f

/
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih,
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
UredmJtvo: Ulica Sv. Frančiika Asiškega 5t 20. L nad*r. — V* dopisi naj S€ poSiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n«
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Ustnik konsordj lista .Edinost-. — Tisk tiskarne .Edinost«, vpisane zadruge I omejenim pocoStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega SL 20. Telefon štev. 11-57.
Naročnina znaj«: Za celo leto.......K
za pot leta.................1
za tri mesece........................? ^
Za nedeljsko izdajo » celo leto........g^gj
z* pol kta................. ^
„Edinosti" za Primorsko
„V edinosti je močI"
Rosamezne številke .Edinosti" «e 'prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po lo vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, noslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K fr—
vsaka nadaljna vrsta . ............. 2*—
Maii oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti«. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega St. 20. — PoštnohranilniČni račun št 841.652.
Izide Jutri m 13 vrstnim zanimivim Številko Se V torek se ustav« list
ne naroče. V izide.
TO
, ki se list no
Brzojavna poročila.
Grof Tisza i avstrijskih ruskih odnoiajife.
Strašilo panslavizma.
DUNAJ 10. (Izv.) Jako živahno se komentira v politiških krogih članek, ki ga je priobčil ogrski ministrski predsednik grof Štefan Tisza v svojem glasilu »Igaz-mondu«. Grof Tisza kaže v zadnjih časih veliko veselje za žurnalistične posle in se je spravil sedaj na razpravo o položaju avstrijsko-ogrske monarhije napram Rusiji. Ogrski ministrski predsednik pravi v svojem članku, da se morejo ruski in avstro-ogrski interesi spraviti v popoln sklad, če bi Rusija ščitila interese svojih sorojakov v južnovzhodni Evropi tako, kakor smatra Avstrija, oziroma grof Tisza za potrebno. Seveda, ako bi pa ruska politika krenila na druga pota in bi hotela Rusija zavojevati, ali pa vzeti balkanske narode pod svoje varstvo, bi našla v av.-ogrski monarhiji svojo največjo nasprotnico. Da bi se stalno zboljšali odnošaji med Avstrijo in Rusijo, je pa predvsem potrebno, da opusti Rusija panslavistične smeri, ki se razširjajo v zadnjih časih med ruskim narodom in so protivne najvital-nejšim interesom avstro-ogrske monarhije in ogrskega — reete madjarskega — naroda. Ko bi postala zmagovita v Rusiii ta ideja, ki pomenja naravnost vojno nevarnost, bi Avstrija, ki bi se zatekla k tro-zvezi, kar je njen življenjski interes, morala storiti vse, da prepreči načrte pan-slavističnih teženj.___
Madžarska opozicija se vsiljuje MOL
BELGRAD 10. (Izv.) Tukajšnji listi za-znamenjujejo vsiljive ponudbe madžarske opozicije, ki propagira v zadnjem času intimne stike s srbskimi politiki. Srbski krogi ironizirajo to madžarsko vsiljivost in poudarjajo, da je posebna lastnost madžarske opozicije, da vsiljuje svoje prijateljstvo inozemstvu, kedar se sprejo z Avstrijo ali pa z ogrsko vlado. Srbija pa ne nasede tej madžarski politiki, ker je Srbom le predobro znana metoda madjar-skih politikov, ki sklepajo prijateljstva, potem pa svoje nove prijatelje sramotno izdajajo. Takih slučajev se je dogodilo le že preveč, da bi Srbija še hotela sprejeti madjarske ponudbe in to temmanj, ker stoji na stališču, da se nikakor noče vmešavati v stvari, katere smatra za strogo notranje avstrijske.___
Sestanek grofa Berchtolda s San Giulia-nom v Opatiji.
DUNAJ 10. (Izv.) Grof Berchtold je odpotoval danes za kratek čas v Buchlau odkoder odpotuje naravnost v Opatijo, k er se sestane z italijanskim zunanjim ministrom San Ginlianom. — Sestanka se udeleži tudi ital lanski poslanik na Dunaju vojvoda Avamski.
Odlikovanja.
DUNAJ 10 (Kor.) Cesar je podelil kne zo&kofu dr. Pifflu veliki križec Leopoldovega reda in ga je imenoval za prelata tega reda.
DUNAJ 10. (Kor.) .N. W. Tgbi." poroča iz Prage, da je podelil cesar predsedniku
PODLISTEK.
Rdeti mlin.
Roman. - Spisal Uwlar d« Monttpin.
Pomislite si pa njegovo osuplost, ko je vstopivši v Talbotovo spalnico zagledal Sauvageona na tleh zvezanega na rokah in nogah s prtiči. Navzoči hišni oskrbnik pa mu je povedal, da je Sauvageon tat in prefrigan lopov, ki so ga ujeli prav na delu.
—	Kaj pa je vendar zagrešil? — je vprašal Lascars.
—	Hotel se je polastiti zapečatenega omota, v katerem se najbrž nahaja gospodarjeva oporoka. Ko sem mu omot iztrgal iz rok, je bil okrog sebe, kakor da je zbes-nel. Sicer je res le pritlikavec, toda veliko močnejši, kakor se pa kaže, in imel sem dovolj opravka, da sern ga ukrotil in zvezal. Kakor se mi zdi, mora biti zelo nevaren človek.
—	Nisem hotel ukrasti oporoke, ali kar je že; bil sem le radoveden in sem hotel pogledati, kaj je, — je zatrjeval Sauvageon.
—	Kje je oporoka? — je vprašal Lascars. — Pokojni gospod de la Boisiere, ža-libog smo ga pripeljali nazaj mrtvega, me je imenoval za izvršitelja svoje oporoke,
upravne komisije na Čeftem grofu Adal-bertu SchOnbornu red železne krone I. razreda.
Novi tajni svetniki.
DUNAJ 10. (Kor.) Za tajne svetnike so imenovani: Člani gosposke zbornice Hugo knez Windischgratz, dež. poslanec knez Czartorys<i in baron Moli, dalje grof Czer-nin Chudenitz, dež. poslanec baron Ko-nopka, veleposestnik grof Wrbna-Kaunitz in veleposestnik grof Harrach pl. Rohrau.
Novi poljski minister.
LVOV 10. (Izv.) V poljskih krogih se zatrjuje, da ministrski predsednik grof Sturgkh takoj po praznikih definitivno odda poljsko ministrstvo, najbrže še pred sklicanjem delegacijskega zasedanja. Imenovan bo najbrž sedanji predsednik poljskega kluba, dr. Leo.
Državno podpora Zi Primorsko.
DUNAJ 10. (Izv.) Vlada je dovolila za Prtmorje 229.000 kron podpore zoper bedo, ki so jo povzročile vremenske nazgode. Koliko dobe od tega zneska posamezni okraji še ni znano.
Kje je debrecinski atentator?
BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Dognalo se je dosedaj, da se Catarau, ki je baje zagrešil znani debrečinski atentat, sploh ni nikdar nahajal v Skoplju, temveč da je bilo vse skupaj le pomota konzulata v Skoplju ali dovtip kakega skopeljskega orožnika. Sedaj love Cataraua po Španskem in so ga baje tudi že aretirali v Sevilji. Morebiti napravi šef budimpeštanskih detektivov za praznike izlet v Seviljo.
Kritičen položaj v AltanUL
Dunajski optimizem. — Mednarodna sodba o položaju. — Epirotje se ne vdajo. — Nasilstva albanskega orožništva. — Ar-navtske bande proti Srbiji. — Izjava romunskega kralja. — Obsodba bolgarskega kralja.
