ARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Vrcdnlitvo I* oprav« Maribor, «oapoaka oL II / Talaloo orodnlitv« »440, uprava SOM Izhaja razaa podolja In praznikov vaak dan ob 16. url f Valja oaoooSno projaman v upravi a« po potu 10 Din, doatavljan no dom 19 Din / Oglaal po eanlko / Oglasa oprajamo tudi oglasni oddal ak »hitra- v Ljubljani I boitnl Sak oval raCun M. 1M0* JUTRA 99 Igra temnega machiavellizma K MUSSOLINIJEVEMU ČLANKU V »BORSEN-COURIERJU«. Diplomacija fašistične Italije je bila v'edno brezobzirna in je prav zaradi te-s:ana zakrivila neuspeh marsikaterega načrta. Tako jo je polomila tudi pri svojem sedanjem rimskem načrtu, ko je Prezgodaj odkrila svoje revizionistične karte. Kljub temu se je pa od svo-neuspehov vendarle nekaj naučila, čeprav to nekaj ni veliko. Njena nova toalo bolj diplomatska taktika se kaže Namreč v tem, da skuša svoje radikalne 6amene odeti s plaščem skrbi za »mir« sveta in njegovo prosperiteto. Tudi o-^oli rimskega načrta o direktoriju štirih Je spletla venec takih fraz in jim je o-stala zvesta kljub vsem spremembam, Ti jih je stavila Francija. Naravnost j-animlvo je bilo opazovati te zadnje dni, Jo je italijanski tisk molčal o spremembah k Mussolinijevemu predlogu, dasi je ve 1 iki fašistični svet tako glas-110 povedal, da vztraja Italija slej ko prej Ja prvotnem tekstu predloga. Zato pa je Kričal tembolj ne m š k i in madžarski tisk. AH ne morda po naročilu Rima, na-mesto njega in na njegov račun? Toda kakor vedno, tako tudi sedaj ni fešistična diplomacija mogla do konca ^držati, ni mogla molčati; saj vemo, da vidimo, da so gospodarski interesi držav male antante še bolj razdvojeni, člen sedmi novega pakta, ki govori o osnovanju gospodarskega sveta male antante, je že vnaprej obsojen ostati samo mrtva črka. Gospodarstvo teh 'treh držav se ne da ločiti od Nemčije in Italije. Sklenitev carinsko C2JS med Jugoslavijo, Romunijo in Češkoslovaško se mi zdi nemogoča. Edini namen pre-osrovane zveze takozvanih »novih držav« v Podonavju je delovati proti valu revizionizma, ki je zajel ves svet. Toda smisel revizionizma je na pohodu in bo močnejša kakor trhleni jez pogodb. Je na pohodu, zato ker hoče svet miru, dolgo dobo miru in ker čuti, da bo ta pohod brez uspeha, če mir ne bo spremljam s p r av i c n o s t j o. Kdor se proti vi revizionizmu, greši proti dahu Društva narodov in če se Društvo narodov tega problema ne loti, potem je njegova usoda zapečatila.« Prav v trenutku torej, ko še tista diplomacija, ki zagovarja rimski načrt, trudi na vse pretege dokazati, da ne misli zares na revizionizem, je Mussolini z enim samim člankom ovrgel vse dokazovanje, ves napor, vse besede in poye- Nenadna pot dr. Dollfussa v Rim AVSTRIJSKE KRŠČANSKE SOCIALCE JE ZBEGALO PAKTIRANJE HITLER-JEVCEV S CENTRUMOM. STRAH PRED POSLEDICAMI KONKORDATA. ZVEZNI KANCELAR ODLETEL DANES NENADOMA Z LETALOM V RIM. DUNAJ, 11. aprila. Zveza med Hitler-jem in centrumom je izzvala pri avstrijskih krščanskih socialcih velikansko razburjenje. Zlasti je razburila avstrijske vladne kroge vest o Papenovem potovanju v Rim in njegovi nalogi, da sklene konkordat med Nemčijo in Vatikanom. Vodstvo krščanske socialne stranke je v permanentnih razgovorih z zvezno vlado, ki je sklenila poslati v zavesti, da je v Berlinu brez vsakega vpliva, zveznega kancelarja dr. Dollfussa v Rim, kjer naj bi Interveniral neposredno pri Vatikanu. Dr. Dollfuss bo odpotoval nemudoma v Rim, kjer pa bo skušal stopiti najprej v stike s Papenom, da bi rešil vsaj to, kar se še rešiti da. Poskušal —— 'M ...v.,*-— — T o ----• •» ' —f- ~ ~ w r*' - ltalipn ne more biti tiho, pa tudi če ga dal: prvi naš namen Je revizija! Sicer pa ‘bijete. In tako se je zgodilo, da je prav v trenutku ko je hotel Rim omiliti Svoje navdušenje za revizionizem — Pregovoril sam Mussolmi