Katolški cerkveni list. Odgovorni vrednik in založnik: MMr. %Ma»iez Mir. M*oyuvar. V Cetertik 20. Grudna. Povabilo na naročilo ..Kgodiijc Danice**« za prihodnje leto 1850. rJMg" dnja O a n i c au bo prihodnje leto kakor dozdej vsak eetertik izhajala: vender no bo cele, temuč le pol pole obsegla. včasih pa. kakor bodo posebne zadeve ali potrebe terjale, kakšno doklado pernesla: redovno bo vsak mesec bravcam pol pole -cerkvenih zgodcb-, kijih gosp. fajmošter Hicinger pišejo, v dokladnim listu podala. Ker ni upati, de bi se posebin šolski list mogel ustanoviti, bomo nekt j prostora v „Zgod nj i Danici" tudi za šolske in učitelske reči odločili, iu mislimo, de bomo s tem vsim tistim prijatlam šol ustregli, kterim je nar več na tem ležeče, de sc ljudska omika v duhu keršanstva godi iu zvišuje. Zgodnja Danica4* z dokladami vred bo — ako se v novim letu poštnina ne povikša kakor dosihmal veljala za celo leto po pošti 2 gold. in 40 kraje.; za pol leta pa 1 gold. in 20 kraje. Scer pa velja v tiskarnici prejemana za celo leto "4 gold., za 'pol leta pa I gold. Naročila prejema vsaka cesarska pošta, scer pa tudi gosp. Jožef Blažuik v Ljubljani in vredništvo ..Zgodnje Danieeu. Po novih postavah ni treba za naroči v ne pisma z dna rja m vred nič poštnine plačati; tode na pismo, ki se natiskarju gosp. Jož. Blazniku ali pa vredništvu »Zgodnje Danice" posije, se mora zapisati „Xaročivni d nar4* („PranumerationsgelduJ. Od nebeskiga veselju. • Poleg Tomaža Kempčana.i O kakošin ve.-clja šum glasan V visoki domovini gor doni! Kjer večno ima z Marijo Jezus stan. In blagor le na blagor se versti. (ior duhov verste bli.šjjo , Serčno Stvarnika častijo; (ior v nebeški zlati lii«i Kaze jim s« kralj nar visi. Krone krasne nogijoči. Citre glasne vbirajoči, Raje svete vodijoči. Pesmi vnete spevajoči Služijo Bogu presvet mu vsi. Oni: Sveti, sveti, sveti! Ne odnehajo mu peti tior pred tronaru vsemogočnoMi. Z enim glusam povišuje fia v napcvili cudapolnih .Množica ncbe> vesoljnih ; Ker v >vitlobi on kraljuje, In izvoljenim daruje Zavživati se v sladkosti »i. Serati njega molijo Ljubezni ognja vneti; Kerubi .»e mu uklanjajo Tasli. strahu prevzeti; Se Troni začudujejo Zavzeti o-t njega ljubeznivosti. In liospostev trume jih sledijo. Ki /. dobroto njega se pojijo; Fo;U«ar>lva pa se pridružijo Jim v ljubezni in veselnosti. Vojna pa obla.-t gor in innci Z groniam >ko/. oblake tje hiti Hude plaši, resno straši, llobre brani v vsi prijaznosti. Nadangelov vesel je sum V edinosti angelskih trum . V nebeškim d\oru gor Hoga caste: Uu prošnje nase prineso. Dari njegove nam neso. Se \sim nam \arhe ka/cjo zveste. O ti presvitla množica! O ti dežela mila v .»a. Kjer angeli z ljudmi se vesele'. O me.-to bužjiga miru 1 Kraj ztelicaiiskiga sladu. Ki • b>ijan od luči jc s vilic >'» odvzeti solz dolini , l.or >o v pravi domo\ini. Ii.-tost jim jc k lepotni!, Iu ljubezin jih edini. Truda pot jih ne zaliva, Nic se njih oceni ne skriva. J'rec od njih bridkosti udrejo. Kado>ti vse jim cvetejo, Viri vsih dobrot jim »rejo. O kako blateno jc v družbi ti ' Tam Bog kraljuje na »>c večnosti. Tam je de/ela »recr. milosti. In luc resnice .-veti brez noci. Broi.ee naj torej strune sl»u>no. S%finiki litalo naj B<»iu p"jo: Koi on nh jc |>«viJi;Ril v lako ca-I . Naj nje in u *re »-a «la\a in oblast <«(»>pM«| crsrnn bt«4e imr naj tvuje. \ »r naj ti icvn» Vleliij*! p"je. II. » Molit iu eerkev. Kako dobro. koristno iu potrebno bi bilo, de bi /a solslvo iu ucitelstvo poscbili li>l ali časopis imeli, je bilo /.»'