DUNAJ 10. (Izv.) Dunajski oficijelni listi nadaljujejo tudi danes svoje optimistične razprave o položaju v Albaniji. V mednarodnih poučenih krogih pa tega optimističnega razpoloženja ne odobrujejo popolnoma, temveč pripominjajo, da položaj nikakor ni razjašnjen in da ni izključen razvoj, ki prinese kako popolnoma nepričakovano presenečenje. Resnica je, da se vrše glede južne Albanije pogajanja med albansko in grško vlado, in kakor se poroča, so baje grške čete tudi pripravljene na takojšnji odhod iz Epira, kakor hitro jih odpokliče grška vlada. Res je tudi, da med predlogom trosporazuma in stališčem trozveze ne bo težko najti sporazuma; vendar pa pripovedujejo najnovejša poročila, da se Epirotje nikakor ne mislijo vdati, temveč da nameravajo nanovo organizirati svoje čete in da pripravljajo nove naskoke zlasti na Korico. Grški krogi dolže albansko orožništvo, da v zadnjem času nastopa v južni Albaniji zelo kruto proti prebivalstvu in to zlasti v Korici, kjer je albansko orožništvo takoj, ko je zavzelo mesto, razorožilo krščansko prebivalstvo in zagrešilo med njim pravcato klanje.
Tudi v severni Albaniji se kaže preobrat na slabše. Avstrijska oficijelna poročila, zlasti »Albanische Korrespondenz <. govore sicer o krutostih Srbov proti Albancem v prizrenskem in djakovskem okraju, ki da vzbujajo silno živahno nezadovoljstvo. Resnica pa ie nasprotno, da se je v zadnjem času organiziralo zopet več arnavtskih band, ki skušajo vdirati na srbsko ozemlje, vsled česar prihaja po-
kar mi ie davi pred svojo žalostno smrtjo povedal sam.
Hišni oskrbnik je brzo skočil po oni o-mot in ga mu izročil.
—	Sedaj pa, — je nadaljeval Lascars, — pošljite takoj koga na policijsko stražnico, naj pride nekaj redarjev, da odpe-Ijajo Jacmina v zapor. Stvar je zelo sumljiva in se mora preiskati sodnim potom. Poprej ga pa še razrešite. Nepotrebnih bolečin mu ni treba napravljati. Jaz ostanem sam tu in ga bom stražil. Če bi mu prišlo na misel, da bi skušal pobegniti, ga ustrelim.
ilišni oskrbnik je razvezal Sauvageona in nato odšel.
—	Neprevidnež, — je resno nagovoril Lascars na tatvini zasačenega tatu, — tu ste zopet podal lep dokaz svoje izvežba-nosti v tatvini. Kai naj počneva sedaj?
—	Prav rad priznam, gospod baron, da sem se prenaglil. Moral bi se prej zavarovati pred presenečenimi. Toda vrag je proti meni, kajti tam, kjer se dobivajo batine, sem gotovo jaz tsiti, ki jih dobi največ. Pa me vendar ne izročite policiji?
Lascars je pogledal skozi odprto okno. Okno je gledalo na vrt, ki je bil ograjen s precej visokim zidom. Okno je bilo tako visoko, da je bilo mogoče brez nevarnosti skočiti na vrt
—	Torej hitro ven, hudobnež! — je rekel Lascars. —Drugega izhoda ni za vas, ne bo vam pa tudi delalo nikakih težav.
gostoma do spopadov s srbskimi mejnimi stražami, ki morajo v takih slučajih seveda postopati z vso. brezobzirnostjo.
Listi priobčujejo zanimivo izjavo romunskega kralja Karla o položaju v Albaniji in sploh na Balkanu. Kralj Karol sodi precej optimistično o položaju na Balkanu in zlasti o položaju v Albaniji, katere boter se imenuje. Poudarjal pa je, da se ne sme pozabiti, da vojne dandanes ne napovedujejo več kralji, temveč narodi sami. —
Izjava romunskega kralja, ki je znan sam kot najabsolutističncjši vladar, je dala povod dunajskim krogom za najživah-nejše komentarje, in to tembolj, ker vsebuje pošteno brco bolgarskemu kralju Ferdinandu. Dejstvo je, da je izjava kralja Karla popolnoma resna, vendar pa poudarja z očividno prikrito ironijo, da se je kralj Ferdinand vse da zadnjega trenutka naravnost neverjetno trudil, da bi preprečil izbruh druge balkanske vojne in da je izjavil Se tri dni, preden so zagrmeli topovi, da stori vse, da ne pride do na-daljnega prelivanja krvi na Balkanu. — Te besede so pač najhujša obsodba dvorezne politike Koburžana na bolgarskem prestolu.
Pogovor z romunskim kraljem Karlom o razmerah na Balkanu.
PARIZ 10. (Izv.) Neld sotrudnik „Matina" je govoril v BukareŠtu s kraljem Karlom o albanskem knezu Wiedu. Kralj je izjavil med drugim tudi sledeče: Med Romunsko in Albanijo so obstojale že od nekdaj ožje zveze. Jaz sem Wiedu svoječasno rekel, da je tesko najti za njega lepšo nalogo, kot zanesli v Albanijo blagoslove (?) evropske kulture. Knez Wied zasluži podporo cele Evrvpe, ker dela v imenu in po nalogu Evrope. Na vsak način pa se mora ohraniti mir, kajti vojna bi pomenila v sedanjih razmerah za vsako državo ogromno škodo. Pripomnim pa, da povzročajo danes vojne narodi in odločujejo o njih in ne več vladarji. Pri tem se spominjam na kralja bolgarskega Ferdinanda, ki je tudi skušal ohraniti mir. Tudi jaz sem imel velike težkoče, da sem pomiril stranko, Id je zahtevala vojno. Mi smo bili tudi pri sklepanju miru zmerni in velikodušnL C.v ni obdržala Bolgarska Odrina in da je morala izročiti Ka-valo Grški nismo mi zakrivili. Upirati pa se sami tudi nismo hoteli, ker smo poznali stališče grške vlade, stališče Francije in vpliv cesarja Viljema.
Odgovor tripelentente na grško noto.
RLM 9. (Kor.) Agenzia Štefani poroča, da so izročili danes francoski, angleški in ruski poslanik zunanjemu ministru San Giulianu načrt odgovora tripelentente na grško noto.
RIM 10. (Kor.) „Agenzia Štefani" poroča iz Dunaja, da vlada med dunajskimi poli-čnimi krogi veliko zadovoljstvo, ker odgovarja odgovor tripelentente na grško 'ioto popolnoma zahtevam in nazorom trozveze.
Ojačenje vstaških čet.
DRAČ 10. (Kor.) Glasom vesti iz južnih pokrajin vzdržujejo orožniki svoje pozicije endar je njihovo stališče vedno bolj težavno in njihov položaj vedno bolj nevaren. Vstaške čete dobivajo neprestano močna '»jačenja in so že sedaj v precejšni premoči.
Romunska posreduje v epirskem vprašanju.
PAR.Z 10. (Kor.) Iz Aten poročajo, da je R munija že pričela posredovalno akcijo Jede epirskega vprašanja. Romunski poslanik je bil včeraj pri grškem zunanjem ministru dr. Streitu. Izrekel mu je v imenu
Sauvageon je skočil skozi okno. Ost^l ie popolnoma nepoškodovan, in ko je videl Zid lahko preplezate. V mojem stanovanju, za katero veste, se zopet vidiva.
Lascars, da pleza že na zid, je dvakrat u-strelil s pištolo v zrak in začel kričati na
glas:
—	Pomagajte! Pomagajte! Tat je ube-žal!
Takoj prihitelo več služabnikov. Lascars jim je povedal, kako je lopov kakor mačka skočil skozi okno, da je iztrelil obe pištoli za njim, da ga pa ni zadel. Zaukazal je služabnikom, naj nemudoma hite za tatom in ga skušajo ujeti ter izročiti pravici. Sauvageon pa je bil že tako daleč pred svojimi preganjalci, da ga nikakor niso več mogli dohiteti in so se čez nekaj časa vsi pobiti vrnili v hotel, ne da bi bili dosegli svoj namen.
Končno je mogel Lascars vendarle nemoteno prečitati oporoko.
