtaspu Magdalena draginje. m Vlom v zastavljalnico. Nocoj med 1. in 3, uro ponoči je nekdo vlomil v zastavljalnico v Gosposki ulici. Vlomilec je prelepil šipo s papirjem in se na ta način skril pred ulico. Oh 1 uri je stražnik pogledal v izložno okno in ni opazil V MarTOont, 'drle 5. oktobra 1924 »x a K O U*i srrMl *• » ggj,J.wuxii) --------- — „___________________— ..........—— ----------- Prevzemanje popravil pisalnih strojev IVAN LEGAT, Maribor, telefon 434. ------------------------------------------------------------- — Louis Conperus: Zalintsileraf osel. Roman. no znani. V svojih jesenskih prvenstvenih tekmah je ta premagal tukajšnji SV Rapid s 10:0, Jadran s 2:0, Celje s 3:2. ISSK Maribor, kateri je, kakor poToea-jo vsi ljubljanski listi, v zadnjem času precej napredoval, bo za »Ilirijo« vsekakor resen; in vpoštevanja vreden nasprotnik. — Tekma bo tedaj nad vse zanimiva in napeta, na kar se še posebej opozarja cenjeno občinstvo. Nik d o naj tedaj ne zamudi prilike, si to tekmo ogle dati. Sodil bo g. Planinšek. Ob 1 uri pop. se vrše igre reserv SV Rapid: SSK. Maribor. Dopisi. Ruše. Tukaj so po zaslugi voditeljev socijalistiene stranke zagospodarili »črni petelini«. Naši socijalisti so Po večini pametni in razsodni možje, a njihovi voditelji so — kozli za vrtnarje. Prava otročja jeza jih je popadla, ker so dobili naprednjaki pri občinskih volitvah največ glasov; šli so v farovško klet, pili celo noč in se bratili ter končno sklenili, nu g. Ravnjaku, ki pa še ni jugoslovan-postaviti za župana »pinterja« v penzjo-ski državljan, na kar opozarjamo naše Politične oblasti. Ravnjak se je namree sam1 nekoč izrazil, da ima vsak čas pro sto pot »preko luže«, ker je ameriški državljan. Sicer je pa nam vseeno, ali 3® Župan g. Ravnjiaik ali pa fabriški »po-8tenjakovič« Jug. Zanimivo je, da sta se združila gg. Janko in Cerk z Jug-kaplan-ZidariČevo stranko. G. Janko je bil pri prvih občinskih volitvah izvoljen kot komunist, pa ga vlada ni potrdila. Zdaj je na čelu socijalistov in sklepa kompromise s klerikalci kar na svojo pest, ne da bi prej vprašal svoje ljudi. Za g. Cerka nam pa je žal, da se je tako prenaglil. On je pošten mož, posestnik v Rušah, dober narodnjak in je bil kot tak dvakrat 1. 1914. zaprt. Danes je slučajno 10 let, ko so se vrnili tisti Rušani iz graških ječ, katere so tja spravili razni nemeurski orožniki (eden teh je bele danes trgovec v Rušah!) in domači izdajalci. In glejte! Kako se časi spreminjajo! Danes gospodari v Rušah stranka, ki je vzela v svoje okrilje ruške izdajalce in krivoprisežmike. Naš župnik je bil 1. 1914. tudi med.ruškimi žrtvami, pri zadnjih občinskih volitvah pa je vrgel k rogi ji c o za krivoprisežnika in izdajalca. Živela morala katoliškega, duhovnika! Ne mislite pa kompanjoni: Janko, Cerk, župnik, kaplan, Jug itd., da pretakamo mi naprednjaki bridke solze Po županskem stolcu. Rudeče-čma drevesa tudi ne bodo do nebC3 zrast la. Klerikalno časopisje ima zdaj vedno kaj pisati čez ruške rodoljube. Naši črni prijatelji pljuvajo in’ zlivajo gnojnico na nas, ki smo osiveli v težki borbi za narodne Ruše. Pa ti