■ vcckrat omenjeno. Sej vsakim lahko spo/na. tle imamo veliko skerb za to imeti, kako mladost \ šoli prav in s pridani učiti, nje um in seree prav umikati, in jo k resnični časni in večni sreči prav vizati in napeljevali. Vera iu ze pamet sama nam to dolžnost naloži. Zato nas je prav zlo razveselilo, ko smozvedili. de lioee vred-nislvo ..Zgodnje Danice" z z a četicam pri- hodnjiga leta poslednjo stran za šolske in učitelske reči odločiti. Cerkveni list brati je že tako zlasti učitelju sedanji čas potrebno, ker se ravno v poterjenje , zbujenje in ohranjenje prave vere izdaja , in vsakiniii kristjanu , posebno učitelju na tem nar več ležeče biti mora: ravno lako pa bo marsikej, kar bo od šolstva in učitelstva pisano ne le učiteljem, ampak tudi staršem in drugim oskerb-nikam in prijatlam mladosti v prid in veselje služilo. To bo pa tudi lepo znamnje potreb ni ga zedinjenja cerkve in šole — rečem ..potreb-niga zedinjenja", ker se le s tem od šole prava korist v resnični prid in blagor človeštva upali za-more. Vsak dober učitelj s cerkvijo derži, in mu bo zavolj lega tudi zedinjenje eerkveniga iu uči-teljskiga lista gotovo po volji. Ker so se pa sedanji čas nekteri tolikanj poganjali in vpili, ali še vpijejo: Ločimo šolo o ti cerkve, naj se duhovsini vsa oblast čez šole odvzame : ker ta ^zapeljiva beseda**, kakor naši častitljivi škofje v pastirskim listu pravijo, ..tudi ne-ktere, ki dobro mislijo, iu si za pravo zučenost prizadevajo, moti4': iu ker seje tudi po nekterih slovenskih krajih med šolskimi učitelji enak hrup zagnal: torej gotovo ne bo nepotrebno, to reč se malo pretresli, iu v dober prevdark in premislik dati. ali bi bilo to prav ali ne. in kakšni nasledki bi se iz tega za mladost in človeštvo izhajali. Sol a je naprava v odgojitvo ali izrejo in pravo omiko mladosti, zaroda človeškiga. Kakor bi več kot nespametno bilo. dolžnost staršev za izrejo otrok samo v to odmejiti. otroke le nekoliko una-njiga zaderžanja in posvetne dostojnosti navaditi: ravno tako hi nič manji neumnost ne bila. terdili. de šola z ničimur družim opraviti nima. kakor mladost nekterih potrebnih znanost, branja, pisanja, rajianja ild. izučiti. Kakor je staršev dolžnost, tako ic - pa v vik.ši stopnji naloga šole, človeka po vsih njegovih zmožnostih in ua vse strani omikali. -- \e le um je treba z vednostmi, in nar manj samo s posvetnimi vednostmi bogatiti: serer. to nar rodovitniši polje za vse dobro in hudo. posebno v nježni mladosti za vse dovzetno, to seree zlasti je treba omikati in oblaziti, voljo k dobrimu. k po-koršini in vsakteri čednosti nagniti, iu jo z gnju-sam navdati do vsiga liudiga. do g Ijc šola, ktera si tako vse dušne zmožnosti človekove izobraziti in ublažiti prizadeva, svojo imenitno nalogo popolnama spreume in spoluuje: ako pa to stori, moramo tutli njeno visoko vrednost spoznati, ker je prid in blagor prihodniga zaroda nji izročen. Iu ta naprava bi si mar cerkvi odvzela, ktera je od Kristusa postavljena v izrejo človeštva h ker-šanskimu življenju? Cerkvi, reči smem, božji materi človeštva, bi h- »zreia njenih otrok branila? ona n;ij bi 10536291 se za njili omiko več nc pečala? ona naj hi več ne cula nad podukam. ki ga prejemajo? Ali cerkev hi ravnotero gledati morala, in bi ne smela ne preiskovati, ne braniti, ako .se njenim ljubljenim otrokam namesti mleka zdraviga uka strup spačenih, nevarnih in brezbožnih vodil daje? Naj se nikar ne reče: če se tudi šola od cerkve loči, saj se njenim služah-nikam, duhovnim pastirjem branilo ne bo, otrokam v soli keršanski nauk razlagati! Sodite sami: ali cerkev dovoliti zamore, de bi veroznanstvo, bogo-služnost, ki človeka njegovimu nar vikšimu, pravima in večnimu poklicu naproti pelje, ki je perva in nar vikši vsili družili vednost, tako de vse druge vednosti le po nji resnico iu svitlobo, gorkoto in življenje prejmejo, de bi