Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deliska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Teleloni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 24%. 2994 in 2050 COVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.544 za inserate; Sara ievo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjuiraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Pismo iz Pariza Prizadevanje katolikov za spravo med Francozi in Nemci Pariz, 10. marca. Na Vaše vprašanje, koliko je resnice na krat-kobesednih poročilih mednarodnega časopisja o nekih sestankih, ki da se vršijo med francoskimi in nemškimi katoliki in ki naj bi imeli namen ustvariti moralne predpogoje za končno spravo med obema narodoma, Vam ne morem odgovoriti drugače, kakor to, da se pogovori res vršijo, toda ne šele zadnje čase, ampak, da so se katoliki na obeh straneh Rena že zdavnaj zavedali, da jim pripada naloga in težka odgovornost, da iniciativno posežejo v ureditev francoeko-nemšldh odnosov. Opozoriti Vas pa moram na to, da izraz francoski katoliki in nemški katoliki vsebinsko ne pomeni isto. Ako namreč govorimo o nemških katolikih, potem vedno mislimo na velike, močno organizirane nepolitične ali politične organizacije z natančno določenim programom in s strogo definiranimi smernicami. Posamezniki, ki govorijo v imenu nemških katolikov, se ne predstavljajo kot kakšne izrazite osebnosti, ampak samo kot predstavniki ideje, katero organizacija izvaja in katero oni samo zveslo tolmačijo. Nasprotno je pri francoskih katolikih. Velikih organizacij, ki bi vršile neke vrste idejni deepotizem nad svojimi pripadniki, Francozi nimajo in bi jih tudi ne sprejeli. V kolikor pa obstojajo organizirani politični pokroti, so ti le več ali manj izražen odsev, ožja ali širša vibracija izvanrednih katoliških individualnosti, neke vrste šole, ki živijo od duševne rodovitnosti svojega ideologa. Da pTeidem zopet na Vaše vprašanje, namreč na stike med francoskimi in nemškimi katoliki, je potrebno, da se takoj spočetka zavedamo, da govorijo v imenu nemškega katolicizma predstavniki, ki čutijo za seboj strnjeno vrsto discipliniranih pristašev, med tem ko vsak Francoz govori prav za prav le v svojem imenu, v imenu ideje, za katero bo šele šel iskat pristašev. Ideja, da bi se v prvi vrsti verni katoliki, bratje po krstu in po veri, nositelji istih krščanskih dolžnosti vere, upanja in ljubezni, potrudili, da se oba naroda konènoveljavno spravita, je izšla od francoske strani. Že leta 1020 je stari lev krščan-eko-demokratičnega pokreta Marc Sagnier — ki je po nesreči v svoji prošlosli zlezel na modernistična tla, a se skesano vrnil — zbiral v osrčju Pariza Nemce in Francoze in s parlamentarne tribune v imenu katolicizma zahteval sporazum med obema narodoma. Njegov pokret se je sicer nadaljeval v letnih kongresih v Freiburgu, na Dunaju, v Berlinu in v Parizu, toda že imenovani modernistični pečat na spominih Marc Sagnierja je gibanju odmeril zelo ozke kroge. Mnogo močnejši je bil pokret, ki je izšel iz vrst Katoliške unije za študij mednarodnih vprašanj, toda dejsilvo, da si je ta unija prepovedala obravnavati vprašanja, ki ne spadajo direktno v območje Društva narodov, je razmah gibanja v širino skoroda onemogočil. Koncem 1930 šele so se začeli v Berlinu na iniciativo francoskih katolikov razgovori na širši podlagi, ko je Nemce že zastopal katoliški centrum, Francoze pa večkratni minister François-Marsal in ko sla se posvetovanj udeležila že »Volks-Verein«: in ^Action Populaire« v imenu obojestranskih socialno-kulturnih organizacij. Meseca februarja so nemški katoliki vrnili obisk v Parizu in ob tej priliki so se res vršili dalekosežni razgovori. Menda je sploh prvič v razdobju od 1870 do danes, da sta se skupnega sestanka udeležila oficielno predstavnik centruma in zastopnik francoskih krščanskih demokratov, ki so prva politična formacija francoskih katolikov na parlamentarnih tleh. V javnost od sestankov ni prišlo mnogo, ker katoliki ne vidijo nikake potrebe, da bi delali reklamo za nekaj, kar je samoobsebi razumljivo, svobodomiselno časopisje pa bi najraje zamolčalo vse o prizadevanjih katoličanov zn upo-etavitev zdravih razmer v Evropi, naloga, katero hoče framaeonstvo zaenkrat mofiopolizirati. Prvi zunanji uspeh februarskih sestankov je eerija javnih predavanj, ki se je začela ravno nocoj ln katera organizira francoski narodni študijski odbor. Namen teh predavanj je, poklicati avtorizirane tolmače nemških katolikov, da pred francoskim publikom javno in brez prikrivanja obrazlože 1'ran-ccsko-nemški