pljunci odletava,jo nazaj na vaša nepoštena prša. Javnost ho vas vedela prav obsoditi, ko je oi _ članek, da je »Mali Beograd« padel. Na vaše ostudne članke ne bomo odgovarjali, če tudi že pravite, da so-med našimi pristaši tatovi (učitelja Stani m Lesjak sta baje okradla občinsko blagajno, ■pa ju Tisovec še ni aretiral!). Mi smo desetletja pošteno delali za narodno stvar in tako hočemo tudi naprej. Tudi mi bi lahko marsikaj pisali po časnikih, ne kaj lažnjivega, pač pa resnico, ki bi hudo bodla. Pa za zdaj to opustimo, ker se nam gnjusne stvari gnusijo. — N a-p r e dn j a k. Sv. Štefan pri Šmarju. Klerikalci se v svojih časopisih radi hvalijo, da so občine, v katerih so bile vložene kompromisne liste pod firmo SLS, popolnoma v klerikalnih rokah. Mi snno vedeli, da to ni resnica. Tako je tudi občina Sv. Štefan vložila samo SLS-listo. heki dobro nam znani dopisunček, ženskega spola je tudi v 30. štv. »Slov. Gosp.« poročal, da v sed a j nem obč. odboru ni nobenega naprednjaka, razen 1 samostoj-neža." Poslali smo okrožnico ž izjavo od odbornika do odbornika, da se vsak izjavi z lastnoročnim podpisom:, h kateri stranki pripada. Izjava je zelo povelju a za nas naprednjake, ker se je izjavilo 7 za. JDS, 1 za SKS in 2 za naprednjaka izven stranke. Toraj cd 17 odbornikov 10 naprednjakov. Pod delavnimi, treznkni in’ varčnimi naprednimi odborniki se bo dalo doseči marsikaj, za zboljšanje glavnih občinskih cest, kar je bilo že skrajno-potrebno, in za zboljšanje obč. gospodarstva sploh. Narodno gledališča. REPERTOAR. Sobota, 4. okt. »Nikola Šubic Zrinskij«. ab. A. Nedelja, 5. oktobra, »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Ab. B. (Otvoritvena predstava v drami). Pondeljek, 6. okt. Zaprto. Torek, 7. okt. »Marni zelle Nifeuche«. D. Otvoritvena predstava v drami se vrši v nedeljo, dne 5. okt. ob 20. uri VprizorL se znamenita Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v režiji g. V. Brtina. Ceneno češko piljef En kilogram sivega opuljenega perja 70 Din., na pol belo 90 Din., belo 100 Din., boljše 120 in 150 Din., mehko jak puh 200 in 225 Dinarjev boljša vrsta 275 D. Pošiljatve carine proste, proti povzetju, od 300 Din. naprej poštnine prosto, Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila somo na benedlkt Sachsel, Lobez št. 38 kod Pitana, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. 1893 iSBBsraiaeaBiaESEaiBiairasjatn Pristopajte k Jugoslovenski Matici, Gospodarstvo, g Mariborski trg je bil dne 4. trn. zelo mnogoštevilno obiskan, zlasti od kmečkih prodajalcev, ki so napolnili celo Vodnikov trg in Strossmayen.jev drevo, red do Orožnove ulice. Največ so prodajali krompir, zelje in čebulo. Tudi Špeharjev je bilo danes že več ko običajno. Na trgu se pričenja čutiti pomanjkanje zelenjave. Perutnine je bilo veliko in se je hitro prodala. Cene so stabilne, v nekaterih predlmetih rastejo. g Mariborski živinski sejem dne 3. trn. Pogon 603 svinje in 2 kozi. Cene: prašički 5 do 6 tednov stari, za ‘komad 87 D do 200 D, 7 do 9 tednov 225 do 300, 3 do 4 mesece 32-5 do 500; svinje 5 do 7 mesecev 700 do 750, 8 do 10 mesecev 825 do 