bogoslužnost, ktera vso duhovno omiko človekovo prešiniti mora: ali zamore , pravim, cerkev dovoliti, de bi bogoslužno veroznanstvo med druge učivne vednosti, enako branju, pisanju in rajtanju, se potlačilo? In potim, ali bi se cerkvi po pravici bati ne bilo, de bi dobro seme, ktero bi se po njenih služabnikih ob eni uri v mlade serca vsejalo, ob družili urah spet zaterto in v nič djauo nc bilo? — Kakor sc vse, kar se uči, z vednim oziram na Boga učiti zamore, iu bi bilo tudi tako učiti treba; ravno tako se pa tudi vsaka reč, ki se uči, tako oberniti zamore, de se z vnemernostjo za vero, z nevero in brezbožuostjo že otročje serce popači. Pri tem le opomnim , kako nevarne lieprimerc za to sc žc lahko v izberi šolskih bukev storijo. In mem tega, kakor rad spoznam in veljati pustim, dc učiteljski stan veliko vrednih, pridnih in kcršanskilt mož iuia, vender dajte sami odgovor na vprašanje: Ali bi cerkev dopustiti zamogla, de bi odgojilva, izreja mladosti, njenih otrok, po veči del njeni čuječi skerbi odteg-njena in možem izročena bila. od kterih cerkev nič spričhe. nic poroštva nima, čc bodo mladost po keršansko dobro gojili ali izrejali? Ali bi zamogla cerkev v to dovoliti? Tega nc more, ako sama sebe zatreti noče: tega pa tudi ne s m«'. Jezus Kristus, kteri je cerkev za napravo v posvecenjc in izveličanje vsili ljudi za vse čase vstanovil. je svojim aposteljnam iu učcncam, in po njih vsim služabnikam svoje cerkve njili poklic z razločnimi besedami naznanil: ..Pojdite po vsim svetu, učite vse ljudi, keršujte jih — in učit c jih vse spol no vat i, kar sim vam zapoved a H. Sin božji sam je tako škofe iu mašnikc svoje cerkve za učenikc in odgojitelje človeštva postavil : on. ki je duše s svojo kervjo odkupil, je podučenje, oblaženje in posvečenje teh duš svojim uamestnikani cerkve izročil. Zares lepa pravica, pa tudi sveta, težka dolžnost! — Cerkev tedej je postavljena, ljudi za Kristusa, za njegov nauk in za izveličanje izrediti, njih um s spoznanjem božjih resnic razjasniti, njih serce z vero, upanjem in ljubeznijo keršaustva oblažiti, njih voljo z navdajo keršansko postave posvetiti. In de bi svoji cerkvi pokazal, v kteri starosti naj izrejo človeštva z nar večini pridani začne, ji je Jezus, božji prijatel otrok, sani Ijubcznjivo podobo dal rekoč: ..Pustite o t ročice k meni, iu nikar jim nc branite, ker njih je nebeško kraljestvo". Kakšna neznana krivica do cerkve je torej, če ji z odločitvijo šole od Boga izročeno opravilo izreje človeštva braniti in kratili hočejo! Ali ni to keršansko ljudstvo, ali ni ta mladost lastina Gospodova ? Ali niso mašniki pastirji ljudstva? Ali smejo dopustiti, dc bi to ljudstvo, ta mladost se zapeljevala? Kaj bi školje in mašniki cerkve svojimu gospodu Jezusu Kristusu enkrat pri sodbi odgovoriti mogli, ko bi zdej izrejo otrok v keršanskih šolah strahljivo in brezvestno iz rok spustili? Nikdar — steni za-dolžcnjcm nočejo služabniki cerkve pred sodni stol Božji stopiti. Ce sc svojih predhajnikov v svoji sveti službi spomnijo, s kakšno zvestobo, s kakšno gorečnostjo in s kakšnim srečnim nasledkam dc so si za poduk in izrejo keršansko mladosti prizadevali , zavolj pospeha prave vere, zavolj osrečenja človeštva ne morejo in ne smejo dopustiti, de bi sc šola od cerkve odtergala. Pravice. ktero je Bog sam cerkvi do šole dal, ji noben človek odvzeti nc more. Ravno to tudi vsa zgodovina keršaustva s pričuje. Že perve čase keršanstva jc ecrkcv svoje šole napravila, v kterih so se učeniki s toliko spretnostjo iu modrostjo obnašali, dc so, kakor v Aleksandrii, clo ajdje te šole obiskovali. Zgodovina nam spričuje, dc jc šola od nekdej od cerkve postavljena in vižana naprava bila. Cerkvene zbirala