problem iz izključno verskega stališča. Tako sta na sinočnjem predavanju nastopila kar dva poslanca nemškega centruma, Joos in gdčna Helena Weber, ki sta s priznanjavredno odkritosrčnostjo potegnila meje nacionalizmu, kjerkoli je v nasprotju z večnimi moralnimi načeli ljubezni in pravice. Od francoske strani je govoril ravnatelj »Action Populaire«:, R. P. Desbuquois, eden med najbolj agilnimi francoskimi katoliki (Desbuquois je duhovnik Jezusove družbe), ki je z neizprosno ostrostjo in strogostjo kritiziral dosedanjo čisto polili.' no-nacionnl.no razumevanje nemško-francoskega vprašanja in zahteval, da mora katolicizem, kakor povsod drugod, tako tudi v mednarodni politiki cku-šati pobijati poganska naziranja o omnipotenei na-cije nad zahtevami božjega in naravnega prava. François-Marsal in Boissart tudi sodelujeta. Ti sestanki se mi zdijo vredni, da Vas nanje opozorim. Tu ne nastopajo več vizijonarji in preroki, tudi ne politični ali verski senlimentalisti, sedaj so prvič prišli skupaj možje, katerim je javno delovanje dalo zmiscl za realnost in čul za to, kar je mogoče brez pretiravanja in kar ni mogoče brez škode in ki imajo pred seboj cilj, katerega ne spuste izpred oči. Kakor je človeška duša po svoji naravi krščanska, lako je tudi res, da samo rešitve, ki so izrazito krščanske v svoji zamisli in v obliki, odgovarjajo V Crnomorshi sporazum Turčija in Rusija sklenili važno pomorsko pogodbo - Ali je to odgovor na sredozemski pomorski sporazum? - Vznemirjenje v Angliji in v Romuniji Istainbul, 12. marca. or. (Izv. Slov.) Iz An-gore poročajo, da sta te dni sovjetski veleposlanik Surič in turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej podpisal zelo važno pogodbo glede na bodočo moč obojih vojnih brodovij v Črnem morju. Važnost tega dogodka pade v oči, če pomislimo, du pade samo par dni za sporazumom med Francijo, Italijo in Anglijo z ozirom lin I Sredozemsko morje. Zn enkrat imamo vtis, da tukajšnji politični krogi namenoma podcenjujejo poincn črnomorskega sporazuma ter da so tudi časopisju dali tozadevna navodila. Do se-daj niti en važnejši časopis ni prinesel meri-torične ocene o novi pogodbi, ki naj bi bila, po trditvah anntolske agencije, samo neka izpopolnitev sovjetsiko-turške pogodbe iz 1. 1925 in dopolnilnega protokola od decembra 1929. Niti sovjetska niti turška v kida do sedaj še nista dali oficijelncga obvestila o vsebini noinorske po-' godbe, vendar pu je Vaš dopisnik, v stanju po-1 ročati točno in iz zanesljivega vira, da velja I ta pogodba »za vse Črno morje in za vse k nje-i mu pripadajoče vode.« Naravno vzbuja ta ne-; navadna in popolnoma nejasna stilizacija nnj-I večjo pozornost v inozemskih diplomatičnih krogih, ki so bili povečini presenečeni, ko se je objavil v časopisju goli fakt jiodpisane ceremonije. Katere so »k Črnemu morju pripadajoče vode«. Ali smemo vračunati samo Azovsko morje, ali pa bo treba nasprotno prištevati v območje Črnega morja tudi Bospor, Marmnro, Dardanele in celo Egejsko morje? Vsebinsko ima jx>godba zanimive točke. Obe državi, ki si uvodoma zatrjujeta neomali-ljivo prijateljstvo iu enakomočno voljo do miru, se zavežeta, da ne bosta niti zgradili, niti v inozemstvu kupilo nobene nove enote, ki bi dosedanjo moč njihovih brodovij v Črnem morju in v tja pripadajočih vodah pomnožile, brez pred- hodnega medsebojnega sporazuma. Vsaka sprememba moči vojnih lirodovij se mora drugi dr-žavi-podpisnici javiti 6 mesecev vnaprej. Na zunaj napravlja črno morska pogodba vtis, da je podobna grško-turškemu sporazuma, ki sta ga podpisala Ruždi bej in Venizelos 28. novemibra lanskega leta. V kakšni medsebojni zvezi sta li dve pogodbi in v kakšni zvezi sta z ureditvijo razmerja vojnih brodovij Anglije, Italije in Francije v Sredozemskem morju? V diplomatičnih krogih se odkrito namigava, da italijanski pristanek na rimski pakt v -darle ni bil popolnoma odkritosrčen in da je Italija obdržaia eno karto pod mizo. Veriga pomorskih pogodb, ki se stekajo iz Rinin v Atene, iz Aten v Angoro in od tam v črno morje, zelo glasno govori v prilog onih, ki pravijo, da si je Italija s temi pogodbami zavarovala hrbet iu si zasiguraln kontrolo nad vzhodnim delom Sredozemlja in dn bo sedaj imela proste roke izrabiti količino, na katero je v Riinu vsled angleškega pritiska pristala, izključno lc v organizaciji pomorske fronte proti Nemčiji. Nadalje je Vaš dopisnik zvedel od angleškega [xi mors k o ga atašeja v Stambulu-Angori, da si angleška admiralitetn ne more razlagati, kaj pravzaprav ta pogodba stvarno doseči hoče, ko je vendar ugotovljen