Uvod se je glasil prav tako, kakor se pač navadno glase oporoke. Nato pa je prišel Talbot k svojemu razmerju napram svojemu bratu in je obžaloval kar najod-kritosrčneje, da ga je zapustil v stiski in ga tako pustil vse do njegove smti v največji bedi. Nato pa je prišel za Lascarsa najvažnejši odstavek in se ta glasil takole:
—	Moj brat George ima hčerko, Pavlino po imenu. Tej Pavlini Talbotovi, moji nečakinji, zapuščam vse svoje inieije, ki
romunskega kralja in romunske vlade željo, da bi se to vprašanje v kratkem času mirno in vsestransko zadovoljivo rešilo. Dr. Streit je odgovoril poslaniku, da bo zastavila grška vlada ves svoj vpliv pri Epirotih, da se rešijo sporna vprašanja v zgoraj navedenem smislu.
Epirotsko vprašanje.
DRAČ 9. (Kor.) Grški posredovalec Va-ratassis se je mudil te dni v Draču, kjer se je pogajal z albansko vlado glede mirne rešitve epirotskega vprašanja. Varatassis je odpotoval danes zjutraj na Krf, odkoder se vrne v par dneh, nakar se bo to vprašanje baje definitivno rešilo.
Epiroti pripravljajo nov napad na Korico.
SOLUN 10. (Izv.) Po semkaj došlih vesteh, so se voditelji epirotskih vstašev zbrali v Hodžišti, kraju v bližini Korice in nameravajo v kratkem obnoviti naskok na Korico.
Vprašanje Egejskih otokov.
CARIGRAD 9. (Kor.) Italijanski poslanik v Carigradu marki Garroni odpotuje jutri v Rim. Laško poslaništvo izjavlja oficielno, da se pelje Garroni v Rim na ženitovanje sina bivšega laškega ministrskega predsednika. Kljub temu pa se Širijo v političnih krogih neprestano vesti, da se pelje Garroni v Rim k važnim posvetovanjem, pri katerih se bo obravnavalo vprašanje Egejskih otokov.
Izza srbsko-albanske meje.
BELGRAD 1C. (Kor.) Albanske roparske čete še vedno ogrožajo srbsko ozemlje ob albanski meji. Srbija je pripravljena za vsak izpad, vendar pa je opozorila albansko vlado, da naj napravi mir ob meji. Albanska vlada je odgovorila, da bo poskusila z vsemi sredstvi ukrotiti obmejne roparske čete.
DRAČ 10. (Izv.) Iz Ljume poročajo, da srbske vesti o pustošenju albanskih roparskih čet niso resnične, pač pa da pusto sij o ob meji in uhajajo čez mejo srbski četaši, pred katerimi morajo ubogi Albanci veliko prestati.	_
Pot Srhfle do modo.
Srbsko pristanišče v Solunu.
ATENE 10. (Izv.) Pogodba med Grško in Srbijo v zadevi srbskega pristanišča v Solunu je definitivno sklenjena. Srbija dobi posebno carine prosto ozemlje, na katerem zgradi svoja skladišča. Blago v teh skladiščih bo prosto vseh davkov in pristojbin. Na grških železnicah se uvedejo posebni znižani tarifi za srbske transporte. Grška se v posebni veterinarski konvenciji odreče živinozdravniške kontrole nad srbsko živino, ki se bo prevažala preko Soluna v inozemstvo.
Za srbske vjetnike.
CARIGRAD 10. (Kor.) Zastopnik srbskega poslaništva v Carigradu Georgijevič ie posredoval danes popoludne pri turškem vojnem ministru glede odpusta srbskih vojnih vjetnikov. Zvečer je obiskal Georgijevič tudi državnega podtajnika zunanjega ministrstva ki mu je obljubil, da bo storil vse, da se izpuste še vjeti Srbi.
Naseljevanje v Srbiji.
PRAGA 10. (Izv.) Tukajšnja češka gospodarska društva so dobila od srbske vlade obvestilo, da je Srbija pripravljena oddeliti češkim kmetom, ki bi se naselili v novih srbskih pokrajinah, zemljo zastonj. Izrecno pa poudarja srbska vlada, da £C nemški Izseljenci izključeni.
Bolgarsko sobranje.
SOFIJA 10. (Kor.) Pri današnji seji s^ j branja je bil vložen predlog, ki je imel zn
j < loiitev zadostno podpisov in ki zahteva
'______ ______
j /naša nad tri milijone liver. Seznam obli tracij, vrednostnih papirjev itd. se nahaja v tretjem predalu omare z ebanovine z .medeninastimi okovi. Omara stoji v moii
I spalnici nasproti postelje.
—	V svojo lastno sramoto moram priznati, da čisto nič ne vem, kaj se je zgodilo z mojo edino sorodnico, Pavlino Talbotovo. Ne vem niti, ali je ubogi otroV preživel svojega nesrečnega očeta, upan pa, da se velespoštovani gospod baror Roland de Lascars potrudi z vsemi svo ji m i močmi, da poizve, kje se nahaja moja netjakinja, in da jej izroči potem, ko jo najde, imetje, ki jej pripada. V ta namen ga imenujem za izvršitelja svoje oporoke.
Povedati moramo še, da je pokojnik zapustil Lascarsu več dragocenih demantov in nekaj zelo dragocenih slik. Za slučaj pa, ko bi ne bilo mogoče najti Pavline, pa naj bi se uporabila hiša in vse ostalo imetje za ustanovo za ubožne sirote.
—	Do ustanove za sirote pač ne pride nikdar, — je zaklical Lascars. — Trije milijoni! Resnično, sreča me je doletela. — Čast in hvala moji srečni zvezdi, zopet bom bogat!
V najveselejšem razpoloženju se je vrnil v svoje stanovanje, kjer je našel Sauvageona.
—	Jasmin, — mu je dejal, — sicer ste zaslužil, da bi vas prepustil vaši usodi, kajti z vašo budalostjo bi bil lahko pokva-
uvedbo parlamentarne preiskave o delovanju kabinetov Gešov in Danev posebno za časa vojne.
Bolgarsko - romunski donavski most
LONDON 10. (Izv.) Kakor poročajo listi, so se popolnoma razbila bolgarsko-romunska pogajanja v zadevi mostu čez Donavo. Romunska je odklonila bolgarske predloge in vztraja pri tem, da se most zgradi pri Korabiji.
RUSKA DUMA.
Dovoljeni krediti za vojno mornarico.
PETROGRAD 10. (Kor.) Ruska duma je dovolila danes kredit za zgradbo vojnih pristanišč in za zgradbo dokov in brezpogojne kredite za zgradbo vojnih ladij po gradbenem načrtu, ki je sestavljen za 5 let. Nato je bila odgodena duma do 28. t. m.	____
Rosi zo Rusov spomenik.
PETROGRAD 10. (Izv.) »Slovansko blagotvoriteljno društvo« je sklenilo darovati 1500 K za spomenik Jana Husa v Pragi.	___
Najhujši sovražnik monarhije — ogrski baron.	__
BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Pred par dnevi je ogrska vlada preskrbela pariškemu bankirju Rosenbergu ogrsko plemstvo, baronat. Rosenberg je žid. Opozicijonalni listi so dolgo ugibali, koliko je neki dobila ogrska vlada za podelitev tega baronstva. Danes pa so izteknili opozicijonalni listi, da je ta židovski bankir postal baron vzlic temu, da je bil vedno najhujši nasprotnik avstro-ogrske monarhije v francoskih finančnih krogih. Rosenberg je bil v času balkanske vojne bankir črnogorskega kralja Nikole, kateremu je omogočil z raznimi transakcijami na pariški borzi, da je prišel do denarja, s katerim je potem oborožil, oziroma izpopolnil črnogorsko armado. Listi silno napadajo ministra zunanjih stvari, grofa Berchtolda, da ni protestiral pri ogrskem ministrskem predsedniku grofu Tiszi proti prodaji ogrskega plemstva takemu človeku. Spremembe v visokih sodnih mestih na Francoskem.
PARIZ 10. (Kor.) Zadnje pariške afere so imele za posledico tudi obsežne spremembe v sodnih mest h. Justični minister Bienvenu Martin bo predložil predsedniku Poincareju dekret, s katerim se imenuje genera ni državni tajnik znani Fabres za 1. predsednika prizivnega sodišča v A'xu na njegovo mesto pa pride svetnik kasacijskega dvora Herbaux. Predsednik kazenskega vzklicnega senata Bidault d* Isle pa pride pred najvišji svet francoskih sodnikov.