so škofam za sveto dolžnost na serce položile, v svojih škofijah šole napraviti. V šestnajstim stoletji jc sv. Jožef Kalasančaa clo poseben red ali orden vstanovil, v kterim se duhovni čisto le s podukam in izrejo mladenčkov pečajo. Krivica bi bila, blaženo prizadevanje društva zamolčali, kteriga udje >o si kakar učeniki in odgo-jitelji mladosti za cerkev iu deržavo neutajljivo nar veči zasluge perdobili. in ti so — Jezuiti. Vem sccr, dc marsikoga žc neprijetno stresu«*, ce jih le imenovati sliši, pa resnica .se pričati mora : in ko bi tudi naši jeziki molčali, spominki, ki so si jih očetje Jezusov iga društva z razširo vikšiznan-ske i it djanske keršauske omike iu svojim prostim, pa stavnim ljudskim podukam naredili, zgovomiši kakor jezik njih slavo oznaiiiijejo. In kteri še žive, ki so k njim v šolo hodili, se gotovo le s spoštovanjem in hvaležnostjo, z ljubeznijo in veseljem teh svojih nekdanjih učiteljev spomnijo, jih šc v grobu blagrujejo, in v prid naše mladosti serčno želijo, »le hi se par spel takim uritcljem šole izročile. To opomnim le v spričevanje. de so kristjani vse čase šolo za cerkveno napravo v bogosluzno izrejo mladosti imeli. Se le v tim stoletji so cerkev in njene služabnike od občuvanja šol odrivati jeli — s kakšnim naslcdkam, se vidi očitno: našim dnem pa je prihranjeno bilo, na popolno ločitev šole od cerkve tišati. Ile je ta naklep vnebovpijoča krivica do cerkve. se iz rečeniga jasno pokaže; v kakšno neizrečeno nesrečo pa bi spolnjenjc tega naklepa narode pripravilo, vsim učiteljem in drugim pravim rodoljubam. kterim je za resnični prid človeštva mar, v premislik zdej nekoliko razložiti hočem. 11»' bi nesrečo izvidno in dobro pokazal, ktera bi iz ločitve šole od cerkve za človeštvo izvirala, in ktero tisti, ki se za to poganjajo, tudi namenjeno imajo, rečeni: kdor hoče, de bi sc šola od cerkve ločila, ali de bi se šola cerkveni oblasti ali duhovšini odtegnila, ta želi in hoče ker-šanstvo zatreti. Pa kdo poreče: Šola naj bi se le od cerkve, ne pa od keršanstva odločila. Kteri tako praviš, te vprašam, kaj pa si v besedi „ker-šanstva- misliš? Mende pač od Kristusa razodeto in od apostcljnov oznanovano resnico? Ce si to. kar je prav, misliš, tako je keršanstvo v cerkvi, in obran jenje in deljenje zastave verskih resnic je na-slednikam apostcljnov, škofam in mašnikam izročeno. šola torej . ktera se od resnice keršanstva ločiti noče, mora zato tudi zedinjena ostati z ozna-novavko te resnice, s cerkvijo, to je s predniki in služabniki cerkve. Nekeršansko oslepljenje je tedej, lioteti, dc bi se šola, naprava v izrejo in omiko človeštva, od cerkve ločila. Brez sodclstva in občuvanja cerkve je bogoslužna izreja na ravnost nemogoča : in iz mladosti brez bogoslužne izreje ne more nič druziga biti, kot spačeno, obnemoglo ljudstvo brez vodila, brez prave modrosti, brez moči in brez srečne prihodnosti, ktero je še vsako deržavo v neizrekljivo nadlogo in pogubo pripravilo, kakor žalostna skušnja po nekterih deržavah, iu posebno na Francoskim obilno spričuje. Od kod se vsa prava omika, prava sreča in blagor človeštva izhaja? Samo iz keršanstva. To nam spričujejo dežele in kraljestva nekdanjih in sedanjih časov, \cliv aležnost in neumnost naših dni pa keršanstvo. vir vse prave ldagosti, zatreti hoče. II c bi ve r a v Jezusa, i n z n j o v s a sreč a, vsa blagost od nas zbežala, to je namen tistih, kteri se z j a s u o z a v e d o z a ločite v so le od cerkve poganjajo, in si z lažnjivim obe t a njem in pregovarjanjem v to tudi druge za pomagavce pridobiti isejo. Spričljejev k temu se nc manjka. Oan daua.Miji ni majhuo .