950, eno leto stare 1250 do 1G25: živa teža za kg 16.25 do 1875, mrt.va teža 23.75—27.50. Koze 125 do 200. Prodanih je bilo 143 svinj. Kupčija je bila slaba. g Prodaja jelševine. Pri upravi smodnišnice v Kamniku se vrši na dan 18. oktobra tl. ob 11. uri dopoldne druga javna ustmena licitacija za prodajo 210 ms jelševine, katera se nahaja na hribu »Ravne« v Tuhinju pri Kamniku. g Celjski trg 1. oktobra 1924: Govedina: 24—25, na trgu 23—25. Teletina: 1.25— 30, II. 25. Svinjina: prašičje meso: 33—35, slanina I. 35—38, II. 34, mast domača 41, amerikanska 34, prekajeno meso 40—15. Mleko: 3.50—4. Maslo surovo 56, čajno 72—88. Jajce: 2 Jabolka: 406, hruške 5-8, kostanj 1 1 3—4, orehi 10, Žito: pšenica 350—390, rž 325—350, ječmen 300—400, o-ves 300—340, fižol 500—700. Ko sem se pogumno spustil tja doli, sem se posumi še malo dalje po ravnemi in tedaj mi je udarila v oči svetloba. — Opazil sem nebo. Bilo je visoko, zelo visoko. Nahajal sem se na dnu vulkanskega žrela. Odtod so vodile dobro vsekan* skale. V želji, da za vsako ceno rešim Cha-ris in sebe, setu še povspel tudi na te o-pasne skale in sem jel plezati kvišku. Charis mi je še tesneje ovila rok© okoli vratu. Kako dolgo je trajalo- plezanje! Zdelo se mi’je, da sem se vzpenjal iz najgloblje zemeljske votline v največje višave. Nič se nisem bal; pogumno in z izredno spretnostjo sem brcal kvišku. Še malo, še malo, pa se bom lahko oprijel vrha. Že so mi nozdrvi vdihavale sveži vzduh. In nekaj korakov, pa sem bil srečno na robu kraierskega žrela. Ves svet je izglodal drugače. V dolinah se je parila megla, od zgoraj je pokukava!" mlado solnce. Brž sem se ozrl okoli po skalovju, ker me je navdajala skrb, da bodo razbojniki le prehitro opazili .najin beg in naju zasledili. Krnu sedaj! Po kateri stezi in v katero smer! Nisem poznal ne poti ne smeri. A vsak trenutek je bil usoden ir ni bilo časa za razmišljanje. Tam kjer je bil gorski greben najbolj zložen, sem poskusil srečo s potjo v dolino. Še samemu se mi je videlo čudno, odkod sem imel toliko Spretnosti in poguma. A poti še vsevdilj nisem zaslediL Skakljal sem od skale do. skale, ki so se belile v solnčni luči in nosil na hrbtu, začarano devojko, oblečeno v prozoren! plašč z dragocenimi obeski. Nad nama so krožili orli. Vse se je videlo tako prijazno in mikavno, da sem drvel čez najL večje nevarnosti in! se nisem zmenil niti za rano, ki so mi jo zadali pred ubegoml Spuščal seru se — tako se mi je zdelo — na drugo stran gore. Spodaj eo so vrstili sadonosniki; tu sva lahko odpočila, se najedla jabolk in napila potočne vode. Na vsej poti ni 'bilo videti ne ena-ga človeškega bitja. Bilo je. že poldan, ko sem dirjal pd senčnem gozdu, kjer so kostanji razpletali košate veje. Nato so sledili travniki z njivami. Videl sem1 klasje na polju in črede na paši. Tam.' zadaj sem razbral kmečke hiše. Tultntam, je delal kak kmet s sužnji. Včasih je zadonela žetvena pesem-. Bal sem se priti blizu k ljudem), ker sva bila oba začarana- Vzlie temu pa sem jih začel srečavati. Začudeno so se ozirali za lopim oslom, ..ki je nosil slovesno oblečeno devojko. Tedaj je stopil neki moški prav blizu. Ko sem1 ga videl natančneje, sem prepoznal v r-jem Da-vusa, ki ga nisem videl že dolge mesečo. Od veselja in presenečenja sem glasno zarigal in napisal s kopitom' v prahi »Jaz sem Charmides. Davus, tvoj gospodar, ta-le devica je Charis, Medemu-sova hči iz Hypate, ki smo jo bili srečali pred mestnimi vrati in čije ljubezen me je začarala.