Vstaja v Mehiki.
BEROLIN 10. (Kor.) „B- Tgbl." poroča iz New-Jorka: V Mozambiču so dobile vladne čete močno ojačenje. Vstaši so popolnoma obkoljeni in osamljeni. — Ogenj topničark, ki so razbile napade vstašev, je uničil tudi več objektov, ki so last inozem-cev. Tako so popolnoma uničena poslopja nemške trgovske družbe in poslopja Agen-cia Comercial. Škoda znaša čez 2 milijona mark. Tudi nova poslopja American Water Spieroc so deloma pogorela. Skoro gotovo je, da bo posegla vmes z vso eneržijo Washingtonska vlada.
Vstaja Kurdov.
CARIGRAD 10. (Kor.) Kurdi, ki so na-! padli mesto Bitlis so se umaknili proti ! vzhodu in so se vtaborili pri Simeku. Pri-j Iružiie so se jim tudi vstaške čete iz Wana in iz Huša. Močne vojaške čete zasledujejo vpornike. Glasom vesti iz BiJis bo vstaja v krgtkem zadušena*
ril vse. Ker sem vam pa dolžan hvalo, da -o se z vašo pomočjo tako srečno obrnile moje razmere, da sem se namreč seznanil s svojo zaročenko, sem vam torej pripravljen za svojo srečo?
Sauvageon je začel šteti na prste in je dejal nato:
—	Gospod baron, bojim se, da bi se vam ne zdel nesramen.
—	No, le na dan z besedo. Nič se ne bojte!
Želim si pač, da bi imel pošteno zidano hišico na obrežju reke. V tej hišici bi zopet začel krčmariti. Za dobre goste bi mi, mislim, ne bilo treba dosti skrbeti; prišli bi že kmalu sami ob sebi eden za drugim. Seveda pa mi ni prav čisto nič do onih lopovskih kuncev. 2 njimi nočem imeti prav nikakega opravka več. Želim si potem edino le še novega čolna za ribji lov. Za vse to pa bi bilo treba kakih dvajsetih tisoč liver. Raje več nego manj.
Dobro! Teh dvajset tisoč liver dobite že tekom jutrišnjega dneva.
Sauvageon ni mogel dovolj prehvaliti darežljivosti svojega gospoda. V tem pa Je prišel chevalier de la Morlifcre.
Lascars in Morličre sta kmalu opravila svojo stvar. Lascars mu je izplačal, kolikor mu je šlo po dogovoru in obljubil, da dobi ostanek plačila za njegovo lopovstvo točno ob določenem zapadnem roku.
(Dalje.)
t
Stran H.
»EDINOST« št 69.
V Trstu, dne 11. aprfla 1914.
OtomanJko posojilo.
CARIGRAD 10. (Kor.) Finančni minister Djavid beg je podpisal včeraj v Parizu po-
todbo glede o:omanskega posojila. Emisijski urz je določen na 85. Djavid beg odpotuje jutri v Carigrad, da predloži pogodbo sultanu v sankcijo. *
Voditeljica suiražetek na Ogrskem. Lady Pankhurstova bo predavala v Budimpešti
LONDON 10. (Izv.) Gospa Silvija Pank-hurstova. voditeljica angleških sufražetek pride na Ogrsko in bo v sredo predavala v Budimpešti o ženskem gibanju na Angleškem in o svojih izkušnjah, ki si jih je pridobila v angleških ječah. Nameravala je prirediti predavanje tudi na Dunaju, toda dunajska policija jej do danes še ni dala dovoljenja za predavanje. Odnošaji med velesilami trosporazuma.
PARIZ 10. (Izv.) Pariški in londonski listi toplo pozdravljajo poročilo sir Edvarda Greva, v katerem je izjavil, da je nujno potrebno, da v trosporazumu združene velesile postopajo v vseh mednarodnih vprašanjih vedno enotno, kar se bo tudi dogajalo v bodoče. Listi smatrajo to za jako važen korak k popolni zvezi med Anglijo in Rusijo in preosnovi sedanjega trosporazuma v drugo trozvezo.
Izprtje delavcev v Rigi.
RIGA 10. (Ker) Odbor zveze tovarnarjev je sklenil, da se izpro delavci v vseh tovarnah, ki so stavkali dne 6. aprila. Izprtje bo trajalo od 21. do 25. aprila.
Sara Bernhart.
PARIZ 10. (Izv.) Sara Bernhart nastopi meseca oktobra novo turnejo preko Amerike, ki bo zadnja njena turneja, kar je tudi verjetno, ker je umetnica stara že 70 let.
Nova Krika križarka.
ATENE 10. (Izv.) Grška vlada je kupila v New Yorku novozgrajeno 2600tonsko križarko, ki je bila prvotno določena za Kitajsko. Plačala je zanjo 6 milijonov.
Amnestija v Srbiji.
BELGRAD 10. (Izv.) V današnji seji srbske skupščine je bil sprejet invaliditet-ni zakon. Vojni minister Stefanovič je izjavil nato. da vlada v kratkem predloži kralju v potrdilo obširno amnestijo vseh vojakov, ki so bili kaznovani tekom balkanske voine zaradi službenih in drugih prestopkov. Izvzeti bodo od amnestije edino le storilci težkih zločinov.
Zrakoplovna nesreča.
MILAN 10. (Izv.) Pri eksploziji zrakoplova »Citt& di Milano« se je ponesrečilo več oseb, kakor se je poročalo izpočetka. Kakor se je dognalo sedaj, je bilo ranjenih 84 oseb, 63 civilnih in 21 vojakov, deloma lahko, deloma težko. Smrtno ranjene so tri osebe.
Eksplozija aeroplana. — Prva ženska ponesrečila.
DRA2DANE 10. (Izv.) V bližini Kadetza je eksplodiral danes zvečer okrog 6. ure v precejšnji višini aeroplan, ki ga je vodil znani avijatik Reichelt, ki je imel s seboj kot pasažirko svojo svakinjo. Aeroplan se je užgal, treščil na tla in se zari! v zemljo. Reicheltova svakinja je bila na mestu mrtva, njega pa so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je tudi takoj nato izdihnil. Zanimivo pri tej nesreči je, da je izgubila pri njej prva ženska svoje življenje.
V varstvo tujcev v Mandžuriji.
MUKDEN 10. (Kor.) Kitajska vlada je odredila obsežne odredbe v varstvo tujcev v Mandžuriji
Pclom dosedanjega avstrijskega zistema.
Na Dunaju je zavladalo veliko razburjenje. Razne vesti, prihajajoče od raznih strani, pomenjajo, da je prišel pravi črni petek za dosedanji avstrijski zistem, kajti posledice se prikazujejo v usodnih, skrajno vznemirjajočih formah. A ne prihajajo ti pojavi samo od vnanjih strani, ki jih vz-drževatelji tega zistema smatrajo za sovražne naši monarhiji, ampak tudi od strani — najboljih vnanjih »prijateljev« in iz notranjosti monarhije.