število tistih, kteri z lažjo, s sovraštvam do Boga in do človeštva vse božje in človeške naredbe prevreči, in vse zaveze raztergati išejo, ktere še keršansko družbo edinijo. Ti so, kteri pravo prostost in pravo srečo človeštva spodkopati hočejo, de bi potem sami na tron povzdigujem' svoji samopridnosti stregli, in somopašno iu neusmiljeno čez ljudstvo gospodarili. Njih nesrečni namen, v kteriga si prizadevajo. je, narode oslepiti iu zapeljati. Zlasti pa neskušeno mladost spariti išejo. in vsaktero priložnost v to obernejo, jo prekaniti in v hudobijo in brezbožnost zavoditi. Vera v Kristusa, pokoršina do njegove svete cerkve , ja vsaka misel na Boga naj bi se iz mladih sere iztrebila: čut za resnico in pravico , za ljubezen do bližnjiga in premago samiga sebe naj bi se že v duši otročičev zamoril: in de bi keršansko podučenje v šoli mladost ob keršanstvo pripraviti ne hranilo, naj bi se šola od cerkve ločila, in ne-keršanska in keršanstvu nasprotna postala. To je namen pri ločitvi šole od cerkve, kar je neki poslanec v tistim Frankfortu na ravnost izrekel, ker pravi: ..Taka od vsiga keršanstva oprostena narodna šola se mora ne le na Nemškim, ampak po celini svetu vpeljati. ker brez tega prave svobode ni: in iz take šole se mora vsa bogoslužnost, vsa vera, vsa sanjarija od dušne neumerljivosti in vse duhovništvo odmesti in odpraviti'*. Pri njem je vsaka beseda od Boga v šoli pregreha nad čistini človeštvam, sramota za svobodo narodov. Kakor so v švajcu . pravi, šolo keršanstvu odtegovati začeli . tako se mora šola v vsili deželah prenarediti, de se bo človeštvu, Bogu in veri v Boga odtegnilo. S tako od cerkve ločeno, nje vodit vi odvzeto, in od keršanskiga duha nc več navdano šolo naj se človeštvo na tisto stopnjo postavi, s ktere se bo, kakor je neki drug poslanec v Frank-fortu rekel. vera od I j u <1 i spet tj e n a z a j p o-v črnila, od kod ar je prišla v nebesa. Iz tega vidite in se prepričate, kaj taki ..osre-čevavci človeštva" in „oznanovavci svobode" s svojim naklepam, šolo od cerkve ločiti, išejo - šola naj bi se vodit vi cerkve odtegnila, de bi ti ljudje nje voditev prevzeli. in jo v dosego svojih namenov iabili. In kteri so njih nameni, po njih ravno naznanjenih lastnih besedah spoznate: zatira keršanstva, tajba Božjiga bitstva. zasmeh vsiga na-ravniga zaderzanja, zanemar vse resnice in pravice. Za take sprcumcnc. vodila in djanja z ne-keršansko, od cerkve ločeno šolo mladost pridobiti hočejo: z mladostjo v takim duhu izrejeno potem svoj«' nesrečne namene spolniti upajo. kteri v resnici nič druziga niso. kakor človeštvo iz keršanskc omike in «. b 1 a ž e n o s t i v a j d o v s k o d i v j o t o in ž i v i n s k o g n u s o b n o s t p r i p r a v i t i. Prjalli! ne mislite, de bi bil nasledke ločitve šole od cerkve prehudo popisal. Kdor je le z nekoliko paznostjo in previdnostjo poganjanje tistih pregledal, kteri to odgojivno napravo cerkvi odtegniti hočejo, se je prepričati zaniogel odnjilisil-niga sovraštva do keršanstva, ktero spolnjenju njih hudobnih namenov narmočnejši v bran stoji, in si torej po vsaki ceni, z vsimi pripomočki—keršanstvo raz zemlje odpraviti — prizadevajo. Keršanstva seer raz zemlje odpravili ne bodo, ker ima božjo obljubo, de bo ostalo do konca sveta. De bi pa keršanstvo od naše dežele in od našiga dela sveta odvzeto bilo, to bi utegnila morebiti kazin božja biti za hudobno počenjanje teh ljudi, in pa za našo nespamet in zanikernost, če skerbi nimamo, tc naklepe sovražnikov Kristusovih v nič djati. — De bi bili kteri zmed naših učiteljev po Slovenskim ta hudobni naklep v zatiro keršanstva imeli, tega seer nikakor ne mislimo in misliti ne moremo ; vender je pa nektere k zaželjenju in poganjanju za ločitev šole od cerkve to zapeljati utegnilo. ker