in povedal *av nasprotno. V berlinskem »B o r s e n '- ou r i e r j u« je objavil v soboto članek 1 naslovom: »Der Revisionsgedanke tasrschiert« (Misel revizionizma na po-“Cdu), ki je naperjen skoraj samo proti Ni antanti in kaže tako dovolj jasno, "ahi naj bi »revizionizem najprej mar-Nh v Jugoslavijo, Češkoslovaško in "°nnmijo. Že v uvodu se obrača duce ?r°ti mali antanti in pravi, da m nikakr-T enotna tvorba, kakor tudi niso enot-j!e države, ki jo tvorijo, ker so sestov-Ne iz plemensko in versko različnih Nstev. Potem pa pravi dobesedno: Ce se mala .antanta sama proglaša za velesilo, potem ,ne more preprečiti, ie svet ne bi ocenil. Ta peta velesila JlJstoja le na koščeku papirja politično« ‘erarnih tendenc. Peta velesila ni bist-No prav nič več kakor mala zveza od ?.rei. ki je stopila na zeleno mizo, da bi Di>a večja«. -Potem se ukvarja Mussolini z gosposkimi in drugimi vprašanji male ar.-vai'te in pravi: »če preidemo od politi-h gospodarskim zadevam jx>tem smo vse to itak vedeli in nismo frazam fašizma in njegovih pomočnikov nikoli verjeli, kakor tudi še sedaj ne verujemo g. Mussoliniju, da misli tisto o miru zares in iskreno. Zakaj potem tako silovito oborožuje Italijo, zakaj gradi silne trdnjave ob naši meji, zakaj vrta v Nanos, Javornik ir. Snežnik napadalne rove? Prav tako mu pa rudi ne verujemo, da- bi bil tako kratke pameti in bi verjel, da bi se dal »dolgotrajni mir« zagotoviti s tem, da bi se znova ustvarila sredi Evrope nešteta nacionalna vprašanja, ki so bila z razpadom Avstrije vsaj kolikor toliko pravično rešena? Nasprotno, prepričani srno, da ve g. Mussolini prav dobro, da pomeni njegova »pravičnost«, o kateri govori, ustvaritev nove, resnične krivi-ce, krivice, ki bi zrušila šo to pravičnost, kolikor jo je sedaj! G. Mussolini ve to prav do.bro, toda v njegovem interesu je lagati svetu o željah »m i r u« ki-»p ra-vičnosti«, da bi prikril svoje cilje, ki so: uresničitev teženj italijanskega imperializma in zrušitev vsega, kar jo temu imperializmu kakorkoli na poti. To je resnica, vse drugo je grda igra z »mirom« in »pravičnostjo«, igra temnega m a-c h i a v c 11 i z m a! bo predočitl Papenu škodljivost paktira-nja centrumovcev v Nemčiji z narodnimi socialisti. Od Vatikana pa bo zahteval, da se pri sklepanju konkordata vnese tudi jamstvo, da ne bo nemška vlada v ničemer nastopala proti avstrijski zvezni vladi. Če bo dr. Dollfuss v Rimu kaj dosegel, se trenutno ne da presoditi. DUNAJ, 11. aprila. Zvezni kancclar je danes dopoldne odpotoval v letalu v Rim. Njegovo nenadno odpotovanje je izzvalo v vseh političnih krogih veliko vznemirjenje in presenečenje ter se ta pot komentira v vseh listih splošno živahno, vendar brez navajanja vsakih točnih podatkov. Gdringov govor o socializmu in strankah INTERESANTNA IZVAJANJA NAROD NOSOCLALISTIČNEGA MINISTRA O SMERNICAH NOVEGA REŽIMA. BERLIN, U. aprila. V nedeljo je imelo velikoberlinsko okrožje narodnosocia-listične organizacije delavskih obratnih zaupnikov v športni palači svoje zborovanje, na katerem je govoril tudi državni minister Goring, ki je med drugim dejal: »Imamo danes v Nemčiji narodnosociali-stično revolucijo in zato nikakor ne gre, da bi se še Vedno govorilo le o nacionalni revoluciji. V Nemčiji ni zmagal le nem-ški nacionalizem, temveč tudi nemški socializem, kar nas posebno veseli. Zal je danes mčd nami še vedno dosti ljudi, ki preveč poudarjajo besedo »nacionalno« in nočejo niti slišati o drugem delu našega svetovnega n°ziranja in zato tudi ne razumejo prvega dela. Zakaj le oni je v resnici nacionalen, ki pozna in razume nemški socializem. Država, kakršna smo, ne more postati velika in mogočna, če ima v svoji sredi še del ljudi, ki morajo ostati hlapci. Pogoj narodnega socializma je tudi rešitev vseh socialnih problemov. Meščanstvo je ustvarilo