ГЕТЛЕ. 12. JANUARJA 1978 — STEV. S — LETO XXXII — CENA 4 DINARJE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec /L L"'.. ^ L :> L-n' ii V к^Л Obljuba dela doig m v tej številki pričenjamo z novim romanom v nadaljeva- njih pod naslovom Očetova krrwla. S tem tpamo, da bomo zadovoljili številne braike rn bralce, saj smo prejeli veliko pisem, ko ste nas spraševali kdaj nov roman. Za Laščane pa bo še posebej zanimiv/o nadaljevanje iz preteklosti njihovega kraja, ko je bila vsaka peta hiša pravzaprav gostišče. Tudi tokrat vam tednik na 24 straneh prinaša vrsto prispevkov iz vseh krajev našega območja. Med temi so tildi vaša pisma. Zato vas naj povabim — pismom bomo vedno skušali odmeriti čimveč prostora, da nam predlagate, kaj hi v našem in vašem tedniku še zapisali, da nas opozorite na probleme, ki vas mučijo, hkrati pa tudi na dobre stvari iz èivljenja. MILAN SENIČAR S sprejeftia članov delovne skupine LIK Savin,|a, letošnjih nagrajencev sklada Borisa Kraigherja. Od leve proiti desni: Oton Raik, Štefan Leskovšek, Ivan Petauer in Franjo Novak. PtKzdravne besede je izrekel ipredsedinJk medobčinsikega odbora Gosipodarske zbor- nice Slovenije za celjsko območje, Jaaiez Lenaâi. promet ČRNI začetek 1978 ZAKAJ SMO SUBJEKTIVNI FAKTOR? Ni še dolgo tega, ko smo d-vignili kozarce, si stismli roke, se objeli in poljubili ter izrekli — SREČNO 78! Ob tem smo sd zaželeli tudi zdravja in miru! Za vse nas in povsod drugod! Ko pišem tole poročilo je ■ponedeljek, 9. januar. Torej, komaj DEVET dni od vseh izrečenih želja za boljše le- tošnje leto! žal so se naše M je in na- povedi že po nekaj dneh vsaj na pronwtnem področju iz- jalovile. l2Sjalovile do te me- je, da naše ceste vse bolj postajajo pokopališča. Pa ne ceste zaradi cest ali avtomo. bilov, ampak zaradi subjek- tivne^ faktorja ali bol'je in naravne j e povedano — ČLO- VEKA! Med mnogriimi nesrečami lažjimi in hujšimi telesnimi poškodbami je bilo na ce. staih UJV Celje kar pet taikš- nih nesreč, ki so že ob roj- stvu novega let:.a zahtevale OSEM človeških življenj. Pri ttím pa je najpomembnejše — če to sploh ob smrti lah- ko je! — da je večina mrtvih MRTVIH po krirv-di drugih! Torej: nekdo,' ki je cesto uporabil za poligon, se je v prerveliki hitrosti ш še v kakšnean drugem stanju na- enkrat znašel na drugem vo- znem pasu ter zadel v na- sproti vozeči avto. Prav v tem pa so bili Ijudjé, ki so vozili povsem normalno — mrtvi! Inšpektor za promet pri UJV Celje Franc štiherl: »Res, slabo smo sta^rtali. Lani je na naših cestah izgu- bilo življenje 134 ljudi, letos pa že v prvih dneh kar šesit! öe bomo tako nadaljevali, ne vem ikao bo. Najhujše je to, da je pri večini neisreč z najhujšim izidom — torej smrtnim — navzoč subjektiv- ni faktor. To je najbolj za- skrbljujoče. Drugega ob tem ne morem reči kot to, naj se vsi zamislijo nad temi pKxiatki in resnično prispevar jo vsaj delček, da bi naj- hujše tragedije ublaáüi.« Zavedajmo se, da ceste in motorji avtomobilov niso ti- sti, ki se bodo prilagajali. Prilagajati se mora ČLOVEK! Promet na naših cestah je в vsakim dnem ^čji, prav za- to pa mora biti tudi naša naloga, da што na cestah čimbolj zbrani, budni, prisot- ni in skratka takšni, ki bo- mo prepreče\'ali vse tragedi- je ter to, da se bodo naše ceste spreminjali prezgodaj za marsikatero ali vsako živ- pokopališče. Pred tremi leti je umrlo na naših oe.stah (cestah UJV Celje — op. p.) 155 ljudd, lani 134, letos v devetih dneih januarja že šest! To ni ve^č opomin, to je že likor za vse nas, ki smo na cestah! Zdaj ne poskušaijmo več, ampak zdaj moramo prepre- čiti vse to, kajti človek ni bil rojen, da tmiira na cesti, še sploh pa ne, če po krivdi dmgega! TONE VRABL leta 2000 SPREJEM za NAGRAJENCE SKLADA BORiSA KRAIGHERJA Ni naključje, öe v zadnjtím obdobju več kot prej pišemo in vslišimo o uspešnem delu kolektiva Lesno industrijske- ga kombinata Savinja v Ce- lju. Pričelo se je julija lani. ko je kolektiv dobil visoko celjsko občinsko družbeno priznaiaje — šlandrovo na grado. V počastitev lanskega praznika republikíí so pri LIK Savinja izročili папгепи največjo furnirnico na Babea-, nu. Sledila je integracija z LIP Les v Ptuju in čeftrtega januarja letos še nagrada sklada Borisa Kraigherja. To visoko slovensko priznanje za izredne dosežke na gospodar- skem področju je sprejela delovna skupina ttíga Icolek- tiva, skuipina, ki jo sestavlja jo Stefan LeskovSok, Franjo Novak, Ivan Pettauer in Oton Rak. Nagrajence je v ponedeljek opoldne povabil na sprejem tudi MedobčuTski odbor Go- spodarske zbornice Slovenije za celjsko območje. Spreje- ma so se udeležili mnogi najvidnejši predsta-vniki druž- benopolitičndh organizacij (îeljske občine in regije. Ob tej priložnosti je spre- govoril predsednik medobčin- skega odbora Gospodarske zbornice za ceT.jsko območje, Janez Lenasi, ki je mad dru- gim dejal, da služi delovna organizacija LIK Savinja kot zgled sinteze strokovne- ga in samoupravnega vodenja podjetja, ki je nesporno po- kazalo nadpovprečno učinko- vitost pri uresničevanju smo- trnega gospodarjenja In inve- stiranja. »Dognan model pravilinöga in učinkovitega pristopa inve- stiranja v tej delo\Tii orga- nizaciji je lahko dnigim za zgled in spodbudo. Pomen dobrega gospodarjenja in učnikovitega investirala v LIK Savinja pa ne predsta«?- Ija le funkcijo uspešnosti občine ali regije, temveč se- ga preko meja našd širše domovine. S povečanjem iz- voza bo zjnatno ugodnejša plačilna bilanca delovne or- ganizacije in širše gospodar- ske sredine. Zagotovo pa ak- ti4'nost LIK Saivinje z dose- danjimi investicijami ni za^ ključena in se bo nadalje- vala z materializaoijo novih izboljšav itd. člani delovne skupini v LIK Savinja so sprejeli Kra- igherjevo nagrado in diplome za izjemne dosežke trajnega značaja, s katerimi so utirdi- li pozicije delovne organiaa- cije in prispevali k njeoiemu razvoju v materiia'nem smi- slu in v poglobitvi samo- uprave. Nödvomna je ugotovitev, da dosežki na področju noa-e predelave lesa, oplemeniterii a domačimi inovacijami, predstavljajo zadnji korak na lestvici tehnične kulture le- sne predelave. Objekt nove furnirnice pa je lé del re- aliziranega programa. Nov način in kakovost proi^od- nje serijskega programa »Mo- zaik« in »Savinja4< sta v tem kolektivu tesno povezana z aktivnost.jo nagrajene četvo- rice. Ko se je za pozornost in pozdravne besede zahvalil Ivan Petauer, glavni direktor LIK Savinja, je poudaril, da je ta nagrada hkrati prizna- nje za uspešno delo celotne- ga kolektiva in da hkrati tudi obvezuje, da bo délo teklo naprej po zastavljeni poti. M. BOŽIČ celje NOVI OBJEKTI NA ROBU DOLINE, OHRANITI ZEMLJO Med pom.ömbnimd u.spelii, ki so jih v 'preteklem Letu zabeležili v ааШц občini ve- lja omeniti tudi siprejetje urbanističnega plana. Načrt pomeni osnovo za uiresničeva- nje politike ixrejariija prosto- ra v naslednjih letih, V njem je opredeljena vloga Žalca v regiji in kot občinskega sre- dišča, vloga vodilnih naselij áirsüi območij, med pomemb- ne naloge pa sodi tudi ohra- nitev kvalitetne obdelovalne zemlje. Načrt zajema med drugim tudi ui-avmovešeino razporeditev osjwvne infra- strukture. Žalec naj bi znotraj dose- danjih mej zazidljivosti štel največ 15.000 prebivalcev, no- va naselja bodo širili na' rob doline pri Ložnici in Gotov- Ijah. V centru mesta bodo levili tiste dejavnosti, ki so najbolj mačilne za občin-sko središče. Glede na to, jtì Žalec vedno bolj pomemben tudi v regiji in širšem pro- storu, bodo razvijali še ne- katere druge objekte, ki naj bi bili predvsem nekakšni dopolnilni programi sosed- njih centrov. Mislimo na raz. ne specializirane trgovine s kmetijskimi stroji, velebla- govnice z možnostmi parki- ranja, specializirane uslužno- sitne dejavnosti, raziskcrvalno dejavnost Inštituta za hmel- jarstvo in pivovars-tvo, speci- alizirano stroko\'no šolstvo ter drugo. Postopno bodo iz centra mesta do leta 2000 izseljevali raznö industrijske obrate in to predvsem na do- ločene rezervate za industrijo ali pa na obrobja doline. V izpraznjenih prostorih bodo uredili stanovanja in javne objekte. Urbanistični pro- gram predvideva, da bi za 13.000 prebivalcev Žalca mo- rali zgrabiti šolske prcfâtore za okrog 1700 otrok, torëj 60 oddelkov. Temu je treba prišteti še vsaj 35 igralnic га 700 predšolskih otrok. Za po- trebe osno\itie preskrbe bo treba zagotoviti 4500 kvadrat- nih metrov prodajnih povr- šin. Prav je, da zapišemo še nekaj besed o tf^logi tako imenovanih vodilnih naselij. Mislimo predvsöm na Pre- bold, Šempeter, Polzelo in Vransko, ki imajo pomembno vlogo na svojem širšem ob- močju. Gre predvsem za vlo- go s področja vzgoje in iz- obražeA'-anja, zdravstva, kul- ture, telesne kulture, oskrbe ter zaposlovanja. Šempeter naj bi skupaj z Ločico, Zgor- njimi in Spodnjimi GruŠov- Ijami, Podlogom, Rojami tér Dobrtešo vasjo štel 9000 pre- bivalcev. Za 1200 otrok bodo morali zgraditi 45 novih od- delkov v oâawvnih Solai! ter 22 igralnic v vizgojnovarstve- nih zavodih. Polzela in Pre- bold bi štela po 4500 prebi- valcev in to skupaj z ostali- mi okQliàkimd vasmi. Povsod bodo morali zagotoviti po 22 novih šolskih učilnic ter po 12 igralnic za vzgojnovarstv9. ne iistanoive. V Preboldu bo- do po urbanističnem načrtu uredili 1500 kvadratnih me- trov prodajnih površin, od tega 150 v Matkah, na Pol- zeli pa nökaj manj. Vransko naij bi z okoliškimi naselji vred štelo 3000 prebivalcev, za to pa bodo morali tam zgraditi 14 novih učilnic ter osem dodatnih oddelkov za otroke iz podružničnih šol, potrebovali bodo osem igral- nic za predšolske otroke, ne- kaj manj kot 1000 kvadrat- I nih metrov pa iraij bd büo prodajnih povrádn. j JANEZ VEDENIK i SLOVENSKE KONJICE: NAJODGOVORNEJŠI V SXUPSCINI V torek je bila v Slovenskih Konjicah seja predsed- stva občinske konfereaice Socialistične zveze, na kateri so obravnavali gradivo o oblikovanju delegacdj pri vo- litvah ter o politiki Izvajanja družbenega plana občine v letu 1978. Na s^ji so med drugim potrdili tudi listo evidentiranih kandidatov za opravljanje najodgovornej- ših fimkcdj v skupščir» občine po volitvah v mesecu marcu. Tako so podprli predlog, da bi v naslednjem obdobju opravljal funkcijo predsednika skupščine obči- ne Franc Ban, podpredsednika skupščine Mi^ijso Kle- men, funkcijo predsednika zbora krajevnih skupnosti Maks Skarlovnik, predsednik zbora krajevnih skup- nosti Polde Rihtaršič, predsednika družbenopolitičnega zbora Tone Leban, predsednika izvršnega sveta občin- ske skupščine Marija Poličar in podpredsednika izvrš- nega sveta Drago Klima. Člani predsedstva so potrdili tudi listov kandidatov za ostale člane izvršnega sveta. DS 2. stran -- NOVI TEDNIK St. 2 — 12. januar 1978 CELJE: NOVE BANČNE ENOTE Nenehno približevanje svojega dela, uslug obča- nom in delovnim ljudem ... to je pravilo, ki se ga dosledno drži tudi no- va temeljna banka v Ce- lju: Ljubljanska banka Splošna banka Celje. Za- to tudi prizadevanja za odpiranje novih poslovnih enot ne samo v Celju, marveč tudi v drugih kra- jih območja. V celjski občini so zdaj na vidiku tri nove pos- lovne enote. Najprej pri- de na vrsto Hudinja, za njo preselitev sedanje enote na Otoku v nove prstore. V večje. Vse ka- že, da bo banka na Oto- ku dobila sedanje poslov- ne prostore Merxove tr- govine za prodajo tekstil- nega blaga. V tem prime- ru se bo pošta na Otoku razširila v sedaiiji banč- ni prostor. Tako bodo rešili dva problema na- enkrat. Kot banka, bo tu- di pošta dobila večje pro- store. To pa je ob pro- metu, ki ga imata obe enoti, več kot nujno. V načrtu pa je tudi otvoritev bančne enc.te na Lavi. Kotiniki takega poučeva- nja starši, ki niso dovolj za- upali prosvetnim delavcem in vsem, ki so se trudili, da bi uvedli celodnevni pouk. Ugo- vooxDfv je bilo ničkoliko: da bo otrok ves uk 52 učeiKiev od prvega do četrtega raz- reda, na osnovni šoli v Ko- njicaii pa je v to obliko ix>- učevanja prešlo 8 oddélkov od prvega do osmega razreda s 102 učencema. Temelje celodnevne šole so v nai- regiji postavili v iSoétanju, kjer so celodnevni ix>uk uvedli za učence od prvega do osmega razreda. K celo- dnevnemu pouku zahaja zdaj 410 učencev. Sicer pa imajo v velenjski občini celodnevno šolo še v Belih vodah, in sicer za učence od prvega do četrtega razreda (teh je 17) in v Ravnah za 36 učeincev. Kako je v šentjurski občini? Zanimivo je, da imajo na Ponikvi uveden celodnevni pouk za 92 učencev od še- stega do osmega razireda. V Loki pri Zusmu pa obiskuje ceiodnevni jxïuk 71 šolarjeiv rúzje stopnje. V občim Šmarje pri Jelšah imajo le etao celodnevno šo- lo, in sicer na Kristan vrhu za 93 učencev od prvega oo petega razreda. Osnovna šo- la v Preboldu pa je edina v žalski občini. Obiskuje jo 277 učencev od prvega do petega razreda. Krog je tu sklenjen. Rezultat ркх! črto pove, da v naši re'giji obi- skuje celodnevni рошс 1409 otrok. Premalo, veliko pre- malo, da bi bili lahko s tem zadovoljni ali celo uspavani. Prizadevanja je potrebno go- jiti naprej, širše, široko, če. prav se bo ob poü tretoa spo- prijemati z vrsto težav. Se- me, ki je vzklilo, se mora tud!i razrasti. MATEJA PODJED slovenske konjice ^ ^^ " ^ ^^ 1 ^^^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^ POSEBNIH DELEGACIJ NE BODO OBLIKOVALI Ob volitvah v mesecu mar- cu bodo v občini Slovenske Konjice volili splošne delega cije za občinsko skupščino to posebne združene de'Iegaci- je za skupščine samouprav- nih interesnih skupnosti. S takšnim načinom oblikovanja delegacij teir z dogovorom, da bi bila v večini skupščin za- stopana sleherna krajevna skupnost in domala vsaka temeljna ccrganizacija združe- nega dela, žeilijo razširiti vpliv dedm-nih ljudi m obča- nov na odločanje o vseh za- devah, ki so pomembne za njihovo družbenopolitično skupnost. Najibolj očitno se bo povečalo število delegatov v občinski skupščini, ki bo po volitvah štela že preko devetdeset délegatov. V skupščine interesnih skupnosti bodo po volitvah delegirali delegate iz združe nih delegacij. V konj-iški ob- čim bodo združene delegaci- je oblikovali različno po kra javnih skupnostih in tozdih, saj bodo naprimer v krajev- ni skupnosti Slovenske Ko- njice združeni v eno delega- cijo delegati za dve interes- ni področji (za vzgojo in Izobraževanje ter otroško var. stvo) aii tri področja (zdrav- stvo, socialno varstvo in so- cialno skrbstvo), v nekateirih drugih krajevnih skupinostüi pa bodo v eni delegaciji za- stopani interesi kar za pet oziroma šest področij diruž- benih dejavnosti (socialno varstvo, socialno skrbstvo, zaposkwanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdrav- stvo in stanovanjsko gospo- darstvo — enota za solidar- nost). Združene delegacije bodo namreč oblikovali gle- de na šiteJvtilo volivcev v toz- du ali krajeivnl skupnosti. Kljub temu, da posebne združene delegacije zagotav- ljajo večji in bolj neposre- den vpliv občanov in dedav- cev na odločanije v delegat- skih skupščinah, pa je ven- darle vprašiljivo dejstvo, da prav nikjer v konjiški občini niso oblikovali posebnih de- legacij za skupščine interes nih skupnosti. Sicer pa — predlog o oblikovanju delega, cáj je tu. O njem bodo v naslednjih dneh še veliko razpravljali v družbenopoli- tičnih organizacijah in samo upravnih organih ter ob tem izrekli tudi zadnjo besedo glede oblikovanja de.egacij ob volitvah. DAMJANA STAMEJCTČ DOLFE NAiAKS Dolfa Naraksa sem pr- vič spoznal pred tremi le- ti, ko sem službeno pri- šel v Garant. Nenadoma sem dobil občutek, kot da se že dolgo poznava. Nje- gova odkritost in nepo- srednost sta botrovali te- mu. In priznati je treba, da ga menda ni člove- ka, ki bi mu Dolfe odre- kel kakršenkoli razgovor. Kljub temu, da opravlja danes celo vrsto pomemb- nih dolžnosti, je vedilo pripravljen prisluhniti so- člooeku, mu pomagati v težavah ter mu svetovati. Prav zaradi tega vzbuja danes med vsemi zaposle- nimi v žalski Nami spo- štovanje. V Nami je nam- reč direktor. Poleg tega je podpredsednik žalske občinske skupščine, pred- sednik Izvršilnega odbora sklada za izgradnjo reje- rendumskih objektov ter predsednik Izvršilnega od- bora Beograjske banke, splošne banke v Ljublja- ni. Kljub temu, da vsaka dolžnost zase zahteva ce- lega človeka, Dolfe vse to zmore. Najraje pa govori o uspehih, ki se zadnja leta kažejo v žalski obči- ni. »Vsakdo, ki je vsaj mal- ce kritičen, bo moral pri- znati, da smo zadnja leta dosegli v občini pomemb- ne uspehe na vseh pod- ročjih. Sam Žalec je spre- menil svojo podobo, prav tako tudi drugi kraji v občini. Vso pozornost smo namenjali tako stanovanj- ski izgradnjo kot gradnji drugih objektov. Poglejmo le, kako so zadnja leta spremenili svojo podobo Prebold. Šempeter, Polze- la ... Skorajda ga ni kra- ja v občini, ki ne bi dobil vsaj enega novega objekta. Nesmiselno bi bilo govoriti, da imajo zato zasluge po- samezniki. Zasluge imajo vsi delovni ljudje v obči- ni, ki so prispevali del dohodka na račun svojega osebnega standarda. Res je, da smo marsikdaj do- življali kritiko, češ da si zastavljamo prevelike na- črte. čas pa je pokazal, da smo imeli popolnoma prav.« Potem Dolfe Naraks rad doda, da seveda vselej ni bilo lahko. V marsikateri krajevni skupnosti je bilo preveč želja in vse je bilo nemogoče uresničiti. Rojsumljivo je, da je bilo marsikje tudi nekaj vroče krvi, vendar so na koncu le vedno našli skupni je- zik. Najbolj pa se Dolfe razvname, ko prične go- voriti o blagovnici Nama. »Ko smo v Žalcu priče- li graditi ta objekt, je bi- lo slišati precej pripomb, da ni potreben. No, čas je pokazal svoje. In še več. Namini kupci niso le žal- ski občani. Sem radi pri- hajajo tudi ljudje iz dru- gih občin. To pa je uspeh, ki ga niso pričakovali ni- ti največji optimisti. Si- cer pa je treba priznati, da je bila Nama prvi objekt v novem mestnem jedru Žalca, ki že dobiva novo podobo. V bližini bo kmalu zrasel tudi ho- tel, ki ga bo gradil Rubin iz pobratene občine Kru- ševac.« Vsak klepete г Doîfom je prijeten. Večkrat se srečava in doslej ga še nisem videl slabe volje. Vem, da je morda kdaj bil, toda v družbi zna to vedno skriti. To prav go- tovo ne uspe vsakomur. Morda je to tudi odraz življenjske šole. Kljub mladosti je že spoznal to- liko resnic o življenju kot malokdo. In Se nekaj je pomembno. Dolfe je do- slej delal v kmetijstvu, industriji in sedaj trgo- vini. Prav gotovo si je na- bral precej izkušenj iz vseh teh področij, ki mu pomagajo pri raznih od- ločitvah. Najbolj zanimivo ob vsem pa je to, da kljub precejšnji družbenopoli- tični angažiranosti Se ved no najde prosti čas za svoje in za šah ter nami- zni tenis, ki mu dajeta moči za nove naloge. JANEZ VEDENIK piše ivan seničar rJAPEHJANJi mm ^ — Praštevalci oboroženih spopadov in vojn, ki so neprijetno popestrile svetovno zgodovino po drugi sve- tovni vojni, so jih našteli več kot 150. Ljudstva in de- žele se še vedno vedejo kot tolpa mladostnikov, ki ne ve, kam bi s svojo močjo, ki se jim nabira predvsem v mišicah. Takemu naiienjanju mišic smo priča tudi v primeru najnovejše lokalne vojne med Vietnamom in Kampučijo. Opazovalci po svetu so reagirali različ- no: eni so presenečeni, drugi trdijo, da so spopad pričakovali, tretji pa si zadovoljno manejo roke. Si» padli sta se namreč dve socialistični deželi, ki imata najbrž vse pomembnejše naloge, kot da se medseboj- no uničujeta. — Socialistična republika Vietnam (332.559 kv. km In okoli 44 milijonov prebivalcev) ima pisano in težko zgodovino. Od leta 1884 je bila francoska kolonija, leta 1940 pa so Vietnam zasedli Japonci. Osvobodilno gibanje Viefcminh je 2. septembra 1945 pod ^'Odstvom Ho ši Minha zmagovito razglasilo neodvisno republiko, dotakratnega vladarja Bao Daija pa so izgnali. Fran- cija i>a se s tako spremembo ni sprijaznila: hotela se je vrniti na svoje »posesti« in hudi boji so trajali do premirja 1954. Takrat pa je bil Vietnam razdeljen s 17. vzporednikom na severni in južni del. Južni se je najprej naslonil na Francoze, potem pa na Američane, kai- je pripeljalo do zloglasne vietnamske vojne, ki pa se je končala zmagovito za Vietnamce spomladi 1975. In 2. julija 1976. leta pride do združitve obeh Vietna- mov v skupno državo. — Demokratična Kampučija (181.035 kv. km in oko- li 8 milijonov prebivalcev) je prišla kot Kambodža leta 1864 prav tako i>od Francoze, neodvisnost pa je dosegla leta 1953 pod princem Norodomom Sihantikom. Leta 1970 je Lon Noi izvedel drža\Tii udar, vietnamska voj- na se je razširila na Kambodžo, dokler dežele ne osvo- bodijo spomladi 1975 osvobodilne sile rdečih Kmerov. — In ti dve deželi, ki sta bili izmučeni in dokaj razdeljeni v dolgoletni vojni, se zdaj bojujeta med seboj, še vedno velja Prešernova tožba: »Kako strašna slepota je človeka!« In zakaj se bojujejo? Izgleda, da ob 1100 km dolgi meji obstajajo obmejni in ozemeljski spori, v laseh pa so si tudi zaradi pohtičnih, ideolo- ških in strateških preglavic. Kampučija je obtožila Vietnam, da jo je napadel in da želi zasesti del njenega ozemlja ter jo baje prisiliti v indokitajsko federacijo, kjer bi imeli glavno besedo Vietnamci. Vietnam pa je obtožil Kampučijce, da ga napadajo in da se nočejo udeležiti pogovorov o obmejnih spornih vprašanjih. — Naj bo tako ali drugače, položaj je resen. Ali držijo govorice ali ne, da za obema stranema stojijo spet veliki, to pot Sovjetska zveza za Vietnamci in Kitajci za ICampučijci, ni najpomembnejše. Obe deželi bosta kmalu debili svoje zaščitnilie, če bo spopad tra- jal. To pa bo vneslo novo napetost v Jugovzhodno Azijo, torej na področje, ki se je komaj lunirilo. ZBECE: DS VODE , Občani Zreč so v letošnje leto vstopili rešeni velike skrbi, ki jiih je pestila po- prej. Za nekaj let naprej so si namreč zagotovili nemo- teno oskrbo pitne vode, ki je posebej v preteklem letu ni- so imeli ravno na pretek. Hitro razvijajoča sö industri- ja, gradnja novih stanovanj- skih naselij in številnih druž- benih objektov je namreč skrčila oskrbo pitne vode na najmanjšo količino. Zrečani so v stiski poklicali na po- moč Geološki zavod iz Ljub- ljane, ki je zanje оргалтЛ po- trebne raziskave tal. Zavod je našel nekaj izvirov pitne vode in tako so proti koncu preteklöga leta Zrečani že do- bili prvi zajeten vodnjsk in več čffpaiišč. Z vodo so tako oskrbljeni, kljub temu pa bo- do tudi v letošnjem letu \ire- dáli še nekaj novih vodnih zajetij, da jih ne bi še kdaj zanella kriza pduie vede. TOÜE SELfQA TONE ŠELIGA, sekretar Občinske konference SZDL Velenje,- »V krajevnih skupno- stih in temeljnih organizaoi- jah združenega dela smo v to- re-k začeli s prvimi kandida- cijskimi konferencami. Prvi takšni konferenci sta bili v KS Velenje levi breg in Šmartno Velenje, v sredo pa v KS ša- lek Gorica. S kandidacij- skimi konferencami bomo predvidoma končali do 22. ja- nuarja, Evidentiranih imamo blizu 6000 kandidatov, kar je mrogo več, kot pred štirimi leti. V ponedeljek bo seja pred- sedstva 01>činske konference SZDL, kjer bo tekla beseda o nalogah in pripravah na ob- činsko predvolilno konferenco, ki naj bi bUa med 20. in 25. januarjem. §t. 2 — 12. îanuar 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 novogradnja v grmovju varstvo starejših občanov Z DELI BODO ZAČELI ZGODAJ POMLADI — PODPORA VSEH o domu oskirt)ovancev v Novem Celju smo veliko pi- sali v preteklem letu. Slo je pravzaprav za ureditev no- tranjih гагшег, ob robu pa je bilo govora o adaptaciji graščine, ki je kulturm spo- menik. V Novem Celju so imeli pripravljen celoten adaptacij- ski načrt, ki pa ni bü vskla- jen z zavodom za spomeniško varstvo. Ce pa bi hoteli v celoti uresničiti adaptacijska dela bi verjetno to stalo več teot pa novogradnja. V bistvu ni bilo samo krpanje grašči- ne, ki ne bi 2sadovoljiLo po- gojem, ki jih varovanci — starejši ljudje, potrebujejo. Od iiačrtovanega so do zdaj v Novem Celju uresničili sar mo centralno kuirjavo, hkrati pa je padel tudi predlog za novo gradnjo doma oskrbo- vancev v Grmovju, ki se bo imenoval Dom upokojencev in varovancev. Ko bodo v Grmovju podrli stare stavbe, bo tu primerno zemljišče za gradnjo novega doma, kjer se vsebinski koncept ne bo menjal. Pri tej zamisli o novograd- nji so naleteli na podporo vseh skupnosti socialnega skrbstva v celjski regiji in sporazum o tem je tik pred podpisom. Formiran je tudi regijski gradbeni odbor, z deli pa bodo začeli zgodaj spomladi. Nov dom za ositairele v Grmovju bo imel 160 postelj, od tega jih bodo polovico potrebovali za celjske sta- rostnike, polovica pa bo na razpolago za ostailih osem občin. Dokinnentacijo za gradnjo že pripravljajo in če bodo spomladi v Grmovju zasadili lopate bo to velik uspeh za vse tiste, ki jiim ni vseeno kako stare jéi ljudje živijo. Graščine zanje prav gotovo niso primeren kraj in če se še enkrat povrnemo na No- vo Celje, je bolje, da se sta- rostniki preselijo v modeme prostore, kot i>a da bi pre- življali jesen življenja v gra- ščini in celo v soseščini to- varne močnih krmil, ki jo bodo tu začeli graditi. Ob vsem tem moramo opozoriti, da je bilo za ob- novo Novega Celja namenje- nih šest milijonov referen- diimskih sredstev, ki jih bo- do uporabili za novogradnjo v Grmovju. To bo sicer dol- goročnejša rešitev, a boljša. ZDENKA STOPAR GALIP IN INTEGRAL Pred dnevi je po dalj- šem času in pripravah prišlo do združitve dveh delovnih organizacij v eno — šoštanjskega Gali- pa in velenjskega Inte- grala. Za novega direktor- ja je bil izvoljen doseda- nji direktor Integrala Ja- nez Navodnik. Ker se obe dosedanji delovni organizacije pre- težno ukvarjajo s proiz- •vodnjo plastike, zdaj že delajo na tem, kako bi v to celoto vključili tudi še ostala dva velenjska proizvajalca plastičnih iz- delkov — to je oddelka v Gorenju in pri REK. Brez dvoma bi bila takS- na zxiružitev koristna, saj bi kot močnejši lahko bo- lje In učinkoviteje nasto- pali na tržišču. tv volilna konferenca zks velenje NOVI