« (Dalje prih.) Svojo bogato zalogo novodošlegasuk-na za dame in gospode priporoča tvrdka MUSTEK 8 KHRiEiK Glavni trg. Pristopajte CMDi PERHAVEC & VAUAK tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov v Mariboru, Meljska cesta št. 3 Priporoča za nastopajočo jesensko dobo zlasti svojo veliko zalogo izbornega vermuta, ki je priporočljiv zlasti rekonvalescentom in je splošno davno znano krepil«0 tudi zdravilno sredstvo proti različnim notranjim boleznim. z gostilniško koncesijo u-godno na prodaj, event. tudi pod ugodnimi pogoji v zakup. Ponudbe pod .Radi selitve* na upravo lista. 2240 Elehtrlsa p<*ljs z vsemi koncesijami pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. Ponudbe pod „rentabe!“ na upravo lista. 2241 FRANC SWATY IBM Bill 1U1HH !H OSTU B MARIBOR, MAISTROVA UL. 5 (RESTAVRACIJA KOSOVO koncert Svlra selo priljubljena sodba. Pristni Sumadlnjskl teran po Din 10.— ter pojedine čevapčičev in ražnjičev. Podaljšana pollic. ura. 2242 Napolitanke Adria narezki Keksi Bonboni Čokolada Malinovec vsaka množina najceneje v glavni zalogi tovarna MU Maribor, Stolna ul. 4. se priporoča za dobavo vseh.vrst pnovisinih umetnih in naravnih brusilnih kamenov za vse potrebščine obrtnih in industrijskih panog. Posebno pa opozarjamo na izbiro brusilnih plošč za delavnice in žage kakor tudi navadne rogaške brusilne kamene ter na vse brusilne potrebščine za kamnoseško industrijo. Caite^^ JCfHRM ^SvfiRlDUPllJUHI MK* tKSTI^KT Uepenku Telefon br. 518. Kancelarila Slovenska ulica štev. 1 Naša ljubljena, skibna mama, oziroma tašča, stara mama in teta, gospa roj. P^sar©!^? je danes v 74. letu, previdena s tolažili sv. vere, po kratki bolezni preminula. Pogreb nepozabne se vrši dne 5. oktobra ob 9. dopoldne. Sv. maše sc bodo brale v farni cerkvi sv, Mihaela v Mengcšu. Mengeš, Maribor, Brezno, dne 3. oktobra 1924. Marija Marcel, Milan, Franc, Anton, hči in sinovi z rodbinami. Brez posebnega obvestila. Dekle, ki zna kuhati in ima lju bežen do otroka se sprejme proti dobri plači. Naslov pove upravnistvo. 2207 2—2 Kuharico, z večietnimi spriče vali, ki opravlja tudi druga hišna opravila, iščem s 15 oktobrom. Naslov v upravi. 2219 Sprejmem takoj korespondnn- tinjo perfektno v slovenščini nemščini in strojepisju. Vprašali za naslov v upravi »Tabora". 2217 Plačilna natakarica prvovrst na moč išče mesta kot taka ▼ restavraciji ali boljši gostilni. Cenjena ponudbe prosim na upravo pod »Plačilna natakarica*. 2214 Gospodična ali dijakinja se sprejme na dobro hrano in stanovanje, eventuolno tudi klavir na razpolagn Naslov iz prijaznosti v unravništvu lista. 