namesto nacio tiallzma odvraten in mrtev hurra-patrfo-tlzem, Zgrajen na podlagi alkohola In denarnic, prav tako, kakor so ponfžaH marksisti socializem na niveau interesnega in želodčnega vprašanja. Z ozirom na nacionalno revolucijo igrajo vse stare stranke v Nemčiji le še komično vlogo In so kot ostanki predpotopnih živali, da vzbuja že samo imenovanje njihovega imena le veselost. Pojavljajo se že spremne prikazni konjunkture In vas zato opozarjam k previdnosti pred novimi »narodnimi socialisti«. Na drugi strani pa ni naloga narodnih socialistov v Izvajanja malenkostne maščevalnosti, saj vendar vsi Nemci niso mogli biti že od svojega rojstva narodni socialist).« ^apen in GSring pri Mussoliniju in papežu 0 PAPENOVI AVDIENCI NI KOMUNIKEJA, KONKORDAT Z NEMČIJO la» ’ aprila. Nemški podkance-J von Papen Je bil sprejet danes pri '"istrskem predsedniku Mussoliniju, 1 katerem 3e ostal eno uro. O raz-nr,k0ru med državnikoma ni bil izdan uradni komunike, dn* K’ ll- aprila. Včeraj ob 10. uri Dort?dne je obiskal nemški državni ^Kancler von Papen vatikanskega Drf.Vne«a tajnika kardinala Pacellija 1? Javnik Se "re- Na tem sestanku se je, kakor $lj-„ *atriuJe, razpravljalo vprašanje Vatu/ konkordata med Nemčijo In ten! an°m. Nemška vlada vztraja na 8lwsii 8e sklene konkordat v tem Čiij ‘u’ se katoliška cerkev v Nem-^erilifn pafmtra-miiofTb ceni približno na 250.000 Din, ki je pa krita le deloma z zavarovalnino. Na kak način je nastal požar še ni ugotovljeno. Nesreče in nezgode. Ko je v nedeljo 9. t. m. nosil 121etni Ivan Kolarič iz Spuhlja svojo butaro od maše, se mu je približal Metni Franc Klinc in mu hotel prerezati z nožem vrvi; ker je pa bila butara zvezana z železno žico, se mu je nož spodrsnil in se zasadil v hrbet Kolariča, Poslednji je v hipu obležal v mlaki krvi. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so pa ugotovili smrtno-nevarno poškodbo. Fantekova pljuča so razmesarjena in je njegovo stanje obupno. Nesrečno padel je sodnik dr. Vladimir Muha in se tako hudo poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Soort Medklubska tekma v smuku v Savinjskih planinah. Smučarski klub Celje priredi na velikonočni ponedeljek medklubsko tekmo v smuku iz Savinjskega sedla na Okrešelj; Start ob 11. uri na Savinjskem sedlu (2001 m), cilj pri Frischaufovem domu na Okrešlju (1376 m), dolžina proge približno 5 km. Pravico starta imajo vsi verificirana tekmovalci pri J. Z. S. S. Tekmuje se po pravilih J. Z. S, S. Prijave sprejema Smučarski klub Celje do 15. aprila do 12. ure in na dan tekme v Frischaufovem domu do 10. ure gosp. Erwim Gračner. Prvi trije prejmejo lične diplome in praktična darila. Razdelitev daril in razglasitev rezultatov bo po tekmi v Frischaufovem domu. Vsak tekmovalec vozi na lastno odgovornost. Vodstvo tekme si pridržuje pravico v primeru zelo slabega vre- mena na dan tekme odpovedati jo. Za obiskovalce tekme, kakor sploh smučarje, ki nameravajo velikonočne praznike prebiti na Okrešlju, na razpolago sta dva mestna autobusa, ki odideta ir Celja ob 16.40 (soboto 15. aprila). Vrnitev v ponedeljek popoldan iz Logarjeve doline do večernih vlakov. Zveza kolesarjev kraljevine Jugoslavl* je, podzveza Maribor, nas prosi z ozirom na poročilo o njenem občnem zboru, objavljenem v »Večemiku« št. 71 z dne 28. t. m. za sledeči popravek: 1. Ni res, da kolesarska zveza v Zagrebu ni imela pravice ali povoda sklicati izredni občni zbor, pač pa je resnica, da so bile pritožbe s strani kolesarskih klubov »Poštela« in »Edehveis« popolnoma upravičene in verodostojne. 2. Ni res, da je dobila dosedanja opozicija na škodo »slovenskih klubov« večino v vodstvu, pravilno pa je, da je vodstvo sedanjega Upravnega odbora ravno tako v rokah pristnih in zavednih Slovencev, kakor je bilo vse poprej. 