da Turčija nima niti enega vojnegn pristanišča v črnem morju niti se tam nahaja kaka enota njenega vojnega bro-dovja, med tem, ko je znano, da jih iinn Rusija cclo vrsto in da razpolaga tudi z močnim bro-dovjem, med katerim se nahaja tudi drcdnnvt »Pariškaja Komuna«, prepeljan pred malo več kakor enim letom iz baltiškega zaliva. Iz privatnih virov se razširjajo vesti, da je tudi italijanski veleposlanik v Angori prisostvoval pogajanjem in da so se na njegov pritisk pospešila in da jiomcni črnomorski spora- zum nekako revanšo za koncesije, ki jih jc Italija morala dati v Sredozemskem morju. To bodo več ali manj fantazije, ki so pa odpust-f ji ve za onega, ki ve, v kakem razgretem položaju se nahaja bližnji orijent. ki se jiolitično šele organizira in orijentdru. London, 12. marca. os. Rcuter poroča iz Carigrada, da sta Turčija in Rusija [»odpisali važen protokol gloele na brodovno moč v Črnem morju. Vsebina pogodbe še ni znana. »Times« se izražajo zelo previdno o novi pogodbi, vendar se jim zdi čudno, tla se sklepa posebna pogodba »o moči brodovij v Črnem morju, kjer Turčija priznano nima niti ene ladje.« Turčija, da bo morala pazljivo zasledovati sovjeteiko pomorsko politiko. Bukarešta, 12. marca. or. V vladnih krogih je zbudila velikansko presenečenje vest o pomorskem sporazumu sklenjenem v Angori med Turčijo in Sovjeti. Os je očividno naperjena proti Romuniji, tako se glasijo komentarji, ker Rusija bo odslej neomejena vladarica na črnem morju in romunska obal je izpostavljena največji nevarnosti. Moskva, 12. marca. AA. Sovjetsko časopisje ostro komentira prisotnost angleškega admirala Ilcndersonn v Bukarešti ter pravi, da bo angleški admiral organiziral pomorsko oporišče v Konstanti. Listi omenjajo, da romunsko časopisje ne piše niti besedice o tem, ter poudarjajo miroljubnost Rusije, ki je sklenila s Turčijo pomorsko rnzorožitveno pogodbo. Atene, 12. marca. AA. Listi posvečajo svoje uvodnike pomorski pogodbi, ki je bilu sklenjena med Sovjetsko Rusijo in Turčijo. V tej zvezi predlagajo, naj bi tudi Grčija okrepila svoje stike z Rusijo, ker bi trgovske zveze med obema državama v veliki meri koristilo predvsem Grčiji. Koîomzacija slovenske Koroške Katolištvo je tudi ogroženo Dunaj, t2. marca. j>Roichs|X)st« je priobčila zanimivo pismo s Koroškega, v katerem popisuje priseljevanje nemških kolonistov v »dvojezične« (slovenske!) kraje na Koroškem. Dopisnik sicer hvali akci jo I leimatbunda, ki stremi /a tem. da se s kolonizacijo vzame Slovencem zadnji košček rodovitne zemlje, mora pn na drugi strani ugotoviti, da so Nemci i/. Rajha prinesli s seboj tudi protestants!vo, in da nekateri izmed njih prav živahno ngitira jo za Lutra tudi med katoličani. Reichspost« obžaluje, dn jc med priseljenimi Nemci prav inalo katoličanov iu poziva Hciinnthund, dn pri izberi nemških kolonistov da prednost katoličanom. List [KHidarja, tla je Heimatbund pričel s sistematičnim naseljevanjem Nemcev iz Rajha šele tedaj, ko je videl, tla je koroška zemlja ogrožena po neki tajni organizaciji, ki jo vzdržujejo baje slovenski krogi v Jugoslaviji in ki bi bila v zadnjem času pričela nakupovati |>o-sestva, ki so na prodaj (!) Doslej jc prispelo na Koroško 109 nemških družin, skupno s 300 člani. Od teh se je 55 družin naselilo v slovenskih krajih. Samo v letu 1930 so Nemci po posredovanju koroškega Heimathiinda nakupili 950 oralov zemlje. V splošnem so Nemci pokupili doslej 4811 oralov zemlje v vrednosti 4,592.000 šilingov. Priseljeni Nemci so si osnovali v Celovcu lastno organizacijo, ki jc nedavno imela letni občili zbor. Poročevalec je ugotovil, tla je bilo preteklo leto kljub krizi zelo ugodno /a koloniste. Nemški kolonisti ostanejo najraje v dolini in iščejo rodovitna polja okoli Celovca in Velikovcn. Zadruga - vir ljubezni Nastopno predavanje dr. Korošca Belgrad, 12. marca. 1. Danes dopoldne je imel novoimetiovani honorarni profesor za zadružništvo na kmetijski lakulteti belgrajskega vseučilišča dr. Anton Korošec, bivši ministrski predsednik in dolgoletni predsednik Glavne Zadružne zveze nastopno predavanje. Kljub temu, da je bilo predavanje najmanj reklamirano, se je zbralo k preda-; vanju toliko poslušalcev, da so napolnili celo dvorano. Mnogo jih je celo moralo oditi radi pomanj-' kanja prostora. Kmalu po 8 zjutraj je prišel dr. Korošec. Fakulteta se nahaja nasproti poslopja tehniške fakultete. Brez vsakršnih akademskih ceremonij je pričel s svojim nastopnim predavanjem, burno pozdravljen od poslušalcev. V kratkih besedah je orisal celotno zgodovino našega zadružništva med Slovenci, Hrvati