2239 Absolvlran tehnik (arhitekt) z večletno prakso, trgovsko nao braien, zmoten kmigovodvstva. nemške stenografije, strojepisja ter vseh pisarniških poslov, slovenskega, nemškega in poljskega jezika, deloma srhohrvš-čine, išče primerno službo v kakem podjetja rli kaki trgovski pisarni. Ponudbe se prost pod »Zanesljivo" na upravo lista. 2230 Kot družabnik bi vstopil 50 luten gospod, trgovsko nao-bražen, ampak le v zdravo in dobro trgovsko podjetje v Mariboru z 100 do 150.000 Din. s sodelovanjem. Dopisi pod »Družabnik I. H.“ na upravo lista. 2215 Prsktikant-absolvent obrtne šole ali mladenič z elementarnim elektrotehničnim znanjem se spre me v podjetju j,Vatsa-akumulator",Strossma-jerjeva ulica 3. 2234 Na prodaj: rjuhe prevleke za pernice in drugo perilo namizni prti, pernice, otomana, spalni divan, omare posteije, omarice za knjige in drugo : Vpraša se: Rotovški tr Na prodaj krava s teletom vozna. Naslov v upravi, 2208 Trgovska hiša v Mariboru na zelo ugodnem prostoru na pro daj. Pojasnila pri upraviteju A. Skasa, Maribor, Krekova ulica 16 in pri lastniku Robert Stohr. St. Pblten, Schitfi-stattpramenade 3 O.sterreich 1908 4—3 Jabolka so poceni na prodaj v Prešernovi ulici 27, pritličje. 2213 3—2 Sodi 80 do 120 1, 280 do 640 1 na prodaj Maribor, Stritarjeva ulica 5. 2216 Trgovska hiša v me-lu se radi družinskih razmpr takoj pro da. Ponudbe: Maribor Mlinska ulica 44. 2226 2—1 Elegantni pianino po ceni na prodaj, Židovska ulica 1. 2193 Pozor ! Prodaja obuvala (ročno delo). Naročila po meri iz najboljšega materiala po najnižjih cenah v treh dneh. Fr. Neubauer, čeljar v gornji Go-spo-ki ulici 33, Maribor. 2233 Lspa miza iz trdega lesa po ceni na prodaj. Naslov v uprav-nistvu. 3—1 Na prodai dobro ohranjen otročji voziček za ležat in sebe pri naredniku Hrovat, Stritar jeva ul. 30, vrata 23. 2231 Singer šivalni stroj dobro o hranjen je po ceni na prodaj. O ded od 10. ure naprej. Naslov pove uprava »Tabora*. 2256 Moderno in čisto slikanje sob, napisov na zid, les in steklo od navadnih do najfinej-ših del Pleskanje pohištva in slavb, podov ild. Za vsa dela jamčimo. Mnogo priznanj za velika dela. Fanc Ambrožič Maribor, Grajska ulica 2. 2136 Usnjarnica s posestvom, sado-nosr.ik, vinograd v bližini Mariboru na piodaj. Plača se lako pol kupnine pri pogodbi, druga polovica lahko obleži. Ponudbe: Maribor Mlinska u-iica 44. 2225 je zopet Tsak dan prijeten KONCERT na gjlaso-vlrjn. Kakor znano, so cenjenemu občinstvu na razpolago lepo opreml jeni lokali s krasno klubsko sobo in je kavarna najugodnejši prostor za rendez-vous-e. Najboljše vino v steklenicah po 15, 20 in 30 din. Solidna postrežba. Številnega obiska prosi — IVAM KOKOL. 1707 Čevljarska delavnica H. tfenfas. Maribor Jurčičeva ulica 9 sprejme brez izjeme vse vrste popravil. Izdeluje in ima v zalogi luksuzne, strapacne, planinske športne in otroške čevlje. Postrežba točna. Cene solidne Velika izbira I Solidne cene/ Glace, triko in pletene rokavice In nogavice za jesen in zimo kupite najcenejše v špecijalni zalogi rokavic in nogavic 191* P©dg©s"Se&, 7. Naznanilo. Cenjenim odjemalcem in spoštovanemu občinstvu naznanjam, da sem se iz KoiroSke cesto 41 preselila v Gosposko ulico 37, kjer bodem s 4. dnem t. m. otvorila delavnico za izdelavo