3. Da klub »Perun« ne sodeluje v sedanji Podzvezi, je kriv edino bivšibla-gajnik Podzveze oz. sedanji predsednik »Peruna«, ki je prepovedal navzočim da mom svojega kluba sodelovanje v Fk>d-zvezi. »Opozicija«, če se sploh mone o njej govoriti, je sama predložila dve osebi iz kluba »Peruna« za predsedniško mesto. 4. Glede razčiščenja zadeve s strani kolesarske Zveze v Zagrebu pripominjamo, da je potom izrednega občnega zbora vse trajno razčiščeno. Za upravni odbor: Predsednik Slavko Markovič, 1, r., tajnik Andrej Ružič, 1. r. Zimskošportni odsek SPD poroča, da priredi odsek kot zaključek letošnjega turnega programa izlet na Goščo (Koralne) 2144 m. Odhod iz Maribora bo v teran: Zvestoba Ob svojem dvajsetem godu se je Syd-kar na hitro, kot pravijo »s srcem t!'eko glave« zaročil s Heleno Parkerje-\ ki je bila dve leti starejša in pri tem *a približno deset let bolj zrela in paketna. Ta-le zaroka je bila zaključek Pravi neumni mladostni ljubezni, ki se •e Pričela z osamelimi izleti na konjih, s 2iisom, čolnarjenjem ter se končavala ® Poljubljanjem ob vrtni ograji, s sol-j roi in zatrjevanjem večne zvestobe, z lasno nočjo in vsem takim romantičnim ?krasjem, koder se s Kupidom slepe na-e °Či in skuša zastreti naš razum, j. Seveda, s tem. nočemo reči, da bi bila plena Parkerjeva neugajajoča, ali celo e slabega značaja. Bila je — prav na-dbotno — prav tako ljubka in nežna in 0,}ra in zvita kot se sme pričakovati od rMe dvajsetletne mladenke. 5vpub temu pa je vzdignila pri Sydney jjl starših in sorodnikih vsa ta zadeva k1:en Prah; silno začudenje, neko raz-Vi'J.Ienost iin čudno odtujenost. Ker pr-SfiC: kakšna neumnost je vendar to, da $e ZaroČi tako mlad dečko, ter da se veza življenje prej, preden ima sploh d lete, kaj bo v življenju pomenil? In če se že zaroči kot kak tič-firič, tijQern naj bi si poiskal vsaj dobro par-k0 ln naj se ne bi obešal na hčerko ne-žej a resda zelo spoštovanega, toda tudi ^ revnega častnega podeželana, hiaf3Drej' Šydnjev oče, potem njegova l)re~i s*.a napravljala mladencu resne doi2nav‘Ce' na katere *a Pa^> Pri vsem lev i“m strahu pred častjo svojih staraj* se je večkrat v rožicah izražal, lziaVii0ril 2 energičnim odkimavanjem. j da ljubi Heleno in je ostal tr-neomajen še tudi potem, ko mu je oče pokazal, da se pač ne more dobro poročiti z vsakim dekletom, katero se ljubi; ter, ko bo starejši, bo sam izpre-videl, da se zamore poročiti le z mladenko, katere se prav za prav ne ljubi. Syd-ney se je zaprl vsem dobrim nasvetom in mnogo govoril o glasu srca, katerega mora poslušati, kratkomalo, obnašal se je kot pravi otrok, kar je pač bil. S Heleno Parkerjevo ni bilo prav nič drugače. Tudi njeni sorodniki niso bili preveč zadovoljni z zaroko. Ona bi imela prednosti — tako so mislili — da bi mogla poročiti bogatega, najmanj pa dobro-stoječega mladega gospoda — čigar dobro ime in dober rod bi ji mogla koristiti. No, in kaj ljudje, ki znajo razložiti razvoj sveta, v takih primerih pripominjajo . . . Ali to-le nežno dekle je bilo silno trmoglavo, bila je, tako redko se sliši, njena prva resnična strast, da ni puščala, da bi se z njenimi prvimi poljubi, prvimi pogledi in prisegami prosto igrali. Po nekaterem sem in tja je napravil Sydnejev oče edino pametno potezo. Skril se je za svoje znance in prijatelje — ker res ni imel namena, svojemu sinu-edincu radi mladostne neumnosti pokopati karijere — in rezultat truda je bil, da so poročnika Sydneja prestavili za negotov čas v Indijo h kolonijskim četam. Proti tenru ukrepu ni bilo priziva. Ker Sydney ni bil študiral nič drugega kot vojak biti in če je hotel poročiti Heleno, je moral biti dober vojak in to tudi ostati. Dober vojak biti se pravi dolžnosti izpolniti; pred vsako nevarnostjo stoji beseda: »Pokorščina!