so si umišljevali, de bi s tem svoj stan povzdignili, polajšali in osrečili — brez pre-v d a r k a hudih nasledkov, kteri bi se iz tega za keršanstvo in tudi zanje izhajali. Na ravnost in za gotovo, dragi učitelji! se reči zamore , de bi ločitev šole od cerkve v vašo lastno veliko škodo in nesrečo bila. Ko bi se šola od cerkve ločila, tedaj bi cerkev svoje lastne ljudske šole napravila, in bi duhovnam, kakor je že ob enim času na Francoskim bilo, v takih šolah, v kterih bi cerkveni oblasti in čujnosti izvzeti učitelji bili, clo keršanski nauk učiti prepovedala. Zdaj pa premislite, ali bi keršanski starši, kteri le količkaj vere še imajo, svoje otroke v take od cerkve ločene šole pošiljati hotli, in ali bi jih potem veliko raji v cerkvene šole ne pošiljali? Ali bi ne bila to vaša škoda. vaša nesreča? In mem tega, ali ni vsak učitelj, če je kristjan in če kristjan biti hoče, cerkvi in svojim duhovnim pastirjem že zavolj vere v pod-ložnosti in pokoršini biti dolžan? - Nektere boljši in pridniši učitelje je pa k tem željam, šolo od cerkve ločiti, lahko to nagnilo, ker so vidili, dc v vsim svojim resničnim trudu in prizadevanji od svojih duhovnih prednikov ne le nobene podpore, ampak še nasprotovanje najdejo. Vi, skerbni učitelji! ste pri tem seer dobro mislili, pa ste se vender zmotili, ker nasledkov take ločitve niste prevdarili, in bi se s tem iz manjiga zlega sami v silno veči zleg pripravili. De se pa nekteri duhovni predniki za šolo ne pečajo ali ji clo nasprotvajo. pa dosli-krat pride od tod, ker je šola slabo ohrav liana. in lorej mladosti le v hude razvade služi. Zato je pa šolo dobro vravnati potrebno, in bodo tudi razvade nehale: čisto vse razvade iu povsod odv črniti pa mogoče ni. šola je od vsili nekdanjih iu sedanjih modrih, previdnih in za pravi prid človeštva v resnici vnetih mož občno prav dobra in potrebna naprava spoznana; tega tudi nihče tajiti ne more. če le pamet poslušati hoče. To se ve. de to le od dobre šole velja. Tisti nasprotniki šole. kteri zavolj nekterih mogočih in resničnih razvad sploh to napravo samo zametujejo, pa enako tudi nar boljši in nar potrebniši napravo na zemlji, od Kristusa postavljeno cerkev zavreči morajo, ker so tudi v nji bile, so in bodo niarsikterc hude razvade. Vsako, tudi nar boljši, nar svetejši reč človek, ako hoče. v hudo oberuiti zamore. Tedej ne zoper šolo vpiti, zabavljati, napravo sploh zametovati in grajati, ampak — vravnavati, popravljati, truditi se in si p r i z a d e vati. t o j e potre b n o. Dragi prijatli! skerbni šolski učitelji! kteri potem, ko ste sc celo leto v prid otrok vbijali. za svoj trud na zadnje le zaničevanje in nehvaležnost prejmete, naj vas to nikar ne (»straši! Treba vam je res boljšiga časniga zaslužka, de se preživiti zamorete (ako Hog hoče. sc bo pridnim učiteljem za to že oskerheloj: spomnite se pa tudi, de ste kristjani, de učite otroke zlasti zavolj vikšiga namena , zavolj Hoga. „K a r ste k t e r i m u te h m a-I i Ii storili, ste meni storili*, pravi Jezus, te z vsim trudam in terpljenjem le malo opravite, ste pred Bogam, kteri ne gleda le dela, ampak zlasti serce, vender zvesti služabniki. Če si svojo dolžnost spolniti, in mladino v resnici osrečiti prizadevate. s tem služite Bogu ter išete njegoviga kraljestva; pri njeni bote torej za to nar boljši plačilo prejeli. On. kije rekel: ..Išite nar poprej Božjiga kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo pri ver ž eno" — bo po svoji neskončni zvestobi spolnil svojo obljubo. Iz poprej rečeniga. de zdej vse to pov zamem, pa se izhaja, de vera, keršanstvo poglavitno stališe biti mora, na ktero je šolo zidati treba, ako hočemo, dc ho človeštvu v pravi prid in