SEKRETAR KOMITEJA J. MIKLAVČIČ Danes popoldne bo v Vele- nju volilna konferenca občin- ske organizacije zveze komu- nistov, kjer bodo med dru- gim pregledali dek) občinske konference ZKS Velenje v zadnjem mandatnem obdob- ju. V tem obdobju beležijo tudi velenjski komunisti iz- redno veliko družbenopolitič- no aktivnost na najrazličnej- ših področjih, predvsem pa je bilo delo občinske kooife- renoe in njenih organov usmerjeno v spreminjanje družbenoekonamskih odno- sov, v hitrejši razvoj proiiz- vajaLnih siil v poglabljanju sa- moupravljanja, v postavitev in delovanje delegatskega si- stema, v uveljavljanje vodilne vloge delavskega razreda v družbi in v krepitev položaja zvœîe komimistov. Predvsem velja poudariti, da so bili v tem obdobju v občini Vele- nje storjeni veliki premiiki pri uresničevanju ustave in zakona o združenem delu, pri realizaciji dokumentov 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS in pri uresničevanju ci- ljev, ki so jih opredelili v srednjeročnem programu raz- voja občine. Tako ugotavlja- jo, da je Zveza komimistov s svojo aktivnostjo pravoča- sno sprejemala ocene o druž- benopolitičnih raamerah v občini in z aktivnostjo svo- jih članov v frontno organizi- rani SZDL zagotavljala svo- jo vodilno vlogo na vseh po- dročjih ekonomskega in druž- benopolitičnega življenja. Osrednji referat na današ- nji volilni konferenci bo imed dosedanji sekretar komiteja Franjo Korun, ki bo podal oceno poglabljanja samo- upravljanja in socialističnih družbenoekonomskih odnosov v občini Velenje. Pričakujejo tudi bogato razpravo, zlasti o dohodkovnih odnosih in zdru- ženem delu. Trenutno je v velenjski občini 107 osnovnih organizacij Zveze komimistov (leta 1976 jih je bilo 68) s 3147 člani. Samo lani so spre- jeli v ziveao komimistov 207 članov, od tega 118 delav- cev. Največ jih je bilo spre- jetih v gospodarstvu — 192. Lani so izključili iz vrst Zve- ze komunistov v velenjski občini 8 članov, 5 so jih črtali^ 12 pa jih je samovolj- no izstopilo. Po razpravi bodo volitve sekretarja in članov komite- ja teir predsednikov komisij pri občinski konferenci in komiteju. Za novega sekre- tarja komiteja je predlagan znan družbeno politični dela- vec Janez Miklavčič, ki je trenutno zaposlen v Gorenju. Na današnji volilni konfe- renci občinske organizacije zveze komunistov pričakujejo tudi sodelovanje Franca Se- tinca, Lojzeta Briškega in Janeza Zahrastnika. TONE VRABL ŠENTJUR: CAS PRED VOLITVAMI V šentjurski občini se skrbno pripravljajo na bližnje vo- litve. Pred kratkim je bil v Šentjurju na pobudo predsedni- kov osnovnih organizacij sindikata posvet, na katerem so iz- delali pripomoček, oziroma smernice za lažje delo osnovnih organizacij sindikata in krajevnih konferenc SZDL pri pri- pravah za izvedbo volitev. Kot prvo je bilo na posvetu dogovorjeno, da je treba do- sledno uresničiti vse dogovorjene dlje in načrte v zvezi z volitvami. Na osnovi predhodnih usklajenih stališč z OK SZDL Šentjur so se na posvetu dogovorili, da se v vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah z nad 100 zaposlenimi, izvolijo skupne delegacije, izjemoma se lahko v deloTOih organizacijah z nad 100 zaposlenimi izvoli tudi splošna delegacija, vendar le tedaj, če je delo vezano iz- ključno na teren in tako ni možno oblikovati skupnih dele- gacij. V delovnih organizacijah z \'eč kot 30 zaposlenimi, pa bodo volili splošno delegacijo za samoupravne interesne skupnosti in delegacijo za občinsko skupščino. Manjše delovne organizacije z manj kot 30 zaposlenimi pa bodo izvolile svojega delegat^ v skupno delegacijo. Sprejeli so tudi dogovor, da je potrebno nemudoma iz- vesti dodatno evidentiranje, saj bodo evidentirali vsaj 30 odstotkov več delegatov, kot pa jih bodo volili. MP ŽIVAHNA GRADNJA Srednjeročni plan stanovanjske izgradnje v šentjurski občini je dokaj zajeten, saj predvideva izgradnjo 219 druž- benih stanovanj, od tega 91 solidarnostnih. y minulih dveh letih so v šentjurski občini zgradiU 104 družbena stanovanja: 31 solidarnostnih, 25 potresnih in 48 stanovanj, ki so jih odkupile delovne organizacije. V gradnji je zdaj še 58 stanovanj, ki bodo vseljiva do letošnjega po- letja. Nasploh je opazno, da zadnja leta družbena gradnja v občini dobro napreduje, s čimer želi Stanovanjska skupnost nadaljevati tudi v prihodnje. Ker pa je samoupravni sporazum o združevanju sredstev do leta 1977 p>otekel, je zdaj v javni razpravi sp>orazum za obdobje do leta 1980. Na osnovi tega se, bodo zbirala sredstva za gradnjo solidarnostnih stanovanj v višini 1,8 odstotka od izdvojenih 6 odstotkov sredstev bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo. Na ta način se zbere v občini letno okoli 7 milijonov dinarjev solidarnostnih sredstev. S temi sredstvi je možno zgraditi letno največ 20 stanovanj. Pri gradnji družbenih stanovanj so zato zelo pomembna sredstva delovnih organizacij. Predlog programa gradnje stanovanj v letu 1980 predvi- deva gradnjo 4()-stanovanjskega bloka v Šentjurju in dveh 12-staiiovanjskih blokov n¡a POanini. ER 30 LET ZP Ob 35-letnici Zveze pio- nirjev je bila v Žalcu sve- čana akademija. Učenci osnovne šole Peter Spra j c Jur smo se nanjo vestno in vztrajno pripravljali pod vodstvom nekaterih učiteljev. Ob koncu lanskega de- cembra smo pripravili proslavo najprej za učen- ce ter nekatere goste, po- poldne pa Se za krajane. Pri tem, ko smo hoteli pokazati, kaj vse delamo in zmoremo na naši šoli, nam je na pomoč ljubez- nivo priskočila pesnica Meta Rainerjeva, sicer pa nekdanja učiteljica na na- ši šoli. O naši dejavnosti je zložila čudovite verze. Prireditev smo pričeli s podpisom samoupravnega sporazuma o gradnji do- ma slovenskih pionirjev v Dolenjskih toplicah. Z raznimi točkami smo predstavili pravzaprav vse predmete, ki se jih uči- mo na osnovni šoli. Pri- reditev so zaključili te- lovadci in mnogim v dvo- rani je zastajal dih, ko so videli drzne skoke ter druge telovadne točke. Prireditev smo zaključili s pesmijo o Titu ter mu z njo zaželeli še dolgo vrsto zdravih let in oseb- no srečo. Ko smo videli, da odha- jajo obisko\'alci iz dvora- ne zadovoljnih občanov, nam ni bilo žal truda, ki smo ga vložili in takžnih prireditev si vsi še želi- mo. FRANKA ŠKAFAR 8. b. OS Peter Sprajc-Jur 2ALEC stalna šola delegatov LETOS NEKAJ NOVIH SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI v žalski občini bodo letoe izvolili 2000 novih delegatov. To pa pomeni, da bo treba marsikaj storiti. Eno najbolj pomembnih vprašanj je, ka- ko jih bodo zadovoljivo akti- virali za delo. Prav od tega je namreč precej odvisno njihovo nadaljnje delo. V Žalcu se že pripravljajo, da bodo izdajali posebno glasilo za vse delegate in slišati je, da naj bi bil ta vir infor- macij zasnova za glasilo v žalski občini, ki naj bi redno izihajalo. Gre torej za nekak- šen žalski lokalni časopis. Ce pa bo na voljo dovolj de- narja ter kadrov, bodo usta- novili tudi INDOK center. Si- cer pa bodo jeseni nadalje- vali z obiski delegacij v kra- jevnih skupnostih in združe- nem 'delu. Tako bo prišel bolj do izraza neposredni stik z delegati in delegacija- mi. Tako kot tudi doslej bo- do pripravljali i^dne sestan- ke z vodji delegacij, ki jih bodo popestrili z občasnimi predavanji o nekaterih aktu- alnih notranje in zunanjepo- litičnih dogodkih. V Žalcu zatrjujejo, da bodo letos ob- novili opoiščeno prakso, ko so se sej delegacij občasno ude- leževali tudi predstavniki predsedstva ter izvršnega sveta. Ker je kot na dlani, da pomeni redno sistematič- no družibenopolitično izobra- ževanje delegatov pogog za njihovo konstruktivno in ustvarjalno delo v skupščin- skem sistemu, bodo jeseni ustanovili stalno šolo delega- tov. Za skupščine interesnih skupnosti bodo oblikovali po- sebne ali združene delegacije namesto sedanjih splošnih. S tem bodo odpadle nekatere težave in v Žalcu upajo, da se bodo delegatski odnosi tu- di na tem področju hitreje in bolje razbijali. Seveda pa na področju delovanja dele- gacij in delegatov za skup- ščine samoupravnih interes- nih skupnosti ne bo šlo brez večjega prizadevanja s strani ustreznih služb posameznih interesnih skupnosti. Sicer pa zapišimo ob koncu še to, da bodo letos ustanovili nekaj novih interesnih skupnosti. To so skupnost za varstvo okolja, stavbno zemljiško skupnost, skupnost za pyospe- ševanje kmetijstva ter druge. J. V. 2IILEG: DBOZBENI PRAVOBRAf^lLEC SAri/tOUPRAVLJANJA Na torkovi seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Žalcu so izoblikovali predle^ za novega predsednika. Kot možnega kandidata so predlagali Rafka Mlakarja, ki naj bi ga izvolili na današnji seji plenuma. Dosedanji predsednik Venčeslav Satler je bil namreč imenovan za dioižbenega pravobranilca sa- moupravljanja v žalski občini. Dolžnost je pričel oprav- ljati s prvim januarjem, najkasneje s 15. januarjem pa bo pričel z rednim delom v prostorih skupnih služb Montane. Sicer pa so se na seji dogovorili še to, da bodo sklicali občni zbor občinskega sveta ZSS v začetku meseca aprila in ne marca kot so predvidevali. Pred- vsem zaradi obilice nalog, ki jih imajo sindikati me- seca marca, ko bodo volitve delegatov v skupščino družbenopolitične skupiiosti ter skupščine samouprav- nih interesnih skupnosti. J- V. STANE SOTIAR Tudi bojna zastava je savihrala v zadnji poz- drav. Poleg nje so sklonu li glavo številni prijatelji, soborci, sodelavci iz ko- lektiva štorske železarne, premnogi aktivisti. Umrl je Stane Sotlar, človek, ki je vse svoje ži- vljenje posvetil borbi člo- veka za njegove pravice, človek, ki je ostal vselej človek. Skromen, pošten, delaven. Njegova življenjska pot je stekla v Radečah pred sedeminpetdesetimi leti. Bila je takšna, kot je bilo življenje vseh mladih Iju- di v tistem času, ki so slutili grozečo nevarnost. Zato ga izbruh druge sve- tovne vojne ni našel ne- pripravljenega. Takoj se je vključil med aktiviste in kot tak je že v letih do 1943., vse do odhoda v partizane, okusil okupa- torjevo preganjanje. V tem času je bil kar štiri, krat v zaporu. In potem gozdovi, bit- ke ... Bil je v različnih enotah slavnih brigad in na različnih položajih. Nazadnje v Petnajsti di- viziji in v slovenski divi- ziji KNOJ. Oficirsko uniformo je slekel 1949. leta. Najprej je prišel v Store, na me. talurško šolo. Toda njego- va izredna aktivnost ga je vse bolj vodila v širše družbenopolitično doga- janje. Odgovorne naloge je opravljal na Okrajni zadružni zvezi, bil je se- kretar občinskega komite, ja Zveze komunistov v Ce- lju, predsednik občinske- ga odbora SZDL v Vojni- ku in osem let sekretar Okrajnega odbora SZDL v Celju. Vmes pa odbor, nik občinskega in okraj- nega ljudskega odbora, republiški poslanec, član renubliških organov SZDL itd. Po ukinitvi okrajev, 1965. leta, je šel znova v štore. Toda. tokrat za se- kretarja železarne. Tu je ostal tyse do uvokojitve. Tudi v tem času se je predajal aktivnemu druž- benopolitičnemu delu. In ves ta čas je budno spre. mljal tudi športna doga- janja, na širšem celjskem območju in prav talco v železarskih Storah, kjer je bil nekaj let predsed- nik domačega telesnokui- turnega društva Partizan. Kovinar. Prišla je bolezen. Zara- di nje je moral predčasno zapustiti redno delo. To- da, na Store ni pozabil. Zdaj je povsem prene- halo delo zglednega dru. Sbenopolitičnega delavca, ki zase pravzaprav ni imel nikoli časa. Vse svo- je življenje je podaril borbi za lepši jutri. Par- tija ga je sprejela v svoje vrste 1945. leta. K zadnjemu počitku na ljubljanske Žale so ga po- ložili prejšnji petek. Pri slovesu so bUi mnogi nje. govi sodelavci, soborci, kraiani skupnosti Karel Destovnik-Kajuh iz Ce- lja. prijatelji... Pri od. prtem grobu sta se od Staneta Sotlarja poslovi- la in se mu zahvalila za vse, kar je prispeval na- ši skupnosti, nekdanji predsednik Okrajnega od- bora SZDL v Celju, Fra. njo Lubej ter predsednik delavskega sveta železar. ne Store, Franc Kavka. M. BOŽIČ 4. stran -- NOVI TEDNIK St. 2 — 12. januar 1978 konjiški klub samoupravljalcev le zaživel OPREDELILI SO NALOGE Seie nekaj dnd pred za- ključkom lanskega leta so v Slovenskih Konjicah ustano- vili klub samoupravljalcev. Pa ne da se niso zmenili zanj, le težav so imeli veli- ko zaradi neresnosti krajev- nih skupnosti in tozdov. V mnc^ih tovarnah in krajev- nih skupnostih namreč niso mogli razumeti, zakaj je klub samouprdvljalcev sploh potreben, če imajo v občini že Center za družbenopoli- tično i2JObraževanje. Menili so, da je to dovolj za izo- braževanje samoupravi jiilcev. Končno pa so se le nekako sporazumeli, da bo imel klub samoupravljalcev še vrsto di-ugih nalog poleg iz- obraževanja, ki jih Center kot svojevrstna ustanova ne more opravljati. Tako bo kluib skrbel za čismboljše ob- veščanja samouprarvljalcev, oi-ganiziral zanje ustrezno pravno-svetoralno službo in poskrbel za to, da bodo imeli na voljo dovolj ustrez- ne literature pri svojem iz- obraževanju. Ob tem pa se bo seveda vključeval v delo povsod tam, kjer ga bodo poklicali na pomoč in kjer se bodo za to pokazale po- trebe. Konjiški klub samouprav- ljalcev bodo financirale te- meljne organizacije, ki so pKxipisnice sporazuma o nje- govi ustanovitvi. Teh je za- enkrat le peščica (skupaj je podpisnic 31, od tega je ve- liko krajevnih .skupnosti, ki pa za dejavnost kluba ne da- jejo nobenih finančnih sred- stev), čeprav je v občini nad petdeset temeljnih organiza- cij. Vsaka od podpisnic bo poravnala letno članarino klu- ba, ki pa znaša le minimal- nih deset dinarjev na zapo- slenega delavca. Ob tako skromnih finančnih sredstvih si tudi klub ne more obe- tati kdo ve kako pestre de- javnosti, vendar pa odgovor- ni v klubu zagotavljajo, da bodo z delom opravičili ob- stoj kluba. Tako je tudi prav, saj bodo le na ta na- čin prihodnje leto pritegnili v krog podpisnic večje šte- vilo tozdov in krajevnih skupnosti. Na ustanovni skupščini kluba samoupravljalcev so za predsednico skupščine imenovali Marjano Košak, zaposleno v Konusu. DAMJANA STAMEJÖIC NOVA PEKARNA V SMARSKI OBČINI Preskrba s kruhom je bila ena i2!med nadlog, zaradi katere so se zadnja leta občani v šmarski občini ne- nehno razburjali. Vzrok temu je bil predvsem v pre- maohnih prc>izvodnih kapacitetah pekarne r Rogaški Slatini, ki je lahko т eni uri spekla le 300 kilogramov kruha, to pa je bilo znatno premalo. Večina kruha je odšda v večje centre, do manjših krajev pa ni več pri- šla. Težave z zastrelimi pečmi in načinom dela pa je še povečal ix>tres in le potrpljenju iá sposobnosti pe- karskih delavcev se občani lahko zahvalijo, da so sploh dobili kruh. Poslej teh težav niti v Rogaški Slatini niti v občini ne bo več. Lani za dan republike so v Ratanjski vasi vzidali temeljni kamen za novo pekarno, letos pa jo bodo spravili pod streho in prve štruce hruha bodo ixri- Sle na police že konec leta, seveda pa bo izbira znatno boljša od sedanje. Ш bo tako, je nedvomno zasluga in- tegracije Pekarne s celjskim Merxom in novega vod- stva TOZD Pekama in slaščicama Rogaška Slatina. Pekama v Ratanjski vasi bo povsem moderniziran obrat s sodobno tehnologijo. V primerjavi z zdajšnjimi 300 kilogrami kmha na uro, kolikor jih spečejo, bo no- vih 1600 kilogramov gotovo velik preobrat v preskrbi občanov. Proračimska vrednost investicije znaša 35 milijonov dinarjev, S. M. I^to 1977 se ,je v gospodarstvu izteklo sorazmerno usi>ešno. Takšne vsaj so prve, še površne in približne ocene, v katerih mnogi poudarjajo, da nam je krizo iz leta 1976 uspelo prebroditi. Seveda mesta za samozadovoljstvo ni. Res ,je, da je večini delovnih organizacij uspelo močno zmanjšati ali celo odpraviti izgube in da te niso več tak problem, kot pred letom dni. Še vedno pa je v gospodarstvu vrsta slabosti, ki opozarjajo. Predvsem je treba biti pozoren do še vedno šibke reprodukcijske sposobnosti, ki zavira večjo naložbeno dejavnost in odločnejše razvojno delo. Vrsta težav je tudi pri iz- vozu, ki je lani vnovič upešal in še bi lahko naštevali. Letos prehajamo v tretje leto srednjeročnega obdobja. V leto to- rej, Jd bo dalo dokaj zanesljive odgovore na to, ali bo srednjeročne načrte mogoče uresničiti in ali bomo končno le od- pravil! tiste slabosti, ki zavirajo hitrejšo in odIočne.jšo gospodarsko rast. Sorazmerno solidni uspehi iz lansk^a leta nas ne sme,jo uspavati. Še naprej je treba biti buden, pozoren pri odločitvah, slednjič se je treba tudi še bolj za\-zei.i za .stabilnejše gospodarjenje in smotrno gospodarsko politiko vseh nosilcev gospodarskega razvoja. T^e tako bo mogoče mnogokje izredno visoke srednjeročne cilje tudi res doseči, s tem pa stopiti na pot trajnejšega stabilnega gospodarjenja. Tekst: B. Stame,jčič. Foto: D. Medved volna lažko nič več negotovosti IZ PROIZVODNJE VOLNENIH TKANIN V PREDILNICO Sprejem sanacijskega pro- grama za »Volno« v Laškem, zlasti pa odobritev posojila za uresničitev načrta, ki je kolektivu, ki je dlje časa delal in životaril v negoto- vosti za jutrišnji dan, je od- valila težek kamen. Prine- sla je nove vidike, prinesla tudi socialno varnost zapo- slenih, čeprav bo treba v tem času opraviti tudi neka- tera dela na področju pre- kvalifikacije. »Volna« v Laškem je zdaj že temeljna organizacija združenega dela Tovarne de- korativnih tkanin Dekorativ- na, Ljubljana. Ljubljanski kolektiv pa se je v svojem razvojnem načrtu usmeril predvsem na izdelavo pohi- štvenih tkanin v različnih tehnikah. Pohištvene tkanine so v bistvu reprodukcijski material za lesno predeloval- no industrijo. Z njenim ne- nehnim л-гропот naraščajo tudi potrebe po F>ohištvenih tkaninah. V tem je Dekora- tivna ujela trenutek časa in zahtev. Znano je, da v zad- njem Času vse bolj primanj- kuje pohištvenih tkanin v pliš izvedbi. Dekorativna pa je zaradi zastarele opreme pri tej proizvodnji zaostaja tako po tehnološki kot proiz- vodni plati. Zato je pripravila program modernizacije. V tem pa se je pokazala še ena F>otreba. Pri povečanju proizvodnje pohištvenih tkanin se je po- javilo pomanjkanje osnovne surovine, to je preje. Posta- vitev lastne predilnice pri Dekorativni bi bila povezana s prevelikimi finančnimi ob- veznostmi. Zato je kolektiv v Ljubljani sprejel pobudo Gospodarske abomice Slove- nije, ki je hkrati nakazala možnost preusmeritve laške- ga podjetja iz sedanje pro- izvodnje volnenih tkanin v predilnico. In tako je bil iz- delan tudi sanacijski ter in- vesticijski program za »Vol- no« v Laškem. Nova predilnica v Laškem bo delala v prostorih seda- nje tkalnice. Seveda bo tre- ba te prostore pred tem preurediti. Toda, gre le za razmeroma manjša in zato cenejša dela. V laški »Vol- ni« pa že iniajo predilnico preje z jsmogljivostjo 400 ton na leto, ki jo bo Deko- rativna prav t^ko potrebo- vala za proizvodnjo določe- nih tkanin. Nova predilnica bo imela kapaciteto 1100 ton mikane preje na leto. Z uresničitvijo tako spre- jetega načrta bodo odpadli stroški za izgradnjo nove predilnice za potrebe Deko- rativne, delavci v »Volni« pa bodo šli na pot prekvalifika- cije iz tekstilcev v predilce. Po sprejetem načrtu bodo nakazano investicijo uresni- čili že v pi-vem polletju le- tos. Seveda pa pri vsem tem ostane še odprto vprašanje pokrivanja izgube delovne organizacije »Volne« Laško v 1977. letu, in seveda kritje visokih zalog gotovih izdel- kov, Skupaj gre za predvi- doma okoli 15 milijonov di- narjev. KcMični znesek bo znan šele po zaključnem ra- čunu za lansko leto. Toda, kot kaže, bo ugodno rešeno tudi to vprašanje. Po vsem tem lahko zapiše- mo: kolektiv »Volne« v Laš- kem je stopil v novo leto s prijetnejšimi občutki, seveda tudi odgovomimi nalogami. Toda, osnovno vprašanje, ki je težilo, je rešeno. Zdaj bo treba le prijeti za delo in se izkazati tudi v novi predil- nici. MB cîiik^ma in nknlfe Lèiwdslapnik Glede trdnih odpadkov je položaj trenutno najmanj kritičen, saj je dokaj dobro rešen. Ferosulfat najprej v toku vročih dimnih plinov osušijo, nato pa ga skupaj s piritom pražijo in pražilne pline predelujejo v žvepleno kislino. Doslej sta v Evropi le dve takšni napravi, ki re- šujeta problem ferosulfata pri proizvodnji titanovega diok- sida: prva obratuje v Italiji pri firmi Montedison, druga pa v Cinkarni. Ogorki, ki pri tem nastajajo, so enaki ogorkom iz tradicionalne proizvodnje žveplene kisline na bazi pirita. Za primer navajamo dejstvo, da jugoslovanske železarne svojega problema ferosulfata iz lužnic še niso rešile. Zahtevnejša je problematika nevtralizacije kislih od- plak, saj so v ta namen morali zgraditi pravo malo tovarno s pripravo apnenega mleka iz hidratiziranega apna, sistemom reakcijskih kadi, rotacijskimi filtri ter črpalno postajo za transport nevratlizata na odval. Proces je popolnoma mehaniziran, zahteva pa stalen nadzor. Ker vgrajene rezerve ne zadostujejo za možne izpade, so okva- re v netralizaciji že nekajkrat povzročile ustavitev tovar- ne. Tudi kvaliteta oči.ščenih odplak še ni optimalna, ker vsebujejo preveč lebdečih delacev. Vzrok pa ne leži v sa- mi nevtralizaciji temveč v zaenkrat neustrezni, nizki, koncentraciji kisline v odpadni vodi, kar po nepotrebnem zvišuje količino odplak in njeno pretirano motnost. Od- pravljanje motenj je v toku. Manj pa so zadovoljni z rezultati, ki so jih doslej dosegli pri čiščenju dimnih plinov kalcinacije. Prva so imeli instalime elektrostatične filtre, ki pa so v katastro- falnem požaru 7. 7. 1973 zgoreli. Ker še do danes ni bil pojasnjen vzrok nesreče, jih je Cinkarna nadomestila x mehanskimi čistilnimi sistemi Petersen. Obe čistilni napravi imata skupno pomankljivost, da sicer zadržita žveplov trioksid, ki nastaja pri kalcinaciji titanovega dvokisa, nimata pa nobenega učinka na žveplov dvokis, ki nastaja pri gorenju mazuta. Glede tega se je položaj celo nekoliko poslabšal, ker so v začetku ogrevali peči s specialnim kurilnim oljem, ki je «vseboval le malo žvepla, danes pa tega goriva jugoslovanske rafinerije ne morejo več dobavljati in zato kurijo z mazuti, ki vsebujejo tri do štirikrat več žvepla. Občutno izboljšanje si obetajo od prehoda na plinsko kurjavo. V teku so tudi poizkusi, s katerimi želijo zmanjšati emanacijo vodne pare. S tem bi namreč oblak, ki stalno ledbi nad dimnikoma tovame, zmanjšali na minimum. Najtežji problem pa je kvaliteta iztoka iz deponije v 2epini. Ker je gradnja pražame ferosulfata zaradi finanč- nih problemov kasnila, je bila Cinkarna prisiljena depo- nirati določene količine ferosulfata na breg ob odvalu v 2epini. Zaradi premikov v terenu pa so točno pod depo- nirano snovjo nastali novi vrelci vode, ki že dalj časa spirajo ferosulfate v laguno in jo onesnažujejo z železom. Za to nevšečnost je morala Cinkarna najti trajnejšo reši- tev, ki ji jo je izdelal Inštitut Jožef Stefan iz Ljubljane. Princip čiščenja je v naknadni nevratlizaciji in oksidacji iztoka z vmešavanjem zraka. Na osnovi pilotnih poizkusov v Gorenji vasi, je v izdelavi dokumentacija za polindu- strijsko napravo, ki bo že v precejšnji meri zmanjšala onesnaženje Ložnice. Naloga je bila prijavljena tudi Razi- skovalni skupnosti SRS in zaradi njene aktualnosti je ta odobrila določena finančna sredstva za njeno realizacijo. Predračun za ta projekt znaša okoli 9 milijonov din. unior zreče ___________________ ^ ORODJARNA IN SKLADIŠČE Eden osnovnih ciljev, kd so si jih zastavili v Uniorju — Kovaški industriji Zreče v srednjeročni program razvo- ja, je povečanje proizvodnje avtomehanskega orodja. Pov- praševanje po tovrstnih iz- delkih je namreč na doma- čem in tujeim tržišču vse več- je, saj je ročno orodje ne- kakšen »železni program« vsa- ke države. To je seveda ra- zumljivo, saj je prav ročno orodje uporabno tako v av- tomobilski, letalski in vseh drugih industrijskih panogah, brez njega pa ne gre tudi pri popravilu ali montaži vo- dovodni pipe. Da bi zadostili povpraševa- nju po izdelkih, so se v Uni- orju odločili, da bodo že v letošnjem letu močno pove čali proizvodn jo ročnega oro- dja. V ta namen so že pred meseci odprli novo proizvod- no halo, ki bo sedaj — po uspešni montaži strojev — dala tudi že prve večje re!