« To je že stara iu znana stvar. On si prav za prav tega ni jemal tako k srcu kot njegova mati. V Indiji, si je mislil, bom mogel hitro napredovati ter tako priti v položaj, ko se bom mogel poročiti. Tam so namreč popolnoma druge možnosti kot tu, v otoškem kraljestvu, kjer si kapitani in najvišje glave venomer nasprotujejo. S tem je tolažil tudi Heleno, ki ga je gledala tiho in goreče. »Kot misliš, tako bo — in tako je dobro,« je šepetala in po ljubila sta še iskreno, poslednjič ob tem snidenju. Za dolgo poslednjič. Potem je nastopilo slovo polno solz v pristanišču Pier. Helena je stala na pomolu in mahala z belim robcem, Sydney je z obema pestema dTŽajoč se za vrv čolna, ki ga je prepeljal k parniku, sklepal zobe in strmel proti mladenki. In, ko je ladijska sirena zatulila svoj strahoten »tut-tut«, ko je bila slednja držalna vrv odtegnjena, ko se ie čolnič oprostil parnika ter počasi dosegal sredino reke, je Sydney potegnil robec iz žepa, mahal, kričal in ihtel, med tem pa so mu svetle solze tekle po gladkih, otroških licih. Ljudje v pristanišču so postajali vedno manjši in manjši, še je videl Helenin obraz, sedaj-le je bil le še mala svetla točka — in ta je bila za dolgo slednje, kar bodo njegove oči gledale o ljubljenki. Zdaj šele ga je sprejela Indija vsega. Nekaj pisem je že pred njim šlo, od njegovega očeta, od njegovih dosedanjih poveljnikov, od nekaterih dobrohotečih sorodnikov, v katerih se je izčrpno poročalo, kaj in kako je z njim. In polkovnik Cook, v čigar polk bo vstopil Sydney, je imel že po dolgoletnih izkušnjah zgrajen načrt, po katerem je mislil usmeriti ravnanje z mladim poročnikom. »Mi se v zadevo samo ne bomo vmešavali,« je menil pred Sydtvejevim dohodom ob majhnem zajtrku v menzi, »to popolnoma ponori take mladce. Dali mu bomo dela. da se razmisli — da ne bo prišel več k zavesti. In potem, moj Bog, tu je toliko lepih mladenk-domačink, katerih ne bo angleški častnik poročili — te mu bodo pač kmaluizbile domačo ljube-zen iz glave.« Prikimavali so pritrdilno. Bil je dober načrt, ki se je v kakih dvanajstih sBčnih primerih imenitno obnesel. Za prvo se seveda ni mogel prenesti v prakso. Kajti za prvo je imela indijska klima objekt, ob katerem se je mogla izdivjati in pokazati, kaj vse zmore. Najprej je .vrgla mladega, iz old merry AngMje, sveže im-portiranega poročnika na borno vojaško postelj, pestila ga po vseh pravilih umetnosti, puščala, da se je dvigala njegova kri v krasnih vročinskih vijugah in ga silila, da je po več tednov jemal kinin in druge, prav tako grenke medfka-mente. Ko se je Sydney skozi vse to pceril in se, bled in suh, javil za službo, ter dobil določeno odmerjeno množino dolžnosti, je spoznal, da vojaška služba v Indiji ni bistveno različna od tiste, ki jo je vršil po domačih vadiščih. Toda on se je z vso ljubeznijo oprijel novega dela, saj je hotel pokazati, kaj zmore, hotel je napredovati in napraviti kariero. Kljub veliki službeni zaposlenosti je še vedno imel toliko časa, da je vsak teden pisal Heleni Parkerjevi 16 strani dolgo pismo, koder je mnogo govoril o sedanjem svojem življenju in Še več o nadah bodočnosti Po treh, štirih letih je postal Sydney nadporočnik in je bil premeščen na sever v hribe. Tod je bilo vse nekaj drugega, brez vojašniškega dela, ali namesto tega je bilo polno nevarnih in pustolovskih potov, kjer se je Sydney — junaški mladec — kar je tudi bil — večkrat odlikoval. Redkeje je mogel pisati Iti redkeje so prihajali Helenini odgovori. ’ (Konec prilit) V Mariboru, due 11. IV. 1933. iiihiimh' ■■■aiiiiiirin inmr'iinrifln wmm Rudyard KipUng: Milijonar in sin (Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) ,Aaa! Daj se vendar zdramiti?’ odvrne Counahan. ,Kaj pa imam opraviti z irsko obalo?’ ,Kaj pa potem delate tukaj?’ odgovori klatežka ladja. ,Sveta nebesa!’ pra,vi Counahan (te besede je vedno rabil, kadar se ni dobro počutil). — .Sveta nebesa!’ pravi, tkje pa sem sedaj?’ .Petintrideset milj zapadno jugozapa-cino od Cape Cleara’, pravi klatežka ladja, ,če vam je to kaj v tolažbo’. Counahan je poskočil v zrak — cele štiri čevlje sedem palcev, kakor je kuhar zmeril. .Tolažba!’ pravi drzen do nesramnosti. ,Ali me imaš za bedaka? Petintrideset milj od Cape Cleara in štirinajst dni od bostonskega svetilnika! Sveta nebe-ka, to je rekord! Da je terma res tako, povem, da imam mater v Skibbereenu!’ Le pomislite! Dekle od njega je bilo! Toda, kakor vidite, ta človek ni nikdar mogel razločevati stvari drugo od druge. Njegovi mornarji so bili večinoua iz Corka in Kerryja razen enega Mary-Iandčana, ki je hotel domov; oni pa so tnu rekli, da je upornik, pa so zapeljali »Marillo« v Skibbereen, kjer so se imenitno imeli in obiskovali teden dni svoje prijatelje po domači grudi. Nato so odrinili nazaj protj Ameriki in so porabili dvaintrideset dni, da so se pretolkli zopet do Plitvin. Šlo je že na jesen in živež je pohajal in Counehan jo je pripeljal nazaj v Boston, seveda prazno.« »Kaj je pa rekla tvrdka?« je vprašal Harvey. »Kaj so pa mogli? Ribe so bile na Plitvinah, Counehan pa ob pomolu, kjer se je širokoustil s svojo rekordno vožnjo na vzhodi V tem so imeli nekoliko zadoščenja, ali vse to fe prišlo prvič od tega, ker niso razločevali mornarje od ruma, drugič pa, ker so zamenjali Skibbereen s Oueereanom. Counehan, Navigator, počivaj v miru! Ta jih je znal iz malhe jemati!« »Nekoč sem bil na ladji „Lucy Holmes”,« je dejal Manuel s svojim milim glasom. »V Gloncesterju ne marajo njenih rib. E, ka-aj? Za nobeno ceno. Tako jo nekoč mahnemo čez lužo, misleč, da jih prodamo kaki ladji iz Fayala. Tedaj pa je potegnil močan veter in mi nismo mogli dobro videti. E, ka-aj? Potem je potegnil še bolj močan veter in mi smo drveli jako hitro naprej — nihče ni vedel kam. S časoma zagledamo zemljo in prav vroče je bilo. Kmalu pridejo dva, trije zamorci z brigo. E, ka-aj? Vprašamo jih, kje smo in oni nam povedo — no, kaj mislite, kje?« »Na kanarskih otokih, je dejal Disko čez hip. Manuel pa se je nasmehnil in zmajal z glavo. »Blanco,« je omenil Tom Platt. »Ne, vse drugje. Bili smo £>od Beza-gosom, briga pa je bila iz Liberije! Torej smo poprodali ribe ondi! Ni bilo slabo, e, ka-aj?« »Ali takale ribiška ladja lahko prevozi naravnost čez Atlantski ocean?« je vprašal Harvey. »Okoli predgorja Horn, Če je kaj vredna in ima dovolj živeža,« je dejal Dis- ko. »Moj oče je vozil svojo ladjo, bila je majhna, kakih petdeset ton, mislim — »Rupert« ji je bilo ime — tje do gren-landiskih ledenih gora, tisto leto, ko je polovica našega brodovja poskušala tam dobiti polenovko. In še imenitnejše je to, da je vzel seboj mojo mater — mislim zato, da ji pokaže, kako se služi denar — in so vse ladje zamrznile v ledu in sem bil jaz rojen v Disku. Seveda se o vsem tem nič ne spominjam. Ko se je spomladi led stajal, smo se vrnili, meni pa so dali po tistem kraju ime. Grdo je dati otroku tako ime, ampak je že tako, da se mi vsi radi motimo v življenju.« »Gotovo! Gotovo!« Se je oglasil Sal-ters in majal z glavo semintja. »Vsi se radi motimo, in povem vama, fanta, kadar se motita — in vidva se ne zmotita manj kot stokrat na dan — je najboljše, da kar naravnost priznata zmoto, kakor prava možaka.« Dolgi Jack je pomenljivo pomežiknil in jih ošinil s pogledom, ki je ošinil vse, razen Diska in Saltersa, in dogodljaj je bil zaključen. Presidravali so se polagoma proti severu — čolni so bili malone vsak dan zunaj — vozili so ob vzhodnem robu Velikih Plitvin v vodi glaboki trideset do štirideset niti, in nepretrgoma lovili. Tukaj je bilo, ko je Harvey prvikrat spoznal črnico, ki je ena najboljših vab za trsko, samo negotova v svojih muhah. Neko temno noč je vzdignilo iz ležišč naše. mornarje klicanje Saltersa: »črnica — o!