in Srbi. Ob koncu pa je izrekel te-le jedrnate besede in misli: »Po vojni je zadruži ištvo zelo mnogo' trpelo radi oscilacije valute, radi osiromašenja ljudstva ter nastalih gospodarskih razmer in radi pojavov, ki so se pojavili med zadružniki samimi. Ni bilo več discipline, ali pa se je ta zelo poslabšala. Egoizem je bil silnejši od altruizma. Poštenje je postalo redkejše in redkejše med zadružniki. Kljub temu pa je zadružništvo preživelo to krizo in dobilo novega razmaha in novega povzdiga. V Jugoslaviji so se pokazale tudi težave, ki so izvirale iz sestava države same. Heterogenost v gospodarskih, socialnih in kulturnih prilikah, so skozi stoletja odtujevale posamezne dele naše države v zasebno političnem in upravno pravnem okviru. Vse to je dalo povoda, tla se je jugoslovansko zadružništvo razvijalo bolj heterogeno kot pa enotno. Zadružna misel je ostala čista, jasna in nekompro-mitirana. Najboljši zdravnik za tako heterogenost in razdvojenost so čas, svoboda in dobra volja za pravilno grupacijo in najboljše funkcioniranje zadružništva. Lahko se reče, da so se tendence v tem smislu vedno bolj jačale. nujnostim, kalere ustvarja sožitje narodov drug poleg drugega. Slednjič bo le krščanstvo, izraž-ao brezkompromisno, ustvarilo v Evropi predpogoje za konstruktivno dobrohotno sodelovanje narodov tudi na političnem polju. Samo žal, da to spoznanje tako počasi prodira. Čeprav je zadruga gospodarska organizacija, da zadovolji realne zahteve, vendar zahteva mnogo žrtev in mnogo idealizma. Zadrugo je povsod rodila ljubezen do naroda pa tudi do vseh ljudskih slojev. Povsod so zadruge ustanavljali najidc-alnejši ljudje. Idealisti, oziroma nosilci zadružne misli so bili ljudje utopističnih idealov, velikih idealov. Brez žrtev, brez ljubezni do drugih se ni rodilo nič velikega na svetu. Če pa se je rodilo, je hitro minulo in izginilo. Zadružna misel je stara polnih sto let. Korak za korakom si je osvajala narode po celem svetu. Gotovo je, da bo imela končno popoln uspeh pri novi ureditvi socialnega in gospodarskega stanja na svetu. Po vojni so vsi socialni problemi postali nesigurni in nejasni. Le zadružna misel je edina ostala čista in nekompro-mitirana Dr. Korošec bo odslej imel svoja predavanja vsak četrtek. Za svoje slušatelje bo priredil skripta. O Panevropi London, 12. marca. kk. Glavni tajnik Društva narodov sir Fric Drumond je dospel danes v London nn razgovore o bodoči rnzoiožitvcni konferenci. Smatra se, da se bo prihodnji leden z. zunanjim ministrom Hendersonom peljal v Pariz, kjer se bo Henderson udeležil posvetovanj o evropski uniji. London, 12. marca. AA. Zunanji minister Henderson bo odpotoval v Pariz 24. marca, da prisostvuje sestanku organizatoričnega odlbora anketne komisije za evropsko zvezo. To jc preliminarni sestanek o Briontlovem načrtu gietle zveze evropskih držav. Berlin, 12. marca. ž. V uradnih krogih se de-mantira vest, da bo Curtius prišel na konferenco komisije za proučevanje evropskih vprašanj v Pariz. Javlja se, da bo na to konferenco prišel državni tajnik Simson. Da Curtius ne gre v Pariz, se razlaga tako, da je položaj tako napet, da ne more zapustiti države. Dunajska vremenska napoved. Menjaje oblačno .Ponekod zjutraj velik mraz. Fapežeta velikonočna poslanica po radiju Itini, 12. marca. a. — Iz dobro informiranega vira zvemo, da bo papei Pij XI. naslovil velikonočno poslanico na ves svet potom vatikanske radio-postaje in sicer na veliko soboto v trenutku, ka pri gloriji zopet zapojo zvonovi. Osebne vesti Vatikansko mesto. 12. marca. ž. Opolnomočeni minister Jevrem Simič jc bil v nedeljo sprejet od sv. očeta. K zahodu o zdravnikih Belgrad, 12. marca. AA. Na osnovi § 26, zakona o zdravnikih specialistih za ustne in zobne bolezni in zobotehnikih je podpisal minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrom za notranje zadeve in ministrom za trgovino in industrijo pravilnik za uporabo §§ 10., 17., 18. in 19. zakona o zdravnikih specialistih za ustne in zobne bolezni in zobnih tehnikih z dne 18. novembra 1930. Akmi d Zogu I. na varnem Milan, 12. marca. kk. Kralj Zogu bo ostal dva dni v Benetkah, kjer so bile odrejene obsežne varnostne odredbe. Na kolodvoru ga jc sprejel poveljnik brodovja, admiral Fiorese. Kralj bo nadaljeval potovanje v Drač na italijanski vojni ladji »Quarto«. Dunaj, 12. inarca. kk. Dasi je kralj Zogu žo odpotoval / Dunaja, sc bodo albanski emigranti vendarle izgnali z Dunaja, med njimi baje tudi bivši albanski ministrski prcdseclniik Priština boj. 30 'nžen. mest razpisanih Belgrad, 12. marca. AA. Ministrstvo