- zultate. Ob tem pa v Uni- orju že razmišljajo tudi o postavitvi druge orodjarne, s katero bi dokončno dosegli zastavljene cilje pri proizvod- nji ročnega orodja. Ti koli- činsko pomenijo štirideseit odstotno povečanje proizvod- nje ročnega orodja in veliko bolj razvéjano paleto proiz- vodov kot doslej. Novo orcxi- jamo bodo pričeli graditi že spomladi letos — tako vsaj načrtujejo — ob njej pa bo- do zgradili tudi novo skladi- šče. Obe naložbi, za katedre pa še niso izračunali predra- čunske vrednosti, bodo v Ko- vašld industriji gradili pre- težno z lastnimi sredstvi, v novih objektih pa bodo na novo zaposlili okrog 120 de- lavcev. DS §t. 2 — 12. îanuar 1978 NOVI TEDNIK — stran 5 treče—dobrna POMEMBNI NALOŽBI ZA TURISTIČNI RAZMAH lavTŠilni odbor celjske pod- ružnice Ljubldanske banke je po-ed koncem lanskega leta med drugim odobril dolgo- ročni in'vestioljskd posojili tu- di za gradnjo dveh novih ho- tetov na oeljském območju. Taiko za hotel B kaitegorije z restavracijami in družbeno prehrano v Zlrečah oziixmia na Novi Dobrovi ter za ob- jekt na Dobrni. V zreàkem primeru gre za posojilo v znesku 26 milijo- nov dinarjev ter za 1плтезЉ1- cijo, ki bo veljala 52 'milij:o- nov,' za gradnjo hotela na Do- brni, prav tako B kategorije, pa so odobrili posojilo v viši- ni 95.8 milijona dinarjev, medtem ko je predračunska vrednost celotne naložbe 164 milijonov dinarjev. Gre torej za dva pomemb- na objekta, za dve pomembni naložbi v turističnem gospo- darst\'u, ki pa letos ne bo- sta edini, saj se jima praiv v tem času pridružuj«|jo še nmoga druga nova vlaganja. To velja-tudi za Celje, kjer so na vrsti hotel Evropa, Turšfca mačka, gostišče v Uli- ci 14. divizije oziroma v Cup- rijski, zatem za objekt v Šentjurju, pa za gradnjo bi- feja s kegljiščem v Mozirju, za kombinirani objtlkt v Sol- čavi itd. Po vâem tem lahko zaznamo pomemben premik na turističnem področju, ki pa se bo, kot kazö, nadalje- val tudi v naslednjem obdob- ju, ne samo do 1980. leta. Tako kot v Zrečah, gre tu- di na Dobrni za rešitev živ- lyenjskih vprašanj nadail^jnega razvoja turizma oziroma zdraviliške dejavnosti. V Zre- čah je nosilec celotne aikbiv- nosti kolektiv kovaške indu- strije, ki se je odločil, da vzporedno z razvojem indu- strije širi tudii možnosti za družbeni in življenjski stan- dard neposrednih proizvajal- cev in krajanov. Zato je novi hotel na Novi Dobrovi sanx) del velikega načrta za izgrad- njo rekreacijsko turističnega centra, ki zajema Zreče in Roglo. Sicer pa naj bi hotel v Zrdčah, z odprtim in v prihodnje še zaprtim kopa- liščem, predstaivljal osnovo za razmah turizma v dolini in bil središče za kulturno in družabno življenje. Objekt in cetoten center je namenjen predvsem domače- mu človaku. Poleg tega pa te predele že zdaj radi obi- skuyejo ljudje iz drugih na- ših republik. Za to območje, zlasti za Roglo, pa se močno zanimajo tudi športniki. In če k vsemu temu dodamo še izredno razviti izletniški tu- rizem, prar/ tako poslovni in ne nazadnje skrb za druž- beno prehrano, potem so po- goji za gradnjo hotela in ureditev celotnega območja na Zréàkem Pohorju več kot utemeljeni. Mednje sodi še kmečki turizem. Bo programu bo novi ho- tel v Zrečah zgrajen do kon- ca letošnjega leta. Zan^imiva je tudi ugotovitev, da ima investitor že zdaj skoraj v celoti zagotovljen vse deûav- ce za novi objekt. Gradnja novega zdraviliško gostinskega objokta na Do- brni je nujnost zdajšnega ča- sa in tídini izhod ter zago- toviilo za nadaljnji razvoj zdravMilča. Zdajšnje kapaci- tete, zilasti pa njihov stan- dard, so neprimerne. Zato so imeli v zdra/vilišču, kljub iz- rednemu povpraševanju, lani manj nočitev, kot leto dni prej. Sobe, z več posteljami ter brez sanitarij, niso več sprejemljiîvé. Novi hotel predstavlja torej prvi kocrak ne samo k povečanju števila ležišč, marveč veliko bolj k modemizaciijl. Seveda pa gre v tem primeru prav tako za modernizacijo terapijskih zmogljivosti. V novem hotelu bosta tudi baaen in kegl ji- šči. Kot soinvestitor v tej na- ložbi nastopa s 40 odstotnim deležem skupnega zneska ljubljanski Kompas, kar daje temu koraku še bolj značil- no obeležje. Dela pri gradnji tega ob- jelrta bodo zaključena junija 1979. leta, začetek redneiga ob- ratovanja ;pa je določtin na oktobeir 1979. Kot pomemben partner pri rešer/anju celotnega proble- ma novega zdraviliško-hotel- skega objeOcta na Dobrni na- stopa tudi cedjski Razvojni center, ki je v okviru inže- niringa sprejeli še nekatere organizacijske, kadroaiske in druge probleme. In kot vse kaže, bo zlasti окоИ zadnje- ga vprašanja največ dela. Na ljudi, ki bodo delali v no- vem hoteLu, bo treba misliti že zdiaj. To je zahteva, na ka- teiro bi ne smeli pozabiti, si- ceir bo začetek rednega dela težanmejši. M. BOŽIČ Pred vhodom v zdraviliški kompleks na Dobmi je stojalo s sliko makete novega zdravilišča — hotelskega objekta. Tu je vedno dovolj radovednih pogledov ... ZREČE: ZRASEL BO HOTEL Na zn?eški Etobravl, tik ob novem bazenu, že raste ia temeljev nov hoteQ, ki ga gra- di podjetje Ingrad iz Celja in financira tozd Gostinstvo in turizem tovarne Unior iz Zreč. V njem bo velika sa- mopostrežna restavracija z 223 sedeži, posebna restavra- cija za hotelske goste, recep- cija in 32 sob 2¡a gostö. V prIhodnj:ih letih bodo ob ho- telu zgradili še pokrit bazen, oba objekta pa bo povezoval steMen hodnik. Sam hotel bo veljal okrog 56 milijonov dünarjev, v Zrečah pa me- nijo, da bo prve goste spre- jed že pirihodnjo zimo. D08R№: PREOSTAVLJAÜÜO Nova zdraviliško-hoteLsiki objekt na Dobmi bo imél 221 postelj ter 50 pomožnih ležišč, zatem 650 poikiritih se- dež0v v restavracijah In 1900 sedesžev na odprtih terasah. Tu bo medicins'ki center s kompletno fiaio in balneote- rapijo, bataen 18 x 12 metmoiv s termalno vodo, sauno, ka- binët za trim, štiristezno a/v- tomatsko kegljiišče, prodajal- na spominkov, banka, frizer- ski in kozmetiični salon ... JE CELJE Т111115Т1Ш0 MESTU? Vprašanje smo si zastavili v uredništvu. Odgovor je več aU manj na dlani. Celje je navzlic slabemu zraku, navzlic umazanim vodam turistično mesto. In še kaj več. Je tudi središče velikega turističnega območja, je tudi izhodiščna točka k pomembnim turističnim krajem, zdraviliščem itd. To Celje je. Tudi ni dilem, da Celje ni 2Kiraviliško mesto in kaj podobnega. Ima pa zato veliko dnigih pogojev za dober razvoj posameznih zvrsti turizma. To so kultura, šport, poslovno življenje in še kaj. Tudi izletništvo. No, vprašanje, ali je Celje tiiristično mesto, smo si za- stavili v uredništvu. Pa ne zavoljo nas, ki tu delamo. Z njim prihajamo v javnost. In da bi dobili ustrezne odgovore, ka- ko je s Celjem kot turističnim mestom in kaj bi morali narediti, da bi se kot tako še bolj uveljavilo, bomo zapro- sili za odgovore, mnenja, nekatere znane turistične delavce, kot Marjana Ašiča, Zorana Vudlerja, Majdo Trogarjevo, Toneta Ocvirka, Eidija Podpečana, Ivana Juharta in ne na- zadnje Rista Gajška. S tem pa krog ni zaključen. Vabimo tudi vas, dragi Celjani, naročniki in bralci Novega tednika, da sodelujete v tej anketi in da nam pišete, posredujete svo- je mnenje o vprašanju, ki smo ga zastavili. Že v naprej hvala za odgovor. V Celju z veseljem opažamo, da prenekatera stara hiša dobiva novo obleko. Tako je prav in tudi to je pomemben del turističnega Celja, na gölten V RECEPCIJI HOTELA V recepciji hotela na Golteh je nov obraz. Mlad in nasmejan. Prikupen. Marjeta Pintar. Mlada je tudi kot čla- nica Izletnikovega kolek, tiva, saj je v njegov sestav prišla šele pred jkjI leta, na Golteh pa je komaj mesec dni. »Tu mi je všeč. Dobro sem »se znašla. Sicer pa me ta dejavnost zanima tudi drugače, kajti kot šti- pendistka Izletnika študi- ram izredno na Visoki ekonoms:ko-komercialni šo- li v Maribori. Turizem je oziroma bo moj poklic.« »Boste po vsem tem ostali tu na planini?« »Mentol, da ne. že po koncu zimske oziroma smučarske sezjone bom pričela delati v celjski tu- ristični poslovalnici Izlet- nika.« »Kako pa je z Goltmd v letošnji sezoni?« »Dobro. Nočitvene zmo- gljivosti so zasedene do konca februarja, prav ta- ko depandanse, medtem ko bo Mozirska koča pol- na do sredine marca.« »In od kod so rezerva- cije?« »Iz nadrazričnejših pre- delov naše države, pred- vsem pa iz Novega Sada, Reke, Opatije, Ajdovščine, Lendave, Murske Sobote itd.« »Kako pa ,1e s penzion- sbimi cenami?« »Za hotel je treba od- šteti 160, za depandanso 150 ter za Mozirsk» kočo 140 dinarjev na dan. K temu pa je treba prišteti še 4 dinarje turistične takse.« »Kako pa je z izposoje- valnico smučarske opre- me?« »Ta dela in moram reči, da je dobro založena. Ta- ko, da po tej strani ni zadrege. Vrh tega imamo mizarja, ki je vsak hip pripravljen odpraviti na- pako, če do nje pride. Pri izjxxsojanju opreme imajo penzionski gosti trideset odstotkov popusta.« »In kolektiv, je zdaj v prepolni sestavi?« »Je, kajti na pomoč so za zimski čas priskočili tudi .delavci iz doma v Lo- garski dolini. Sicer pa moram reči še to, da smo polno zaživeli tudi kot te- meljna organizacija zdru- ženega dela. Sprejeli smo vse potrebne samoupravne akte, poleg tega pa dobro delajo tudi vsi naši samo- upravni organi.« M. BOŽIČ VELENJE - ?Ш ßSSEZEN Velenjski rudarji so tudi tokrat držali obljubo, ki so si jo zadali ob začetku lan- skega leta, da bodo nakopali 4,4 mdlijona ton premoga. Plan so dosegli zadnji dan v lanskem letu. In kaj načrtu- jejo za letos? Potrebe so ve- dno večje in tako naj bi le- tos пак)ораД 4,5 milijone ton premoga, fci ga bodo v glav- nem porabili za normalno obratovanja Termoelektrarne Šoštanj, ki je zxiaj še močnej- ša, ko v njenem sklopu de- luje tudi TE IV, Del premo- ga bo šel za ostale redne po- rabnike (termoelektrarne) in nekaj malega za posamezni- ke. V primeru, da bi v velenj- skem rudniku, ki je v sklopu REK Velenje, le prišli na 42 utrni delavnik (zato pa potre- bujejo še okoU 200 rudarjev), da bi lahko tri izmene dela- le, ena pa počivala, seveda izmenično), bi lahko ob tem in sodobni mehanizaciji na- kopali kar 4,7 milijona ton. 6. stran -- NOVI TEDNIK St. 2 — 12. januar 1978 žmarje pri jelšah ^^^^ ^^^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ NUJNO JE TREBA NAJTI USTREZNE DOLGOROČNE REŠITVE Vzgojno varstveni režim ali varstvo predšolskih otrok v šmarski občini je, glede na položaj v razvitejših občinah, pravzaprav šele na začetku: v ot>čini je v sorazmerju s èteviloin prebivalcev bore malo vzgojno varstvenih nistanov, četudi je situacija iz leta v leto boljša, pa še zdaleč ne dobra. Vrtci so le v večjih krajih — v Rogaški Slatini, Rogatcu, Kozjem, .Šmarju pri Jelšah pa še kje, ponekod tudi v nekaterih vaseh, kjer so za to pogoji. Veliko število otrok te mož- nosti vendarle nima, nema- lokrat pa je za to vzrok vse kaj drugega, kot pomanjka- nje prostora. Spet so eno ključnih vprašanj sredstva. Podatki namreč kažejo — žal še vedno — da so oseb- ni dohodki na zaposlenega v občini najnižji med občinami celjske regije pa tudi od marsikatere druge slovenske občine, prispevki staršev za otroško varstvo pa za razli- ko od drugih občin med naj- višjimi v celjski regiji in v republiki. Zaradi tega se pojavlja strah pred varstvom in doce- la razumljivo je, da so po- nekod matere vzele otroke iz vzgojno varstvenih ustanov, čedalje močneje pa se širi varstvo pri privatnikih. Tudi kadrovsko vzgojno varstvene ustanove nekoliko šepajo, a ne toliko, da bi bilo potrebno biti plat zvo- na. Kadrovska zasedba v teh ustanovah po republiško do- ločenih noi-mativih odstopa kvečjemu za kakšnih deset do dvajset odstotkov, pone- kod pa taidi za več. Če upoštevamo, da plačajo starši, ki imajo od 2.000 do 2.200 dinarjev dohodka na družinskega člana 650 dinar- jev prispevka in da je treba odšteti še za zajtrk, kosilo in malico, potem je jasno, da je to za starše precejš- nja obremenitev. Zaradi te- ga v Šmarju pri Jelšah me- nijo, da bo treba najnovili in k delu pritegnili čimveč mladih. Ker pri Občinskem odboru Rdečega križa ugotavljajo, da so razna zdravstvena preda- vanja po vaseh in krajih ze- lo zaželena, jüi bodo seveda organizirali tudi v letošnjem letu. člani Rdečega križa bo- do še naprej vztrajno bili bitko proti divjim odlagali- ščem odpadkov. Pri tesm upajo tudi na širšo pomoč vseh občanov. MP kje smo ? quo vadiš, HOMO? Vse preveč stvari, na žalost tudi zelo pomembnih, prezremo v vsakodnevnem norenju po cestah in ulicah. Preganja nas mrzlica današnjosti, grize nas malo- dušje do sočloveka, tiepozornost do človeka, ki je na- tanko takšen kot ti, on, kot tisoče drugih. Z istimi ali vsaj podobnimi težavami, z istim strahom v srcu. Prebiramo vesti o nesrečah in naslednji dan spet po- gledamo, če je kaj novega. In navadno se niti posebno ne zamislimo ob tem. Svet. z dogodki se nam spodmika izpod tal, ker smo zamaknjeni vase, v svoj svet, ki si ga za nič na svetu ne pustimo spremeniti. Tudi za ceno tuje nesre- če ne... Tik pred novim letom, širok, makadamski parkir- ni prostor nekje v Celju. Na tleh je ležal človek. Mo- rebiti je še dihal, to gotovo ne krdelo, ki se je zbralo ob ležečem in nekomu, ki se je trudil, da m%i pomaga. Kr- delo? Da, krdelo, saj kakšne druge besede niti ne bi mogel zapisati... Kako zelo nas zanima sočlovekova nesreča! Ko je neznanec uvidel, da ne more pomagati, se je odpravil v najbližji trgovski lokal. Da bi poklical po- moč. Krdelo je nekaj časa še nadvse pozorno ogledova- lo ležečega, potem pa — nič novega pod soncem — se je razteplo. Tu in tam so na ob^mi parkirni prostor Še priha- jali ljudje. Se ustavili, izstopili iz avtomobila, vrgli po- gled na ležečega in odšli. Nekateri niso storili niti tega. Kot da je samo po sebi razumljivo, da leze someščani pri belem dnevu na tleh... Zelo hitro so prišli miličniki, pogledali, kaj se da narediti, počakali pri ležečem, po dobri uri pa je kon- čno pripeljal rešilni voz in Ležečega odpeljal. Dogodek več za premlevanje in za — sramovanje pred samim seboj. Hladni svio, prijatelji, hladni in nič. kaj ponosni ne moremo biti na svoje ravnanje. " Tudi še ni tako dolgo, ko je nekdo kar precej časa ležal mrtev pred neko zelo znano ustanovo v Celju. In vendar je moral ležati dolgo, predolgo... Tik po novem letu je v centru mesta lepo oblečeno dakletce milo prosilo mimoidoče, naj ji posodijo de- nar za avtobus, ker je izgubila denarnico. Ni beračila, beračenje ima nekatere svojstvene po- sebnosti, po katerih takoj spoznaš človeka te baže. In vendar je zadevala ob mrke poglede, ki so prejkone Qovorüi: Pusti nas v našem ljubem miru in se znajdi, kakor veš in znaš. Tudi mi se moramo. Tla se nam spodmikajo, ljudje. Človek bi dejal, da je pozornost, usmiljenje, pri- pravljenost pomagati in podobne besede le še zaloga besed za literate. MILENKO STRASEK strelska zveza šentjur UPI NA PROSTOR ZA VADBO v šentjurski občini združu- je 7 diTJŽin 3.50 članov-strel- cev. 25-letnico obstoja slavi letos Občinska strelska zveza Šentjur ih v tem času se lahko njeni člani pohvalijo z vrsto priznanj, diplom in plaket. Uspehov pa bi lahko bilo še več, pravijo strelci, če bi imeli za svojo aktivnost tudi primerne pi4)store za vadbo. Res da so predpisi za strelske prostore zelo zah- tevni, vendar bi se z neko- liko več razumevanja dalo najti skromen prostor tudi za dejavnost, ki je še kako pomembna v koncepciji SLO. Tako pa se vseh sedein dru- žin že precej časa boni za svoj prostor. Medtem je pri- šlo оекз do osipa članstva, saj je bila strelska z\'eza v letih po ustanovitvi bolj moč- na. Zdaj strelci upajo na obljubljeni prostor v osnovni šoli Šentjur, ki ga bo seve- da treba preurediti in opre- miti tako, da bo zadostil vsem predpisom. Ce upi niso zaman, bo to nedvomno ve- lika pridobitev za vse člane, ki se večkrat na leto sesta- ne j o in se pc^ovorijo o delu, načrtih in težavah. Sicer pa strelske družine vadijo vsaka zase. Na občinska tekmovanja pošiljajo svoje najiboljše čle- ne. Uspehi, kot rečeno, ne izostajajo. Hkrati pa je raz- veseljivo, da je v zvezo včla- njenih veliko mladih, ki so zelo prizadevni. Skupna že- lja vseh je, da bi našli v občini več razumevanja za strelce, tudi kar tiče dota- cij, saj jo dobivajo le od TKS Šentjur. MP ŠMARTNO OB PAKI: PROMET NARAŠČA Promet na železniški postaji v šmartnem ob Paki stal- no narašča in je bil lani za 30 odstotkov večji kot v letu 1976. Skozi Šmartno je v obe strani vozilo 4.914 potniških vlakov. Pri blagajni te postaje so prodali 29.503 vozne listke. Poieg tega je tod mimo peljalo 4,268 tovornih vlakov. Nji- hovi vagoni so bili večinoma naloženi z velenjskim hgni- tom, lesom, pa tudi z izdelki toviune go.spodinjske opreme Gorenje. Na postaji v šmartnem ob Paki so naložili 7J>37 vago- nov ali 170.175 ton blaga, večinoma deske in lesne izdelke iz Nazarij, dosti pa tudi tufa, kd ga kopljejo v bližnjem kam- по1шпи v Gorenju. Razložili so 1466 vagonov ali 31.622 ton blaga. Tu pa je bilo največ mehkega lesa in drv za tovarno ivernih plošč v Nazarjih. Večino tega blaga, sicer pa okoh 75 odstotkov, so prepeljali z lastnimi tovornimi avtomobili, saj ima postaja kar lepo število kamionov. Poleg tega so od- ï>oslali 311 ton kosovnega blaga, prispelo pa. ga je 265 ton. Delavci na tej postaji so zares pridni, da so vso to blago naložili oairoma razložili. ZOR.KO KOTNIK STASA GORENŠEK Vsako slovo je težko. Najtežje je takrat, ko odide človek za zmerom, kar tako nenadoma, ko je čas za slovo 7iajmanj primeren, nepričakovan, ko se porodi spoznanje, da smo za nekai ogoljufani, ker je odšel. Takšen- je bil tisti petek, ki je pahnil v grob našo Stašo, njeno mamo in očeta. Kako majhne in ničeve so besede takrat, ko je treba enkrat samkrat, a takrat za vselej, reči tisti »adijo«, ki smo si ga prej vsak dan tolikokrat v smehu izrekli, med zamahom roke, med kretnjo, ki je bila bežna, pa več kot fraza. Kajti Stasa je bila preprosta, človeško preprosta, krhka a odločna, bila je ljubka. Do sočlove- ka čuteča, pri delu tenkočutna. Ze ko je končala šolo za oblikovanje, je najbrž videla v stari mestni ulici zelena vrata svoje butike. Z voljo, delom, talentom si ga je ustvarila. Njena mla- dost je bila mladost uresničenih želja. Vse do pred enim mesecem, ko je tudi strahotni cestni davek terjal življenje njenega Mojmira m ji vzel najdražje, kar je imela. Zdaj sta na Žalah skxipaj, za vedno kot pravimo. Strahotno globok grob so izkopali, da so položili vanj družino. Očeta Janeza Gorenška, udeleženca NOV, mamo Stanko, vedno nasmejano, Stašo, mnogo pre- zgodaj pokopane upe. Koliko neizrečenih misli, koliko nedokončanega dela, koliko neodsanjanih sanj, koliko malih, vsakodnevnih življenjskih težav in radosti je obstalo. Staša je šest let redno sodelovala na našem Radiu in dobra štiri leta pri tedniku A kaj bi merili čas, ko je toliko nesmisla v njem. Zdaj, ko vemo, da ne bomo nikoli več čuli njenih hitrih korakov po hodni ku, njenega smeha ne bomo več čuli. Njene igrivosti ne bomo več čutUi. To nas boli, ker smo izgubili člove- ka, a kadar nam je v srcih človek, beseda o njem na ustnicah, tedaj ni nobena cena dovolj visoka, nobeno spoznanje odrešujoče, tolažilno. Ostane spomin in spo- min nanje, ki smo jih poznali, ne bo mogel nikoli izgubiti trpkosti bolečine. Ko je tisti petek pahnil v grob 7iašo Stašo, jo je čisto pritajeno zarisal in položil v naša srca. Draga Staša, tam boš z nami, dokler bomo tudi mi. DRAGO MEDVED GRIZE: TELEFONA $E NE BO Seje sveta krajevne skupnosti Griže so se udeležili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij in dnuštev v kraju. Na seji so skušali odgovoriti na vprašanje, kako so krajani uresničevali svoje interese v krajevni skupnosti. Lani so bih izredno prizade%;ni na komunalnem področju. Tako so asfaltirali dve cesti v Bezovnik. Po- leg p«)stovoljnega dela in brezplačno odstopljenih ze- mljišč so krajani prispevali še okrog 240 tisoč dinar- jev. Za druga komunalna dela pa več kot dvajset tiso- čakov. K temu je treba dodati še denar, ki ga niso zbraM preko krajevne skupnosti. Cesta v Zahom je pri- pravljena za asfaltiranje izključno s prispevki in pro- stovoljnim delom krajanov tega zaselka. Seveda pa fii vse delo v krajevni skupnosti usmerjeno le na komu- nalno področje. I.c'redno aktivna so številna društva, ki poleg vsega skrbe tudi za mnoge objekte v Grižah, ter prirejajo razne kulturne ter športne prireditve. Ves čas pa so namenjali vso pozornost obujanju tradicij NOB. V nadaljevanju seje .so obravnavali še osnutek fi- nančnega načrta za letos. Na komtmalnem ponujena roka dobrodošla, odrešujoča v tej večmesečni popotni pa- stirski samoti. Se z no- inadi jih ne morem pri- merjati, kajti Mile Rada- novič, Dobro Radanovič in Jovica Miličevič imajo svoj dom. V vasi Dujakov- ci pri Banja Luki, na 800 metrov nadmorske višine, kjer se v hrib stiska 300 hiš in je v vsaki po pri- bližno pet do šest Članov družine. Z LISTJEM ODIDEJO TUDI OVCE Mile pripoveduje: >'Ko na jesen odpade listje, ga ovce popase jo. Ko zmanj- ka listja, tudi trave na na- ših skromnih pašnikih ni več. Samo kamenje in ve- ter. Takrat se odpravimo na pot. v vasi je čreda 200 ovac, osem lastnikov ima. Dogovorimo se, kdo bo šel prvi na pot. Zdaj smo mi trije. Potem pride zame- njava. Ko smo v bližini kakšnega kraja, s pošto ja- vimo domov, da nas vedo poiskati. Tako se menja- vamo do marca, ko odže- nemo čredo domov. Za prvega maja jUi ostrižemo. Volno prodamo vojni in- dustriji, meso in mleko pa preko zadruge v široko prodajo. Zdaj okoli novega leta ima čreda vsak dan mlade janjčke. Lani smo šli na pot 1. novembra. Peš. Z dvesto ovcami, tremi osli, ki nosijo V90 našo opre- mo in psom ovčarjem. Naj- prej se obrnemo proti Za- grebu, pa preko Brežic do Kozjega, Buč, Podplata. Dalje ne gremo. Ravnamo se po vremenu. Letos je zelo ugodno. Tu je še do- volj trave za naše ovce in moram reči, da nimamo s Irnieti nobenih težav, dob- ro se razumemo. Nikoli še nismo izgubili nobene ov- ce, nikoli nam nihče ni še nič ukradel ali nagajal. Spimo v šotoru, ki si ga postavimo vsak večer kje v bližini gozda, kjer ne pi- ha veter. Jemo klobase, konzerve, sir, pijemo mle- ko. Tako vse dneve. To je težak kruh. Mi ne bi tega delali, pa nimamo druge izbire. Ce bi imeli v doma- č,em kraju ali vsaj blizu kakšno tovarno, bi se za- poslili. Tako pa potujemo. Hodimo na stotine kilo- metrov, cel dan smo s čre- do, z nami je tišina in ve- ter. Kaj delamo? Premiš- ljujemo o družinah, ki nas čakajo doma, o prihodno- sti, o vsem, kar vidimo in srečamo na poti. Ne, na poti ničesar ne prodajamo. To gre vse preko naše za- druge. Na ta način pase- mo ovce že od osvobodit- ve same. Prej smo imeli tudi nekaj koz, pa jih zdaj ne smemo imeti. Spozna- mo veliko krajev in veliko ljudi. Dobri so z nami. Vi- dite, Jovica se tamle po- govarja z domačinom iz Podčetrtka, naš dober prijatelj je. Naslednje le- to spet pridemo. A radi bi doživeli dan, ko nam ne bi bilo treba priti. Vsaj z ovcami ne. To zapišite! Da ne pozabite. Ce bomo na sliki v časopisu, nam pustite kak izvod pri tr- govcu v Imenem. Bomo prišli iskat, ko pridemo po hrano.«" Tako Mile. Vme se k čredi, k malim janjčkom. Vme se k celemu ovčjemu zakladu vasi Dujakovci, to je njihov kruh, njihovo življenje, ki bi ga radi spremenili. A dokler je ta- ko kot je, jim je vsaka ov- ca enako draga in hvalež- ni so za vsako zeleno bilj- ko, ki jo najdejo nekaj sto kilometrov od svojega do- ma. Torej, bela ovčja čre- da nekje ob Obsotelju, pastirji v kožuhih, naslo- njen na dolge palice, blagi zimski sončni žarki, ki se sprehajajo po mehkih ovč- jih kožiihih, vsa ta prija-is- na veduta je le navidezna romanika. BESEDILO IN SLIKE: DRAGO MEDVED Od leve: Dobro Radanovič, Jovica Miličevič in Mile Radanovič. ROGAŠKA SLATINA: NOVA STANOVANJA Stanovanj sicer res povsod primanjkuje, Še zlasti pa se s tem problemom že vrsto let bori šmarska občina. Največ napredka na tem področju je dosegla Rogaška Slatina, saj so v zadnjih letih zgradili vreto blokov. Trenutno grade v Rogaški Slatini, v stanovanji! soseščini lîatanjska vas, blok z okoli štiridesetimi stanovanji, ki bo pK>ložaj nekoliko iz- boljšal. Objekt gradi SOZD Splošno gradbeno podjetje, zgrajen pa bo do konca tega leta. Blok stoji v neposredni soseščini že grajenih dveh blokov. msit ZALEG: MLADI TERITORIALCI Občinska konferenca Zveze socialistične mladine v Žalcu je v zadnjem obdobju posvetila izredno skrb usposabljanju mladih za splošno ljudsko obrambo in družbeno samoza- ščito. Zato ni naključje, če so že doslej v vrste enot terito- rialne obrambe sprejeli veliko mladincev — prostovoljcev. Mnogi isaned njih so se udeležili vojaških vaj skupaj z dru- gimi teritorialci. Razen tega so sodelovali v akcijah za lan- ski občinski praznik, še posebej pa ob prikazu bitke Prvega Štajerskega bataljona na òreti itd. Prav tako ne kaže prezreti pohodov, na katerih so obu- jali tradicije narodnoosvobodilnega boja. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se mladi v žalski občini radi vključujejo v te aktivnosti. DARKO NARAGLAV ŽALEC: O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU Pretekli teden so se v 2alou sestaU člani sveta za druž- benopolitično aktivnost žensk ter spremljanje družbenoeko- nomskega položaja žena pri občinski konferenci SZDL. Ko so uvodoma govorili o evidentiranju, so poudarili, da je med kandidati premalo žena. S.cer pa so v nadaljevanju obravnavali še osnutek Smeri razvoja usmerjenega izobraže. vanja v celjski regiji do leta Ш0. Ob koncu seje so se do- govorili še o poteku priprav na praznovanje Dneva žena. jv POLZELA: KONCERT V DOMU UPOKOJENCEV Moški pevski zbor iz Braslovč je preteklo nedeljo pri- pravil v domu oskrbovancev v šoneku na Polzeli krajši kon- cert. Stanovalcem tega doma so zapeli sedem domačih pe- smi in z njimi popestrili življenje v domu. Za nastop so jim bili hvaležni v upanju, da se bodo še srečali. T. T. ŠMARTNO OB PAKI: VEČERI PLETENJA Društvo prijateljev mladine v šmartnem ob Paki je or- ganiziralo pletilne večere, ki so dvakrat na teden. Pod stro- kovnim vodstvom učiteljice Podvratnikove pletejo in kvač- kajo mamice in stare mame oblačila za svoje malčke. Zanimanje za te večere je veliko. Ker pa se za ta dela zanimajo tudi dekleta, bodo bržčas morali pripraviti še kak tečaj. 250RK0 KOTNIK 8. stran -- NOVI TEDNIK St. 2 — 12. januar 1978 druga uprizoritev slg celje OB KRSTU ŠELIGOVE DRAME V REŽIJI D. JOVANOVIČA SLG Golje je vstopilo v no- vo leto s krstno uprizoritvi- jo dirame Eaidija Šeliga Ca- rovn'Ica iz Zgom^jë Davče, ki jo je postavil na oder reži- ser EKišan Jovanović. 