V Italiji, v Nemčiji in na Ogrskem so začeli odkrito govoriti o vprašanju —obstanka naše monarhije! Včeraj smo v brzojavnih poročilih sporočili o Avstriji naravnost sovražnih izjavah enega najodlič-nejŠih nemških listov, ki ostro obsoja avstrijsko državno in gospodarsko politiko. Na zborovanju nemškega »Schulvereina« v Berolinu pa je glavni urednik avtoritativnega nemškega lista — ki je v notorič-nih zvezah z nemškimi oficijelnimi krogi — pustil na strani vse obzire na zavezniško razmerje med Avstrijo in Nemčijo, ko je izjavil, da bi morala naša država izginiti v interesu evropskega miru, ker bi mogli potem zadovoljiti teritorijalnim aspiracijam Rusije in — Francije!!- Nje gova skrb za zadovoljenje Rusije še ne preseneča toliko. Saj je znano, da je nemška državna politika tudi v časih najhuje napetosti med Rusijo in Nemčijo znala preprečati, da se ne potržejo vse žice med Petrogradom in Berolinom. Ali oziri na
Francijo, na tradicijonelnega sovražnika Nemčije, sovražnika, ki še danes — pa naj to tudi začasno taji iz taktičnih in oportu-nističnih razlogov — ureja vso svojo politiko z mislijo na revanšo za izgubo dveh bogatih in cvetočih provincij vsled vojne 1870—1871!! Ti glasovi iz Nemčije morajo učinkovati na Dunaju porazno in izzivati konsternacijo. Rečeni govornik na zborovanju v Berolinu je povedal z vso brezobzirnostjo, da vodi Nemčija pač Francijo kot važno postavko v svojih računih bodočnosti, ne pa.Avstrije. In ponavljamo še enkrat, da ni govoril tega kak obskuren žurnal is t in kričač, ampak glavni urednik oddelka za vnanjo politiko v poluradnem listu! A kdo bi mogel le misliti, da bi si bil mož s tako pozicijo upal kaj takega povedati, ako ne bi vedel, da je v soglasju z državnimi merodajnimi faktorji?! In če se kaj takega dogaja na zeleni veji »zaveznikov«, česa je pričakovati na suhih vejah — ki jih je vse polno okoli naše države — kjer nimalo ne skrivajo svojih antipatij nasproti tej naši monarhiji, antipatij, nota bene, ki jih je naravnost izzival avstrijski zistem sam!
Je Ii potrebno, da šele govorimo o Italiji? Tam pa že oddavnaj ne skrivajo več, kako čakajo na katastrofalne dogodke v naši monarhiji, računajoč, da bodo tudi oni med smejočimi se dediči!
In da bo mera grenkih vesti polna, je prišel tudi iz Ogrske glas o namerah v opozicijonalnih krogih za poset v ruski dumi. Tudi na Ogrskem se pripravlja temeljita izprememba v dispozicijah. Vest o gornji nameri ogrskih opozicijonalnih politikov se sicer: ali dementira in označa kakor prazne govorice, ali se pojasnjuje, da bi poset odgovarjal le običaju, da v kulturnih državah iščejo parlamenti stikov med seboj, ali pa, da bi šlo le za to, da bi se zasnovali bolji gospodarski stiki med državama. Toda je tudi glasov, ki pravijo odkrito, da se hočejo Ogrl čim najbolje zavarovati za slučaj nesrečne vojne med Avstrijo in Rusijo, da torej tudi tam že računajo z eventuvalnostjo, Id Jo Je rečetii nemški novinar napovedoval kakor potrebo miru v Evropi!
Ali, po našem mnenju, ne bi bil obisk sam, radi katerega naj bi se vznemirjali dunajski krogi. Za nas je vznemirljivo marveč dejstvo, da se na Dunaju toliko v z n em i r j a j o radi takega obiska in da ga pripisujejo »rovarenju« Rusije. Kajti, to bi kazalo, da je dosedanji avstrijski zistem nepoboljšljiv, da noče zboljšanja razmer do Rusije, da hoče ostati protlslo-vanski, četudi je zasekal že toliko krvavih ran interesom naše monarhije.
Situacija naše monarhije, kakor nam kažejo gori omenjeni dogodki, bi bila torej ta-Ie: nikjer več zanesljivih prijateljev, na katere bi mogli računati v usodni uri! Popoln polom dosedanjega zistema v notranji in vnanjl politiki! Težka ura je prišla za našo državo?! Vendar še ne obupavati. Še je možna rešitev! Kje, kako?! Monarhija naj da slovo zistemu, ki je dovel do tako usodnih posledic! Rešitve in ozdravljanja naj išče monarhija pri svojih narodih! Vsa državna politika naj dobi nove podlage v zadovoljenju narodov po pripoznanju njihovih pravic, po privoljenju svobodnega razvoja, in po u-vedenju vnanje politike, ki ne bo žalila naravnih čustev teh narodov. Stari zistem je doživel popoln in definitiven polom. Umakne naj se!
RAZSTAVA HRVATSKIH NARODNIH VEZENIN v prostorih »Slovanske Čitalnice« v »Narodnem domu« je odprta vsak dan. Vstopnina 30 vin. Cisti dobiček je namenjen slovenskemu in hrvatskemu šolstvu v Trstu.
Vabimo občinstvo, posebno okoličansko, da si ogleda razstavo o velikonočnih praznikih, ker se razstava zatvori takoj po prazaikJh. Oglejte si razstavo v pouk sebi in v korist našemu narodnemu šolstvu.
Francija pred novimi volitvami.
Francija stoji sedaj v znamenju volilne borbe. Sredi velike notranje politične krize je dne 3. t. m. potekla zakonska perijo-da 1. 1910. pod Briandom izvoljene ljudske zbornice in dne 26. aprila se že prično nove volitve, pred katerimi stoji ves svet kakor pod kako veliko uganko. Nihče ne more vnaprej prorokovati, kaki bodo rezultati volilne borbe in v koliko je lahko pričakovati od novih volitev izpremembe v francoski notranji in zunanji politiki. — Volilni boj se vrši v znamenju senzacionalnih razkritij v aferi Rochette in aferi Calmette-Caillauxa in bo, kakor kažejo vsa znamenja, silno oster. Republikansko-demokratična alijansa je šla pod vodstvom Milleranda in Barthona kompaktno v boj proti sedaj vladajočemu radikalno-socija-lističnemu režimu in razvila najživahnejšo agitacijo.
Nove volitve bo vodil sedanji radikal-no-socijalistični kabinet Doumergue, ki ga je moral predsednik Poincare imenovati proti svoji volji. Kabinet Doumergue je bil rezultat parlamentarne situacije za časa vlade Barthon in le sreča tega kabineta je, da je zbornici po kratki dobi njegovega rojstva došel smrtni čas, ker se nikakor ne bi mogel dolgo držati na površju. V deželi namreč ne vživa bogve kolikih simpatij in zadnji dogodki, ki so vzbudili zanimanje vsega kulturnega sveta, so mu močno izpodkopali tla. Za razpuščeno sedanjo zbornico v Franciji nihče ne žaluje. Nestalna in nesigurna smer zbornice, izbruhi skrajnega radikalizma in korupcija, ki je posegla celo v najvišje vrste državne uprave, so karakteristika ene razpuščene zbornice. Nezdrave razmere v parlamentu so izzvale vedno nove krize in vlade so se menjale, kakor menda še pod nobenim predsednikom. Zbornica je bila raz-puščena, ne da bi izvršila kako večje delo in tudi vlade nimajo pokazati ničesar pomembnega. Vladna večina je obstojala iz radikalcev, republikanske levice in neodvisnih socijalistov in je štela 370 glasov. Vlada je zamogla pod takimi okoliščinami voditi od zbornice popolnoma neodvisno politiko in se je naslanjala sedaj na to, sedaj na ono skupino, kakor ji je pač bolje kazalo in konveniralo.
Edini važni notranje-politični obenem
svetovni dogodek, ki spada v perijodo sedaj razpuščene francoske zbornice, je bila izvolitev Poincareja za predsednika francoske republike. Po vsej svoji duševni smeri in zlasti po svoji veliki politični koncepji Poincare nikakor ne kaže, da bi se popolnoma strinjal z radikalnimi tendencami in zato se je tudi njegova izvolitev smatrala kot nekako odvračanje francoskega javnega mnenja od skrajno svobodomiselnih teženj destruktivnih elementov francoske družbe, teženj, ki jih še vedno z vsem svojim vplivom zagovarja stari Clemenceau. Seveda predsednik francoske republike po ustavnih načelih ne more dosti vplivati na smer vladanja v državi, ker odločuje o tem vedno parlamentarna veČina, ki je obstojala sedaj radikalnih elementov. A zdi se, da se je Poincareju s svojo trezno politiko vendarle vsaj nekoliko posrečilo brzdati radikalne elemente v njih stremljenju in tako vsaj nekoliko ublažiti napete odnošaje med Francijo in Vatikanom.
aKkor že rečeno, je vsled nejasnega notranjega političnega položaja jako težko soditi, kaki bodo rezultati predstojećih volitev v francosko zbornico. Millerand-Briandovi republikanci so odšli s samozavestjo in velikimi nadami v boj proti sedanjemu kabinetu Doumergue in pričakujejo tudi uspehov. Seveda tudi radikalno-socijalistični blok ne drži križem rok. Na svoji strani ima tudi vlado in si je svest svoje zmage. Vsekakor pa je tudi v najslabšem slučaju vendarle pričakovati, da pride opozicija iz boja precej ojačena v novo zbornico, ker je zlasti sedanja situacija zanjo silno ugodna.