za gradnje potrebuje 20 do 30 inženjerjev in arhitektov. Prošnje z vsemi prilogami in listinami po čl. 12. zakona o uradnikih in ostalih nameščencih civilnega reda je treba predložiti personalnemu odseku do 25, marca t. 1. Jugo slov. zdravniki na Poljskem Varšava, 12. marca. AA. Jugoslovanski poslanik Branko Lazarevič je včeraj popoldne svečano sprejel jugoslovanske zdravnike, ki so na po-setu na Poljskem. Obenem z njimi je sprejel tudi več zastopnikov poljskih zdravniških krogov. Tržačani rope» ponižani Trst, 12. marca. Veliko pozornost je zbudila v mestu vest, da je bil odstavljen prvi občinski tajnik Cuverlizza in na njegovo mesto imenovan neki priseljenec iz južne Italije. Vest se je naglo razširila po mestu. Tržačani se smatrajo zopet globoke ponižane. V državnih uradih so že davne vsa vodilna mesta zasedli »pristni« Italijani, edino občina je ostala še nekakšna postojanka tržaških Italijanov. Občni zbor delničarjev PA B Belgrad, 12. marca. AA. Skupščina delničarjev Privilegirane agrarne banke bo 28. marca ob 9 dopoldne v Belgradu v bančnih prostorih. Rad.' udeležbe na skupščini je potrebno deponirati akcije do 18. t. m. pri Narodni banki ali Poštni hranilnici v Belgradu in filijalkah v državi ali pri Državni hipotekami banki ali Privilegirani agiarni banki v Belgradu. Župnik Rejec koniiniran Iz Gorice nam je prispela kratka vest, da je bil svetokrižki župnik Itejec konfiniran. V slabotnem in popolnoma osivelem župniku si je torej izbral prvo žrtev med elovensko duhovščino na Goriškem. Ta novica bo gotovo hudo zadela vse primorske izseljence, našo duhovščino iu nnše znanstvenike, ki jim je znana nežna osebnost svetokrlžkega župnika po njegovem kulturnem in znanstvenem udejstvovanju ter njegovem ros svetniškem življenju. S konfinacijo župnika liejca je hotela zadeti in preplašiti vso slovensko duhovščino, saj je znano, da je bil pregnani župnik pri oblastvih na glasu kot steber nezlomljivega moralnega odpora katoliške duhovščine. Župnik Rejec je bil prvi izmed slovenskih duhovnikov na Goriškem, ki so bili »policijsko po-svarjeni«. Policijski ravnatelj Modeeti ga je preteklo jxiletje pozval k sebi, ga grdo ozmerjal in mu dal j>odpisati zapisnik, iz katerega je bilo razvidno, da je bil policijsko »posvarjen«. Dejanj, ki jih je obtoženec zagrešil, zapisnik ni omenjal, ker sloue takšna policijska postopanja na samih ne-osnovanih ovadbah, ki bi jih obtoženec z lahkoto ovrgel, ako bi mu bila dana možnost obrambe. Kmalu jx»tem se je goriški kvestor na isti način znesel nad župnikom Fonom iz Ajdovščine, dekanom Pavlinom iz Kobarida, župnikom Pahorjem iz Mirna in prof. Terčeljem iz Gorice. Morda bi bilo ostalo le pri »svarilu«, ako bi ne bil župnik Rejec postal žrtev nove ovadbe. Dne 4. novembra, to je na dan fašistične proslave zmage, se je po naročilu občinskega načelnika vršila v Sv. Križu javna služba božja. Župnik Rejec je občinskega načelnika Grazianija izrečno vprašal, aLi naj bi bila to javna službn božja za vse občane ali samo za šolske otroke. Občinski načelnik mu je odvrnil, da gre za javno službo božjo. Župnik je o tem obvestil organista črnigoja, ki je pripeljal na kor redili dekliški zbor, ki je med sv. mašo pel v slovenskem jeziku. Že ko se je sv. maša pričela, je j>ater Zefferino iz svetokrižkega samostana (ka- mor so se po izgonu slovenskih kapucinov priselili Italijani), pripeljal v cerkev šolske otroke, ki jih je bil naučil nekaj italijanskih nabožnih pesmi. Med darovanjem je pater odšel k organistu na kor in mu prigovarjat, naj neha igrati, da bodo otroci lahko peli v italijanskem jeziku. Organist se je seveda obotavljal, Češ, da nima v tem jx»gledu ni-kakih navodil od g. župnika. (Cernigoj je bil kmalu nato radi tegu konfiniran za eno leto.) Do povzdigovanja je pel še redni cerkveni zbor v slovenskem jeziku. Po jjovzdigovanju je pater intoniral z otroci italijansko pesem, ki je pa otroci niso mogli j>o-prijeti, čeprav jo je pater trikrat začel, in so prasnili v smeh. Ostali verniki so se seveda zgražali nad patrom. Da bi pohujšanje čim bolj omilil, je župnik pozval k sebi cerkovnika in mu naročil, naj patru sporoči, da ga prosi, naj j »oskrbi, da bodo otroci lepše peli; iz i>revidnoeti je cerkovniku zabičal, naj pitru pove, da on italijanskega petja ne prepoveduje, j>ač pa samo želi, da bi otroci lepše peli. Cerkovnik je to patru sporočil vpričo šolskega voditelja. Pater je o dogodku brž poročal goriški policiji in sicer čisto napačno, čeć, da je župnik Rejec prepovedal italijansko petje. Na podlagi te patrove izjave, ki jo je policijski