2e ta- kOj na začetku je treba za; pdsaitl, da si boljšega vstopa v novo leto pxrijatelji gleda- liške umetnosti sl^oraj ne mo- rejo želeti. Predstava nam- reč vsebuje iza-aaito sodob- no filozofsko problematiko evropskega sveita, ki jé ute- leáena na izijemno ustretoen, čutno in doživljajsko bogat način. Besedilo Rudija Šeliga, ene- ga najpomembnejših pred- sfavnikov sodobne slovenskë literature, postavlja nasproti dva v osnovi različna življe- njskega principa. Nasproti si stojita svet evropske civiliza- cije, ki temelji na razklano- sti na telo in duha, na čute in razum, in svet prvinske, predkrščans-ke enotnosti in celoviitosti duha in telösa, ra- zuma in čutov. To nasprotje nam Šeligo prikaže na ravni tome'jne oeUce evropske civi- lizacije, na ravni družine. Tra- iciona!no miselnost evropske civiilizaciióe predstavljajo oče, mama in sin Niko, njeno do- sledno nasprotje pa mlada Nikova žena »s hribov« — DBfl?jnka. Oče, ki s svojo tek- movailno miselnostjo simboli- zira nenehno stopnjujočo se in samouničujočo voljo do moči, mama, ki je razumsko hladna, a tudi breaobzimo nasilna, án Niko, nebogljeni slabič brez lastne volje, se čutijo ogroželni v trenutku, ko spoznajo Darinkino teme- ljno drugačnost, njeno pmn- sko celovitost in zanikanje vse-h pridobitev civilizacije. In kot delamo »civilizdirani« Evropejci že stoletja, ko brez milosti in skrajno nasilno preoblikujemo ves svet po svoji podobi (spomnimo se «križarskih voj^, v imenu »civilizacije in napredka«, v katerih smo si podredili ves svet), tako tudi naša diružina braz miilosti poseže v življe- nje in vrednostni sistem Da^ rinke. Zato je Darinka čarov- nica, saj so v našem svetu tasti, ki so v temelju dru- gačni, vedno proglašeni za ča^ rovnikö (srednji vek) ali pa umobolne. In kot v vsakda- njem življenju samozadovolj- no opravimo s takim »čarov- ništvom«, tako tudi Darinka v tem svetu nima nobene možnosti in je v skladu z ña- fio zgodovinsko izkušnjo po- ražena. Njena pot je res po- ražena, ob tem pa se razkri- je tudi vprašiljivost naše sa- moBadovoljne civilizacije, ki sé dTJži v poeledicaJi zarisa- ne miselnosti: v potrošništ> vu, v onesnaženju, v razcilove- čenju medsebojnih odno- sov ... Filozofsko dramo, ki je rav- no toliko aktualna kot uni- verzalna, je z veliko mero la- stne ustvarjalnosti postavil na oder rešiser Dušan Jova- nović, ki se mu je uspelo iaognitá možni »akademski« hladnosti ter nadgraditi bet- sedilo v izrazito sporočilno učinkovit gledališki dogodek. Osnovnemu idejnemu na- sprotju je našel tudi v gle- dališkem izrazu celo vrsto učinkovitih nasprotujočih si prvin, s katerimi je prenesel avtorjevo sporočilo do gledal- ca na izraeito zaostiren, a tu- di večplasten način. 2e v ne- kakšneta prologu je nakazal temeljno nasprotje med kri- žem, simbolom tradicionalne evropske metafizike, in prvin- skim obredom deklet-vaso- va'.k, ki se poslavljajo od Da- rinke. V prvem delu je nato kcntrastiral šume gospodinj- skih strojev in hladne, breiz- čustvene odnose v družini ter polnolanvno, čutno eksplo- zivno Darinko, petje prvin- skih pesmi ter ekstajtični ples Darinke in Kresnic. V za- klijučku prvejga dela, ko ogenj uniči svet meščanslie idiCe, mu je uspelo ustvariti tudi enega najsugestivnejših ptri- zorov, kar jih poznamo v zgo- dovini slovenskega gledališča. TuxM v díTugem delu, ki se do- gala v prazgod'ovini&ki jami, morda pribežališču po kata- strofi, je nadaljeval s kon- trastiranjem med detor^-nimi zjvoki (ob žaganju, varjenju, virtanju) in prvinsko ljudsko pesmijo na eni strani ter med to isto pesmijo in vzne- seno klasično glasbo »Wag- neirja in iStraussa) na drugi strani. Nenehno delovanje v drugem delu priča, da se v miseCnosti ljudi tudi po ka- tastrofi ni nič spremenilo; ni torej važen prostcir in čas, ampak zavest^ ideologija. Predstavo je Jovanovič za- ključil z iizraziuo zaostreno in'terpretaciijo, ko se v stro- go raokmailnem ritmu Sraius- sovega valčka materin svet samozadovoljno zmagoslavno zavrti ob v prisilni jopič ukle- njeni Darinki. Konec ni le po- trditev materine poti, ampak jé njena prob'.ematizacija, iz- záv naši zavesti in vesti. Oblikovalka odrskega pro- stora in kostumov Meta Ho- čevarjeva je prvi del postavi- la v tipično neizirazit bivalni prostor sodobnega človeka in ga na koncu ob pomoči luč- nih čarovnij Chris Johnsono^ ve učinkovito razdeja'a. Dru- gi del je Izostavila v jamo, ki ji je omogočila vrsto iz- jemno učinkovitih likovnih rešitev in sporočilno večpo- menskost. ^Méd nastopajočimi bo naj- d'lje ostala v epominu prav gotovo Darinka Milade Kale- zičeve, ki jo je ta mlada igrallca napolnila z enkr^nim žarom, prvinsko eksplozivno- stjo, neugnano čutnostjo in pristno zmedenostjo v »tu- jem« svetu. Ob tem je treba posebej podčrtati njén izje- men plesni talent, brez ka^ terega taka kreacija çploh ne bd bila mogoča. Mama Jane Smidove je razamiarsko hlad- na, a v tej hladnosti tudi brezobzirno nasilna. Oče Bru- na Baranoviča je v tekmoval- no mrzlico uijëfci mož, ki ni sposoben ugledati temeljne prevare. Niko Zvoneta Agre- ža pa je nesamostojen, otro- ško neboljen mladenič, ki svojo notranjo nezadoščenost utaplja v ailkoholu. Pri pred- stavi sodelujejo tudi plesalke Plesnetga gledališča Celje v koreografiji Nade Kokotovi- če^ in pevke gimnazijskega pevskega zbora, ki pojejo pesmi Darijana Božiča. Predstava, ki bo odmevala med gledališkim občinstvom zaradi vrste presenetljivih podrobnosti, med zahtevnej- šimi gleldald pa zaradi ne- navadne kompleksnosti in ce- lovitosti. SLAVKO PEZDIR CILJE' mmmúmi тш$ш Podatek, da je v celjski občini kar 8000 delavcev brez osnovnošolske izobraz- be, ni nič kaj vzpodbuden. Tako so na pobudo Izobra- ževalne skupnosti pred leti pri celjski Delavski univerzi ustanovili oddelek za izobra- ževanje odraslih. Leta 1971 pa se je oddelek za šolanje odraslih preselil na osnov- no šolo I. celjske čete. Tu so slušateljem na široko od- prli vrata. Prav v teh t^ieh se izteka semester za 7 od- delkov slušateljev. S šola- njem v oddelku za odrasle pridobivajo delavci znanje iz 18 organizacij združenega de- la naše občine. Obiskujejo pa lahlco peti, šesti, sedmi in osmi razred. Z učnimi uspehi so zadovoljni učen- ci in učitelji, saj je bil le ta kar 95%. Prav v teh dneh, do 6. februarja, teče na šoli vpis za naslednji semester. M. P. UPRAVLJANJU i POMNIK SAMO- > Posebna komisija v sesta, vi Stane Perčič, predsednik, Robert Ceglar, Franc Veho. var, Ivan Seničar, Slavko Ti. hec, Franci Pusox, Miran Te. kavec, Alojz Pavlič in pred. stavnik ObSS Celje je oceni, la predlog akademskega sli- karja Andreja Ajdiča za po. stavitev pomnika samouprav- Ijanju. (V Novem tedniku smo objavili razgovor z av- torjem in reprodukcijo ma- kete pomnika). Komisija me- ni, da predloženi osnutek ne ustreza za postavitev (pred Narodnim domom), ker ne upošteva vseh zakonitosti, ki so potrebne za postavitev ve. Uke plastike in je izražena pomanjkljiva likovna občute- nost za vključevanje spome- nika v urbani prostor. Komi- sija je tako mnenja (tekst obrazložitve je dolg tipkano stran in pol) na osnovi raz. prave in povzetkov strokov- ne ocene, da predloženi osnu. tek ni primeren za realizaci- jo. D. M, BODO STARI GRAD ZAPRLI? Kdo ga ne pozna? Postal je nepogrešljiv del celjske vedute, v sebi pa ohranja simbol pomembnega dela zgodovine našega mesta in še mnogo več. Je tudi ena najpomembnejših turističnih točk pri na.s. Toda zob časa ga neusmiljeno napada in Friderikov stolp je danes v taikean stanju, da pocstaja njegovo debelo zidovje že nevarno za obiskovalce. V teku je akcija, kako zbrati potrebna sredstva za njegovo sanacijo, kajti če teh ne bo, bo celjsko turistično in olepševalno društvo moralo Stari gprad zapreti za vse obiskovalce, ker ne morejo več jamčiti za njlliovo varnost. Kaj več boste o tej problematiki lanko slišali na- slednji četrtek ob 17.00 v Radiu Celje v živi oddaji o celjskem gradu. Foto: D. MEDVED ZANIMIVO PREDAVANJE V organizaciji celjsicega Tu- rističnega dn-uštva bo v to- rek, 17. t. m. z začetkom ob 18. \jiri v dvorani Narodnega dioma zanimivo predavanje o poti ljubljanske alpinistične odiprave na Hindukuš. Tako bo Viktor Grošelj opisal, pot čez Bolgarijo, Turčijo in Afganistan na Hindukuš in 7.492 m visoiki Nošak. S tem vzponom je Sjava Mrežar do- segia slcvttnski in jugoslovan Eki ženski aipinističfnd rekord. Predavanje bodo .spremlja- li bairvni diapoizitivi in origi- nalni glasbem posnetki. APZ >TONE TOMSIfi« APZ TONE TOMSIC iz Lju- bljane je naš najboljši amattr. siti zbor, ki je edini osvojil na tekmovanju amatersldh zborov 1976 ZLATO PLAKETO MARIBORA. Vodi ga mladi dirigent Jože Fürst. Na kon- certu v Celju, 13. I. bodo iz- vajali dela Orlanda di Lassa, Srebotnjaka, Kreka in Ježa — v drugem delu pa slovenske ljudske pesmi. Vsekakor pro- eram. Id ea je vredno slišati. šmartno ob paki ^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^^^^^^^ Z »VESELIMI BERAČI« NAOKOLI Amaterski gledališčniki iz Smartnega ob Paki pod lunet- mšikim vodstvom igralca SLG CJelje Bogomira Verasa so že lani prijetno presenetili na srečanju amaterskih gledališ- kih odrov z Bums-Verasovo dramatizacijo Veselih bera- čev. S to predstavo bodo tudi letos gostovaii po različnih krajih v Sloveniji, med najpo- membnejša . gostovanja pa prav gotovo sodi sodelovanje na srečanju Malih odrov v No- vi gorici, kjer bodo nastopili 14. januarja, 21. in 22. januar- ja pa v Murski Soboti. V na- črtu še imajo gostovanja v ljubljanskem gledališču Pekar- na, v Horjulu in novem kul- turnem domu v Ločah pri Poljčanah. Najbolj razveseljivo je dej- stvo, da je skupčna, ki jo se- stavljajo delavci, kmetje, šLu- denti, učitelji, uslužbenci, go- spodinje, stopila na pot raz- voja s sodobnim gledališkim repertoarjem in tako oživlja äüabtao&t gledališkega iai'aza. z gostovanji pa širi sporočil- nost, ki je tako pomesnibna za vsebino, ki prihaja do gledal- ca z odrskih desk. Za to sezono pripravljajo novo premiero. Skupina dvaj- setih igralcev pripravlja dra- matiziran roman Petra Božiča z naslovom Na njeni travi. Verasova dramatizacija ima naslov Ekspres tragikomedija — zakaj pa ne?, v njegovih rokah pa je tudi režija. Tudi to dedo napoveduje smelost v zaičrtanem repertoarju, sme- lost, ki se ji v zadnjem času amaterski gledališčniki ni¿ kaj radi ne odpovedujejo, če imajo ob tem še ustrenno umetmiško strokovno vodstvo, potem je njihovo delo prav gotovo usmerjeno v ustvarjal' no plodno področje. Naj bd tc bil vzor vsem tistim, ki si vedno vzitrajajo v čitalniškert konceptu, ki je v svojem ča' su nedvomno opravü pomemb no nalogo, današnji čas pa za hteva novo a-becedo. DRAGO MEDVEI §t. 2 — 12. îanuar 1978 NOVI TEDNIK — stran 9 PECOVNISKA SVETOVLJANKA AKLIMATIZIRANA SLOVENKA O Thei Gemelinovi smo pri nas že pisali. Bila je najboljša pri- jateljica Alme Karlinove in v zvezi z njo nam je dala največ podatkov. Pa je teta Thea (tako jo kličejo sosedi in otroci) sama po sebi zanimi- va osebnost, zato smo se odpravili k njej, da še od nje zvemo njeno življenjsko pot. Ta je tako zanimiva, da ji je vredno prisluhniti. Teta Thea je polna življenjske modrosti, znanja in neskončne energije, ki jo izžareva in jo tudi trosi naokoli. Našli smo jo öisto na vr- hu Pečovnika pri Celju, odkoder je še dvajset mi- nut hoda do Celjske koče. 2ivi v stari in majhni hiški, ki je za njo in nje- nega mucka ter psico Ti- no, skoraj premajhna. Sem se je preselila z Almo Karlinovo in tu je tudi ostala. Ko smo prisopihali do njenega domovanja je ni bilo doma, pustila pa je listek, da je pri sosedu. In tam smo jo tudi našli. Tja bodi po pitno vodo in verjetno ji tudi operejo v pralnem stroju, ker sama ga nima. Teta Thea je visoke po- stave, sivolasa in markant- rJh ix)tez ter vedno dobre volje. Ljudje tod okoli jo imajo radi, ker pomaga kjer le more. Obiskuje bolne ljudi, restavrira stare stvari, saj je med drugim tudi slikarka, šti- rideset let je že v Jugosla- viji in v tem času je po- stala prava Slovenka. Jezik se ji še malo zatika, dru- gače pa govori v lepi slo- venščini. Poleg slovenšči- ne obvlada nemški, ang- leški, francoski, italijans- ki, švedski in norveški je- zik. Ko se je potikala po Evropi, se je naučila jezi- kov. nezažeuen otrok »Pred enainsedemdeseti- mi leti sem se rodila kot nezaželjen otrok. Oče je bil angleški vojvoda, mati pa plemlunja iz Italije. V Angliji so se mi odpoveda- li in me dali v Nemčijo v vzgojo. Z materjo sem ži- vela v stalnem kontaktu, z očetom pa ne. Angleška kraljica Elizabeta II. je moja prva sestrična, nisem pa je še nikoli videla, ker bila sem v vseh drža- vah Evrope, v Anglijo pa ne grem. Po vojni so bili neki poizkusi, da bi v An- glijo prišla za stalno, sa- mo jaz tega nisem hotela, če so me zatajili pri roj- stvu, naj me potem pusti- jo pri miru. Sem pa čisto Iz njihove familije, saj vi- dite, kako sem jim podob- na.« To smo lahko tudi pri- merjali, kajti v kotu ji vi- si kraljica Elizabeta II. prepričali pa se boste sa- mi, ko jo boste zagledaii na fotografiji. Pa je teta Thea resnič- no pravi fenomen. Svetov- Ijanka na prvi pogled, če- prav je preprosto obleče- na. čeprav živi sama, je stalno zaposlena. Na njeni mizi smo opazili na kupe čopičev in jo verjetno zmotiU pri njenem delu. Naslikala je že ničkoliko portretov, med njimi pa je največ Alminih in tudi pa- peža Janeza XXIII. je pK)rtretirala trikrat, ko je bila pri njem sprejeta v avdienco. »Iz naše družine, ki je Ikotskega porekla in ima v grbu tri leve, je izšlo pet papežev. To je samo toli- ko v ilustracijo, jaz pa ne želim, da o meni, potomki angleškega dvora sploh pišete. Mene so zatajili, za- to sem se tudi odrekla renti, ki bi jo lahko dobi- vala.« Dokumentov o svojem poreklu teta Thea nima, ker sta jih z Almo uničili pred gestapKxm. Kljub te- mu ji verjamemo, zlasti, kc vidimo da ji »plava« kri kaj malo pomeni. Ne ponaša se z njo, celo od- več ji je, ker je navajena živeti drugače, skromno in ponižno. Le kje je še potekala cjena pot? Do dvajsetega leta je živela v Nemčiji in študi- rala germanistiko, medici- no in obiskovala glasbeno akademijo. Najbolj jo je privlačila glasba, študirala je klavir in orgle. Potem je odšla na šved- sko, kjer je pri neki baro- nici vzgajala otroke. Med. tem se je veliko gibala na švedskem dvoru, vmes pa študirala kiparstvo in sli- karstvo. Leta dvaidvajsetega je po stockholmskem radiu zvedela za avtorico objav- ljenja potopisa, ki ga je napisala Alma Karlinova. Povezala se je z njo in ta- krat je prišla v Jugoslavi- jo. Z Almo so se razume- le kot da bi bile sestre, za- to je teta Thea tudi osta- la pri nas. zaprta v starem piskru Da, prava sestrična ang- leške kraljice je vzljubila Slovenijo in ljudi, zato najbrž Anglije, svoje do- movine nič ne pogreša. Dvoru pa zameri, da je ni- so sprejeli za svojo. Tudi Nemcev ni marala nikoli. Zdeli so se ji nadu- ti in zaradi svojih rasnih lastnosti umazani, kot pravi. Ko se je začela voj- na, sta z Almo Karhnovo takoj stopile v osvobodil- no gibanje. Teto Theo so tudi zaprli v Starem pis- kru in ker ji niso mogli nič dokazati, zlasti kot tu- ji državljanki, so jo spu- stili. Lotila se je kurirske- ga poslanstva in je vzdrže- vala stalno zvezo s parti- zani na Svetini. To je de- lala vsa viharna vojna leta Ln bila pri tem ranjena v roko. Danes je wjni inva- lid. članica zveze borcev in tudi pokojnina je bor- čevska. Zato resnično ne rabi angleške rente, ker dobiva partizansko pokoj- nino, za katero je zelo hvaležna. Podobna je dre- nu, ki se zlepa ne upogne, ker raste tako kot je nje- mu všeč. Nekdanja partizansKa kurirka nam še pKjkaže ra- njeno roko in pove, da si je življenje rešila z oseb- no obrambo, ko jo je na- padel neki ustaš. Streljal je in jo zadel samo v ro- ko. S takšnimi zgodbami te- ta Thea hitro pyostreze. Po- ve nam tudi to, da jo ve- čno nekaj zanima, zato ji ni nikoli dolgčas. Po vojni, ko so se razmere ma- le izboljšale se je vpisala na teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je študira- la šest let in se temu pri- merno naučila tudi hebrej- ščine. Kar tako, za hobi, bi rekli. Temni pa so spomini na njena povojna leta, ko še ni imela urejene pokojni- ne. Bik) je prve mesece, po vojni in morala se je zapKJsliti v celjski bolnišni- ci kot strežnica da se je sploh preživela... To delo je opravljaja te- žko in ga fizično ni vzdr- žala. Pa se je kimalu po- stavila na svoje noge, kaj- ti dobila je borčevsko po- kojnino s katero živi tudi danes. O teh dneh teta Thea nerada govori, rada pa za- ide v partizanske spomine. Kot kurirka je nekoč re- šila tristo ljudi, ko je ix> hitela na Svetino, da jih je otela nevarnosti. Takih zgodbic lahko pove še več, ker so ji živo pred očmi. Med pripyovedovanjem Tiam je postregla z odlič- no kavico, kl je ni imela kam postaviti, ker je pov- sod ležal slikarski materi- al. Slika najraje, piše pa tudi six>mine na Almo in svoj življenjepis. V njem bo zajeto vse, seveda pa bo na prvem mestu njena prijateljica Alma. In spet se malo po jezi, ker Almi- na zbirka še vedno ni urejena, ker čaka na pro- stor v celjskem muzeju. O Almi tudi najraje govori, bolj kot o sebi in najbrž ne bo zamerila, če bomo tokrat izdali njen kraljev- ski rod, ki izhaja prav od Eiharda Levjesrčnega. To- da teta Thea je zakoreni- njena v stvarnosti, zato se ne prepušča preteklosti. Pečovniško otročad uči an- gleščine in rada stopi k ljudem, ki so v stiski. Za- to jo imajo ljudje radi. Njim je enaka in nič si ne domišlja, da je kaj ix>sebnega. Lahko bi bilo drugače, samo pçtem teta Thea ne bi živela v Pečov- niku, ampak kje drugje. Tako pa ponosna kot je, zavrača kraljevsko sorod- stvo in se najbolje počuti med preprostimi ljudmi. Niso jo še razočarali in rada jih ima. Ljudje ji to ljubezen vračajo, saj so veliko povedali o njej že prej preden smo se z njo srečali. Po tolikih letih je zrasla z njimi in oni z njo. Vedo, da imajo op- ravka z markantno oseb- nostjo, pri tem pa jo še občudujejo kako zdržljiva in zdrava je. Dvakrat na teden se namreč odpravi peš v Celje р>о nakupih in in to je kar lep kos poti za enainsedemdesetletno teto Theo iz Pečovnika pri Celju. Tekst: ZDENKA STOPAR Poto: DRAGO MEDVED 10. stran -- NOVI TEDNIK St. 2 — 12. januar 1978 STEKLARSKA SOLA ROGAŠKA SLATINA S steklom in izdelki iz njega sem se dovolj zgodaj srečal, nekako tako kot vsak otrok, da se mi je vtisnilo v spomin za vse življenje. Najbrž ga ni človeka — vsaj tam, kjer steklo poznajo — da ne bi v zgodnji mladosti imel z njim hude probleme. Predvsem sem zelo zgodaj zlomil prvo vazo iz kristala: posledice so bile več kot na dlani. Po- tem sem si skorajda vsako poletje porezal gole noge, pozneje pa še kaj drugega. Odtlej me steklo spremlja skozi življenje tudi še kako drugače, zlasti v nejevolji — nad kar precej zasoljenimi cenami. Cene še kar razumem, odkar sem prvič pomoli! nos v steklarno in si pobliže ogledal strumne pihalce in steklobrusilce, nekoliko težje pa razumem, da ljudje zmecéjo toliko denarja za to, da jim potem steklo leta in leta leži v vitrinah — neuporabno, za prestiž. In po dnigi strani razumem, zakaj je ta iskreča zadevica tako cenjena, zakiij toliko rodov ne počenja nič dru- gega kot da iz dneva v dan piha т drobno cevko, vrti kolo in brusi. Steklo je lepota, je strast, je živ- ljenje, pesem in znoj. Velik kos stek- lar jevega žit ja in bitja. Spoznati steklo pomeni spoznati steklarja, »glažarja«, človeka s »stekle- nimi rokami«. Spoznaš ga, če zaideš v steklarno, spoasnaš pa ga tudi, če te pK>t zanese v steklarsko šolo. Živopisana paleta poklicev v steklarski šoli v Rogaški Slatini se kalijo mladi steklarji. Nekaj gene- racaj jugoslovanskih steklarjev je že dala in še jih daje. Danes so nekdanji učenci slatinske steklarne na vodilnih mestih v jugoslovanskih steklarnah. \'dihujejo steklu svojo voljo, svoje znanje- in svoj smisel za lepoto. Zara- di vsega tega je rogaško steklo «znano po vsem svetu. Dobite ga na širokih newycrSkih avenijah, prodajajo ga na Elizej&kih poljanah, sveti se iz hong- konških izložb, kupujejo ga japonski ljudje, svoj estetsko čudovito izobli- kovani obraz razkazuje na vseh celi- n.'ìh. V vsem tem je delo in znoj ro- gaškega steklarja. Otroka slovenskih In hrvatskih gmajn. Julij Lončarič, pedagoški vodja steklarske šole v Rogaški Slatini učin- kuje sicer nad\'se resno, morda celo nekoliko vase zaprto, a ko steče bese- da o njegovih varovancih, bi rad v eni sapi povedal vse. »Trenutno je v našem domu 97 učencev, fantov in deklet«, je dejal ▼ tistem mrzlem dopoldnevu tik pred пол'Јп letom v svojem kabinetu, ki je hkrati tudi zbornica. »Prevladujejo dekleta Pač nežne roke. Reči moram tudi, da se ta poklic počasi celo femi- nizira Fantje so predvsem steklopi- halci, dekleta pa brusilke kristalnega stekla«. Trenutno v steklarski šoli uvajajo izobraževanje kar za deset steklarskih poklicev: za stekloslikarje, strojne steklarje, steklopihače krogličarje, steklotalilce, pripravljalce steklene zmesi, polirce kristalnega stekla, po- možne brusilce kristalnega stekla, steklobrusilce in rezalce stekla. Prijateljstvo în bratstvo I>\e tretjini učencev v steklarski šoli sta iz sosednje republike Hrvat- ske, iz Hrvatskega Zagorja, občin Kra- pina in Ivanjec. Zanimivo je, da so učenci iz do- mačega okolja, iz Slovenije, predvsem nixialjevalci tradicije svojih staršev, Zagorci pa v glavnem iz kmečkih dru- žin. Vsi učenci imajo štipendije, do- bivajo pa tudi dopolnilne zneske. isole ima dom, kjer živi 62 učen- cev, ki se ukvarjajo z različnimi, zelo pestrimi oblikami svobodnih dejavno- sti. Na prvem mestu je seveda šport, kjer sc dosegli nekaj zelo lepih uspe- hc>v, kar kmalu za njim pa je delo v literarnem krožku (»Težko je, ker nimamo rednih pedagoških delavcev, da bi se lahko intenzivneje ukvarjali z našo mladino, pa so morda zato uspehi tu in tam nekoliko slabši!« Julij Lončarič), fotokrožku, likovnem krožku in v mnogih drugih dejavno- stih. Večina učencev hodi v Cîelje v g'edališče, v znani kozjanski abonma in po p>ovratku domov se v domu raz- vije burna debata o kulturnem do- godku. Učenci oblikujejo steklo, a ga tudi opremljajo z kot las drobnimi okra- ski. Lepši kot je izdelek, bolj so po- nosni in — ne nazadnje — tudi veseli, uspehu sledi qiaterialna stimulacija. Učene, sami so sprejeli pravilnik o nagrajevanju in sami tudi odločajo, kdo naj dobi nagrado za dobro oprav- ljeno delo ki kdo ne. Uspeh je na dlarii: vsi želijo biti boljši. Samo- upravna naravnanost šole pa se kaže še na mnogih drugih področjih dela in živl.ienja v steklarski šoli, najpomemb- neje pa je vsekakor to, da so vsi kot eden in da je v šoli bratstvo in enot- ncjst res trden temelj za dobre samo- upravne odnose in uspehe pri delu. Ufpehi v šoli so dobri in vse, kar So se učenci naučili, s pridom prena- šajo v svojo krajevno skupnost in poz- neje v delovno skupnost: steklarska šola je brez dvoma tudi šola samo- upravljanja. Se mak} in v steklarski šoli bodo popolnoma prešli na usmerjeno izo- jsraževanje. Razširili bodo paleto pok- licev, poskrbeli pa bodo še za dodatno iz(-braževanje. Po vsej verjetnosti bo- do šolo še razširili. Ir, da ne pozabimo: 20% vseh učen- cev je v ZK! V letošnjem letu se bo ta odstotek zaiatno zivišal, saj pred- videvajo, da bodo sprejeli v vrste ko- munistov kar precej novih članov. Vzdušje, kakršnega si lahko le želiš Nobene razlike ni, če vstopiš v nji- hovo delavnico, med starejšim stek- larjem in učencem: vsi enako zagnano delajo svoj posel. Rdečih lic napihu- jejo drobno stekleno kapljico, da se razraste v enega izmed premnogih predmetov, na katerih si pasemo oči v trgovinah. Nobene razlike tudi ni v domskih sob,ih. Čistoča in prijetnost na vsakem koraku, poslikane pole risalnega pa- pirja tu in tam razodevajo prave prav- cate umetniške duše. Za knjigo, tik ob oknu pri svetlo- bi, v skromni, toda domače urejeni sobici, smo srečali Marijo Bele iz Ro- gatca, tiho in mimo dekle, ki obisku- je drugi letnik. Marija je edinka. Oče je steklopi- halec. »Zaradi njega sem se odločila za ta poklic. Ni labko, precej smo za- p^^leni: zjutraj od petih do devetih Imamc prakso, potem sledita dve učni uri pa kosilo, od 14. ure naprej pa pouk. Zelo natrpan deloTOik je, je pa lepo,« je pripovedovala. Ko bo Franci Vončina iz Ješovca pri Kozjem dokončal šolo, sedaj kon- čuje, se bo zaposlil v kozjanski bru- silnici in začel na Kozjanskem nov r<>d »glažutarjev«, postal bo človek poklica, ki je tod nekdaj zelo cvetel. »Dobro se razumemo. Nudijo nam pravzaprav vse, kar si želimo. Veliko šr.hiram (prvak doma!), igram namiz- ni tenif (tudi med prvimi!), lani sem imel nekoliko težav z učenjem, letos pa ie veliko lx>lje!«, je zbrano odgo- varjal mladi Kozjanc. Poti do novih kvalitet »Mislim, da bi vsaka poklicna šola niorala imeti del proizvodnje, tudi za- radi samoupravnih procesov,« je ob koncu obiska dejal direktor Steklar- ske šole, ing. Lado Tkavc. Mi smo kot šola že zdavnaj izpolnili zahteve, ki Marsikaj lepega nastaja izpod гок m ladih steklarjev Pedagoški vodja Julij Lončarič Marija Bele Franci Vončina jih od nas pričakuje usmerjeno izo- braževanje!« V Steklarski šoli menijo, da se bo- do šo to leto združili s Steklarno, saj mislijo, da ni nobenega razloga, da sta dve tako sorodni delovni organi- zaciji vsaka na svoji strani. Osnovni cilj te delovne organizacije pa bo pred- vsejn iskanje novih poti, zlasti v kva- liteti izdelkov, v bolj izbrani izbiri. Zaradi vsega tega pa je treba imeti dooer kader. In to poslanstvo z uspe- hom že dolga leta opravlja slatinska steklarska šola. Priznanje maršala Tita ob petdeset letnic Steklarne Boris Kidrič Rogaška Slatina je konec koncev tudi prizna- nje Steklarski šoli. Tako mislijo in tako trdijo ljudje v veliki hiši nekaj sto metrov od Steklarne ... TEKST: MIToENKO STR.A.ŠEK FOTO: DRAGO MEDVED §t. 2 — 12. îanuar 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 TEDNIKOV ZAPIS O BARU HOTELA CELEIA TEREZA PA VNETO PREPEVA »SVE SE VHAÜA, SVE SE PLACA« če sem čisto odkrit, ix>tem moram pri2!nati, da sem že star barski maček. Navsezadnje je minilo že kar nekaj let, odkar sem prvič bil v baru. To je bilo -v drugem letniku srednje šole. Takrat torej, ko sta oče in mama bila presene- čena nad mano. Trdno sta namreč bila prepričana, da sem pri prijatelju in se skupaj pripravljava na роргалти izpit iz matemtike. In to pozno v noč. V tistih letih sem sicer že vedel, kako izgleda ženska v Evinem kostimu. S tem pa so bili prav tako dobro sezna- njeni tudi moji prijatelji. Seveda sem jaz to vedel predvsem po zaslugi revij Start in Adam in Eva, ki sta bili ne- I>ogrešljiva podloga matematičnih zvez- kov in knjigam. Največkrat takrat, ko sta v mojo sobo vstopila na kontrolo oče in mati. No, prva barska izkušnja je bila dokaj slaba. Estradna umetnica, ki je razkazovala svoje bogastvo, me je popolnoma razočarala. Za vstopni- no, ki sem jo moral odšteti, pa bi si lahko kupil vsaj kakšnih pet kilogra- mov Startov ter Adamov in Ev. No, slučaj je potem tako nanesel, da sem bil v baru še nekajkrat. Zadnjič minu- li petek in to v baru hotela Celeia. Z mano sta bila tudi prijatelja Ivan in Janko. Tako za vsak slučaj. 