Dnevne vesti.
Vprašanje italijanske pravne fakultete.
V	sredo so v imenu krščansko-socijalne zveze posetili grofa Sturgkha poslanci Rienossl, baron Fuchs, Jukel, dr. Mataja in ravnatelj Miklas, zahtevajoč pojasnila o vesteh, da se namerava ustanoviti italijanska pravna fakulteta na Dunaju s pomočjo § 14 ali pa naredbenim potom. Ministrski predsednik je izjavil, da so tozadevne vesti popolnoma neresnične. Kr-ščansko-socijalni poslanci so vzeli to avtentično izjavo z zadovoljstvom na znanje in so se še posebej zahvalili grofu Stiirgkhu za odkritosrčnost in lojalnost.
Mednarodni politični položaj. Dunajski dopisnik »Deutsche Tageszeitung« poroča iz jako zanesljivega vira, da presojajo dunajski diplomatični krogi v zadnjih dneh mednarodno politično situacijo bolj optimistično kakor poprej! Zlasti je vplivala tozadevno jako pomirjevalno na dunajsko diplomacijo izjava ruskega poslanika na dunajskem dvoru, pl. Šebeka, ki je baje direktno na ukaa ministrskega predsednika Ooremijkina in zunanjega ministra Sazonova obvestil grofa Berchtolda, da se hoče posvetiti Rusija sedaj predvsem rešitvi važnih notranjih vprašanj. Direktiva za to izjavo je izšla baje od carja Nikolaja samega. Na Dunaju so popolnoma prepričani, da so te izjave mišljene v resnici resno in odkritosrčno.
Bolgarski oficirji in opozicija. Voditelji bolgarske opozicije so prejeli v zadnjem času več pisem s podpisom »Oficirska organizacija«, v katerih se jim grozi s smrtjo, če bodo delali vladi pri dovolitvi proračuna za armado in sploh pri vojaških predlogah, kake težkoče in ovire. Pisma so vzbudila med opozicijo veliko ogorčenje in kakor se poroča, nameravajo socijalisti vložiti v sobranju na vojnega ministra posebno interpelacijo, v kateri bodo energično protestirali proti vmešavanju oficirjev v politiko, kar še nikjer ni rodilo dobrih uspehov. Na drugi strani pa je neki višji častnik na tozadevno vprašanje izjavil, da so dotična pisma tendencijoz-ni falzifikat in da je nemogoče, da bi izvirala iz oficirskih vrst. Tudi v vladnih vrstah so vzbudila ta pisma precejšnjo vznemirjenje. Neka oseba, ki je v ozki zvezi z vlado, se je baje celo izrazila, da izvirajo ta pisma iz vladi sovražne strani in da imajo popolnoma prozoren namen.
Turško posojilo na Francoskem. Turški finančni minister Džavid bej, ki se pogaja v Parizu radi najetja turškega posojila, je bil brzojavno poklican od svoje vlade domov in to tudi za slučaj, če bi pogajanja ne bila še popolnoma končana. Džavid bej je odgovoril, da pride dne 15. aprila in da bo do tega dne emisija posojila že definitivno zaključena. Resne težkoče obstojajo le še v tem, ker Francija še vedno z vso odločnostjo vztraja na tem, da mora Turčija pri sklepanju pogodbe tudi podpisati izjavo, s katero priznava odločitev velesil glede vprašanja Egejskih otokov, v kolikor se ta tiče Grške, čemur se pa turška vlada silno upira.
lOletnica angleško - francoske alijance.
V	četrtek je preteklo 10 let, odkar je bila sklenjena angleško-francoska alijanca. Ob tej priliki je objavil pariški dnevnik »Temps« članek, v katerem pohvalno priznava, da je Anglija vedno pokazala odkrito prijateljstvo napram Franciji in isto-tako tudi Francija napram Angliji. Ta zveza je rodila zelo dobre rezultate, ki pa bi bili lahko še večji, če bi bilo prijateljstvo še ožje. Prijateljstvo med Francijo in Anglijo je ponovno obvarovalo evropski mir, kar se zgodi tudi še vnaprej.
Konkordat med Srbijo in Vatikanom. Neki napoljski list poroča, da so pogajanja med Srbijo in Vatikanom glede pravic katoliškega prebivalstva na srbskem ozemlju že dokončana in da bi bil konkordat med Srbijo in Vatikanom že ratificiran, če ne bi bilo Avstrije. Avstrija da je zahtevala še neko pravico kontrole nad izvrševanjem tega konkordata, vsled česar je kraljevina Srbija odstopila od ratifikacije.
Temu nasprotno pa se poroča iz vatikanskih krogov, da so se v tem vprašanju vršila med Srbijo in Vatikanom samo neobvezna pogajanja in da Avstrija sploh ni stavila nikakih zahtev.
Proti zahajanju ruskih kmetov na Češko. Ze par let sem so razne ruske gospodarske organizacije pošiljale vsako leto večje število ruskih kmetov na Češko in Moravsko, kjer so se pri raznih bogatejših gospodarjih učili gospodarstva. Tudi te dni je odpotovala enaka ekspedicija iz Ruskega Poljskega na Češko. Toda glasom poročil organa čeških agrarcev »Ven-kova«, so avstrijske oblasti rusko ekspedicijo ustavile in baje tudi izjavile, da odsedaj naprej ne bodo več dovoljevale ekskurzij ruskih kmetov v Avstrijo.
DomaČe vesti.
Cega niso tržaški voditelji krivi?! Pod
naslovom »Zadnja predstava v slovenskem gledališču v Trstu« piše ljubljanski »Slovenec«, da je bila zadnja predstava v tej sezoni najbrže sploh zadnja predstava v.našem gledališču. Notico pa zaključuje: »V kratkem se bo vršil občni zbor »dramatičnega društva«, pri katerem bodo prišli marsikateri grehi naših tržaških voditeljev na dan«. — Torej tudi na tem, da letošnja gledališka sezona ni bila ugodna, kakor so bile prejšnje, so krivi tržaški voditelji!! Ni tu mesta, da bi stvarno razpravljali o raznih vzrokih, ki so povzročili to nepovoljnost. Predaleč bi vedlo to. Prilika za to bo na drugem mestu. Naglašamo pa, da smo se naravnost začudili, da je »Slovenec« prinesel to ob-dolžitev. Ne čudimo se pa zato, ker je našim vodilnim krogom napravil krivico. V slovenskih strankarskih bojih ni besede »sentimentalnost«, tudi v »Slovenčevem« uredništvu ne. Čudimo se pa dveh drugih razlogov. V prvo je njegova obdolžitev neumnost, v drugo pa naj bi bil »Slovenec« previdnejši radi dogodkov bližnje minolostl v njegovi lastni hiši na istem polju. Pa vendar ne bo trdil » Slovenec«, da bi bili morali voditelji nastopati na odru, voditi režijo, suflirati, ali morda prenašati kulise?! »Slovenec« pričakuje velikega perila na občnem zboru našega »Dramatičnega društva«. Dobro. Mi mu obljubljamo, da ga še posebno opozorimo na dan tega občnega zbora. Ali primerno ga tudi za besedo, odločno zahtevajoč, da natančno sporoči vse grehe voditeljev, k! pridejo na dan. Zagotavljamo mu pa, dab o med vsemi »grehi« največji ta, da so ti voditelji vsikdar radi sami žrtvovali, da so iskali in tudi našli drugod materijalne podpore našemu gledališču in da so vse storili, da ni prišlo do hujšega ter da se je sezona moralno častno zaključila. In trdna naša nada je, da se črno prorokovanje »Slovenčevo« ne uresniči, in da je zadnja predstava minole sezone v našem gledališču bila zadnja le
—	do prihodnje jeseni!! In na tern bodo
zopet naši voditelji v prvi vrsti----krivi!