« in kako poldrugo uro je vsaka živa duša na krovu visela nad pripravo za lov črnice — kos svinca, ki je rdeče pobarvan in oborožen na zdolnjem koncu s krožkom igel, ki so nazaj zapognjene, podobno kakor rebra napol odprtega dežnika. Črnica ima iz nekega neznanega vzroka rada to reč, .se ovije okrog nje in tako io potegnejo iz vode, preden se more rešiti z igel. Ali čim zapusti svoje mokro domovje, brizgne najprvo vodo, nato pa črnilo lovcem v obraz, in zanimivo je bilo videti mornarje, kako so obračali glave sem pa tja, da bi se izognili brizgu._Ko ,je bilo zmešnjave konec, so bili vsi črni kakor dimnikarji, ampak na krovu je ležal cel kup črnic, in velike trske močno ljubijo majhne svetle kosce črničnih ti-palnic na konici z lepljivo vabo opremljenega trnka. Drugi dan so ujeli mnogo rib in srečali ladjo »Carrie Pitman«, kateri so oznanili svojo srečo. »Carrie« je hotela barantati — sedem trsk za eno-črnico čedne velikosti; toda Disko ni bil zadovoljen s ceno in »Carrie« je odšla proti odveterni strani in vrgla sidro kake pol milje daleč v nadi, da tudi ona nameri na črnice. Disko ni izpregovoril do konca večerje, ko je poslal Dana in Manuela, da dvigneta ladjin kabelj in povedal, da ima namen podati se spat s sekiro v roki. Dan je kajpada ponovil te beseda nekemu čolnu s »Carrie«, ki je hotel vedeti, čemu dvigajo kabelj, ko vendar niso bili na skalovitem dnu, »Tatej pravi, da ne zaupa nikomur pet milj daleč od vas,« je tulil Dan veselo. »Zakaj pa potem ne gre naprej? Kdo mu brani?« je odvrnil oni. »Ker ste se mu nastavili na odveterni strani; on ne pusti kaj dakega od nobene ladje, da ne rečem od take z vodo plavajoče skrinje, kakor je vaša.« »To pot ne plava z vodo,« je odvrnil, drugi mornar srdito, kajti »Carrie Pitman« je bila na slabem glasu, da rada pretrga podvodne vrvi". (Se bo nadaljevalo.) petek 14. tm. ob 18.30. Prijave sprejema »Pntoik«, kjer se tudi oddajo planinske legitimacije v svrho vidiranja po politični oblasti. Izlet bo tudi tokrat vodil g. inž. Rungaldier. Glasom poročil so snežne razmere najidealnejše. Grazer-Sportklub v Mariboru, Za velikonočne praznike gostuje v Mariboru znani Grazer-Sportklub ter bo odigral v nedeljo proti ISSK Mariboru, v ponedeljek pa proti SK Železničarju prijateljsko tekmo. Občni zbor Mariborskega smučarskega kluba bo 20. tm. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Sokolstvo Predavanje na Pobrežju. Sinoči je br. Hočeyar pred lepim številom članstva in naraščaja v dvorani br, Renčlja na Pobrežju obširno predaval o taborenju in obenem predvajal krasen'film »Tabore-njo v Bohinju« v splošno zadovoljstvo, za kar mu izreka Sokolsko društvo Maribor H Pobrežje iskreno zahvalo! Letni nastop Sokola Maribor II Pobrežje, bo 4. junija t. 1. na kar že vnaprej opozarjamo članstvo in občinstvo. Tombola Sokola H bo 18. junija t 1. Zdravo! Ljubezen in zakon, starih časih Julij Cezar pripoveduje, da so stari Germani smatrali odnošaje med obema spoloma pred dovršenim 20. letom starosti za sramoto. Na otoku Islandiji se je kaznoval tajni poljub deklice s 3 markami globe. Če je kdo kaki lepotici ukradel poljubček, je bil kaznovan z Izgonom iz države. 'Pri oženjenih Germanih je veljal zakon, ki je dovoljeval prešestvo oziroma zakonolom le ženi, nikakor pa moškemu. Zakonolomstvo žen se je kaznovalo na ta način, da je ženo, ki ji je najprej odstrigel lase, gnal mož nago po cesti v spremstvu svojih sorodnikov in jo pri tem sirovo pretepal. Šele ko je obšel sprevod vso vas, se je smela zakonolomniea obleči v srajco in plašč. Na Danskem je bila še v XV. stoletju za zakonolomstvo v veljavi smrtna kazen. Če je kak German zalotil svojo ženo in flagranti, jo je brez kazni in posledic smel ubiti, toda le javno. Stari Kelti so imeli navado, da so vsakega novorojenčka vrgli v Ren. Če je otrok ostal na