22.15 — Plačamo vstopnino po devet- deset dinarjev. Poiščemo mizico nekje v kotu ter naročimo steklenico Bizelj- čana, ki mimogrede povedano, stane 170 novih dinarjev. Pri sosednji mizi sedi družba okajenih in najstarejši izmed njih prepričuje nas(proti sedeče- ga, da je življenje danes v bistvu ena sama polomija. Človek gara cele dneve, ria koncu pa mu davkarija požre več kot polovico zasluženega. Skoraj рте- pričan sem, da je bil kakšen obrtnik. Potem je obupani možakar na vso je- zo naročil še tri steklenice vina. 22.40 — Prišla je, sedla na stolček. Vsa v črnem. Enkratna. Postava, da se človeku (moškim in zavidljivim žen- skam) v glavi zavrti. Moški, ki je slo- nel za šankom se ji je približal ter naročil pijačo, že nekaj minut kasneje sta plesala, Tereza Kesovija pa je na ves glas prepevala Sve se vrača, sve se plača. Potem sta vstopila fant prib- ližno takšne p>ostave kot Krešo čosič le malo manjši je bdi in dama, viso- ka kakšnih 160 centimetrov. Njena te- ža je bila v obratnem sorazmerju z višino. Za njima so prišli trije fantje, stari kakšnih trideset let. Eden izamed njih je bil verjetno lovec, kajti na gla- vi je imel zeleni lovski klubuk. Frizu- ro pa je imel takšno kot jaz, ko sera jih štel šest let. Spodobno torej. Ta- ko bi rekla sosedova soproga, ki je vedno skrbela za vsesplošno obvešča- nje naše soseske ter kritizirala vse družbi škodljive pojave z morahiega področja. Njej se tudi imam zahvaliti, da me je mati prebimkala, ko je izve- dela, da sem za oglom kadil. 23.10 — Bar je že poln. Sest dni po sdivestrovem. Tovarišica v črnem še vedno pleše, Janko pa pripomni, da ona najbrž ni ena Izmed »tistih«. Ko- maj sem mu dopovedal, da pri nas uradno »tistih« sploh nimamo. Naspro- ti fanta z zelenim klobukom sedita dve mladi punci, z njima pa menda očka, vendar v to sorodstveno vez močno podvomim, ko vidim, da »očku« zdrk- ne roka med kolena ene izmed njih. Fant s klobukom se naenkrat odloči in s petstotakom pomaha proti tovari- šici, ki jo zaenkrat še nihče ne nadle- guje. S kazalcem desne roke mu po- tem nedvoumno pokaže, naj se j ... Ubogi fant! Titisti trenutek sem se spomnil na nekoga, ki je v Antenino rubriko Šifre napisal, da je popolnoma obupan, ker ne dobi dekleta, narava pa žal zahteva svoje. Spraševal je, če je pametno iti v kakšen bar in tam plačati primemo uslugo. 23.35 — Čeprav smo v baru hotela Celeia že skoraj uro in pol, nikomur niti na kraj pameti na pade, da bi izpraznil pepelnike. Saj res, kadrovske težave! Pred dobrim mesecem so se v hotelu ustavili člani združenja kemič- nih čistilcev Slovenije. Za cel avtobus jih je bilo. Hoteli so nekaj malega po- jesti in spiti. V restavraciji ni büo nitá enega gosta, ko pa so po daljšem ča- su le uspeli dobiti natakarico, jim je prijamo povedala, da lahko nemoteno posede kolikor časa žele, žal pa jim postreči ne morejo, ker nd na voljo dovolj kadra. No, še nekaj minut, pa se bo pri- čel veliki ARTISTIČNI INTERNACIO- NAL SHOW PROGRAM. Nekaj minut pred začetkom je vstopil še fantič ka- kšnih petinpetdesetih let, z mladima lepotičkama. Sedli so, kavalir je naro- čil zase Colo, za tovarisioi pa buteljko vina. Do polnoči je vsaj petkrat vzel v roke uro ter je nervozno navijal, na čelu so se mu nabirale potne kap- ljice, se smehljal obema dekletoma, jima nekaj živčno dopovedoval, vmes pa mu je roka nekajkrat zašla med njtma bedrca. 24.00 — PRIČETEK ARTISTIČNEGA INTERNACIONAL SHOW PROGRAMA. Točka 1. Orientalski ples. Nastopa TAMARA! — Tamara je priplesala, vsa v tančicah, obdana s cekini okrog gla- ve ter zavesco pred očmi. Nekajkrat je pomigala z boki, stresla oprsje in odbrzela za zaveso. Ni kaj. Mislil sem, da je orientalski ples bolj vzburljiv. Točka 2. Južnoameriške pesmi. Na- stopa DUO PARAGUAJOS! Duo pridrvi na prizorišče, brenka na kitaro, Juani- ta poje, da se vse trese. Gramofonska plošča se vrti, Juanita odpira usta, Pedro razbija na kitaro! Play back je popolnoma uspel. Točka 3. Predstavil se nam je rokohitrec. Vsaka mu čast! Bil je dober. In zasluženo si je pribo- ril ploskanje večine v baru. Iz nič je ustvarjal golobčke. Samo zamahnil je po zraku, zaprl in odprl pest in go- lobček je bil tu. Pa naj še kod reče, da so čarovniki le naši gospodarstve- niki teir delavci z manj kot tristo sta- rimi tisočaki! Gospodarstveniki pogo- sto iz nekaj ustvarijo nič, delavci pa skorajda iz nič vsaj hišo in avto. Se nekaj točk. Spet je na prizori- šče priplesala artistična umetnica Ta^ mara, pokazala, kar je pač pokazati imela in pri tem se je nesramno postar vila prav pred fanta z zelenim klobu- kom. In potem je na prizorišče priš- la naslednja umetnica. Klavdija. Pri- kazala je nočni ples. Klavdija ni bila nihče drug kot čudovita ženska v črnem, z enkratno postavo in čudovi- timi očkami. Tista, ki je še pred krat- kim tako lepo plesala z nekim fantom, potem ko ji je plačal kozarček pijače. Potem je nastopil še duo Paraguajos, ki je tokrat prišel naravnost iz Rusije, torej v repertoarju nista manjkala ka- začok ter Kaljinka. Eiikratno za tiste- ga, ki še nikdar ni vedel, kako se pleše kazačok. No, potem je bil Internatio- nal show artistični program končan. 01.00 — Obiskovalci so okupirali ple- sišče, drugi svoje sosede, nekateri pa smo vse skupaj mimo opazovali. Po damo, ki je glede na svojo višino ver- jetno preveč navdušena nad testenina- mi, je prišel močan fant, nekaj časa plesal z njo, jo potem pripeljal nazaj k mizici, in ko jo je za nekaj zapro- sil ter mu je le ta odkimala, ji je pri- solil zaušnico, kot jo lahko vidimo le še v kakšnem vesternu. Fantova druž- ba je bruhnila v smeh, punca pa je bila hladna kot »špricer«, čeprav je sli- šala nekaj krepkih na svoj račun. . 02.00 — V baru je vse manj ljudi. Nekateri, ki so vanj prišli sami, se- daj odhajajo v spremstvu, Tereza pa spet prepeva Sve se vrača, sve se pla- ča. Posiovimo se. P.S.: Imen estradnih umetnic sd ше^ da nisem povsem zapomnil, zato naj mi Klaudija oprosti, če sem je zame- njal s Tamaro. JANEZ VES^ENIK LE SEKAJ, SEKAJ SMRECICO Ргалпоуаап.је novega leta je Eia nami. Mnogi, da ne j-eOem večina, smo si v tem času kiipiM tudi smrečico in z njo okrasili dom. Ne- kateri smo jo kupidi na celjskem trgu, kjer jih je prodajalo Gozdno gospodar- stvo. Drugi so izbrali bolj romantiono pot. Odšli so v gozd in si jo tamkaj izbra- li ter posekali sami. Sitnrečdco sem kxipil v Ce- lju na trgu. Bilo je 26. de- cembra. Zanjo .sem odštel 20 dinarjev. Bila je približ- no meter visoka. Srečen, da sem jo dobil, sem se odpe- ljal domov. Pričel sem jo krasiti. Toda, že zdaj sem videl, da so iglice začele odpadati. Da bi smrečica vzdržala čim dlje, sem ji odirazani del žalil iz voskom. Tako priporočajo nekateri nasveti v revijah, časo- pisih. .. Toda, to ni nič pomagalo. Dan po novem letu sem moral smrečico odstraniti, ker se je povsem osula. Iglice so odpadle skoraj v celoti. Očitno sem dobil »staro« smrečico, takšno, ki je bila posekana že dlje časa. Zato menim, da bi Gozdno go- i^odarstov moralo pixxlajati »sveže« blago, sicer se bo »črno« sekanje smrečic moč- no razpaslo, kljub hudim kaznim. BOGDAN PODPLATAN, Šentjur NE LUKENJ. NITI SEMñFOROV Vozniki, ki se vozimo iz Šentjurja oziroma iz štor v Celje, mimo Cinkarne, ne- malokrat kritifeiramo cesto. Res je, da je bolj nova, toda, slaba voilja se pričenja že m njenem stiku e Tehar- sko cesto. To križišče zahte- va posebno pozornost in voz- niki se патаИс oznaki pred- nostne ceste tod ne čutimo nikoli vami. Poleg tega pa še tisti pločnik, ki se zaje- da v cesto, tako da je ob njem že marsikdo obrusil gumo na kolesu, v kolikor nd nanj celo zapeljal, če je peljal s Teharij na novo ce- sto. Vrh tega ta cesta ni ozna- čena ob straneh. Še slabše je, ko se pripelješ do mo- stu pri Cinkarni. Pred mo- stxjm je namreč, iz celjske smeri in takoj po prečka- nju industrijskega tira, le- pa luknja. Stara že dober mesec, morda več in vsak dan večja. Kdo je dolžan, da jo zakrpa? Kaže, da nih- če! Kaj bi bilo, če bi vozni- ki, ki zaipeljejo vanjo in si pokvarijo zaradi tega vozilo, zahtevali zaradi te malomar- nosti povračilo škode? Sicer pa se mi zdi, da so nekateri ljudje pravi ћшпо- risti. Mislim na tiste, ki odûo- čajo pri urejevanju cestnih zadev v mestu Celju. Tak primer je tudi semafor pred vhodom na Trg V. kongre- sa. Ta namreč kaže, ali je parkiranje na trgu do^-olje- no, ali ne. Zadnji dan lan- skega leta ob šesti uri je gorela ixleöa hič, parkirani prostor pa je bil skoraj prazdn. Znani so tudi na- sprotni primeri: zelena luč in polno parkiri.šče. Tako ti ne preostane dnigega, kot da se ob pogledu na ta se- mafor nasmehneš m ga ne upoštevaš ter se zato rav- naš po dejanskem stanju na parkirnem prostoru. Morda pa so ta semafor — najbrž ne prav za majh- ne denarje — postavili zato, da bi otrokom pokaizali, kaj je semafor, kakšen je ter kako utripajo lučke. BOGDAN PODPLATAN, Šentjur RAZOČARANJE Tovariš urednik! Pi'ed nedanmim se je v Novem tedniku oglasila ne- ka Anica ter nam, strmečim bralcejn, razodefla, kako ze- lo je razočarana nad njim. Seveda se vam je sirota v srce zasmilila (saj komu bi se p>a ne?) in zato' ste sli- ke, ki so bile baje povod za razočaranje, obzirno odstra- nili Ж tednika. Toda, glej ga šmenta! Takoj ko je ne- hala biti razočarana ona, sem namreč postal raizoča- ran jaz. To stim še danes in sploh ne vem, kako dol- go še bom. Ce torej niste že prej, lahko zdaj spozna- te, kako nemogoče je ustre- či bralcem in kako trd in grenek je uredniški kruh. Zato vam, tovariš utrednik, želim, da bi vsaj vi v no- vem leli^u 1978 ne bili prepo- gosto hudo razočarani za- radi naravnost čudovite ome- jerkosti nas bralcev. FRANCEK M. riŒDMK. Zlepa me nič ne spravi s tira. Zato razo- čaranje nad komerkoli ne pride v iM)štev. Sicer pa hvala za pi.smo in resnično .s{H>fflna.nje o grenkem kruhu. DRAGI RADIJCI Ker tolikokrat uživam ob vaših oddajah, sem začutila potrebo, da vam izrečem ti- sto kratko beisedico — hva- la, Kolikokrat si mislim, za kaj vse so bili naši predni- ki prikrajšani. Kakšna iz- najdba sta na primer radio, radijski spi-ejemnik, tranzi- stor ... Za branje nam če- sto zmanjkuje časa; no\icam, dogodkom, čestitkam pa vse- lej in povsod radi prisluh- nemo, s pomočjo radia. In kadar zazvoni komu zvonček v slovo, se zopet vprašamo — komu? In spet sta tu radio, tranzistor. Pri- sluhnemo in izvemo. Za vse to pa jö treba ne- koga, ki to zbira, posredu- je. To pa ste vi, dragi ra- di jci, novinarji. Zato mi dovolite, da vam poklanjam te vrstice v za- hvalo za toliko skrbno pri- praivljenih oddaj, za toliko pestrih člankov, objavljenih tudi v Novem tedniku. Naj vam veljajo iskrene čestitke in mnogo zdravja ter uspehov v letu 1978. URŠKA OROŠ AVTOBUSI NISO IN NE SMEJO BITI SVINJAKI Čeprav nisem naročen nanj, sem redni bralec No- vega tednika. Preberem ga od A do 2. Predvsem pozor- no berem pisma. Zadnje ča- se je bil ta prostor name- njen predvsem kritiki vozni- kov in sprevodnikov »Izlet- nika«. To, da je kritika potreb- na povsod, se strinjam, ne pa tudi s tem, da kritizira tisti, ki bi je bil ixxtreben sam ali pa celo tečaja estet- ske vzgoje. Cas je, ko lahko vsakdo napiše to in ono, po- šlje na uredništvo in potem je neicdo predmet zaba- ve. Največkrat neupraviče- no. Najlaže je osmešiti ose- bo, ki dela z ljudmi, ker je na očeh vseh. Tako je tudi z nami sprevodniki. Eni se pritožujejo zaradi »svinjakov« in da smo za to krivi V4>zaiiki in sprevodniki. Prav! Mi razmetarvamo pa- pirčke in žvečilno gumo po a^-tobusu, jih löpimo na se- deže, okna itd. Ogrizke sprav- ljamo za sedeže. Tudi ostan- ke kokoš, rac in svinj pu- ščamo v avtobusu, pač za tiste, ki bodo prišli za na- mi. Tako je torej s to reč jo. Po prebiranju člankov nam- reč kaže, da je tako. Kako pa je v resnici? Naj napišem primer: avto- b\is je bil v pralnici. Oči- ščen znotraj in zunaj. S šo- ferjem sva nastrgala in na- šla 4в žvečilnih gum. Nato sva peljala iz Celja proti Ve- lenju, nazaj in v šoštanj. V tem času se je v avtobusu vozilo okoli 120 potnikov. Pri čiščenju v Šoštanju sva ziopen; nagrebla 36 žvečilnih gimi, odnesla med smeti vsaj p<.»l koša papirčkov, ogriz- kov ter ostankov sendvičev. Na srečo je to poroga, na kateri imamo to'óko časa, da počistimo avtobus. Sicer bi lahko miši in pKxigane imele svoja gnezda kar v njem. Voznik in sprevodnik sta plačana za svoje delo, ne pa tudi za čiščenje avto- busov. Zato bi se čistilke lahko kar vozile z nami in med vožnjo opravljale svoje delo. Toda, avtobus je na- menjen ljudem. Mi vsi se borimo proti koleri s čisto- čo. Kdo je torej krivec za lunazajne avtobuse? Nekdo tretji? Ce nekoga opozoriš, da avtobus ni potujoča resta- vracija, te najprej vpraša iz kakšnih zabitih krajev si pri- šel. Ce odgovoriš na tak- šno pripombo, si dolil ben. ein in ogenj in v avtobusu postaneš predmet smeha za potnike. Problem zase so mladi potniki. Ce koga prosiš, naj odstopi sedež invalidu, se kaj lahko zgodi, da ti odgo- vori, da je tudi oo plačal vozovnico. Ni dolgo tega, ko sem prosil dekle, naj odstopi prostor tovarišici, ki bo kmalu ix)stala maanica. In odgovor? »Imam starše, ki me bodo učili manir, mene tega ne bo učilo takšno te- le. Sicer pa, kaj če je no- seča?« Nič nisem rekel, le svoje sem si mislil. Čudno, da ni nikjer pisa- lo, kako je mladi tovariš smdinik IRF.DMŠTVO: Po dolgem času še druga plat, čeprav ste najbrž opazili, da je tudi vaša Temeljna organizacija združenega dela večkrat od- govorila na nekatera pisma in nekajkrat tudi priznala — poIo>miii smo ga. Toda, ne glede na to, zaslužijo vpra.ša- nja, ki ste jih nanizali, vso pozornost. Upravičeno se pri- tožujete nad -ledenjem neka- .terlh, шм1 odnosom do čistoče v avtobusu in podobno. Tudi v tem primeru gre za člove- kov odnos do okolja. M¡ v.si bi radi, tudi vi, da bi bili na.jboljši, da bi se vsi .sku- paj zavedali, da nam ni vse- eno, v kakšnem okolju živi- mo in delamo in v kakšnem avtobusu .se vozimo, (ire to- rej za -vzgojo, kako pa je z njo. sami doživljate. Toda, bodimo optimisti in vsak po svo.)e prispevajmo, da so bodo te reči zlN)ljševa- le in da bo tudi v avtobusu sram človeka, če .«e bo spo- zabil in vrgel na tla ogrizek jabolka, kos papirja ali kaj drugega. In da bo sram mla- dega potnika, če ga bo moral kdo drug spomnili, da mora Kenedel.|ek, 16.1.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo, Д.ОО Za- ključek dopoldiuiskega sporeda, 15.15 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši ix>slušalci čestitajo in pozdravlja- jo, 16Л0 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17..30 športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek. 17. 1.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoidanska sre- čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16..50 Zabavni globiis, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodno-zabavne glasbe, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeko,i«'ntev, ki so se pa .s« odšli še v gosti.šče Tf^t hi foto: M. Bred 'v' '' "f.^'v ■ ' '.••• Л*. LAŠKO: TRMOGLAVO CESTNO ZNAMENJE... Niijbrž se želi uvrstiti med zgodo- vinske spomenike bajtica, ki stoji na nasipu ob »spodnji« cesti skozi Laško mimo Pivovarne in veterinarske am- buhmte. Ta bajtica je bila nekoč ga- raža, zdaj pa nekoristno čepi na bre- žiiii, dober meter nad cestiščem. Pa če bi samo stala? Tudi napoti je, saj • stoji sredi pasu, ki je namenjen peš- čeni, ki morajo zdaj hoditi po izred- no prcmetni cesti skozi železniški pod- voz. Trdovratni objekt je začel tekmo- vati s trdovratnostjo Vivodovega hleva .srpcli nove soseske pod Humom. Ne- katerih zadev v Laškem enostavno ni mogoče prenuikniti... ... IN ZAHRBTNA PAST V CESTISCU Na koncu »spodnje« ceste skozi LašKo proti Marijagradcu je v.asfaltu velika luknja, ki na priključku na glavno cesto zaobsega ves desni ovi- nek. Vozniki, ki so se leta sem nava- dili na to past, spretno ovinkarijo tam mimo. Neix>učenim pa luknja brez milosti pretresa kosti in razrahlja vo- zila. Tone in tone asfalta je letos po- tm^a'o tam mimo v Lahomsko dolino, kjer so asfaltirali cesto, ^ajset lopat asialta bi zadostovalo za zamašitev luktije-velikanke. Toda ne. Tudi težki kfvTn oni z asfaltom so se je raje izo- gibali. ATOimSKE TOPLICE: HOTEL CAKA No\-i hotel B kategorije v Atom- skih toplicah, ki bo imel 175 ležišč, manjši bazen, pozneje pa še sodobno ure.ien del za zdravljenje z zdravilno vf.do, še vedno ni odprt. Okolje hote- la ^e sicer urejeno, medtem ko v not- ran.iščini še urejujejo nekatere stvari. Koaj bo novi hotel odprt, zaenkrat še n' znano, v Atomskih toplicah pa že sedaj prerokujejo, da se bo s tem objektom pri njih marsikaj spreme- nilo. Predvsem pričakujemo boljšo zdravstveno in turistično ponudbo, .'ikoda je le, da bo zaenkrat ostalo le pri manjšem bazenu. Dokončana je tudi dovozna cesta do Atomskih toplic, ki bo rešila več- ne probleme s križiščem, ki je bilo doFedaj več kot nesrečno urejeno. MST ŠENTJUR: DOBER ZAČETEK Ce bo vse tako, kot je zapisano ▼ dokumentih in kot si v Šentjurju želijo, potem bo leto 1978 za šentjur- sko kmetijstvo izredno živahno. TOZD Lastna proizvodnja bo namreč odku- pila nr Slomu še 8 ha zemljišča, na katci~em bodo zasadili sadno drevje. Skiipr^o bo torej Slom premogel 100 ha sadnih plantaž. Precejšnje načrte imajo tudi s ko- košjo farmo na Gorici pri Slivnici, ki bi JO že razširili, a so imeli težave z uvozom opreme. Ce bodo našli doma- če.ga izvajalca, širitev ne bo predstav- ljala nobenih težav. Na spomlad bodo začeli z meliora- ci>ami v Tmovcu pod Dramljami, TOZD Trgovina pa bo gradila in mo- den,Izirala trgovske lokale na Prevor- ju, v Loki pri 2usmu, Ponikvi in na Pesnici ter obnovila skladišča v Šent- jurju. V TOZD Kooperacija bodo povečali zmogljivosti govejih hlevov in svinja- kov, povečali nasade črnega ribeza na Prtvorju, modernizirali in razširili zbi- ralnice mleka ter vložili precejšnja .sredstva v kmečki turizem svojüi ko- operantov. Tudi TOZD Klavnica na^ merava nakupiti novo opremo za pre- delavi mesa, TOZD Transport-prede- lava pa ima v načrtu obnovitev mlina v Vrbnem, nakup traktorjev in mo- dernizacnjo servisne služIle za avto- molîile in traktorje. E. REČNIK LETUS: SREČANJE STAREJSIH V krajevni skupnosti I^etuš je bila jeseni lani ustanovljena organizacija Rilečega križa. Člani (xibora so ob pomoči krajevnih družbenopolitičnih organiziKHj takoj pričeli z delom in z izpolnjevanjem nalog, ki so jih spre- jeli na ustanovnem zboru. Najprej so pripravili srečanje zsi najstarejše krajane Letuša. Kratek, a prijeten in pester kulturni program .so izvedli učenci osnovne šole, pred- sednica krajevne organizacije Rdečega križa, Marija Rosenstein, pa je v na- govoru opozorila, da je to sicer prvo pa ne zadnje srečanje starej.sih v Le- tušu. Srečanje je potekalo v prijetnem raz- položenju, v razgovoru in obujanju spominov iz mladosti. Veseli in dobro razpoloženi so se razšli v upanju, da se čez leto dni spet zberejo. —mr RIMSKE TOPLICE: NOV VRTEC P^ed dnevi so v Rimskih Toplicah odpr i nov otroški vrtec. Zbranim je ob tej priložnosti spregovorila tovari- šica Peršetova, ki se je tudi zahvalila vstm, ki so kakor koli pripomogli, da je krfcj dobil tako pomembno ustanovo za varstvo in vzgojo predšolskih otrok. Viiec so zgradili s sredstvi, ki se zbirajo po dogovorjeni stopnji pri ob- činski supnosti otroškega varstva v Laškem Za gradnjo in opremo vrtca pa so odšteli okoli 2,7 milijona di- narjev. STO.TAN SORCAN in PETER SENICA, os. šola Rim. Toplice PLANINA: RAZGIBANO V SOLI Mladi člani likovnega krožka na osnovni šoli »Kozjanski odred« na PJanmi pri Sevnici razstavljajo svoja dela, ki nastajajo pod mentorstvom Goca Kalajdžiskega, z uspehom po vsej domovini. Nazadnje so poslali svoja dela tudi v Skopje na razstavo »30 let likovnega ustvarjanja Jugosla- vija?«. Ciani krožka Milena Vrhovšek, Marko špan, Zdenko Jazbec, Katja Kaiajažiski in Nada Kolšek so osvojili posebna priznanja Zveze pionirjev Ju- goslavije za izvirnost del in posebne iz tehnike. Mladi likovniki pa so razstavili svo- ja dela tudi v avli doma JLA v No- vem mestu. Dela bodo razstavljena do 19. januarja. Dela so povezana z ne- daviv vojaško vajo, zato ta krožek plemenito povezuje šolo in krajane z enotami naše ljudske armade. St.relci šole so potrdili svojo visoko kakovost na občinskem prvenstvu, saj sta moška in ženska vrsta osvojili prvo mesto in tako tudi pokal. ^olb postaja vse bolj zanimiva tudi za starejše. Temeljna organizacija ko- orserfar.tov kmetijskega kombinata Sentju: bo v šolskih prostorih prire- dita sredi tega meseca predavanje za kmečke žene in dekleta o pripravi je- dil if ekonom loncu in o vlaganju mes- nin v hladilno skrinjo. Predavala bo znana strokovnjakinja tega ркхЈгосја, Eia Kovačič iz Domžal. V planinski šoli pa bo v kratkem tudi tečaj o poznavanju cestno pro- metnih predpisov. Priredila ga bo Zve- za šoferjev in avtomehanikov iz Ro- gaške Slatine. VINKO PETELINSEK GRIZE: PLANINSKO PREDAVANJE Jutr; bo v Сп7лћ izredno zanimivo planirisko predavanje. Stane Tavčer bo namreč govoril o lepotah slovenskih gor.i. V tej sezoni je to že drugo pre- daviinje. Prvo je bilo, ko je Peter S'letmin pripravil predavanje Med ne- bom m ziemljo. P(. jutrišnjem predavanju bo 8(1 planincev prejelo trim značke za smu- čanje. 48 za kolesarjenje, 1.50 članov bo prejelo značke HODIM ter 30 za udeležbo na akciji Vedno mladi, teče- mo radi. ГЧкЈеИи bodo Se značke za preho- jene transverzale. Miha Miklavc bc že drugič prejel mačko za prehojene slovensko transverzalo ter značko zs prehojeno pot čez Kozjak, za preho jeno Zasavsko pot pa bodo prejel značke Jerneja in Karli Kolar, Berti in Rado Cilenšek ter Matija Kajtna ki je poleg tega prehodil še Savinjske p'ar.insko pot. FRANCI JEŽOVNIP v Žalcu se je mudila delegacija SLOVENSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA iz Globasnice v Avstriji, ki so jo sestavljali predsednik Luka Hudi, pKxlpredsednik Janez Smrečnik in knjižničar Janez Havel. Obiskali so predstavnike Kulturne skupnosti in občinske zveze kul- turnih organizacij ter se z njimi pogovorili o nadalj- njem medsebojnem sodelovanju. Navzoči so bili tudi predstavniki libojskega DPD Svoboda, ki so že v lan- skem letu kot prvi navezali stike z našimi Slovenci živečimi v Avstriji. Ze takrat je bila izražena želja po nadaljnjem tesnejšem sodelovanju in prvi korak je bil storjen z obiskom delegacije Slovenskega kultur- nega društva v Žalcu. LI KA IIUDL je predsed- nik SlovtMiskega kulturne- ga društva v Cilobasnici in eden izmed glavnih nosilcev akcije za uvelja- vitev pravic Slovencev v Avstriji: »V našem dru- štvu je trenutno 150 čla- nov. Imamo mešani pev- ski zbor Peca, mladinsko sekcijo s folklorno skupi, no in knjižnico. i_ietos sla- vimo 75-letnico obstoja ir pripravljamo več priredi- tev. Osrednji kulturni te- den bo od 30. aprila do 7. maja, sicer pa bode prireditve skozi vse leto.« JANEZ SMRECNIK je podpredsednik društva: »Vse prireditve bodo v tistem domu, kjer je bilo društvo tudi ustanovlje- no. Dvorana je zdaj ob- novljena, pri čemer nam je veliko pomagal gostil- ničar Albert Smrečnik. Po- trebujemo še nove prosto- re za knjižnico in garde- robe. Žal imamo premalo denarja, da bi vse to na- enkrat zmogli. Upamo pa, da bomo tudi s tem uspe. li.« DARKO ŠLLER, pred- Kednik Dl'D Svoboda Li- lx)je: »Zmenili smo se, da bomo z našimi sekcijami (godba na pihala, pevski zbor, »Veseli Libojčani« in mladinska recitacij ska sekcija) gostovali v Glo- basnici 8. aprila ter pri- pravili celovečerni pro- gram. Z njimi smo začeli sodelovati že lani, letos pa bomo to sodelovanje še utrdili in poglobili. Se- veda tudi letos konec novembra pričakujemo nji- hov ansambel na naši 6. reviji v Libojah.« JANEZ HAVEL vodi knjižnico v društvu: »Tre- nutno imamo 500 knjig, ki si jih Slovenci izposo- jajo za branje. Povem naj še to, da imajo naše sekcije vaje enkrat teden- sko, odbor diTJštva pa se sestane tudi po dvakrat na mesec. V lètosnjem kul- turnem tednu boario pri- pravili ljudsko igro (do- mačini) pa predavanje o Koroških Slovencih, kon- cert narodno—^zabavn^a ansambla, lutko\Tio igri- co za otroke in za za- ključek akademijo z na- stopom naših pevskih zbo- rov iz Globasnice, Dob rie vasi Železne Kaple in folklorne skupine ter an- sambla iz Podjune.« JANEZ MEfiLIČ, pred- sednik ZKO Žalec: »Od te.ga sodelovanja veliko pričakujemo in prepričan sem, da je prav, da je do njega prišlo. Torej, Liboj- čani pripravljajo celove- černi nastop v Globasnici, mi pa pričakujemo njiho- vo udeležbo na naši letoš- nji prireditvi v počasitev llO-letnico žalskega tabo- ra. Seveda ne bo ostalo samo pri tem, saj so mož- nosti resnično velike. To sodelovanje moramo kre- piti, saj gre za pomoč našim ijratom, ki živijo v Avstriji.« Brez dvoma bo medsebojno sodelovanje koristilo ta- ko kulturnim društvom v žalski občini, kot tudi po- dobnim društvom v različnih slovenskih vaseh v Av- striji. Za začetek so bili vzpostavljeni stiki z društvom v Globasnici, prav gotovo pa se bo to razširilo tudi na ostala društva. Takšno sodelovanje gre .samo pozdra- viti, saj bo koristno za vse pri izmenjavi kulturnih sku- pin kot tudi pri utrjevanju medsebojnih vezi. Tekst in foto: TONE VRABL 14. stran -- NOVI TEDNIK St. 2 — 12. januar 1978 srečanje z »nadležno« žensko PAVLA ZDOVC IN NJENE ŠTEVILNE Ž IVLJENJSKE LJUBEZNI »Tako pa ne bomo več de- lali!« je rohnela v svoji pi- sarni. »Kaj se to pravi, da je cerutralna kurjava v vrtcu pokvarjena! Kje pa ste že to videlil Jutn se točno ob sedmih oglašate pri meni! Bom že pogruntala kak pa- meten razpored, po katerem boste opravljali vsa vzdrže- valna dela v vrtcih!