uradnik vzel na zapisnik in jo je pater tudi podpisal, in na podlagi neke druge ovadbe patra gvardijana, češ, da je župnik Rejec pridigal o sv. Cirilu in Metodu v protidržavnem duhu, je kvestor Mod est i predlagal župnika v konfinacijo. Кет je bil takratni prefekt Dompieri s kvestorjem v stalnem sj>oru in ker se mu je slabotni duhovnik vendar zasmilit, se ni mogel odločiti za konfinacijo in je vse zadevne listine predložil osrednji vladi 6 predlogom, naj v zmislu konkordata stopi v stik z Vatikanom. Zadevo je res obravnaval Vatikan in zanjo se je jxisebej zanimal paj>ežev vizitator; splošno mnenje je bilo, da je prav prihod papeževega odposlanca preprečil Rejčevo konfinacijo. Zdi se, da je goriški kvestor Modesti zadnji demonstrativni »napad« (eksplozija s smodnikom napolnjene steklenice) na svetokrižki samostan porabil za lo, da je zopet predlagal konfinacijo župnika Rejca. V konfinacijo je gotovo privolila tudi osrednja vlada, ker bi se goriški prefekt Tiengo sicer ne upal poseči v zadevo, ki je tvorila predme! pogajanj med Vatikanom in vlado, in to še v času napetosti, ki jo je izzvala okrožnica jugoslovanskih škofov. (Celo v času jxrvsem normalnih odnošajev med Vatikanom in ftalijo je puljski prefekt vprašal osrednjo vlado za odobritev konfina-cije župnika Essicha iz Kort.) Ves potek stvari kaže, da je hotel 6 tem aktom odgovoriti na odločno zadržanje Vatikana v zadevi omenjene okrožnice, in da se napovedujejo sloveneki duhovščini v Italiji hudi dnevi. Priprave za pomorsko razorožitev Nove gradbe bojnih ladij London. 12. marca. AA. V državnem zboru je prvi lord admiralitete Alexander izjavil, da bo Anglija zgradita dve križarki tipa Leander po 5.000 ton, enega voditelja rušilcev, osem rušilcev, štiri korvete in tri podmornice. Berlin, 12. marca. AA. Državni minister za obrambo je v razpravi o proračunu vojnega ministrstva energično zagovarjal potrebo nove križarke. Gradnja te vojne ladje je posebno važna za obrambo Nemčije v Vzhodnem morju, ki je po . svetovni vojni postalo važna strateška postojanka. Pomen te postojanke je postal še večji po nesrečni ureditvi meja na vzhodu. Minister je zaključil svoja izvajanja s tem, da bo vztrajal pri svoji politiki in da z njo stoji in pade. Pariz, 12. marca. AA. Briand je izjavil v zunanjih odborih parlamenta, da priznava pomorski sporazum z Italijo Franciji približno tolikšno to-nažo, da po mnenju tehnikov zadošča za varnost francoskega imperija, flkratu pa je ta pogodba važen sporazum na mednarodnem torišču, ki bo olajšal delo bodoče razorožitvene konference. Mornariški minister Dummond je nato naj-prvo jiojasnil kolikšne so potrebe francoske mornarice. Tokio, 12. marra. A A. List »Šugaj« ugotavlja, da je bila z novo pomorsko jiogodbo med Italijo, Francijo in Anglijo Franciji priznana ogromna to-naža podmornic, čeprav so Japonsko na Londonski konferenci prepričevali, naj odstopi od svojih zahtev glede tonaže podmornic. Navzlic temu pa je po mnenju tega lista nova pogodba važen korak k mednarodnemu miru. V tej oceni se zrcali obče stališče japonske politiki k svetovnim vprašanjem. Pariz, 12. marca. kk. Italijansko brodovje osmih torpedovk je priplulo danes v alžirsko pristanišče. »Temps« imenuje ta prvi oricielni obisk kratko po podpis« mornariškega dogovora manifestacijo složnosti Francije in Italije v Sredozemskem morju. Predvidene so velike svečanosti za sprejem. Berlin, 12. marca. ž. V proračunskem odboru je bil snoči z meščanskimi glasovi proti komunističnim sprejet vojni proračun. S tem je votiran denar za gradnjo križarke »B«. Kako Danci po'mu;ejo razorožitev Kopcnhngen, 12. marca. AA. Sinoči je danska skupščina po dolgotrajni debati s 77 proti 64 odobrila zakonski načrt o razpustu danske armade in vojne mornarice. Bojne sile bodo nadomestili z oddelki obmejnega orožništva ter z malimi ladjami ribiške policije. Danska je prva država na svetu, ki se je popolnoma razorožila. Gandhi iz'avtja London, 12. marca. kk. Gandhi je izjavil v Ahmedabadu zastopnikom listov glede Baldwino^e izjave: Konservativci se sedaj ne morejo več udeležiti indske konference pri okrogli mizi. Kongres je v svojem stremljenju, čimprej doseči neodvisnost Indije, popolnoma nezaupen nasproti vsem >0-skusom zavlačevanja in ne bo dovolil nobenih zavarovanj, ki niso v interesu Indije. Zavarovanja, o katerih se razpravlja v Londonu, pa gotovo niso v interesu Indije. Halomadjarske spletkarije Budimpešta, 12. marca. AA. MT1 poroča, du je izključni cilj sedanjih pogajanj v Rimu v tem, tla sc poiščejo olajšave, ki bi mogle pospešiti trgovino med Italijo in Mndžarsko. Ie olajšave so mišljene .lasti za tranzitno blago, za železniške tarife in za plačilo in kreditiranje trgovskih predmetov. Pogajanja slone na načetih svoječasnih konferenc v Ženevi in Parizu, /.nto jih ni mogoče spraviti v zvezo s kakšnimi prefereiičniini stremljenji, kakor trde nckaitcri listi. 