Smo pač taki mi Tržačani, da radi nepo-voljnosti razmer, nastavših radi tega ali onega vzroka, ne damo tako hitro pasti, kar smo izpoznali za potrebno in koristno. In slovensko gledališče v Trstu je neizogibno potrebno za naš kulturni napredek in socijalno naobrazbo. — Končno pa naj nam »Slovenec« dovoli vprašanje: ali so bili tudi poloma »Ljudskega odra« v Ljubljani krfvi — voditelji S. L. S.?!
Brambni prispevki nemških mogotcev. »Post« objavlja natančen predlog rezultata brambnih prispevkov 5 največjih denarnih mogotcev v Nemčiji. Skupni znesek, ki ga morajo plačati ti mogotci, znaša celih 22 milijonov in odpade: na gospo Berto Krupp 8,800.000, na kneza Henkel -Donnersmarcka 4,200.000, na cesarja Viljema 4,100.000, na velikega vojvodo me-klenburškega 3,400.000 in na kneza Thurn - Taxis 1,500.000 mark. Iz teh svot se tudi lahko izračuna premoženje imenovanih magnatov, ker znaša brambni prispevek pol odstotka vsega premoženja. Po tem računu znaša premoženje gospe Krupp 1760, kneza Henkla 840, cesarja Viljema 820, vojvode meklenburškega 680 in kneza Thurna 300 milijonov mark.
»Piccolove« lamentacije radi križevega pota italijanskega vseučiliščnega vprašanja se nadaljujejo. In pravo hudobno naključje je hotelo, da ima »Piccolo« prav v velikem tednu — svoje posebne lamentacije. V svojo včerajšnjo lajno ni sicer vložil nobenega novega valjarja: približno isti tekst, ista melodija, le tu pa tam kaka varijacija — v besedi. Grof Stiirgkh je sicer naglašal — toži »Piccolo«
—	samo to, da fakulteta ne pride na Dunaj. Sicer pa prepusti zbornici, naj reši stvar, kakor hoče. Ali če bi tudi ljudski parlament stvar rešil ugodno za Italijane, ostaja pa vprašanje: ali odobri gosposka zbornica sklep poslanske zbornice?! Za slučaj pa, da bi ga gosposka zbornica odobrila, je zopet vprašanje, ali bo sklep parlamenta predložen v sankcijo?! Vse je motno, nejasno, kakor v megli! Le dvojno je gotovo, lamentira »Piccolo«: da se vlada ne posluži § 14. za ustanovitev italijanske fakultete na Dunaju, in da bi se, če bi hotela to, temu uprle vse nemške stranke. Vse stranke, ki imajo besedo na Dunaju, so proti! Ali s tem, da se manjša verjetnost za Dunaj, se nikakor — to podčrtuje »Piccoio« malo-dušno — ne večja verjetnost za kje drugje! (Kakor da se Italijani že odrekajo paroli »Trieste o nulla!«) — Tu se »Piccolo« v svoji stiski in bedi spominja naenkrat bogatega strica iz Amer---- pardon
iz Italje — gospoda San Oiuliana, oziroma predstoječega njegovega sestanka z avstrijskim kolegom Berchtoldom v Opatiji. Lamentacije svoje zaključuje namreč
»Piccolo« s takim le globokim vzdihom: »Ker že dunajsko rešitev odklanjajo tako Dunajčani, kakor Italijani, ali ne bi bil ravno sedaj, pred sestankom v Opatiji, primeren trenutek, da bi napovedali kako drugo rešitev?! (Oho: kje pa ostaja »Trieste o nulla«?!) Namesto tega nas puščajo v megli negotovosti, ki dopušča vprašanje: Ne na Dunaju, in tudi ne kje drugje?!«- In ker gre za italijansko vse-učiHščno vprašanje, - se boji »Piccolo«, da odgovor ni kaj posebno dvomljiv. Zdi se mu, kakor da že čuje — nič! Ali so ganljive te lamentacije židovskega »Pic-cola« v velikem tednu po poti, ki je kakor začarana: čim dalje hodi, tem daljša se mu kaže pot!
Kdo raznaroduje in pači značaj tržaškega ozemlja. Med vzroki, ki jih navaja »Piccolo« in radi katerih da je sporazum v Trstu izključen, bi bil tudi ta, da Slovenci na tržaškem ozemlju vrše »raznaro-dovalno delo«. Pri našem italijanskem časopisju je že navada, da mešajo in zavijajo najelementarneje pojme, da tako verižijo svoje argumente proti vsaki drobtinici pravice Slovencem v prilog. Tako je »Piccolo« za svoje domače potrebe popolnoma zasukal pojem »raznarodovanja« in ga postavil navpično na glavo. Ne upa si več tajiti ekzistence slovenskega življa v Trstu, ker jo dokazujejo uradne statistike in volitve — vira torej, ki jima tudi »Piccolo« ne more odrekati veljavnosti. Slovenci so torej tu, tvorijo izdatno tre-tjinsko manjšino, so komponent vsega tržaškega narodnega, socijalnega, političnega in gospodarskega življenja in snovanja. Logično misleči človek poreče torej: kdor hoče prikazati pravi in resnični narodni karakter tega ozemlja, mora vzeti v račun tudi slovenski element, ker, če tega ne uvažuje, podaja sliko, ki ne odgovarja resnici, podaja torej — falzifikat. Zmage Slovencev za pridobitev svojih pravic bi bila torej posledica ta, da bi se pokazal pravi karakter Trsta, kakor ga ustvarjajo faktične narodnostne razmere; ni torej to nikak atentat na narodni značaj Trsta. Drugače »Piccolo«. Borbo tre-tjinske manjšine za svoje narodne p-avice označuje za poizkus »raznarodovanja«, za atentat na narodni karakter Trsta. Je tu atentat, je, in drzen atentat, toda ne za-grešajo ga Slovenci, ampak Italijani z vso svojo politiko proti Slovencem. Koga neki hočejo ti poslednji raznaroditi? Srbe? Menda ne, saj njihov boj gre ravno za tem, da ostanejo to, kar so, da se — ne raznarode! Italijane? »Piccolo« naj nam navede le en sam slučaj, ki bi pričal, da hočemo mi vzeti Italijanom njihov narodni karakter! Mari zahtevamo mi, naj se jim zapro šole? Mari hočemo, naj njihovi otroci pohajajo slovenske šole?! Kako drugače — »Piccolo« naj nam vendar pove to! — hočemo mi ugrabiti Italijanom njihovo narodnost! Nikdar nam ni prihajala misel, da bi hoteli s kakšnim si bodi sredstvom napravljati iz Italijanov Slovence. Mi se ne dotikamo ni ene italijanske pravice in privoščamo Italijanom, naj le žive svobodno po svoji italijanski faso-ni. Edino, kar zahtevamo, je, naj Italijani tudi nam dopuščajo isto! Ker pa Italijani nočejo tega, ker nam ne privoščajo svobodnega narodnega razvoja, ker hočejo nas potajevati: so le oni tisti, ki hočejo velik del prebivalstva raznaroditi in ki hočejo namesto resnične narodnostne slike, namesto pravega značaja mesta, kazati svetu falzifikat!! Ne naši. ampak njihovi nameni so raznarodovalni; a s tem. da nam očita take namene, zagreša najdrz-fiejo zlorabo in nasilje na pojmu »razna-odovanje« Tisti, ki hoče ostati, kar je, ne Ja bi kratil drugim, da ostanejo, kar so, ne raznaroduje in ne pači skupnega narodnega značaja. Pač pa tisti, ki zatajuje narodnost velikega dela prebivalstva. Ce torej Italijani kriče o raznarodovalnih namenih Slovencev, so volkovi, ki se pritožujejo, da jim jagnje kali vodo. Saj odtod so vsi izbruhi jeze po italijanskem časopisju, ker Slovenci nočejo biti več — jagnjeta! Trst ne more biti izključno italijansko mesto, ker — prebivalstvo nI Izključno italijansko! Do tega izključno italijanskega značaja ne pride Trst drugače, nego da Italijani vse tisoče Slovencev po-mečejo v morje, ali pa jih poženo preko Opčin! Samo vprašanje je, če morejo, in drugo vprašanje: kaj bi bilo potem iz Trsta? Kajti zakon za usodo vsakega velikega, posebno pa trgovskega mesta je, da se ne more razvijati brez pritoka iz zaledja! Eklatanten dokaz z^a to je Dunaj s svojimi blizu pol milijona Cehov! Ni bila to morda kaka nasilna invazija, ampak Dunaj jih je potreboval, da mu oplcdu-iejo gospodarsko življenje.