« Kot pribita sem sedela na stolu in čakala, da se nevih- ta l)esed poleže . Pavla Zdovc je bila za svojo pisalno mi- BO m zaripla v obraz pela kozje molitvice mx)zaku, ki jo je tako kot jaz skrušeno poslušal. Le tu in tam ji je odobravajoče prikimal. Zave- dal se je krivde ob tem, ko v vrtcih nI bilo vse tako, kot bi moralo biti, zato je bil ra- je kar tiho. Komu je nje- gova šefica povedala vse, kar ji je bilo tisti hip na jeziku, je možakarja odslovila. Mal- ce v brado je še pokomen- tirala, »kako so nekateri ljud- je malomarni« pa »s takimi malenkostmi se moram uba- dati, kot so žarnice v vrtcih« in še »bomo že enkrat delali аИ ne«, potem pa se je konč- no polegla njena huda jeza. Prijazno se je obrnila k me- ni in vprašala, kaj bi prav- zaprav želela vedeti od nje. Težko je pravzaprav pisati o ljudeh, kakršna je Pavla Zdovc. Težko zato, ker je v trenutkih izredno groba, pa nežna, zasanjana, naot spet polna energije, ki jo zliva v številne načrte. Spreminja se kot miohasto aprilsko vreme. A upam si trditi, da samo na zunaj. V sebi je Pavla Zdovc trdna in z vsem srcem pre- dana »svojim« otrokom in svojemu delu. Šestindvajset let namreč že službuje kot vzgojiteljica oziroma uprav- nica v vzgojnovarstvenih ustanovah V Slovenskih Ko- njicah, zato ji je ta poklic že zdavnaj zlezel pod kožo. »Vzgojiteljica sem postala čisto slučajno,« pripoveduje Pavla Zdovc. »Saj veste, v tistih letih po vojni si prav- zaprav nismo mogli izbirati poklicev, ki smo jth želeli. Tako sem šla v vzgojiteljsko šolo samo zato, ker je trajala le eno leto in sem se lahko kmalu zaposlila ter osamo- svojila. To je bilo zame naj- pomembnejše. Kmalu pa sem spoznala, da sem dobro iz- brala. Nikdar mi ni bilo žal, da sem postala vzgojiteljica. Nasprotno! Sedaj, ko delam že več let kot upravnica vzgojno varstvenih ustanov v konjiški občini in ko nimam svoje skupine otrok, s«tn kar nesrečna.« To je le del življenjske zgodbe te zanimive ženske, ki je pravzaprav vse življenje bojevala donkihotski boj z mlini n» veter. Bolezen je bila tista, ki je krojila njeno življenje in njen značaj. A ni se zlomila. Kje pa! še bolj zagrizeno se je zažrla v delo in iztisnila iz svojeg življe- nja sleherno kapljico slad- k^ medu. Toda ves njen boj se ni končal samo z zmago. Pustil ji je brazgotine, ki jo velikokrat 2!askelijo še danes »Mnogi mi pravijo, da sem nadležna ženska, ker tisto, kar si zamislim v glavi, za vsa- ko ceno tudi uresničim. Dru- gi me imajo za sitno, pa je- zikavo, celo za žleht me ima- jo. Pa kaj morem, če nimam dlake na jeziku! Vsakemu po- vem, kar mu gre! Zato pa so ljudje velikokrat jezni na- me!« Etejala bi, da je Pavla Zdovc preveč kritična do same se- be . A taka je, takšna se raz- daja ljudem in takšna ljubi »svoje« otroke v vrtcih. Pa tudi tista dva doma, ki sta že »kar velika otročaja, s ka- terima pa nimam preveč skr- bi.« S svojo energičnost jo in doslednostjo daje ton vsake- mu vrtcu in celotnemu ko- lektivu vzgojno varstvenih za- vodov. Pa ne samo v njem. Kamorkoli privihra polna zag- nanosti in načrtov, se nekaj dogaja. Kajti Pavla govori, zahteva, komentira, pojasnju- je. To je le del nje, brez ka- terega Pavla ne bi bila Pavla A to je resnično samo en del nje same, del, ki ga lahko vsakdo zasluti in ki ga sama daje vsakomur na ogled. Vse ostalo pa skriva globoko ne- kje v sebi. DAMJANA STAMEJCIC §t. 2 — 12. îanuar 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 zanimivosti ттака, tika taka KAKO VSE SO LJUDJE MERILI ČAS? Prijateljica, ki vam doma na steni, na komodi ali na nočni omarici meri sekunde jn minute, vas ob predvide- nem 6asu zbudi in vam po- niaga razdeliti dan na delov- ne ure, ure počitka in raz- vedrila, ima dolgo zgodovi- no. Začelo se Je v Egiptu s sončno, pa z vodno in pešče- no uro. Kaj vse niso ljudje počenjali, da bi merilec ča- sa izboljšali. Seveda se v zgodnjem srednjem veku ni- so mogli pohvaliti z napred- kom, saj so izdelovali naj- bolj netočne ure — sveče, ki so z dogorevanjem merile čas. Prva mehanična ura s po- gonom na utež v 13. stoletju. Ura na vzmet je bila izum- ljena v drugi polovici štiri- najstega stoletja. Seveda so bile to silno drage zadevice, Iri v40 veljale celo premože- nje. Toda danes te stare ure stanejo neprimerno več, kot so nekoč njih prve lastnike. In od dne do dne so te sta- re ure dražje. Med ljubitelji starin, je takšna ura, ki so jo dame nosile na trakcu okoli vratu, izdelana je bila v 18. stoletju (na sliki), vred- na okoli 400.000 novih di- narjev, to pa je že pravo premoženje. Današnje ure? Najbolj na- tančne so atomske ure, ki dosežejo frekvenco do 25.000 MHz. Za primerjavo radi po- vemo, da običajna žepna ura doseže komaj do 3 MHz. No pa tudi te najbolj pre- cizne atomske ure niso či- sto točne. Ravno letos so ob prehodu iz starega v novo leto, so dodali staremu letu še eno sekundo, ker tudi najboljša ura na svetu ne more točno odmeriti leto dni. —■ No končno! Si se le odločil, da boš spravil kaj pametnega na plat- no. — KOŠARKA: LEP NAPREDEK Košarkarji Celja, člani II, ZKL-zahod, so imeli kratko prekinitev tekmo- vanja. Med tednom so ig- rali v Mariboru zaostalo tekmo, ki so jo nesrečno izgubili s košem razlike. Zmago pa so imeli že v rokah v predzadnji minu. ti, ko so vodili s košem razlike. Mariborčani so iz dveh prostih metov v zad- nji minuti prevzeli vod- stvo. žoga je bila v teh kritičnih sekundah v ro- kah Celjanov, vendar zad. nji met Sabolčkega, pri katerem je bil oviran, ni bil precizen. Žoga se je poigravala po obroču, ni pa zdrsnila skozi obroč in mrežico ... To je bila prava drama in Maribor- čani so bili toliko kritič- ni, da so pripisali svojo zmago srečnemu naključ- ju. Celjani so bili v tem siečanju povsem enako- vredni, v določenih obdo- bjih pa celo boljši od do- mačinov. Zadnje dni so Celjani izkoristili za skup- no vadbo v Poreču. V so- boto pa jih čaka težko srečanje v Slavonskem Brodu proti Orioliku. V gosteh so točke težko do segljive, vendar po trenut- ni formi sodeč lahko ra- čunamo na zmago Celja- nov. članice Celja so gosto- vale v petem kolu repub- liške lige v Mengešu, kjer so srečanje izgubile s 50:72. Trener Zdravko No- vak je med di-ugim dejal, da so nekatere igralke Ce. Ija prenehale z igranjem in da je v boj poslal moč- no pomlajeno ekipo, ki še ni bila kos kakovostno za- igrati v republiški ligi. Iz- redno razpoloženi sta bili Kunejeva, ki je dosegla 23, in Darja Borovšakovn, ki je dala 17 košev, osia. le pa so pridjale še Bela, Kotnik, Rozman in Kod- run. Izredno lepo pa napre- dujejo igralci ELEKTRE iz šoštanm pod vodstvom trenerja Rudija Jeriča. Tokrat so doma visoko premagale Trnovo kar z 31 koši razlike — 99:68. Celotno moštvo je igra- lo odlično, saj v listi strelcev zasledimo kar 11 igralcev. Izbor je torej številčen, moštvo močno pomlajeno in tako se šoš. taniñqnom odpirajo v pri- hodnje lepe perspektive. Naiboli razpoložen je bil mladi Hirš, ki ^е dosegel kar 21 košev, šoštanjčani so po 9. kolu trenutno z 12-timi točkami na tret- jem mestu v SKL, le dve točki za vxxlilnim mari, borskim Branikom. K. JUG 16. stran -- NOVI TEDNIK St. 2 — 12. januar 1978 KRUHA NE DELAJO IZ KAMENJA Kmete ne bo zadržala na kmetijah ljubezen do zemlje, zlasti ne njihove mladine, veliko pomembnejši in odlo- čilnejši je dohodek od njihovega dela. To velja enako za obmejna, hribovita in druga območja. Tako je dejal pred- sednik CK Zveze komunistov Slovenije France Popit članom UO zadružne zve- ze Slovenije, ko so mu opisovali težave ostarelih kmetov, ker mladina zapušča domove, in opozarjali na neobdelano kmetijsko zemljo. Dohodki kmetov bodo morali biti enaki — upoštevaje tudi napornost de- la in, seveda, strokovno izobrazbo ali kvalifikacijo — osebnim dohodkom de- lavcev. Če ne, bodo kmečki ljudje — seveda mlajši, še sposobni za delo — silili tja, kjer bodo laže in bolje živeli. Tega jim ni moč zabraniti, če so deloima mesta na razpolago. Zadržati jih je moč le z ustreznimi dohodki iz kmetijske dejavnosti. Nekateri ljudje še vedno mislijo, da so mnogi kmetje zaljubljeni v svo- jo zemljo in kmečko idilo. Resnica je daleč od tega Kmet, ki se oklepa zem- lje, to dela zato. ker mu pomeni sred- stvo za proizvodnjo in preživljanje. Ko si najde zaposlitev drugod, zemlje navadno ne obdeluje več tako skrbno kot prej. Dokaz za to so mnoga zane- marjena polja. K obdelovanju ga ne spodbuja ljubezen do zemlje, temveč le račun, ali se delo izplača. Izjeme so redke. To je treba upoštevati pri ocenjeva- nju, kako se naši kmetje spreminjajo v kmete-delavce Življenjska raven ta- kih ljudi in njihovih družin raste. toda vse vei zemlje ostaja neobdelane. Mnenje, da tovarna daje boljši kruh kot zemlja, je hudo poenostavljeno. Res je, da si delavec lahko kupi za svoje osebne dohodke hrano in druge potreščine — toda nobena tovarna še ne zna delati kruha in mesa iz kame- nja ali rude. Tudi sadja in vrtnin ne. To in še drugo hrano morajo pride- lovati kmetovalci, na družbenih pose- stvih m kmetijah. Zemljo je torej treba obdelovati, sicer bomu odvisni od tuj- cev, ki nam bodo, kadar bomo v sti- ski, svoje pridelke zaračunavali, kakor bodo sami nateli. Izhod iz zagate ni v tem, da bi kmečke družine poskušali zadržati tudi na vseh manjših kmetijah. Odkupnih cen ni moč zvečevati tako, da bi tudi za malo pridelkov veliko iztržili. S strojno obdelavo in dobro organizacijo je treba zvečevati storilnost kmečkega dela. Z manj truda UO treba pridelovati več. Za tako spremembo potrebujejo kmetje več zemlje. Le redki imajo to- liko denarja, da bi jo lahko kupili od sosedov Dobili naj bi jo z združeva- njem dela, sredstev in zemlje. Tisti lastniki, ki je zaradi onemoglosti ali drugih ovir ne morejo ali ne marajo obdelovati, naj bi združili le zemljo, da bi je bilo več za pojjetne kmetoval- ce. . Le po taki poti bo moč izenače- vati kmete z delavci pn osebnih do- hodkih. pokojninskem in invalidskem zavarovanju in diug^m. Brez izenače- vanja pa jih ne bo moč zadržati pri obdelovanju zemlje. Jože Petek zemljiške skupnosti prerualo denarja ZA URESNIČEVANJE PROGRAMOV Kmetijske zemljiške skup- nosti celjske regije so se odločile, da zvišaijo prispe- vek, ki ga je treba plačati pri spremembi namembnosti kmetijskih in gozdnih zem- ljišč v stavbna ali kakršna koli druga zairadi vsakoletne inflacije, predvsem pa zara- di tega, da se zemljišča ohra- nijo nespremenjena. Večina občin celjske regije je še vedno pretežno agrarnega značaja, potrebe p>o uredit- vi kmetijskega prostora največje, sredstev za ureja- nje pa ni in je zato povsem očitno, da posamezne kmetij- ske zemljiške sktipnosti svo- jih programov ne bi mogle realiairati. Na ta način zbrana sred- stva so namreč strogo na- menska in jdii uporabljajo predvsem in najprej za pri- dobivanje novih kmetijskih zemljišč, ki so po prostor- skih načrtih namenjena za kmetijsko proizvodnjo. V skladu s tako načrtova- no kmetijsko zemljiško poli- tiko žele prizadeti torej obvarovati najboljša zemlji- šča in predlagajo, da bi pri- spevek I. in II. katastrske- ga razreda kmetijskih zem- ljišč povišali od sedanjih 10 dinarjev za m' na 15 (Зј naj rev za m^, za ostale ka tastrske razrede pa пекоц ko več, odvisno od količij); teh zemljišč po posamezni občinah. V Šmarju pri J^ šah so se na primer dogo vorili za 20-odstotno poviš» nje. Zveza vodnih skupnosti SRS pripravlja sprememibd zakona o kmetijskih zemlji ščih glede povišanja poseb nega prispevka od sedanji! dveh dinarjev 2a m' na šti ri ali pet dinarjev za izgub Ijene površine za nekmeti^ ske namene. MILENKO STRASE3S varstvo rastlin TRODNEVNO POSVETOVANJE V PORTOROŽU Včeraj se je v Portorožu začelo tridnevno i>osvetova- nje jugoslovanskih in ino- zemskih strokovnjakov pri- znanega slovesa o varstvu rastlin in človekovega oko- lja, ki ga je organizirala Agrotehnika Ljubljana in na katerem sodelujejo tudi ne- kateri strokovnjaki ia naše- ga območja, med njimi inž. Franc Satler iz celjske Agrotehnike, Priložnost so izrabila ne- katera inozemska podjetja proizvajalci sredstev za var. stvo rastMn, in se udeležili posveta. V Portorožu bodo govori li zlasti o uporabi zaščitnii sredstev in njihovem vplivu v vinogradništvu, sadjarstvu, poljedelstvu, del posveta ps bo namenjen referatom o o gojenju okrasnih rastlin, cvetličarstvu in zjelenjadar stvu. Posvetovanje je že tretje, njegov namen pa je nadvs« jasen: kar najbolj poučiti potrošnika o uporabi pa tu- di o p>osledicah, ki jih po» zročajo imietna gnojila is sredstva za zaščito rastlin, saj je pri takšni količini umetnih preparatov to n& m^okrat že kar vprašljivo dejanje. Osnovni namei posvetovanja je torej pravil na uporaba zaščitnih sred stev in imietnih gnojil. Dejstvo namreč je, iz te ga izhaja portoroško posve tovanje, da si je danes ne mogoče zamisliti naprednega kmetovalca, ki ne uporablja kemičnih sredstev pri svo jem gospodarjenju. Pri tem pa čestokrat prihaja « v na- sprotje z naravo, jo praii zaradi nepoučenosti uničuje in si takorekoč žaga vejo na kateri sedi. MSI slovenske konjice največ predavanj AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV DOBRO DELA Aktiv mladih zadružn^ov v Slovenskih Konjicah je vsekakor eden najbolj delav- nih v regiji. To velja kar za vsa p>odroója dela. Tudi za družbeno politično delo. Najpogosteje se mladi v konjiški občini izobražujejo s predavanji. Tako so imeh lani daljši sestanek, kjer so pretresli sklepe druge seje ZKS o kmetijstvu. Pri refe- rendimiu ga skorajda ni bi- lo mladinca, ki bi stal ob strani, vsi so bUi temeljito seznanjeni z referendtunskim načrtom, zato je büo delo še lažje. S ix)ložajem rojakov na avstrijskem Koroškem so se seznanili kar na licu mesta in iz; ust Korošcev izvedeli. koliko žrtev zahteva boj za enakopravnost z Avstrijci in s čim vse se srečujejo v tem trdem in težkem boju. Znano je, da je malo mla- dih kmetov članov Zveze komunistov. Aktiv v Sloven- skih Konjicah je zanimalo, zakaj tako — stvari so ho- teli priti do dna. Izîvedli so anketo, ki je pokazala, da so mladi kmetovalci trdno ob strani vseh, ki mislijo in delajo napredno, da pa so vse prepogosto odvisni od staršev in morajo ravnati tako, kot želijo. Treba je torej narediti vse tisto, kar je sicer ločeno od njihove miselnosti, njihovih želja. Ali pa iti od doma. Staro- kopitnost je še marsikje močno zakoreninjena. Še močneje so se niladi kmetovalci angažirali pri drugem lanskem referendu- mu, pri odločitvi, ali naj ima kmetijska zadruga dve temeljni organizaciji združe- nega dela. Člani volilne ko- misije so bili v pretežni me- ri mladi. Kmetje so se z mladinci zadržali v prijet- nem, prijateljskem klepetu. Mladince zanima prav vse. Vseskozi so tekoče obravna- vali probleme in jiih reševali po svojih močeh. Zato je prav, da mlade kmetovalce kar se da dobro poučimo in jih osvestimo, da bomo v prihodnosti imeli na na- ših kmetijah trdne stebre naše dnjžbe. IDA TEPEJ (se nadaljuje) Kemična, grafična in papirna industrija CELJE Odbor za kadre TOZD Kemija Celje objavlja naslednja prosta DM (za novi obrat AC papirja) VODJA vzdolžnega rezalnega stroja — 3 x Pogoji: visoka kvalifikacija (VK) kovinske, elektro ali papirniške stroke in 36 mesecev ustreznih de- lovnih izkušenj VODJA prečnega rezalnega stroja — 3 x Pogoji: visoka kvalifikacija (VK) kovinske, elektro ali papirniške stroke in 36 mesecev ustreznih de- lovnih izkušenj TEHNOLOG Pogoji: inženir (I. stopnja) kemijske, strojne, gra- fične aU papirniške tehnologije in 48 mesecev us- treznih delovnih izkušenj IZMENOVODJA Pogoji: srednja delovodska šola kemijske ali elek- tro stroke in 48 mesecev ustreznih delovnih izku- šenj. Odbor za kadre DSSS objavlja VODJA MARKETINGA Pogoji: diplomirani ekonomist in 48 mesecev ustre- znih delovnih izkušenj; aktivno znanje angleškega in nemškega jezika. ANALITIK za inventivno dejavnost Pogoji: diplomirani inženir kemijske tehnologije аИ strojništva in 48 mesecev ustreznih delovnih izkušenj SAMOSTOJNI REFERENT v prodaji kemič- nih proizvodov Pogoji: višja šola ekonomsko komercialne smeri in 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj; pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika. BLAG.AJNIK Pogoji: ekonomski tehnik in 24 mesecev ustreznih delovnih izltušenj. REFERENT v službi nabave Pogoji: ekonomski tehnik in 24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. ADMINISTRATOR v finančno računskem sektorju Pogoji: administrativni tehnilc in 12 mesecev ustre- znih delovnih izkušenj. Kandidati naj p>ošljejo ponudbe kadrovsko socialni službi AERA Celje, Cuprijska 10, v 8 dneh po ob- javi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v petnajstih dneh PK) sprejemu sklepa o izbiri. odkup živine v šentvidu CENE 80 KOT APRILSKO VREME v SentAñdu, med novo Hmezadovo trgovino, za ka- tero je treba reči, da je kar prijetna na oko in v potre- su močno poškodovano sta- ro šolsko stavbo, kjer že zdavnaj ni več slišati otro- škega živžava, je našo pozor- nost pritegnila gruča ljudi in nekoliko manj živine. Ce bi je bilo malo več, bi človek dejal, da je semenj. Vzrokov za rodovednost je bilo torej dovolj in ustavili smo se. Najprej smo vrgli pogled po živini: nekaj jun- cev pa dve tri kravi, telet ni bilo videti, kakšen bik je bil vmes, skorajda vso go- vedo pa je bilo čisto in še kar dobro rejeno. Pobarali smo prvega, ki nam je bil pri roki, kaj se dogaja in brž je navrgel, da je odkup in da čakajo ne- koga, ki naj hi prišel »z no- vimi cenami«. Tisti »nekdo« je iz zadruge, se razume. Zapletli smo se v pogovor s Francem Gajškom iz bli- žine Šentvida, kmetom, ki prav tako, kot ostali, ki so bili tega meglenega in mrzle- ga dne pri odkupu, redi go- vedo, a tokrat ni pripeljal nobenega živinčeta na pro- daj. Da se nekoliko spozna s cenami, ki tokrat krojijo usodo na živinskem trgu. »Človek mora biti neneh- no seznanjen s temi rečmi, veste. S cenami je. tako: spreminjajo se kot vreme v aprilu in če hočeš prodajati, moraš biti na tekočem! Si- cer pa: tolikokrat ste že za- pisali, tudi z našimi, kmeč- kimi besedami, da bi bilo dobro, da bi se te nesrečne cene že enkrat ustalile, pa nič!« Gajšek ni bil, vsaj tako je izgledalo, ničkaj zadovo- ljen s položajem cen. Pove- dal je, da je odkupna cena v družbenem sektorju za junce 27 dinarjev po kilo- gramu, za teleta, krave in bi- ke pa ni vedel. »Bike ne prodajajo ljudje, jih raje redijo,« je dejal in pogledoval po živini. Nekoliko bolj se je razži- vel, ko smo ga vprašali, kaj misli o jaTOi razpravi o no- vih cenah za zdravstvene storitve. »Slišite, rečem vam, da to ne bo šlo skozi, ker tudi ne more. Kako za vraga pa naj kar naenkrat toliko stvari plačamo, ko so nekatere že sedaj bile drage. Ce to sprej- mejo, bo za marsikaterega čisto enostavno pK>menilo, da ne sme biti bolan, da mora Daziti na vsakem koraku, da si kaj ne zlomi pa tako na- prej. Tisti, ki bodo bolni, bi potemtakem morali ostati kar doma. Je pa tudi rešitev, da se vrnemo nazaj k domači, kmečki medicini. Ne, ne bo šlo, saj pri nas, na kmetih, ne!« Gajšek je bil neomajen, vsako besedo je pribil trdo in zagotovo. Nič ne vemo, kako je bilo z odkupom. Ce lahko verjamemo Gajšku -- in najbrž nI razloga, da mU ne bi — je čisto mogoče, da so bile spet druge cene, kot zadnjič, ko so prignali živin- četa. MSl §t. 2 — 12. îanuar 1978 NOVI TEDNIK — stran 17 ^g^raž nad polzelo ^ TUDI DOSLEJ NISO DRŽAL! KRIŽEM ROK — ŠTIRI KILOMETRE Vrane Vasle Rafko Zabukovnik Franc Bršek Anton Sitar V Andražu nad Polzelo so prizadevni krajani že dosiej s poimočjo družbe asfaitira- li precej krajevnih cest, med tem, ko priibližno 4 km dolg odsek do zaselka Lorvča še ni moderniziran. Se pred ne. kaj leti je bilo mogoče do Lovče priti samio peš aii s коп Бко vprego, seda;j pa je toliko urejena, da je pot roo- goča tudi z avtomobilom. Krajani, ki so zaposleni v sosednjih industrijskih kra- jih, morajo to pot preiti vsak dan in si seveda želijo asfalt. V teh dneh domačini udarniško delajo na cesti in ob tej priložnosti smo jih obiskali. FRANC VASLE: »Že pred časom smo se v KS Andraž dogovorili, da bomo naše ceste modernizirali s krajev- nim samoprispevkom. Letos je na vrsti odsek v Lovče. Z udarniškim delom bomo pri- pravili cestišče za asfalfcira- Aiie«. RAFKO ZABUKOVNIK: »Za udarniško delo smo se odločiili zato, ker je tak na- čin cenejši. Seveda vse op- ravljene ure dosledno zapi- sujemo, tako, da bomo ob koncu vedeli koliko je bilo naše delo vredno in tudi ko- liko je vsak posameznik pri. speval. Doslej je opraivljenih okrog tisoč ur.« FRANC BRŠEK: »Dela, ki jih moramo še opraviti so velika, časa pa ne dosti. i»rav zaradi tega delamo tudi se- daj, ko je mrzlo. Treba je položiti cevi, razširiti cestiš- če in ga utiditi, saj bi radi,' da bi bila naša cesta dobro narejena, ker bo tud: zelo draga.« ANTON SITAR: »Sem predsednik režijskega odbora in kolikor je mogoče si pri- zadevam, da bi naša delovna akcija kar najibolje uspela. Asfaltirali bomo 1 km ceste, za kar pa bo potrebno okrog štiristo tisoč din. Del tega bo- mo zbrali sami, prosili pa bomo za îX>moô Komunalno interesno skupnost in delov- ne organizacije.« Lovčani so trdno odločni, da bodo imeli asfalt do kra- jevnega praznika 29. junija, kd ga praznujiejo v spomin na pni pa.rtizanskl boj v grapi med Turinjekovim vr- hom, Paškim vrhom in An dražem. Tekst in floto: T. Tavčar VARČEVANJE Z ENERGIJO Varčevati z energijo in ka- ko to narediti čimuspešneje je ena glavnih nalog znanstve- nikov, saj so naixìvedi o energetskih rezervah našega planeta zelo črnoglede. Tako so kanadski strokov- njaki predlagali, da bi neka- tere objekte, skjadišča, tovar- ne in podobno preselili v pyodzemlje in tako trikratno varčevali — z energijo, izola- cijskim materialom in pro- storom. Izolacijske lastnosti zemlje bd namreč omogočile zmanjšanje p)Otrošnje energi- je za zagrevanje in hlajenje. Tako je pod Kansaz Cityjem že zgrajeno eno največjih — verjetno pa največje — skla- dišče zamrznjenih živil. To skladišče lahko prejme vsak dan tovor s 120 kamionov in 80 železniških vagonov v skupni teži približno 4.0C0 ton. Stroški hlajenja so tu približno tri in pol krat manj- ši kot v običajnih skladiščih. SIcer pa je to samo eden od številnih objektov v omenje nem podzemeljskem prosto- ru, kjer hranijo različne zalo- ge. Tu so še shramba čolnov, pisarniške opreme, optični instrumenti, itd. V ZDA pa ' je že zdaj določeno število majhnih hiš, zgrajenih delno i ali pa popolnoma pod zem- ljo. V glavnem gre za družin- ske hišice. Kot kažejo podat- ki, so lastniki teh hiš uspeli zmanjšati stroške gradnje za več kot 60 odstotkov. Poroči- la trdijo, da so se stanovalci razmeroma zelo lahko prila- godili življenju v hišah brez pravih oken in pogleda na zelene travnike. Seveda pa bo življenje v FKxJzemlju najverjetneje pred- stavljalo poseben slučaj. Ven- dar vsa razmišljanja o bodo- či usodi človeštva čedalje bolj dajejo v razmislek lju- dem tudi o takšni spremem- bi. Osnovni cilji planiranja naselij bodo morali biti v ' skladu z racionalnim plani- j ranijem potrošnje energije. I Zadnji čas je za novo oceno ! današnje uporabe in zloupo- i rabe energetskih virov. Kaj- ti o prevelikem izkoriščanju je povsem ja^^no, da se svet bliža katastrofi. Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76 in 31-1393/76) izdaja davčna uprava skupščine občine Celje POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1977 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1978 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. Januarja 1978. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: ZA LETO 1977 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz sa- mostojnega opravljanja obrtnih in drugih go- spodarskili dejavnosti, katerim se daveit od- merja po dejanskem dohodku, o dohodlúh doseženih v letu 1977; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz sa- mostojnega opravljanja intelektualnili storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem do- hodku, o dohodüh doseženih v letu 1977; 3. Zavezanci davka od osebnega doliodka iz avtor- skih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem do* hodku, o dohodkih dosežnih v letu 1977; 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih doseženih v letu 1977, Pod navedeno obliko davka spa- dajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem sta- novanjskih ali Poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 3.000 dinarjev; 5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišia za leto 1977, Napoved mo- rajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zem- ljišča in če njihov dohodek v letu 1977 prese- ga 20.00C,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 di- narjev letno na družinskega ciana; 6. Zavezanci davka Iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1977. .Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti do- hodek v letu 1977 presega 110.000,00 dinarjev; 7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zaîîona o pokojninskem in invalidskem zava- rovanju za leto 1077, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine slrapno z dohodki iz delov- nega razmerja, samostojne delavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1977 preseg. H 97.632,00 dinarjev In pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez po- kojnine, udeleženi z več kot 14.644,80 dinarja. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki Imajo poslovni pro- stor, pri davčni upravi občine, na katere ob- močju Je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebiva- lišče, če pa zavezanec nima stalnega prebiva- lišča na območju občine, na katerem ga ima- jo njeeovl družinski člani, pa pri davčni upra- vi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci Iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri Imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območja občine, na katerem ga imajo njego- vi družinski člani, pa pri davčni upravi obči- ne, na katere območju imajo stalno prebiva- lisče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nejiremičnin, pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pri davčni upravi ob- čine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavczanci iz 5. točke pri davčni upravi oučhie, na katere območju leži gozdno zemljišče; — zavezanci Iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, na katere območju so imeli v letu 1977 najdalj stalno prebivališče. ZA LETO 1978 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz sa- mostojnega opravljanja obrtnih In drugih go- spodarskih dejavnosti, katerim se odmerja da- vek v pavšalnem letnem znesku za leto 1978; Z. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz sa- mostojnega opravljan,(a Intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem let- nem znesku za leto 1978; 3. Zavezanci davka od premoženja — stavb, ki so v preteklem letu pridobili stavbo, aH opra- vili rekonstrukcijo — dozidali že obstoječo stavbo. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1, tfičke, ki Imajo poslovni pro- stor pri davčni upravi občine, ra katere ob- močju Je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni utiravi občine, v kateri imajo stalno prebiva- lišče, če pa zavezanec nima st>alne!ra prebiva- lišča na območiu občine, na katerem ga iina- Jo njegovi družinski člani, pa pri davčni up- ravi občine, na katere območ'n imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2, točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno preblv-Tlišče, č« pa zave- eanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ira imajo n.iegovl Jružin- ski člani, pa pri dnvčnl upravi občine, na katere oTimočJn imajo stalno prebivališče nje- govi družinski člani, — zavezanci iz 3. točke pri davčni upravi občine, kjer stavba leži. Napoved za odmero davkov je treba vložiti iia predpisanem obrazcu, ki se dobi p.^i davčni upra- vi občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vlo- žijo v roku, določenem v tem pozivu, ker ho za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 "Л oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 % oziroma najmanj 200 dinarjev, SKUPSCINA ODi;INE Davčna uprava 18. stran -- NOVI TEDNIK St. 2 — 12. januar 1978 braslovče PRISRČNO SREČANJE NAJSTAREJŠIH Krajevna organizacija RK v Braslovčah je s pomočjo Kra- jevne skuipnositi in drugih or- ganizacij pripravila srečanje nad 70 let starih krajanov, V dvorani prosvetnega doma se jih je zbiralo okrog 80. Naj- prej so si ogledali kulturni program, fci so ga pripravili učenci osnovne šole, dramska sekcija in moški pevski zbor. Prav raaiživeli pa so se ob za- kuski. O svojih vtisih s srečar nja so pripovedovali: KONRAD ZAJC. »Star sem 83 let in še kar pri zdravju. Reči moram, da me je že va- bilo raoveselilo, saj je to do- kae:, da nas mladi niso poza- bili. Na srečanju je bilo lepo, bili smo lepo pogoščeni in v družbi sebi enakih smo pokle- petali in se razvedrili.« ROZ.4LIJA ZAVRŠNIH: »Do- ma sem iz Dobrovelj imam pa 74 let. Pozornost, ki smo je bi- li deležni s strani mlajših v naši krajevni skupnosti nam dobro dene in hvaležni smo zanjo. Program so lepo pri- pravili, ob zakuiski pa smo se pogovorili in obujali spomine na naša mlada leta.« MARIJA ŠMAJS: »Zdi se mi, da sem s svojimi 88 leti naj- starejša v tej družbi. Priredi- tev, ki so jo pripravili prav za nas najstarejše, je lep dokaz, da smo še vedno upoštevanja uredni. Ob tej priložnosti sem srečala svoje vrstnice iz mla- dih let, ki jih poredko vidim, saj nekaterih nisem videla že nekaj let.« Tekst in foto: T. Tavčar ASFALT DO POMLADI Odločitev krškega gos.podar- stva, da pomaga s posojilom šmarski občina, sprejeta pred nekaj meseci, je kljub časov- ni oddaljenosti še vedno aktu- alna. Gre za asfaltiranje 5 km in 200 m dolgega odcepa od Koprivnice do Podsrede, ki ga bodo priključili na na- slednje leto modernizirano cesto Maršala Tita. Cesta iz Senovega do Koprivnice je že posocbobljiena, manjika le ta odcep, ziato so se Krčani odločili za bo solidarnostno gesto. Cestna sikupnost SRS je za modernizacijo že odobrila 450 núlijonov, preostalih 450 milijionov pa bodo oskrbele obe občine, Smarska in kr- ška. Krška je že najela po- sojilo, šmarska pa bo to še storila, tako da predvidevajo, da bo omenjeni odcep do spomladi naslednje leto asfal- tiran. Cesta od Podsrede do Senovega bo hkrati tudi i>rva asfaltna povezava Kozjanske- ga z Zasaivjem. OBETAJOČA POMLAD 78 Tik ob starem mostu na Sotli, na hrvaško slovenski meji pri Bistrici ob Sotli te dni gradi GIP Gradiš, TOZD gradbena operativa Celje no- vi most, ki bo lahko zadostil potrebam nove ceste Maršala Tita. Investitor objekta je celjsko cestno podjetje, dela pa bodo dokotoončali še le- tos ali pa najipozneje do spo- mladi naslednje leto. 2e naslednjo spomlad se celjsko cestno podjetje pri- pravlja na posodobitev ceste Bistrica ob Sotli — B:i£zelisko, ki bo poleg ceste Podsreda — Senovo druga asfaltna po. vezava z Zasaivjiem. Omenjenim podvigom celj- skega cestnega podjetja se bo po vsej verjetnosti že spo- mladi pridružilo še asfalti- ranje cestišča Banovina (pri Virštanju do Dobležič) v smeri Lesično. Ce upošteva- mo v tem našem naštevanju še nadaljevanje gradnje ceste Maršala Tita v smeri Kozje, potem bo pomlad Ш8 ena najbolj obetavnih v zadnjih letih na področju cestne gradnje. mst LASKE GOSTILNE NEKOČ IN DANES PISE EDO JELOVŠEK (1) Laško, ki je pravkar mi- nulo leto štelo svojo 750- letnico trških in 50-letnir co mestnih pravic, ima tudi zanimivo gostinsko preteklost. Dogodi se vča- sih, da hoče kdo našteti gostilne in kavarne, ki so v tem mestu in okolici bile. Bilo jih je mnogo več kot danes, čeprav je bilo mestece mnogo manj- še od današnjega. Sledeči opis bo zajel vse gostinske obrate v La- škem in v neposredni oko- lici. Gostilne so se poraja, le vzporedno z nekoč buj. nim vinogradništvom po laški kotlini, z razvojem obrtništva, trgovine, zdra- viliškega turizma, z za- četki industrije in zaradi sejmov v tem kraju. Mnoge stare krčme so bile zelo skromne. Neka- tere so premogle le nekaj miz in stolov. Sodobnejši čas jim je z razvojem so- dobnega gostinstva v več- jem obsegu za vselej za- prl vrata. Toda spomin je ostal. Ko bomo pri koncu te- ga gostinskega sprehoda skozi čas, bomo lahko ugotovili, koliko gostin- skih lokalov je bilo v La- škem, seveda ne vsi ob istem času. Lahko bi re- kli, da je bila, če pri- merjamo staro mestno je- dro in okolico, vsaka peta hiša kdaj gostilna. Pojdimo zdaj v mislih skozi čas po desnem bre- gu Savinje od juga na se- ver: Ob cesti južno od La- škega je pod Strmco go- stilna »Pri dobri kapljici«, ki jo je zgradila in leta 1932 odprla družina šu- hel, ki deluje še danes. Pred letom 1932 je bila na tem mestu majhna hi- ška. v kateri so imeli žga- njekuho. Nekoliko sevemeje se od glavne ceste odcepi stranska cesta na Strm- co, kjer je bila stara rim- ska pot, ki je vodila mimo Petkove hiše (št. 13). Ta hiša je stara več stoletij, zidana je s kamenjem in ima po tričetrt metra de- bele zidove. Ko še ni bilo spodnje glavne ceste in ko je stara cesta vodila po obronkih hribov mimo Petkovih proti Zidanemu mostu, so Petkovi imeli v kletnih prostorih kovač- nico, v zgornnjih prosto- rih pa gostilno. Oboje je usahnilo kot obrt èe pred 150 leti V mestu smo pri seda- njem gostišču »HUM«. Domneva je, da je bila na tem mestu še v času starih Rimljanov poštna postaja z gostiščem. Tu je bilo križišče cest in brod čez Savinjo. Podatki o gostišču na tem kraju vodijo v 16. stoletje. Last- niki so biLi: Savs, Horjak, Kušel, Henke in Stark. Dvorano, kjer se tudi da- nes odvijajo vse važnejše občinske seje, je po letu 1862 pozidal Horjak. Za gostiščem je bilo nekdaj kegljišče, gostilno pa so dolgo imenovali »Pri mo- stu«. Danes je restarvra- cija v okviru gostinskega podjetja »Savinja«. Ob mostu onstran ceste, tik ob Savinji, je pod stre- ho turističnega paviljona bije podjetja »Savinja«. Odprt je bU leta 1967. Pred tem je bila na tem kraju znana prodajalna sadja primorskih prise- ljencev Prinčičev. Krenimo zdaj pod šmi- gelski hrib. Tu je po iz- gradnji Larischeve pivo- varne (zdaj VOLNA) na- stala gostilna, v kateri so bili delavci na hrani. Last- niki so bili Ferlinčevi, We- brovi, Vernejevi, Kačiči pa so jo vodili od leta 1911 do leta 1945. Gostišče je imelo pokrito teraso v ze- lenju. Poslopje s tujskimi sobami je zdaj garaža. (se nadaljuje) Današnja gostilna »Ilum«. Domnevajo, da je bila nek- daj iu po.štiia postaja z gostiščem. 1 Pri Zmniku v Podkraju sta bila dva krojača v èteri. To sta bila posebna možaka. Mojster je bil velik in širok kakor divji moz. Gosti, sivi lasje so mu štrleli na vse strani, kakor od vihre razdejana njiva lanu; čez usta pa so mu visele mogočne ruse. Moral je biti ¿e kaj čez 50 let. Pisal se je Jurij Močilnik, ljudje pa so mu rekli: mojster Krištof, èe zaradi tega, ker je bil tako groz- ne postave, še bolj pa, ker je svoje besede rad za- solil s »Krištofom«: Oj ti Krištofov štor, ti! Za pomočnika mu je bil pa Janez Blaznik, ki so mu ljudje rekli »Kranjski Janez«; pred kakimi dvaj- setimi leti je namreč privandral od nekod s Kranj- skega, pa je besede še vedno po kranjsko zavijal. Le- pa rdeča lica je imel, na sredi pa droben, majhen nos; toda ta nosek je vse zvohal, kar je v treh farah na- okoli dišalo ali pa smrdelo. Tako sta Krištof in Janez vedno imela kaj govori- ti, in kadar jim je novic zmanjkalo, sta se obklada- la z besedami: »Ti osel! Bik! Vol! Ti mrka!« — in kdor bi ju ne poznal, bi s strahom čakal kdaj si skočita v lase. Toda možakarja sta se zakrohotala in spogledala, kakor se dva brata bolj toplo ne mo- reta. Kajti rada sta se imela. Sicer Janez ni zlahka prišel do besede. Mojster Krištof je najrajši sam govoril in jezik se mu je su- kal kot vreteno in piskal kakor hripave orgle. »Ti Krištofov štor, ti,« je dejal Janezu, »saj se s teboj ne menim. Sam s seboj govorim, tako vsaj vem, da s pametnim človekom govorim,« Kadar jim je že vsega zmanjkalo, sta začela žviž- gati in sta kar cele pol ure žvižgala pesmi in'korač- nice; bila sta namreč oba tudi godca. Pri vsem tem pa sta pridno vdevala in šivala in delo jima je Šlo hitro od rok. Zato so ju bili povsod veseli. Pri Zvoniku sta bila danes prvič v steri. ■ Stari Zvonik je bil vdovec in se je pred tremi leti priselil s Primorskega v ta kraj. Dolgo, sivo bra- do je imel in bil podoben preroku. Bil je moder in pobožen mož, otrokom je dajal sama svetopisem- ska imena: starejši hčerki je bilo ime Marta, sinoma, ki sta bila okoli dvajsetih let Marko in Luka, mlaj' ša, 18-letna pa Marija. čedni so bili vsi. Zvonikovi otroci, prav posebno pa Marta. Bila je tiho in marljivo dekle — in čim- bolj so se fantje ozirali zanjo, tembolj jim je šla s poti. Ne enega ni bilo, ki bi se mogel pohvaliti, da se je kaj pošalila z njim. Zato so ji tudi rekli: »Ta resna Primorka«. Nekateri so menili, da pojde k usmiljenkam, čim ji doraste mlajša sestra. Saj so jo videli, da je bila za postrežbo bolnikov neverjetno ročna, če je kdo v okolici huje zbolel, je ni bilo tre- ba klicati. Kar sama je prišla in bolniki so dejali, da ima tako mehke roke in da ve toliko domačih zdra- vil, da jim je ljubša od vsakega doktorja. Taka je bila Marta. Tembolj živa in polna otro- ških muh pa je bila njena sestra Marija, ki so p klicali za Mojcko. Razen Zvonika in njegovih otrok je bila pri hiši samo še stara dekla Zefa. Krojačema je bilo pri Zvoniku prav po volji. Koj prvi dan jima je prinesla Marta, ki je bila za go- spodinjo, zvrhan krožnik povojenega mesa in grčo jabolčnika. Opoldne jima je tudi bolje postregla, kakor so jima po drugod. Pri južini je bilo danes bolj živo ko druge mali. Včeraj je bil namreč Sv. Urh in pri fari je bila lepa nedelja s pranganjem in z veliko mašo. Zato so imeli kaj govoriti. »Ali ste dol na Primorskem tudi tako prangali?^ je vprašal mojster krojač. »O, pač,« je odgovorila Mojcka, »procesije smo imeli še lepše in belih deklet je bilo tam več kot tu. Ampak strelcev pri nas nI« »Strelci pa so glavna reč, namreč strelci pa mi godci. To se smemo postaviti, he! Tja do Maribora ni take strelske družine kakor je naša. štirideset mož in nas deset godcev — to ti je cel regiment — moj Krištof, he?« »štirideset jih ni bilo,« je ugovarjal Janez in me- žiknil s svojimi škilavimi očmi. »Jaz sem pri salvi samo osemintrideset strelov naštel.« »Hahaha! Hahaha!« »Tele telebasto! Osel, krokodil! Buča ti Kranjska!« je vriščal mojster. »Kakor en pok so jo vrezali vse- krati. Ali ni res?« »Res je, je dejal Zvonik. »Prav po vojaško so jo. človek se mora čuditi, da tako na en mah pritis- nejo.« »To ti je na komandantu,« se je oglasil Luka — gospodarjev mlajši sin, ki je bil z bratom tudi pri »strelski družini.« »Naš komandant ima glas, da useka kot blisk.« »In gleda ti, gleda!« je dodal Marka, starejši sin. »Kadar komandira, ti gleda tako, da meniš, prav v tebe se je zapićil.« §t 9 — 12. januar 1978 NOVI TEDNIK — stran 19 11 .1 I PAVLA ROVAN ILDEL Zrla je ob oknu skozi sivo meglo v nebo, sivo in oblačno, kakor hladna, tuja beseda, ki še zme- rom visi nad grobom sestre Mojce, nad koroško slovensko domačijo in pokrajino ... — Hier ruht Mitzi Weínigg, geborene Juraisch — Predrzno, s cenenim nasmehom je Sepp Wei- nìgg, mož umrle sestre Mojce, gledal Zali v oči. Molčal je. A z zardelim obrazom in z napetimi ust- nicami nabuhnjene premoči, kakor hudournik, ki lahko plane v prostor in se silovito razrašča z vsa- ko besedo v sovraštvo. Občutila je, da na zemlji pradedov, v zibelki slovenstva bledi toplina srca od človeka do človeka. Ne brez vzroka. Mogočen in mučen, le v besedi deželnih gospo- darjev stoji za ovinkom ob Zalini slovenski doma- čiji napis kraja. Izza njega vdira v srca temá. Svetloba, ki je ob koncu druge svetovne morije tako obetajoče zažarela, je spet zamrknila v moč- virju obljub, slepeče miloščine za slovensko go- vorico. Oh životurjenju naj bi jezik — ta živa kri slovenstva — pozabil na stoletno rast, na muke du- še in telesa; v njej naj materina beseda utone ali pa kopni v dih. To Zalino hudo je vstajalo iz vse njene notra- njosti, rastlo in se razrastlo v glasen krik: »Povej! Zakaj si podpisal? Ta krik je' sprostil prsi. Ozrla se je na svaka Seppa Weinigga. Oholo, brezdušno je gledal z obra- zom tujca v rjavo sivino. »Kako je vse to žalostno« je utišala glas in po- časi s kretnjo, kot bi odvrgla pretežko breme, sed- la na klop. Nemočno je spustila roke, srce pa ji je tolklo hitreje, kakor da so legle v mrak, so po tem kriku prihajale iz ust le še trpeče tihe besede. »Kako je vse to žalostno« je ponovila in malo se je na klopi dvignila opiraje se na eno roko. Vsa tre- soča je stiskala z drugo poslednje pismo umrle Mojoe. Vsebina jo je trpinčila od jutranje zore do poznega mraka vse dni in noči, odkar ga je našla med knjigami, na polici v kotu izbe. Bilo je med slovenskimi koledarji^ ki kot svetli žarki ogrevajo slovensko besedo v razočaranih srcih, ker ji se- danjost ni odprla vrat. Vedno zaničevana in ustrahovana, nikoli v pri- jateljstvu zalita slovenska beseda na Koroškem pa se kljub vsemu vedno znova dviga iz globin .stolet- nih korenin. Zato zanjo ne more in ne sme biti smrti! Ob tej misli se je Zalim žalost prepojila v od- por. V njej se je dvignilo zaničevanje do svaka Seppa in trgalo sorodstvene vezi, ki so že tako tolikokrat hromele. Ze davno bi mu morala izreči resnico. Ta se kot gora dviga v njej in pada spet v neizrečenem valu misli in hotenj. Kako ginevajo nekoč dane obljube! V Seppu tiči zloba, kača, ki se levi, da spet zastruplja pokrajino, njeno rodno zi- belko. Na poti človečnosti po vojni, na tedaj široki ce- sti svetlobe — Sepp in njemu enaki niso nikoli pristali. Nemara moram nekoliko počakati, je pomislila, da se ta žalost v meni uleže, ublaži. Trde besede, zdajle so pleve, ovijajo se na kamenit steber in se odbijajo od kamna. Seveda to ni dobro, ne, ni dobro. Bes se ji je spremenil v žalost, žalost v sti- sko, bolečino. Pogled ji je blodil nekje na tleh, spet se je spo- gledal z navzočnostjo oholega Seppá, kot bi njegova praznina in predrznost potrjevala nekaj, česar bi z ničemer ne mogla zrahljati ali odstraniti. Tako je moralo biti tedaj in tudi v prihodnje bo tako. Pre- šinila jo je slutnja, da je zanj vsa preteklost nekaj dokončnega in naj to sled pusti mimo. »Kaj bi pojasnjeval. Bila je pač vojna«, se izvi- je Sepp iz svoje lastne neprizadetosti. Vojna. Zrak v izbi je postal težak. V prostor so legle ; težke misli preteklosti in Zala je dihnila lastno misel, kot bi imela odprto pot, še tja in tja in potem k cilju. Pred tolikimi leti... vmes je dolga praznina. Vojna, krvava in grenka, grozotnejša kot kdaj- koli prej. Po prvem strelu so se nacisti utapljali vedno globlje v kri in temo. Kjer se je uporna iskra vžgala, je bila pogašena in polita s krvjo. Po- ljane in planine so se lomile v krčevitem boju. Zapori, taborišča, nacistična krvava pot je spletala usodo narodov in stiskala posameznika kot hobot- nica do poslednjega diha. Taborišča! Kar vemo iz temine koncentracijskih taborišč, je le košček v ogromnem krvavem tem- nem mozaiku vojnih zločinov. Z votlim glasom, kot bi hotela zasuti globoko ja- mo človeškega gorja, razpetega med vojno, je trga- la iz sebe besedo za besedo, kot bi se srčna kepa dvomov metala v beli dan. »Kdo te je poslal na našo slovensko domačijo, ko so nas v trdi noči odgnali v taborišče?« je skru- šeno vprašala. »Kdo?« Za trenutek je premolknila. Presenečenemu Sep- pu so se na vratu napele žile. »Kdaj si podpisal?« je begala beseda v vse kote izbe in se odbijala ob javorovi mizi, ki je kot osa- mljeni spomin na mirne čase še stala v levem kotu. Zakopala je glavo v dlani in neznosna teža se je naselila vanjo. Se vedno je tam sedela, zgrbljena od teže besed nato pa je dvignila glavo in uprla po- gled vanj. Vprašanje je prinašalo s seboj duh po krvi. Sepp je molčal in pogledal v tla. Hotel je dvig- niti roko, da bi malomarno potrepljal Zalo po rami, pa mu je v trenutku omahnila. Zajel je sapo in za- pel gumbe na rjavem suknjiču, ne da bi ji gledal v oči. Rjave suknjiče, vojaške, je cenil. V njih se je počutil najboljše. Iz rokava je gledala žilnata krvoločna roka, tirnica v pretekli vojni na vlaku smrti. Taki tiri so se vili iz heimatbunda v sloven- ske koroške vasi in naravnost teh smeri je vodila v smrt. S svojimi, od kajenja porumenelimi prsti, si je zapel še zadnji gumb suknjiča, se zravnal, zajel sa- po in zavpil: »Strich darüber!« ne da bi jo pogledal. Se enkrat je trdno prestopil. Negibno in ošabno so gledale njegove oči; niti ene gubice ni bilo na njegovem gladkem čelu. »Kreig, ist Kreig,« je zamahnil z roko. Ob tem udarjajočem pogovoru se je potrjevala njena misel, kako ni v njem razumne preudarnosti, kako bi se na dani ukaz spet prelevil v zatiralca. Ničesar ni nikoli zajel iz čustev človečnosti po- kojne žene Mojce. Tako se spet razrašča v njem nadutost, se dviga objestno vsenemštvo, ki na no- vo prižiga ogenj v vrtincu kalnih vodá. »Zakaj sovrastvo in laž, ko si nas toliko želi prijateljstva in resnice,« je menila. Prižgal je cigareto, dim v gostih kolobarjih je zameglil prostor. »Nadutež,« je bruhnilo iz nje, se je zdrznila in kot bi obvisela noč, se je dušila v besedah: »Ko je mlada ljubezen peljala sestro Mojco po vojni prek Drave na tvoj dom, si pa navidezno na stežaj od- prl vrata spoštovanju do obeh jezikov. Kako si go- jil ta cvet, da je roža usahnila? Vsadil si dvom tudi v srca Mojčinih otrok...« Besede so se pretrgale. Spoštovanje do obeh jezikov se je rušilo, je tle- lo v njej. — Wenn du was werden willst, sprich deutsch — je odmevalo v dan in mostovi niso vzdržali. Mehks trave ob mostu ste poteptali. In ta- ko minevajo časi. Mi, ki živimo in bomo živeli, gradimo oh porušenem mostu vedno nove brvi in nove stezice... »Guten Tag, Tante« ji je na cesti iz grupe za- klicala pred dnevi nečakinja Gretka in šele tik ob njej je tiho zgnetla »Dober dan, teta,« ter z očmi precenjevala daljavo do prijateljic. Morda bi se ji smejale ^ »Bist du slowenisch, windisch? Schade!« Lahjco bi rekle celo »Schäm dich!« Tega srečanja v mestu se je zdaj spomnila, kot bi se ta grenkoba spojila s spominom na minulo vojno. Od tedaj.pa.je že toliko let. Sepp je jezno stopil k Zali in s sunkovitim gi- bom vrgel roko na pismo, ki ga je krčevito držala v roki s kopijo nekoč podpisane izjqve. Oh tem pa je zagledal ustnice, ki so dobile težo, zagledal Zaline oči —in se umaknil, Slovenski rod, pošten in pogumen je zrl vanj, da so njegove roke omah- nile ob rjavem suknjiču. »Verflucht,« je siknil in se obrnil. Med pod- boji vrat je še enkrat pogledal na Zxilino krčevito stisnjeno pest. Ob trdih korakih prek veže je v sebi nejevoljno brisal svojo vest: — Seveda sem podpisal, bila je totalitarna vojna. Kljub temu podpisu bi se lahko vrnili na domačijo. Pač pa niso preživeli taborišča — je še odmevalo po veži. Na javorovi mizi, kjer sta nekdaj oče in mati rezala kruh svojim štirim otrokom, je Zala ravna- la izjavo Seppa Weinigga, podpisano med vojno na gestapu. — Verwalter des Beschlagnamten Bauernhofes für die Festigung des Deutschtums... Übernom- men für Eigentum.. . Unterschrift: S. W. Crna šahovnica podpisane izjave, vrnjena na ge- slapovski urad je postavila nad slovenskega člo- veka v zaporu in taborišču najhitrejšo smrt... Potem ni več dolgo sijalo upanje. Se tako veliko vero v vrnitev na domačijo je presekala zlovešča roka prevzemnika — Nemca. Sepp Weinigg! Nikoli niso poznal gospodarja slovenske domačije Matjaža Jurača, pa si pretr- gal njegov življenjski dan, in ga pahnil v noč, tz katere se ne rodi več dan. Zavestno si zakorakal v temó nacistične vesti. Morda si z njimi še današ- nje dni... Zala ni več dvomila. Resnica sega v daljno pre- teklost; silila je čez misel, da je to pokopalo tudi sestro Mojco, ki jo je ljubezen po vojni povezala z Weiniggom. Shirala je ob tej črno beli tiskovini, ki se je nekega temačnega dne zarežala iz ogulje- nih dokumentov njenega moža Seppa. In vprašanje vesti ali krivde, je razmišljala Zala dalje. Nasilna smrt je pravilo vojne. Katere vojne? Čigave vojne? Zaprla je oči, in se tesneje zavila v ogrinjalo. Mrazilo jo je. Bele mejnike iz dneva v dan prerašča nasilje, z divjim strupenim trstičjem in plevelom. Sonce je visoko, visoko na nebu; vlažen in zasenčen je čas, ki objema danes to koroško zemljo. Nove misli so jo spet ogrele. Ne, tako ni mogoče končati. Se bomo orali in gradili, dvignili most in vnovič posejali poteptano travo. Dvignila je glavo in vzela na polici zaprašeno gramofonsko ploščo. Prvič po Mojcini smrti je pesem tiho valovila v hiši, in z njo je pokrila bolečino, a upanje je vstajalo... N'mav čez izaro, gor čez gmajnico kjer je dragi dom z mojo zibelko ... Zdelo se je, da celo podobe očeta, matere, ubita v vojni, sestre Ane in Mojce, uokvirjene na polici zdaj odsevajo svetlejši. Od takrat ni bilo več Wei- nigga na Juračevo slovensko domačijo. ^ Neko pomlad pa je prišla v ta tihi dom spet nečakinja Gretka. To »pomlad« je prinesla veselo, s šopkom cvetja, nabranega ob žuborečem potoku ' spodaj za travnikom, ki visi navzdol, kot bi ga čud- - no vleklo v dolino. Pomlad, zelena svetloba! K hiši je dekle začelo prihajati pogosteje, a vse- lej po gozdni poti in obstalo pred vrtno lopo, ved' no enako blizu, da se je klic »teta, ali si doma« objel s šumenjem potoka. Potem je prihitela do praga in teti Zali stisnila v roke nabrani šopek pomladnih rož. »Kako, da ne prideš po cesti, daleč je skozi gozd ob potoku in čez travnike?« ji je dejala teta. »Nočem, nočem mimo tistega zamrznjenega] križpot-ja, mimo novega krajevnega napisa, ki po-^ raja vihar in mržnjo. Ledeno hladno bolščijo tam besede v naš čas, je dejal moj prijatelj Andreas. Nemške besede pa niso prav nič krive, da ne smejo biti v družbi slovenskih. To ni prav, Andreas \ tudi misli tako in mnogi drugi. Njegov oče pa se \ jezi nanj. "} »Sei haben ja alles, alles« ugovarja sinu. »Vater, vergleiche mit Siidtirol«- ugovarja An- dreas. ! Tedaj njegov oče počivajoč na ležalniku želi za- spati. Andreas se smehljajoč odstrani. Naj spi, ^ mi pravi, ko bi se le prebudil svež in bolj osve- '^čen. — Tak je moj prijatelj Andreas, da veš teta « Zala osupne. Stoječ na pragu hrastovih duri za- gleda mladeniča, ki se približuje po travniku. »Dober dan« M že ji seže v roko vedrega obraza in jasnih oči. »Ali mi boš malo pomagala,« se obrne h Gretki. »Resnično sem tožen nad seboj, ker ne znam tekoče govoriti slovensko, a imam mnogo prija-, teljev, ki znajo po vaše in naše... Ne zamerite,« je prijetno počasi razlagal. »Ali imate kakšno slovensko slovnico ali knji- go,« se je domislil ob odhodu. »Imam, imam,« ie dejala Zala in na stežaj od- ■ pria vrata. ' ■ Čez gozdove in travnike je zasijal žarek. Dve mladi brezi ob križpotju sla zašelesteli oh črnino- vi krajevni tabli in jo s svojimi vejami pokrili. Pripognil ju je veter, da ta madež ne zre v pomlad-. ni dan. Mlada prijatelja obeh narodnosti sta si nabrala slot^enskih in nemških knjig. Zala pa zdaj èakxi, da bi tudi avstrijsko slovensko Koroško presvetlila človeška svetloba. 