vsakovrstnega moškega in ženskega perila v najboljše zadovoljstvo vsakega odjemalca. FRANJA MAG ER L izdeSovaifta peraSa Gosposka ul. 3? Soba se odda gospod čni. Ale. ] ksandrova cvstn 29/I., desno-2204 2-1 1 Jrška. aT že ves da je dobil A. VICEL, MARIBOR Glavni trg št 5 emailirnno težko posodo znamke ,Go!iftth“ in lažje vrste, češkoslovaškega proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stokleuo robo najboljše vrste. Tse kupuje pri njomi zato hiti, da no za-S14 mudiš. 40—4 «i ■■■■r~ | Trgovina žita, brašna, zemeljskih proizvoda i sirovih koža, Sladkogorska Sovama paplra i proIzvacUa vrsti ©motnog paplra i Usta nabiti Zstas PS&BIV1 Tapln. po&Biva Pisarn. poMStvi Psstelfna igran Prepira® Zmse ■ ““ BMp n pfiStro Pssfsilio perle p« irranreflno nlskih e*-a ah t saiegl pohištva KarolPreis Maribor Gosposka tillea 9t- 30 j (Ptohanov* bile) | Svoboden ogled Ceniki bre*plačno I PohiStvo lastnih izdelkov za spalne in je •ilue sobe najceneje v zalogi Šercer in drug, Maribor, Vetrinjska ulica štev. 2. 106 Mehanik Ivan Legat Maribor, Vetrinjska cesta št. 30 j tel. Int. 434 j priporoča svojo specijalno de-lavniea za pisalne, računske, kopirne stroje itd, kot edini ter najsposobnejši zavod. Zaloga no vih ter rabljenih pisarniških strojev. Samoprodaja najboljšega razmnoževalnega aparata Opalo-graph ter njegovih originalnih potrebščin. Ustanovljeno 1919. 2238 Higijenična brivnica, Vjcko slav Gjurin, Jurčičeva ulica 9, se radi prvovistne postrežbe vsem priporoča. Dijaki pri striženju imajo znatni popust. 1911 18—10 Kdor mi isledi pred kratkim ukradeno moško kolo, znamke »Grazer Wanderer* št 88382 dobi Din 200.— nagrada. Vicel, Maribor, Glavni trg 5. 2203 2-2 MajvaSje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „ V R T Džamon ja in drugovi, družba z o. z., Maribor.- Na,več]i izbor plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vs-h o blikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imamo celo leto ! Zahtevajte cenike! 2185 10-2 Stanovanja 3 sobe, 1 sobica, jedilna shramba, kuhinja z pritiklinami v sredini mesta se zamenja z drugim v bližini gl. kolodvora. Ponudbe pod ,.U-godnosl" na upravo. 2235 ................ *.....rfMr-——.............- - min ozimni. *T TITU H«; V JJaMSoTii, tyOLTJI“d. d. osnovana zgolj z domačim kapitalom in obratu je zdomačšmi delavci. Samo po sebi se razume, da zahteva industrija ravno v stroki električnih žarnic brezhibno izurjenih in na natančno delo navajenih delovnih moči, ker ie konkurenca inozemskih velikih tovarn zelo velika. Kljub temu se je posrečilo, vodstvu in delavstvu proizvesti žarnico, katera je zmožna stopiti z uspehom v konkurenco s svetovnimi proizvodi te stro e. Seveda je tudi ..VOLTA" žarnica pretrpela svoie ..otročje bolezni" zato ©a je sedaj tudi zdravejša. ne samo kvalitativno se je ta žarnica dvignila na višino drugih, tovarna je s spretno organizacijo povečala tudi proizvodno možnost na 10kratno število dnevno izdelanih žarnic v teku enega leta. Zato kupujte samo najnov. „V©LTA“ žarnico. in Mnfetafife ** QAaymi In cuteojopnl orednkk/ Vekodav SnittdUr. — Vlak*: 81»r4Waka d. t