1'c'ih požar v Zagreba Zagieb, 12. marca. ž. Nocoj ob 1 ponoči je izbruhnil požar na Zavratnici v tovarni za nogavice in zamaške. Alarmirani gasilci so se takoj podali na kraj nesreče. Ogenj se je bil že znatno razmahnil in zajel vso zgradbo. Goreča streha se jc podirala. Gasilci so ob živl'enjski nevarnosti gasili. Pri tem sta dva gasilca zadela ob električni tok. Vendar se je njunim tovarišem pravočasno oosrc.ilo ju rešili. Tudi je neki zid grozil pod seboj pokopati gasilce. Končno se je posrečilo požar lo-kalizirati, ker so bile vse okoliške hiše pokrite z debelim snegom. Okrog ognja se je zbrala velika množica ljudstva, lako da je policija z največjim laporom vzdrževala red. Ob 2 zjutraj se je gasilska straža ojačala, vendar je požar uničil celo poslopje. Radi tega je nad 200 delavcev brez dela. Skoda znaša nad 6 milijonov dinarjev. Tovarna je bila zavarovana pri zavarovalnicah Sava in Var--Jar. Policija je danes pričela s preiskavo, da ugo-lovi vzrok požara. Carigrad, 12. marca. kk. Preteklo noč je bil v Smilili hud potres. Do sedaj še ni nobenih natančnejših vesti. Pvp'ave v Posavju Zagreb, 12. marca. ž. Velike množine padavin v Sloveniji so povzročile, da je Sava v gornjem teku narastla. Snoči ob 6 je bila 160 cm nad normalo. Ponoči je narastla za 100 cm, tako, da je danes bila 2C0 cm nad normalo. Sava še vedno narašča. Po vesteh iz Slovenije, so glavne vodne mase odtekle in je pričakovati, da Sava naraste le še za kakih 20 do 30 cm. Kljub temu jc nastala velika škoda pri regulacijskih delih. Strahoviti snežni viharji v Nemčiji Augsburg, 12. marca. kk. Radi izrednih snežnih žametov na Bavarskem je Augsburg takorekoč odrezan od vsega prometa. Skoraj na vseh progah so ostali vlaki v snegu. Brzovlak Dortmund—Miinchen je imel šest urno zamudo. Na j>rogi Mertingen— VVertingen je jx>možna lokomoliva zapeljala v osebni vlak, ki je obtičal na progi. Tri osebe so bile težko ranjene. Tudi mnogo avtobueerv v Augs-burgu in okolici je na poti obtičalo v snegu. Berlin, 12. marca. AA. V vsej Nemčiji in v drugih krajih Evrope divjajo strahovit' «nežni viharji. Nn mnogih cestah so ukinili poMni avt jpro-met. Mednarodni brzovlaki iz Pariza so prispeli v Berlin z velikimi zamudami Poštni in ]>otn!ški zračni promet je po večini ustavljen. Iz Revala poročajo, da jiogrešajo 48 lovcev na tjulne, ki so lovili na estonskem otoku Kynoe. Boje se, da so našli smrt v snežnem viharju. Na otoku Rumoe je izginilo 18 lovcev. Dvs trupli ponesrečencev so našli na obali. Angleški kapital žeti k nam Split, 12. marca, ž. Neko angleško podjetje namerava kupiti ladjedelnico Jug in jo moderno preurediti. Poleg tega nameravajo Angleži zgraditi tovarno za vagone. Vsi delavci razen strokovnjakov bi bili domačini. Zanimiv ribji lov Split, 12. mraca. ž. V korčulskem kanalu so ulovili morskega psa, ki ga domačini imenujejo psa modrulja. l>o!g je tri metre. Te vrste psi so pogosti na Jadranu. Zobovje ima krepko. Napada tudi človeka. Čeprav je njegovo meso nevžit io, vendar so ga domačini pojedli. Splitski prirodopis-nt muzej je brzojavno ponudil odkup |>sa. Toda brzojav je prispel prepozno, ker so domačini psa že prej pojedli. Tajinstven umor na Madjarskem Budimpešta, 12. marca. ž. Vse madjarsko časopisje i*>roča o velikem umoru v Sotnoku. V vlaku so našli kovček, v katerem je bilo truplo 18—20 letne mladenke. Ugotovilo se je, da jc bil kovček prineše.n v vlak v Hatvaiiiyu. Domneva se, da je bil umor izvršen v Budimpešti. Nato jc bilo truplo pripeljano v llatvany, kjer jc bilo prinešeno ali vrženo v vlak, ki vozi proti Solnoku. Ves madjarski tisk se obširno bavi s tem elogodkom in zahteva energično preiskavo. Zvedelo sc je, da je jx>licija zločinccin že na sledi. Kako bo po svetovni krizi London, 12. marca, k k. Osrednja zve/л angleških industrijskih organizacij je cl'javila danes obsežen reorganizacijami program, ki zahteva, da industrija in trgovina pripraviti vse, da se bo moglu Anglija, ko 1ч> premagana sedanja depresija v svetovnem gospodarstvu, takoj enako kukor vse druge držuve u«leljžiti nu-raščajoče konjunkture. V io s«rho zahteva trajen napredni razvoj in racionalizacija v industriji sami. Zu to je i>otreben kapital, ki |w ga jc mogoče dobiti le na ta način, če je mogoče splošno