20. stran -- NOVI TEDNIK St. 2 — 12. januar 1978 DEKLETA m SFOBT Dekleta na osnovni šoli »Ivana Far- čnika-Buča« na Vranskem rade sodelu- jejo v šolskem športnem društvu. Ta- ko je vodja starejše dekliške košarkar- ske skupine, Milena Cencen povedala, da pridno vadijo. Pripravljajo se nam- reč na telanovanje. V strelskem društvu pa so dekleta pridno vadila do tekmovanja, na ka- terem so zasedla prvo mesto. Milena je še povedaia, da bodo kmalu pričele s treningi odbojke, ker jih letos čaka, tekmovanje tudi v tej igri z žogo. MARJANA PEČOVNIK, 8. b razred NOVINARSKI KROŽEK Na osnovni šoli »Ivana Parčnika- Buča« na Vranskem imamo novinar- ski krožek. V njem dela več učencev šestega, sedmega in osmega razreda, čeprav nas je precej, imamo vsi ve- liko dela. Pridno zbiramo zapise o naši šoli in njeni bližnji okolici. Dosti dela smo imeli za novo leto. Mar j anca je naredila raznobarvne kro- ge in srčke z novoletnimi željami. Za vse tovariše in tovarišice na šoli smo pripravili tudi novoletne voščilnice. Na bele liste smo nalepili jelko, ki smo si jo izrezali iz časopisnega pa- pirja. Ker smo novinarji, je bilo pač najbolje, da smo uporabili časopisni papir. Kot novinarji bomo v kratkem na- pisali reportažo o gradnji kulturnega doma na Vranskem. OLGA ZAJC, 8. a razred SANI, TELEVIZOR Bil je deževen dan. Pred šolo se je ustavil avtomobil z ljubljansko regi- stracijo. Pred osnovno šolo v Dobju pri Planini. Pripeljali so se predstav- niki gradbenega podjetja. »Bežigrad« iz Ljubljane z direktorjem žitnikom na čelu. Stopili so v šolo. Tu so jih piorurji prisrčno pozdravili. Potem so drag: gostje obdarili vse učence, poleg tega pa so dali šoli še dvajset sani ter nov čmo-beli televizor. Veselje je bilo nepopisno, čeprav to ni bilo pr- vič, da so sprejemali darila od kolek- tiva ^Bežigrad«, ki ima že nekaj let p-îtronaî nad to šolo. Ta kolektiv ljudje v kraju dobro poTijajo, saj obnavlja in gradi hiše občanom, ki jih je prizadel potres. Lotos pa bodo pričeli graditi tudi kul- turni dom v Dobju. VINKO PETELINSEK NAGRAJENI RFŠEVAI Gl Za nagradno križanko MERX CE- LJE, objavljeno 29. decembra 1977, je žreb razdelili nagrade takole: 1. nagrada (500 din): ROMAN SATLER, SxaL?k& 13, 63210 SLOVENSKE KO- NJICE 2. nagrada (300 dm): SLAVA JAGER, Dobriia 30, 63204 DOBRNA 3. CO 12. nagrada (po 100 din): MILAN PODBREGAR, Soseska 5 a 9, 63310 ŽALEC MLINAR ANTON, Na zelenici 14, 63000 CELJE MARTIN OZIS, 63225 PLANINA PRI SEVNICI EDO VRANJEK, Na zelenici 8, 63000 CEINTE MAKS JEZA, Soseska 5, 63310 ŽALEC N.\DA URANJEK, Arja vas 37, 63301 PETROVCE HELENA BONCINA, Prekomorske bri- gade 15, 63000 CELJE TONi^ SEŠEL, Rimska cesta 8, 63270 L.\ŠKC< BORUT JAMERNIK, Slomškova 16, 63230 ŠENTJUR PRI CELJU B.\RICA STOJNŠEK, Rogatec n. h., 63252 ROGATEC REŠITEV Vodoravno: VK, lovka, Umea, shramba, Ana, vzgojitelj, pasport, nov, novak. Dedal, metal, Avon, zasek, ka- tar, Lome, nomen, dč, Deit, iver, Ot, Alemani, lapor, Kalahari, ser, kotva, Asinara, IC, tx, Sternen, Cu, komite, SO, (X), veza j, Aleksander, istost, sa- ke, rakla, Anka, lect, ost, opij, sto, gaj, vtis, Arago, LT, pšenica, spopad, Udine, akvarij, amika, brancin, dok- ladanje, ješprenj, CE, fUč, Saba, AI, Taras, njiva, tunolov, lepaki, Radenci, Ilica, Asen, si, AL, Kioto, davnost, Alain vod, Rask, Ni, rt, mimgo, Ika- ros, presredek, Oskar, ataše, fraktura, kaša. alpinistični kotiček ZIMSKA PLEZALNA ŠOLA ALPINIST KNEZ OPOZORIL S SVOJIMI DOSEŽKI Praznične dni in tudi zad- njo soboto in nedeljo so celj- ski alpinisti izkoristili za vzpone, trening in kot se spodobi ob koncu leta, tudi za malce družabnosti. Ob novem letu je bUa рк> novljena Cadova smer v Tur- ski gori in opravljeni zimski pristopi na vrhovih od Radu- he do Ojstrice. Zima kaže le- tos zopet povsem drug ob- raz, kot smo ga vajeni nekaj let nazaj. Snega je malo, od 1 m na Okrešlju, do 1,50 m nad Turskim žlebom in na Savinjskem sedlu. Prevladu- je nesprijet pršič, mestoma stisnjen v kložo, na grebe- nih pa je večinoma kopna skala z nekaj ledu in ivja. Pri vzponih v steni doživimo skoraj vse slabo, s čimer zima v gorah postreže: u- trudljivi pristopi, pršič na pKîlicah, v kaminih in žlebo- vih led, pod vrhom ivje. V nedeljo, 8. januarja je pristopilo 21 članov in tečaj- nikov plezalne šole skozi Turski žleb na Rinke. Začet- niki so tako prvič vadili zimski vzpon, hojo v pršiču in ledu, zaviranje s cepinom, sestop ob vrvi in dričanje na strmem brez varovanja. Vzpona se je udeležila ve- čina kandidatov letošnje al- pinistične odprave v Ande. Seveda s podobnimi rahlimi treningi načrt priprav ne bo dosežen. V naslednjih mese- cih morajo vsi bodoči »an- dovci« trdo delati, da bo kondicija pri vseh na ravni, ki jo vzponi v Andih zah- tevajo. Trenutno je največja skrb posvečena zbiranju de- narja. Prošnje so odposlane in odprava upa, da bodo ko- lektivi pokazaU razumevanje in dobro voljo do sodelova- nja in pomoči. Z veseljem smo prebrali vest, da je bil pri izbiri športnika 1977 v slovenskem merilu zastopan tudi alpi- nist. Celjan Knez Franček je za Petričem, Križajem in Norčičem zasedel četrto me- sto. Redko alpinizem dobi športno priznanje; alpinist Knez pa je s svojimi izred- nimi dosežki v lanskem le- tu opozoril nase" vso slo- vensko športno javnost. CIO Spust v Turškem žlebu (PIŠE DR. FRANCE PLANINŠEK) SPECIALNO-MEDÎCINSKI POGLEDI NA BOLEZNI Socialna medicina obravna- va boletani in zdravstvena vprašanja, ki zadevajo večje število prebivalcev ali njego- vih skupin (otroke, žene, sta- re lijudi) ter so ix>membni za zdravje, delo in življenje vse- ga obravnavanega prebivalst- va. Med te štejemo p>oleg dru- gih tuberkulozo, rak, spolne bolezni, alkoholizem in tudi bolezni Sirca in žM. V vseh deželah z razvito industrijo in gospodarstvom ter z visoko življenjsko rav- njo prebivalstva so se v zad- njih dösetletjih pričela šte- vilneje pojavljati obolenja na krvnih obtočilih. Tako tudi pri nas. Po številu obolelih za temi boleznimi so med sploš- nim obolevanjem v Sloveniji na petem ali šestem mestu, so pa najpogostejši vzi-ok smrti. Temu je seveda t\jdi vzrok znatno podaljšana življenjska doba in zaradi tega tudi več stajih ljudi, pešanje srčne moči pa je splošni pojav pri starih ljudeh. Bolezni srca se pojanrljajo v vseh dobah življenja. No- vorojenček že lahko prinese s seboj prirojene srčne hibe, ki mu lahko onemogočijo živ- ljenje ali pa dolgo ostane srčni bolnik. Pridobljene srčne bolezni in hibe pogo- sto priklenejo bolnika za dal i časa na posteljo, večkrat so tudi vzrok zmanjšane delov ne sposobnosti in invai idno- stl. Vse to močno obremenju- je bcùnika in njegovo okolico in zaradi tega so postale bo- Idzni srca eno naj.pomemb- nejših vprašanj socialne me- dicine v današnjem času. Na nastanek večine bolezni vplivajo notranji vzroki Iz človekovega telesa in vzroki iz njegovega okolja. Tako ie tudi pri boleznih srca, pri ka- terih so zunanji vplivi še po- sebno pomembni. Te vplive moramo spoznati ter prepre- čiti ali vsaj zmanjšati njiho- ve škodljive dejavnosti. Preprečevanje bolezni srca in skrb za njegovo zdravje se mora opravljati vse življenje, dejansko še pred rojstvom. Vsaka doba življenja pa ima svoje posebnosti in ne\'arno- sti. Predrojstveno vairstvo se uveljavlja z dobrim zdrav- jem staršev, v njihovem zdravem načinu življenja in v ureditvi ugodnih pogojev za življenje in гаггеој bodo- čega in zaželjenega otroka. Prar/ posebno važno je živ- ljenje in delo žene v noseč- nosti. Ogibati se mora pre- velikih telesnih in duševnih naporov, imeti mora v no- sečnosti ustrezno prehrano m počitek, obvezno mora opu- stiti morebitno kajenje in uživanje alkoholnih pijač ter močnej:sih poživil... Podrob- na navodila bo dobila v dis- panzerju za želne, kjer bodo tudi niîiredili vse potrebne zdravniške preiskave. Pri novorojenčku in dojenč- ku se pokažejo morebitni znaki prirojenih srčnih na- pak, ki jih je treba čimprej pravilno ugotoviti ter 2xiravi- ti. V tej dobi se že lahko po- javijo nekatere naletel j ive bo- lezni, ki v^ih močno obre- menijo m'ado in še neodpor- no srce. Pravilna nega in pre- hrana so bistveni del vse pre- ventive v tej dobi življenja. Potrebni so tudi redni pregle- di dojönöka v posvetovalni- cah in dispanzerjih. Podalj- šani porodni dopust zaposle- nih mater daje veliko mož- nosti, da se dojenček v njeni negi in oskrbi srečno prebije skozi najnevarnejši del živ- ljenja. To je tudi eden od velikih prispevkov naše so- cialistične družbe za rast in vzgojo mladega in zdravega rodu. Za malčka v predšotekl do- bi je značilna velika telesna gibljivost, nenehna dejavnost vseh teTiesnih mišic, ki skoraj ne potrebuje niti ne želi ve- liko počitka. Temu je doras- lo le zdravo otrokovo srce. Zaradi tega se pri predšol- skih otrocih kn¿tlu oi)azijo pojavi srčnih napak in bolez- ni, ki se med drugim izra- zijo z manjšo otrokovo té'es- no gibljivostjo, pojavu utru- jenosti in z zaostajanjem pri igrah s svojimi vrstniki. Glanma nevarnost za otroko- vo srce v tej dobi življenja so nalezljive bolezni. Nekate- ri njihovi povziročitelji (npr. davica) neposredno poškodu- jejo srce. Tudi žariščne okuž- be, zlasti iz gnilih zob in raz- brazdanih mjandel'ev že lah- ko ïKïvzrocijo obolenja na srcu. Najvažnejši ukrepi za varstvo pred obolenji na srcu so v tej dobi ceplenja proti nalezljivim boleznim ter iz- so v tej dobi cepljenja proti njim, ne.ga in zdravljenje si- cer Še mlečnih zob, prepre- čevanje in zđranrl'enje angin, pra-vi'na pröhrana in zdrav način življenja otrok v zdra^ vem okolju. Potrebni so tu- di pregledi v dispanzierjilh za otroke. Pri učencih osnovnih šol so nevarnosti za srce in ukre- pi za njihovo preprečevanje še skoraj enaki kot pri pred- šolslcih otrocih. Pov-ečano je treba skrbeti za redno nego in zdravljenje zob, zdravniški nadzor nad njihovim špart^ nim lidejstvovanjem in skrbe- ti za njihovi starosti in teles- nim sposobnostim ustrezno obremenitev z delom, zlasti z deli, ki zahtevajo večji ali dolgo časa trajajoči telesni пазхЈГ. Potrebni so še redni sistematski zdravniški preg- ledi ter pravočasno odkriva- nje in zdravljenje ugotovlje- nih bolezni in hib. Pri mladini, ki se že bliža koncu telesne rasti ali je ta že dosežena, pretijo srcu ša vedno nevarnosti od žarišč- nih okužb, drugih okužb, ki lahko povzročijo obolenja srčnih mren, nevarnosti za- radi prevelikih telesnih na- porov pri poklicnem ali dru- gem delu in v športu ter za- radi navajanja na kajenje in uživanja alkoholnih pijač. Na- vedenim nevaimostim se po- stavimo v bran z odgovarja- jočimi preventivnimi ukrepi. (se nadaajuje) Dolgo že nismo bili v SalonuT. čas je, ф se spomnimo, koliko prikupnih stvari na«' čaka na policah. §t. 2 — 12. îanuar 1978 NOVI TEDNIK — stran 21 ob dveh dogodkih trSñIa mata in veuka VEDNO VEČJA UVELJAVITEV JUGOSLOVANSKEGA ŠPORTA Копгај smo začeli Novo Ј^ЦЈ^ že so nas začeli razve- seljevati naši športniki širom kontinentih. Medtem, ko v domačih logih bili oajil>olj veseli lepega uspeha atlelta Numara Ukiča, ki je jja Silvestrskem teku v glav- j^eni mestu afriške države ДЈ^^о1е osvojil v močni med- j^g^xini konkurenci odlično drugo mesto, pa nas je zdaj y toji areni presenetil slovi- ti boksar Mate Parlov. Sled- nji sé je v milanski športni palači spoprijel z Argentin- ci^ Miguelom Ck)ellom, da v medsebojnem dvoboju raz- ¿jgtita, komu je mesto na svetovnem tronu v poltežki kategoriji. Dvoboj je bil silo- vit, žal pa je trajal samo 27 núnut, namesto 45, kot tra- jajo profesionalni dvoboji v petnajstih rundah. Za skraj- šanje dvoboja je! poskrbel Mate Parlov, ki je po izme- njavi nekaj močnih udarcev g močnim levim krošejem poslal nasprotnika tja, kamor ni nihče pričakoval. Vsaj ta- ko hitro ne, to je na pod ringa. Naslov je-bil tako naš oz. Matin, ki je s tem do- segel \'se, kar je lahko: bil je državni pa balikanski, dva- krat evropski in sveitovni ter olimpijski prvak med ama- terji ter evropski pi-vak in zdaj svetovni med profesio- nalci. To je serija, ki je ni dosegel niti sloviti madžar- ski mojster Papp! Ckjello je stopil nasproti Parlova z blestečo plejad«j dosedanijiih nastopov kot pro- fesionalec: opravil je 21 dvo- bojev, vse zmagal, od tega kar dvajsetkrat s K. O.! Bil je seveda svetovni prvak po moči in besedah, saj je o Parlovu natrosil tudi takšne, da ne .zna boksati in da so njegovi udarci kot .praske. Dvaindvajseti dvoboj se je zanj tragično končal in to v vseh pogledih, kajti izgubil je besedni dvoboj in dvoboj v ringu, z njim pa tudi n.aslOv svetovnega prvaka, ki je zdaj v rokah »strašnega«, mMgan- sko preračunljivega Mate Par- lova. Slednji je znova doka- zal, da boks ni samo prazno udarjanje pesti po nasprot- niku, ampak nekaj več, da je to plemenitost dopolnjena s tefhniko, taktičnostjo in tu- di preračunljivostjo do zad- njega momenta. Prav v tem gre tudi poleg vsega ostalega iskati vzrok za Matin uspeh. Pregaral je mnogo ur in pretočil mnogo litrov znoja, da se je povzpel na tron najboljših profe.sionalnih bok- sarjev v poltežki kategoriji. To je prvi takšni naslov v Jugoslaviji. Znani športni ko- mentator tëlevizije Beograd Dragan Nikitovič je rekel: »S tem uspehom se je Mate uvrstil poleg Mira Cerarja, med najboljše jugoslovanske športnike vseh časov.« In kaj zdaj čaka Mate Parlova? Po krajšem premoru ponovno garanje in dokazo- vanje, da milanski uspeh ni bil slučajen. Tudi mi smo prepričani v to, da ni bil! Z drugim iispehom nas je razveselil naš znani plavalec maratonec Veljko Rogošić, ki je lani v počastitev vseh ju- bilejev preplaval pot dolgo 465 km od Podgore do Re- ke. To je svetovni rekord, ki nau ga jé v nedeljo tudi uradno priznala svetovna plavalna organizacija za pro- fesionalce. Tudi Veljko še ne misli odnehati in tako med drugim pripravlja nov podvig, da bo preplaval pot od Ulcinja do Kopra! Res- nično, močnejši od morja! Oba športnika, ki sta slo- vela med amaterji in zdaj še profesionalci, smo že pred- stavili tudi v našem tedniku. Parlova takrat, ko je 4>окза1 v Velenju, Rogošiča pa ta- krat, ko je bil na smučanju na Golteh. Takrat smo stka- li prijateljske vezi in zato tu- di ta zapis ob njimih uspe- hih, ki so tudi naši uspehi. Oba uspeha pa sta samo na- daljevanje tkanja bogatega športnega mozaika naše do- mmáne, ki ima tudi po tej plati v svetu vedno večjo ve- ljavo in ugled. Preipričani smo, da ne bo ostalo samo pri tem, saj so tudi drugi sposobni, da ponovijo sijaj- ne uspehe Mate in Veljka pa tudi našega Numana! TONE VRABL iz tks NA CELJSKEM ZA/HUJAil/IO Pri uresničevanju portorošRih sklepov v celjski re- giji močno kasnimo. Gre predvsem za uresničevanje dela s selekcijami, ki bi naj po dobri organizacijski in strokovni zasnovi prispevali k dvigu kvalitete našega pionirskega ш mladinskega športa. V prejšnjem letu so v vseh občinah celjske regije pristopili k testiranju otrok v prvih in petih razredih osnovnih šol. Rezultati testiranja so bili opravljeni v Ljubljani pravočasno. Nove usmeritve v razvoju kvalitetnega športa terja- jo v L, II. in III. selekciji uvedbo tekmovalnega siste- ma z nastopi občinskih selekcij v novo oblikovanih tekmovalnih območjih. Tudi v tej operativni nalogi zao staj amo, saj še ni v teku tekmovanje po novih tirih. Obstojajo pa vse možnosti, da bi spričo novih velikih dvoran in telovadnic, že izvajali ligaški sistem občin- skih mladih selekcij v določenih prioritetnih športih, kot npr. v košarki in atletiki. Marsikje v celjski regiji je tudi odbojka v II. prioriteti Zakaj še ni tekmovanja občinskih selekcij v območnih tekmovalnih skupnostih? Z izjemo v konjiški, šmarski in šentjurski občini, še niso zaživele organizacijsko in strokovno nove tekmo- valne skupnosti, ki morajo biti ustanovljene še v tem mesecu. Več priprav in razgovorov s strani ZTKO in TKS občin v celjski regiji bi pričakovali tudi pri izbi- ri kandidatov (strokovnih in organizacijskih) za usta- navljanje območnih odborov za posamezne športne panoge in igre. Tudi ta naloga je kratkoro^a in jo bo treba v najkrajšem času uresničiti! Vsako čakanje je sedaj že škodljivo! K. JUG ROKOMET: DRUGI V GRADCU Ker je bila tekma 10. kola med Crvenko in Aerom Celje preložena na 11. februar, so celjski rokometaši iz- koristili i>rosti termin in se udeležili mednarodnega tur- nirja v Gradcu. Tu so nastopili proti tretji najboljši ekipi avstrijskega državnega prvenstva Wagen Birou In proti drugi najboljši madžarski ekipi Elektromos iz Budimpešte. Celjanom ni uspelo zmagati. Po srečanju pioti selekciji Velenja, ki je prav tako nastopila na tem turnirju, 44:21, so premagali domačine Wagen Biro 32:29. V odločilni tekmi za prvo mesto pa so jih prese- netili igralci Flektromosa iz Budimpešte, ki so z grobo igro v prvem polčasu povedU 16:11. Kljub boljši igri v nadaljevanjti so Celjani ob koncu uspeli samo zmanjšati reajultat na 26:27 in tako oswjiti drugo mesto. Tehnični vodja prve ekipe Peter Hribemik: »Turnir je uspel, čeravno se je igral precej grob rokomet. Tak- šna so pač pravila v Avstriji, ki dovoljujejo ostro igro. V prvem pollón su proti Madžarom smo preveč popusti- li, da bi lahko pozneje to nadoknadUi. Sicer pa so bile to uspešne priprave za srečanje proti Partizanu iz Bje- lovara, s katerimi igramo jutri, v petek, ob 16.15 uri v dvorani Golovec.« Igralci Aera so kljub srečanju manj četrti na lest- vici zrvezne rokometne lige. Jutrišnje srečanje je zato tem bolj pomembno. Toda za uspeh bo potrebna naj- boljša igra. V kolikor ne bo igral Miha Bojovič, je potrebno vsekakor najti veznega igralca, ki bo vsaj v napadu rešil in povezoval najboljše strelce Vlada Vu- koja in Stanka Anderluha ter zaposloval obe odlični kri- ü V. Bojoviča in Iveziča. V obrambi pa bo potrebno pokazati večjo dejavnost in borbenost. Upamo, da je bilo slabo srečanje proti Vardar ju le trenutna slabost celjske ekipe. Sicer pa še to. Tudi poraz proti Partiza- nu iz Bjelovarja ne bi bila katastrofa, kajti gostje ima- jo v svojih vrstah več državnih reprezentantov. Dejstvo pa je, da bi točki prinesli Aeru Celje velike možnosti za borbo za sam vrh v z^rezni rokometni ligi. Zato ve- lja priti v dvorano Golovec in podpreti domačine. J. KUZMA KEGLJANJE: BOLJE Celjskemu kegljanju, posebno moškemu, se obeta- jo boljši časi. Celjani se ponovno vračajo med naj- boljše v republiki. Ce smo bili vajeni za prodor med najboljše pri ženskah, so tokrat na kvalifikacijskem ke- gljaškem prvenstvu Slovenije presenetili tudi moški. Osvojili so odlično tretjega mesto za Gradisom in Slo- venija cestami. S tem pa imajo tudi možnosti, da si v soboto in nedeljo priborijo v poLfinalu mesto med naj- boljšo četverko in nastop v finalu. Pri fantih je bil tokrat najboljši posameznik rutini, rani Viki Vanovšek, ki je dosegel rezultat 907 kegljev. Ob njem pa je precej izenačena skupina mladih ke- gljačev. Celjska dekleta pa so ponovno dokazala, da so tre- n^itno najboljša v Sloveniji, že prvi dan so na keglji- šču Satumusa premagala vse nasprotnice za okrog 200 kegljev. Enak uspeh so potrdile tudi drugi dan na kegljišču Maksa Perca. Končni rezultati: 1. Celje 4911 (2441, 2470), ... 7. Hmezad (Žalec). V celjski ekipi so kegljale: 1. DAN: Lesjak 403, Po- tivalšek 404, Gobec 395, Bajde 408, Marine 441 in Urh 419. 2. DAN: Marine 4441, Urh 429, Bajde 421, Gobec 417, Počivalšek 356 in Lesjak 377 kegljev. Polfinalno tekmovanje najboljših osem moških in Unskih ekip bo v soboto iij nedeljo na kegljiščih Maksa Perca v Ljubljani in v Medvodah. Z uvrstitvijo med hajboljše štiri pa se bo začel finalni del prvenstva. J. KUZMA prejeli smo ODPRTO PISMO O LISTI NAJBOLJŠIH KAJ MENI »JUGOKAI« DRUŠTVO ZA KARATE AÏKIDO JUJUDSU Med letošnjimi predlagane! za listo najboljših športnikov je bil predlagan tuda naš dolgoletni ftlan Toni Spiljak. S Uim jselo proble- matičnim predlogom je resiio pri- zadet ugled našega društva, pa tu- di naša vera v objektivnost te liste ler športna merila naših čla- nov, zato prosimo, da naše pis- mo objaviite v celoti. Sprašujemo se, po kakšnih kri- terijih se določa lista najboljših. Verjetno po kvaliteti športnih us- pehov in po športno moralnih kvalitetah. Ne prvemu, ne druge- mu kriteriju predlog — Toni Spi-. Ijak zdaleč ne zadošča za uvrsti- tev med najboljše športnike celj- ske regije. Toni špUjak vsa leta doslej, posebej pa še letos ni do- segel nikakva vidnega šj^rtnega uspeha, razen da je osvojil p>rvo mesto na medklubskem turnirju petih klubov v Mariiboru (o tem turnirju so objavljena zmotna pr- va poročila, da je bilo to sloven- ■sko prvenstvo). Kasnejša pcwoci- la so to napako popravila in še prikazala ta turnir kot kvalitetno zelo slab in nepomemben. Na uradnem slovenskem prvenstvu v organizaciji Zveze karate organi- zacij Slovenije v Kopru junija le- tos, se* je T. Spiljak uvrstil ko- maj na Iñ. mesto, potem ko ga je premagal tudi trener društva Jugokaj-Celje Karel Tramšek, ki se je na tem prvenstvu uvrstil na 5. mesto in si s tem zagoto- vil vstop v slovensko reprezen- tanco. P4>polnoma nerazumljivo je, kako da se Novi tednik ni m- iormirai o tem v našem druš- tvu. Doslej je iz našega društva iz- šla vrsta priznanih mojstrov ka- rateja, ki so večkrat osvajali re- publiške, zvezne pa tudi medna- rodne naslove; tako Vinko Go- bec, ing. Toni Maruša, dr. Rudi Jakhel, Stanko Canžek, Darko Denzič, Antoai Antlej in drugi, ki pa niso bili nikoli predlagani v listo najboljših športnikov v le- tih svojih uspehov (razen dr. Ru- di Jakhel 1. 1971, ko je bil ab- solutni vice pr/ak Jugoslavije in álan državne reprezentance). Toni Špiljak nikoli nJ dosegel podob- nih športnih uspehov. Nasprotno, sloves, ki ga uživa T. Š. nikakor ni sloves športnilka, saj je povsod poanan po svojih nešportnih izpa- dih na tekmovanjih. Izjema je, 6e na kak.šnem tekmovanju T. S. ni bil diskvalificiran zaradi na- merne po.5kodbe nasprotnika in kršenja pravil. Zaradi takega ne- športnega in nekolegialnega ob- našanja je bil večkrat disciplin- sko kaznovan. Tudi večji del le- tošnje sezone je bil s sti-ani naše disciplinske komisije pod suspen- zom. Sprašujemo vas in vaše bralce, kako lahko takšen ne-š^pr- tnik pride na listo najboljših športnikov. Toni špiljak skuša z neikateri- mi nekdanjimi člsni našega dru- štva, ki 90 poznani po podobnem nešportnem obnašanju kot on sam (nekateri so bili zato tudi izključeni ie društva) in še z ne- katerimi drugimi ustanoviti svoj tkzv. »full-oootaot« kliub, pri če- mer si ne pomišlja uporabiti na- še nekdanje ime »Karate klub Celje« in .se izdajati za trenerja (za kar seveda nima licence). V ta namen skuša tudi preko pri- vatnih zvez in kanalov priti do potrebne mu slave, katere si ni mogel pridobiti po èpwrtni iK>ti. Upamo, da je postavitev takega človeka na listo najboljših špor- tnikov neljiib spodrsljaj, ki iz- liaja iz neinformiranosti tistih, ki so ga predlagali, kar pa se da deloma še popraviti z "ustreznim javnim opravičilom v vašem listu. Sprejmite naše pismo kot av- dentično informacijo in kot poziv, da njegovo ime umaknete z liste najbolj.ših in da pojasnite, kaiiO je do te kandidature sploh prišlo. Obenem vam priporočamo, da ▼ bodoče vse kandidature preverite. Predsednik društva JUGOKAJ-CELJE RA1XD KRUSIČ Pripis: Čeprav na,iprej nisem imel na- mena napisali pripisa k sestavk«, ki ga ,ie v imenu »Jugokaj dru- štva za karate aikido jujutsu v Celju« pfKlplsal preilscdnik Rado Knišič, sem to vseeno moral sto- riti predvsem zato, ker je v nji- hovem pismu nekaj pomanjklji- vosti, ki laliko škodi.jo pri »«e- njevaiijiu celotne siiuaci.j|i* tnice, te niso več umirale. Nasprotno. Intenziv- no so se hranile, pridobivale na teži in so se celo ponov- no pričele pariti. Wodinsky se je hitro odločil in nadalje- val raziskovanja v tej sme- ri. Pokazalo se je, da so sa- mice brez teh optičnih žlez živele mnogo dlje od tistih, ki jim žlez ni.90 odstranili. Celo štiri mesece se jim je podaljšala življenjska doba, medtem ko je povprečno živ- ljenje teh živali eno leto. Ra- ziskovanja so poleg drugega dokazala tudi, da je enako s samci hobotnice. Tudi ti So brez optičnih žlez živeli dalj časa kot drugi. še vedno pa ni jasno, ka- kšne »signale smrti« te žleze pošiljajo v organizem. »Mor- da gre za enega, morda pa za več hormonov,« je izjavil Wodinsky. Jasno je, da odkritje tega fiiiiologa dopolnjuje teorijo, da ix)teka staranje vseh ži- vih bitij po os\4)bajanju do- ločenih kemičnih substaipjc v telesu, če bo mogoče to »ke- mično skriTOost« iaoLirati iz žlez hobotnice, bi lahko iz- kušnje uporabili tiKli na dru- gih živalih. »Sumim, da je proces staranja pri sesalcih tako enostaven,« pravi Wo- dinsky, >wendar, če narava najde nekaj, kar dobro delu- je, uporablja takšen sistem vedino znova.« ONA IN ON Zakon je kot kopel, ko si notri, ni več tako vro- če. Prer ' atera žena ima strašanski spomin — ni- lioli nič ne pozabi. Ljubezen ima lasten, ¡гђгап jezik. Zakon se vr- ne nazaj k vsakodnevne- mu narečju. Žal poznam samo eno od sedmih svetovnih ču- des, to je bivši mož mo- je žene. OCE IN SIN Sinek si za rojstni dan želi pravi pravcati revol- ver. Oče ves osupel željo zavrne: — Kaj si sploh misliš, mule. Revolver. Zaenkrat odločam še vedno jaz. Razumeš?!— — Toda očka, če bi imel pravi revolver... ' r 4 AVDIENCA Dva direktorja s! tele- fonirata: — Ali se lahko ta te- den srečam z vami, pra- vi prvi. — Seveda, uredite to z mojo tajnico, odvrne drugi. — To sem storil že prejšnji teden. Res zani- miva in vražje vročekrv- na oseba je, toda tokrat bi se moral res sestati z vami osebno! AVDICIJA Šef dekletu, ki se je prijavila na oglas za služ- bo tajnice: — In kakšni ste kaj na pisalnem stroju?— Dekle rahlo zardi in tiho odvrne: — Ne. Na pisalnem stroju še nisem poskusi- la NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih orgirtizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice. Šentjur Šmarje pn Jelšah Ш 2aiec — Uredništvo: Celje G regorčičeva 5 poštru predaj 161 Naročnma m ogiasi: Irg V Kongresa 10 — Glavni ш oagovorm orednuc: Milan Seničar; tetmični urednik: Drago Medved — Redakcija. Miian Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmai, Brane Stamejčić lodg ur Radia Celje) Damjana Stamejčič. Zden- ka Stopal. Milenko Strašek. Janez Vedenik. Тле Vraöi — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ĆGF »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 dm — (Celoletna naročnina 180 dm. polletna !*) din Za inozemstvo le cena dvojna Tekoči račun 50102-601 ii0012 (!;GP »Delo« Ljubljana - Teieton 22 369, 23-105, ooiasi in nar -čnina 22 800.