blagor služila. Ako šole na keršanstvo stavili ne bomo, se nam ho godilo, kakor rnespamctn i m u možu, kt e r i j e zidal s v o j o hišo na p e s k in ploh a je padla, in v o d e s o p r i d c r I e. in vetrovi so pihali in se vperli v hišo tisto — in o n a j e padla, in bila j c n j e po d e r t i j a velika". Duh keršanstva našo mladost navzeli mora, ako od nje res dobriga upati, ako jo res osrečiti hočemo. Zastonj bo vse drugo poganjanje in prizadevanje, ako pred vsim duha keršanstva mladosti navdihniti skerbeli ne bomo. Iz lega se izhaja . de naj učitelji zlasti dobri kristjani bojo. kteri z bes e d o in izgledam učiti zamorejo: ker nihče ni dati v stanu, kar sam nima. Zato je pa tudi potrebno. de si duhovni in drugi učitelji prijateljsko roke podamo, se eden druziga podpiramo, in z ze- dinjeno, ztlruz-cno močjo mladost nc le po kersansko učiti, ampak tudi pokeršansko iz red it i prizadevamo. Veliko koristnima in potrebnima v prid in pravo omiko mladosti in človeštva se bomo, kakor terdno upamo, z začet kam prihodnjiga leta v „Zgod nji Danici" posvetovati iu pogovoriti, in si v vzajemno korist svoje skušnje na znanje dajati zamogli. Zdej bi bilo pa želeti, de bi gospodje učitelji po Slovenskim to reč še prevdarili, in v tem svoje misli, zelje in vošila očitno razodeli. Tudi naj bi se to še posebno po vsim Slovenskim razglasilo, de bi zlasti vsim učiteljem na znanje prišlo — iu de bi se tako -Zgodnja Danica** kcršanskimii slovenskimi! ljudstvu iu keršanski slovenski mladosti v prid po vsim Slovenskim razširila. 31 arii, zgodaj i danici, bodi sreča naše keršanske m I a d o s t i izročena ! P. Izlaganjc Lavrctanskili litanij k časti iu hvali presvete in brez madeža Device Marije, Matere božje. (Dalje, i Mati nedolžna, za nas Boga prosi! S tim perimkam spozna katolška cerkev, de je Maria tudi v porodu devica ostala, kakor je bila pred porodam devica: de tedej Božja mati, ko je Kristusa rodila, devištva ni zgubila ne da duši ne na telesu, in dc ni le brez bolečine, marveč z neizrekljivim veseljem rodila. (Mater inviolata, du unbeflccktc Mutter). Podoba .Matere nedolžne je: Sonce na nebu, ko pride v svojim teku v znamnje device. Sonce je Kristus, kteri bo v s. pismu sonce pravice imenovan. Ta podoba pomeni: Kakor svit-loba iz sonca izhaja, krez poškodovanja ali po-maušanja sonca . tako je Kristus luč in svit ccliga sveta iz Marije device rojen bil brez poškodevanja njeniga devištva. Pisano je: r Pravični ho prisilna sret kakor sr it loba-; tedej nc pravi: vkakor ogenj". ampak ..kakor sritlobau, ker ogenj požge in pokonča, svitloba pa še bolj ozaljša: tako je Kristus s svojim roj s t vam devištvo .Marije le ozaljšal. — -Zakaj Kristus je prišel, pravi s. Avguštin, kar je bilo sprideniga popravit, ne pa, kar je bilo dobriga, oslabit". In v apostolski veri spoznamo od Kristusa; dc jc bil rojen iz Marije device. To tedej je čudno rojstvo včlovečeniga Boga posebniga imelo, dc jc bil iz Device rojen. To je terjala vrednost njega, kteri jc bil rojen, to je tirjala svetost Matere, to jc tirjala pobožnost vernih. Zato pa tudi cerkev od Kristusa pravi za s. Auguštinam: ..Kteri nedotaknjenosti Matere ni zmanjšal, ampak posvetil". O .Marija! ti nar čisteji zlato brez rije greha: ti iicstroliljiva ceder brez trohnobe greha: ti ne- dolžna 31ati brez omadeževanja svojiga devištva; oh! kako rad bi ti svoje serce podal, pa bojim se, de je tebe nevredno, ker nič vredno ni. Per vsim tim ti pa vender, o nedolžna mati, kakor'brezdnu vsiga usmiljenja, darujem brezdno vse revšine, svoje z grehi omadežvano serce: očisti ga, in sprosi mi per tvojim Sinu milost, de bo Jezus v mojim sercu rojen. Mati nedolžna, za nas Boga prosi! Mati