zaupanje. To zuupunje pa je zopet mogoče obnoviti le s čim največjim jx>tniki prišli v razne kraje tuinkajšnjc okolice. Z odeletki iz Maelriela in Surugosc jc bila okrepljena polici ju v Juci, ker sc 13. marca začne sodn^ razprava proti udclcženccui vstaje kapitanu Guluna. ZA AVTONOMIJO KATALONIJE Barcelona, 12. marca. AA. Včeraj je objavila katalonska republikanska stranka volilni proglas, v katerem zahteva za Katalonijo popolno avtonomijo in pravico do samoodločevanja. Dalje zahteva v volilnem proglasu ločitev cerkve od države, ki naj se razširi tudi na šolstvo, popolno enakopravnost katalonskega jezika in socijalno zavarovanje prot. brezposelnosti. KRALJ ZAPUSTI ŠPANIJO Madrid, 12. marca. AA. Danes odpotuje kralj Alfonz v London, du obišče svojo bolno taščo, prin-cezo Beatrico. Politični krogi sklepajo, da bo kral. zapustil Španijo, ker je kriza rešena in ker je ne varnost, ki je še pred tedni pretila španskemu prestolu, odstranjena. Na meji dveh svetov Po! siti sejm sprejel defenzivno pogodbo z Romunijo Varšava, 12. marca. AA. Na včerajšnji seji sejma je poročal narodni poslanec Rubelj od vladne večino o načrtu poljsko-romunske garancijske pogodbe z dne 15. junuurju 1931 v Ženevi. Govornik je poudnrjal, da jc bil poljski parlament vedno soglasen, kadar je šlo zn velika in nesekundarna vprašanja. Takega velepomembnega značaja je tudi vprašanje poljsko-romunske pogodbe, ki jo je Poljska sklenila s svojo staro in zvesto zaveznico. Brez dvoma bo sejm soglasno sprejel to pogodbo. Poljska polilika je salbilna in eden izmed glavnih stebrov le slabilnosli je njena zveza z Romunijo in Francijo, ki sla obenem ludi stebra evropskega miru. Zveza služi prav lako poljski kakor romunski narodni stvari. Poljska in Romunija ležita na meji dveh svetov: zapadnega, ki je privedel do tako sijajnega napredka in vzhodnega, ki se je pri rušenju socialnega reda pokazal kot velika negotovost v mednarodnem Življenju. Za Poljsko in Romunijo naslaja za lo posebna naloga. Ta pogodba ni naperjena proti nikomur, nego je samo izraz solidarnosti obeh držav pri pojmovanju njunih nalog, 1er naj omogoti ohranitev miru. Pogodba obenem popolnoma ustreza tudi življenjskim interesom poljskega in romunskega naroda. Miroljubnost obeli narodov se vidi iz tega, da sta oba podpisala pakt Kellogga zoper vojno. Poljsko nemška trg. pogodba sprejeta Varšava, 12. marca. AA. Po 14 urni seji, ki jo trajala vso noč do 0 zjutraj, jo poljski parlament s 180 glasovi proti 7.5 odobril potjsko-neniško trgovinsko pogodbo. Nemško-poljski likvidacijski dogovor je bil sprejet s 188 glusovi proti 90. Inozemsko sožalje žrtvam poiœseï Belgrad, 12. marca. AA, O priliki potresa v Južni Srbiji je stranka narodnih socialistov češkoslovaške republike poslala predsedniku ministrskega sveta generalu Živkoviću tole brzojavko: Predsedniku vlade generalu Petru Živkoviću, Belgrad. — Prosimo Vas, da sprejmete najgloblje sožalje in izraze sočutja ln solidarnosti češkoslovaške narodnosocialistične stranke. — Predsednik senator Hlapek, tajnik Šeba. Predsednik vlade general Peter Zivkovič se je zahvalil s tole brzojavko: Senator Hlapek, predsednik narodno-sociali-stične stranke, Praga. — Globoko ganjen nad izrazi sožalja o priliki potresa v južni Srbiji vas prosim, da v imenu kraljevske vlade sprejmete izraze moje zahvale. — Predsednik ministrskega sveta Živkovič. Pariz, 12. marca. A A, Povodom potresa v južni Srbiji prinaša »Journal« članek izpod peresa Louisa Combalidicra, v katerem so pretresljivo opisane posledice potresa. Pisec obuja vojne spomine in ooisuje vojne dogodke v jio nesreči pri- zadetih krajih. Naglaša, da prebivalstvo teh ki a jev, ki se jc za časa vojne rešilo pred granatami, zdaj prizadeto od potresa in da so mnogi našli smrt o priliki tc elementarne katastrote, ki je prizadela več sto kvadratnih kilometrov. Skoplje, 12. marca. ž. Po najnovejših veslch je v novi naselbini Slovencev in Hrvatov in istrskih optantov Bistrenici v Negotinskem okrožju na Vardarju potres porušil pet hiš. Oblasti so o tem obveščene in bodo prizadetim nudile nu]no pomoč. Belgrad, 12. marca. AA. Tekom današnjega dne so poselili poslanik Velike Britanije Henderson, italijanski poslanik Galli, češkoslovaški poslanik Flider, belgijski poslanik Delcoigne, poljski poslanik Babinski, madjarski poslanik Alt, španski jioslanik De Torios in odpravnik švicarskega poslanika Steiner g. ministra za gradnje in namestnika ministra za zunanje zadeve dr. Kosto Kuma-nudija in mu pri tej priliki v ime svojih vlad izjavili sožalje zaradi potresa v Južni Srbiji.