površini oziroma se je potopil, po tem se je potem ugotovilo njegovo zakonsko ali izYenizakonsko rojstvo. Če so bi 1 e starogermanske žene tako nesrečne, da so rodile dvojčke ali trojčke, so ljudje smatrali otroke kot nezakonske in so trojčke običajno takoj pobih. V srednjem veku je bilo ženam najstrožje prepovedano oblačiti se v moško obleko. Na Islandiji je bil tak pregrešek zadosten razlog za ločitev zakona. Kanonsko pravo je dovoljevalo, da s« sme mladenič oženiti že s 14, deklica pa z 12. letom. Zanimivo je, da je imel vse do leta 1232. cesar pravico oženiti slehernega svojega podanika. Sklepanje takih zakonov po cesarjih pa se opaža sem in tja tudi še v XVI. veku. HITLER PREMAGAL HAUPTMANNA- Novo izvoljeni občinski svet v Herich-dorfu v Šleziji, ki je domovina Gerharta Hauptmanna, je na zadnji svoji seji sklenil preimenovati Hauptmannovo ulico v Hefichdorfu v Hitlerevo ulico. Občinski očetje so motivirali svoj zaključek z razlogom, da jc bil Gerhart Hauptmann premalo »Nemec«, a preveč internacionalen Mali o Rasno ČILSKI SOLITER za gnojenje, je sedaj družbenim članom na razpolago. Skladišče -Kmetijske družbe. Mehe 12.___________1242 Prodam PRODAM PAVILJON za čebele v velikosti štiri in po! Žnidaršičevih panjev, po zelo ugodni ceni. Naslov iu pogoji se izvejo v upravi lista. ' 1256 Dve lepi rjavi enaki KOBILI LJUTOMERSKE PASME na prodaj z opremo vred zaradi smrtnega slučaja. Ivanka Jaklič. Studenci Pri Mariboru, Sokolska ulica 27. 1240 Sobo odda OPREMLJENO SOBICO .s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. — Trdinova ul. 2, Melje. 1218 OPREMLJENO SOBO. solnčno, separirano, električna luč, takoj oddam, Stritarjeva ulica 5, I. Najemnina 250 Din. ________________1263 ODDAM PRAZNO SOBICO eni osebi. Naslov v upravi. 1257 Kupim KUPIM RABLJEN PISALNI STROJ pod ugodnimi pogoii. Ponudbe na upravo lista pod »Stroi«. 2000 Zlvl vltingansk! krapi ter linji doapell. Dobite Jih pri Ferdu Greineriu Maribor, Despotka ul. 3 Zgubljeno ZGUBIL SEM DEŽNO KONJSKO PLAHTO na Tržaški cesti od gostilne Žohar proti Mariboru, okrog 7. ure zvečer. Poštenega najditelja prosim, naj javi svoj naslov upravi »Večernika«. 1255 Za klobuke portice iz slame, iq le za okras, cve Hite za klobuk«, rips in modne tra ke, pajčolane, pri bor za n odistinje nudi C. BUDEFELDT Gosposka ul. 4-6 FILMSKO KAMERO »ZeiB-Tkon« šem pozabi1! v nedeljo zvečer ob pol 11. na izložbenem oknu tvrdke Pregrad v Cafovi ulici. Poštenega najditelja prosim, da odda isto pri policiji. 1266 V SOBOTO MED 15. IN 16. uro še je zgubil na Meljski ce sti ali Trstenjakovi ulici temen moški telovnik. Poštenega najditelja prosim, da istega odda proti odškodnini v upravi ali na policiji. 1154 Oglas! Na podlagi naredbe komande Dravske divizijske oblasti E br. 4748 od 3. aprila t. 1. in člena 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu ter člena 75 zakona o administraciji vojske in mornarice se bo vršila, dne 13. aprila 1933. 1. ob 11. uri v pisarni blagajnika 45. p. p. druga ustmena licitacija in pogodba za do- bavo spodaj označenih predmetov hrane za moštvo in sicer: masti 5400 kg rezancev ....... 900 kg 3lia lilo kg čaja 40 kg zelja ......... 3000 kg kave • ►,»»... 1 kg čebule 2700 kg sliv . . 400 kg krompirja ....... 200 kg sočivja 250 kg Dobava zgoraj omeujenili predmetov bo Iranko intendantsko skladišče, Maribor ir. skladišče hrane za moštvo v Slov. Bistrici. Kavcija se polaga 13. aprila t. i. do 10. ure pri blagajni 45. p. p. in znaša za naše državljane 5%, za tuje pa 10%. Pogoji so razvidni vsak dan pri blagajniku 45. p. p. Iz pisarne komande 45. p. p. štev. 3044, 8. aprila 1933. 1252 Moško dobro In Tekstilana Biidefeldt m*#:** fedaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik; RADIVOJ RFHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DEfELA v Mariboru