presveta, za nas Roga prosi! Ta častivni perimk (mater inteinerala, du un-geschuachte Mutter) izreče resnico, de častita Božja mati kakor pred včlovečenjem Sinu božjiga, tako o tistim času in potlej do smerti ni nikoli moža spoznala, ampak vedno nedotaknjenja, čista, neo-madežvana in sveta Devica ostala. In ta častivni prilog sveta cerkev nekterim krivovercam nasproti postav i; leti Mariini zoperniki, oslepljeni od mesa si clo misliti niso mogli, de bi kdaj kak zakon deviški biti zaiuogel. Iles de sv. evangeli govori od bratov Gospodovih, ali premisliti je treba, koliko razpolov bra-tovstva jc. Eni so bratje ..po natori", kakor sta bila Kajn i 11 Abel brata, sinova enih staršev, Adama iu Eve; in tacih bratov Gospod ni imel. Drugi so bratje ..po rodu" ali po žlahti, in zlasti per Judih so se žlahlniki brate imenovali: tako s. Pavel vse Jude svoje brate imenuje; tako bodo v evangeliju s. Matevža (13, 55.) Jakob, Jožef, Simon in Ju-das bratje Gospodovi imenovani, ako ravno so bili sinovi Marije Kleofove, žlalunice presvete Device. (Joan. 19, 25.) Spet drugi so bratje rpo duhu"; tako je Kristus vse svoje apostelne brate imenoval, in ženam, kterim se je bil po svojim vstajenju prikazal, zapovedal, naj tim bratam njegovo vstajenje oznanijo. Pa sa j mora nam vernim kristjanam to zadosti biti, de katolška cerkev enoglasno uči, dc je Marija vedno Devica ostala. Ona .Marijo brez per-stavka kaciga druziga imena „devico" imenuje; v apostoljski veri kristjanje vsih stoletij v tretjim členu pravijo: -Rojen iz .Marije -device". In od Marije cerkev pravi: -Po porodu si devica čista ostala"; in spet: -Rodila si tistiga, kteri je tebe vstvaril, in vekomaj devica ostaneš". In v očitni spovedi per s. maši se moli: -Spovem se Bogu vsigamogočnimu, sveti .Marii vselej devici*' itd. In drugi \icejski zbor to resnico izreče s temi besedami: ^Ako kdo ne spozna, de je sveta in „vselej dcvicau Maria v resnici ia zares Božja porodnica, naj bo od cerkve odločen". Zato po pravici od deviškiga zakona učeni Rupert pravi: ,,0 resnični zakon, o sveti, nebeški ne pozemeljski zakon! En duh in ena vera je bila v obema, samo popačenosti mesa je ondi manjkalo". — jn sveta cerkev besede visoke pesmi (1, 5.) prav permerjeno Marii na jezik položi, ki pravi: rOgorela sim, vender sim lepa, o Jeruzalemske hčere. Se glejte na to, de sim ogorela, zakaj sonce me je ožgalo". Zalo s. pismo Marijo in s. Jožefa prebela limbarja imenuje, ker pravi: „ Moj ljubi se med limbarji pase". Vis. pes. 6, 2. Ali ni bila res limbar tista, ktera je bila tako brez madeža, tako čista, tako sveta, tako popolna devica, de njenimu dcvištvu med stvarmi nič cnaciga najti ni bilo, kar si jo je za mater izvolil vir čistosti sam, Jezus Kristus naš Gospod ? 0 Maria! ti si brez vsiga madeža greha čista bila. tudi si v kreposti in milosti vse svetnike in angele deleč presegla. Prosim te o vselej Devica! zadohi mi milost, de nič ne storim, ne govorim in ne mislim, kar bi bilo tvoji časti le količkej na-sproti, marveč iz vse moči tvojo hvalo razširjam. 0 Maria, mati presveta, za nas Boga prosi! Mati ljubeznjiva, za nas Roga prosi! Poleni, ko je cerkev Božjo porodnieo — Ma-ter Kristusovo, devic devico, 3Iater milosti božje, Mater prečisto, brez madeža, nedolžno, presveto imenovala, jo zdaj precej imenuje: Mater ljubcz-njivo, to je ljubezni vredno. Xi prešteti uzrokov, zavoljo kterih je češena Mati vse ljubezni vredna. Ce gledamo na njeno vrednost, je ljubezni vredna, ker je Mati vsigamogočniga Boga: če gledamo na njeno svetost, je ljubezni vredna, ker je bila z nar večimi čednostmi, s preobilno milostjo, z neslišano slavo ozaljšana. Ce gledamo na njeno čistost, je ljubeznjiva, ker je