Vreme v velikonočnih praznikih. V sredo je bilo vreme ob Jadranski obali pod vplivom južno od Alp nastale sekundarne depresije, ki se je pojavila v četrtek ob srednji Adriji, vsled česar stno imeli nemirno vreme in lokalno deževje. Ta depresija se je pojavila v petek nad Egejskim morjem, kjer vedno bolj izginja. Nizka depresija vlada že več dni na se-verozapadu Evrope, ki pa ne vpliva na vreme južno od Alp. Jadransko morje Je na severu mirno, viharno pa je ob južni Dalmaciji. Potemtakem se nam obeta torej za praznike lepo vreme.
Zgled rodoljuba. G. Ivan Goji-n, belež-nik v Gospiću, je pisal istrski Ciril Metodovi družbi to-le pismo: „Mi dovolju.emo v imenu liberalizma in kulture, da se pri nas ustanavljajo nemške, ita'ijanske n ma-• Ijarskr šole, nam pa v imenu istega liberalizma ne dovoljujejo, da bi v svojem narodu •n na našem teritoriju ustanovljali hrvatske šole. Nedavni ponovni divjaški napadi „kulturnih" Italijanov v Trstu na naše h-vatsko ime morajo bolno odmevati v duši vsakega Hrvata. Moral bi se zganiti sleherni misUči
V Trstu, dne 11. aprila 1914.
»EDINOST« H H.
Stran m.
Hrvat. Doslej sem Vam pošiljal po 10 K na leto, sedaj se pa obvezujem, dokler bom mogel in bom živ, pošiljati po 10 K na mesec, pak glejte, da s tem denarjem rešite vsai eno dušo za hrvatstvo. Ker mi je sedaj 45 let, mislim, da me smrt ne bo še tako hitro pokorila in da Vam ta pomoč d bro pride. Ne želim, da bi me v novinah naslikali kakor dobrega rodoljuba ; želim pa, da tudi druge, ki vsaj toliko morejo, kolikor jaz, pozovete na tak način podpiranja Vaše družbe. — To je jasen zgled ro-doljubja: daja, podesetira in ne želi, da bi ga hvalili kakor rodoljuba; daja, ker želi pripomoć, da se reši vsaj ena duša. Ako bi res vsi, ki morejo, posnemali ta izgled, koliko izdatneje bi mogla tudi naša družba sv. Cirila in Metoda vrš'ti svojo veliko misijo. Reševali bi na stotine, na tisoče duš!
Vsi ti nimajo nič izgubiti. Prejeli smo: Vsi oni. ki so ustanovili novo italijansko bojno društvo proti tržaškim Slovanom — nimajo ničesar izgubiti, ker, menda nič nimajo. Oni, ki bi meli kaj izgubiti, se drže v ozadju, a gotovo je mnogo takih, ki se ne bodo klanjali novim apostolom itali-janstva. Naša naloga je pa, odbijati napade, naperjene proti naši narodnosti, a strahu pred sovražniki ne poznamo. Nam je dovolj, da smo pridni in pošteni. To je naše najboljše orožje proti nameram La-honov. Kakemu posamičniku bodo morda škodovali, ali masa ostane nedotaknjena. Sicer pa imamo mi v rokah orožje, s katerim moremo parirati atake laških pre-napetežev. To orožje tudi uporabimo, ako se izkaže nujna patreba za to. Razume se, da ne bomo že v naprej kričali in razlagali o načinu reakcije od naše strani. Za sedaj naj se uredi stvar, kakor je bila ijzpro-žena v »Edinosti«. Bojimo pa se ne in se tudi ne bomo bali — pač pa bomo vračali klin s klinom!
Bajka! Brzojavna vest o poizkusu rešitve Jandriča iz karlanske ječe, je po mojem mnenju, bajka. Bil sem v tej ječi kot poveljnik vojaške straže in sem se prepričal, da ie način, po katerem bi bili hoteli (glasom brzojavke) rešiti Jandriča. naravnost neverjeten in nemožen. Je torej izmišljena bajka, ki pa mora imeti postranske namene. — Kakšne? Tega si jaz ne morem misliti.
Na naslov c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu. Iz Lonjerja: Prinesli ste že vest, da je odšel s Katinare c. kr. finančni komisar Roschitz. K lepi pohvali, ki je sledila v »Edinosti« tej vesti, naj bo dovoljena le še prošnja na pristojno oblast: prosimo namreč, da za okraj, v katerem žive izključno Slovenci (Lonjer, Katinara, Bazovica) imenuje za komisarja človeka, ki bo znal slovenski. Odišli Roschitz (Rožič) je bil res dober in pošten človek, vendar našega jezika ni poznal in smo se Čutili žaljeni in zapostavljeni s tem, da so nam poslali človeka, ki ga nismo umeli in ne on nas. Zakon pravi, da smo vsi enaki pred zakonom, torej tudi pred onim, ki zakone izvajajo — pred oblastjo! Zato je dolžnost oblasti, da vkraju, ki je slovenski, vsaj s Slovenci slovensko uraduje in uradovati zna. Če pa oblasti, oziroma njeni organi, ne znajo slovenski v takem kraju, niso v stanu izpolnjevati dolžnosti, ki jim jo nalaga zakon. Ako torej oblasti same ne spoštujejo zakona, kako morejo zahtevati, da naj ga mi?! Zahtevamo zatorej komisarja, ki bo zmožen slovenskega jezika.	_
Blaznik, ki je pojedel jetra svojega lastnega očeta. V neki vasi blizu Motovuna v Istri se je imel oženiti 501etni kmetovalec Imenom Oklen. Bil je vdovec ter je imel tri sinove. Njegova nevesta pa je bila mnogo mlajša od njega. Par dni pred poroko je pa stari Oklen nenadoma izginil. Dva meseca pozneje je neki človek videl, da so se psi na Oklenovem dvorišču igrali s človeško lobanjo. Ta človek ie o tem takoj obvestil orožništvo, ki je nemudoma zaplenilo ono lobanjo. Pozneje se je dognalo, da je bila ta lobanja glava izginulega Oklena. Dognalo se je tudi, da so bili Oklenovi sinovi nasprotni očetovi ženitvi in slednjič je najmlajši sin pok. Oklena. imenom Mihael, priznal, da je očeta umoril, ga razrezal in pojedel njegova jetra. Psihijatri so pa konstatirali, da je Mihael Oklen slaboumen, vsled česar ga je dalo sodišče zapreti v norišnico
f>ri Sv. Danijelu na Furlanskem, kamor e pristojen. — Glede trupla umorjenega očeta je Mihael Oklen trdil, da je je zakopal daleč na polju, a da so najbrže psi izvohali kraj, kjer je bila zakopano, je od-kopali in oglodali kosti. — Potem, ko je bil že 18 mesecev v norišnici pri Sv. Da-njelu, se je pa Mihi Oklenu posrečilo, da |e pobegniL Vrnil se Je v Istro in si našel dela v nekem kamnolomu, ne da bi ga bil kdo spoznat Pred par dnevi je pa šel Mihael Oklen z vozom po cesti blizu Motovuna in je Um slučajno z vozom podrl na tla nekega kmeta in bil vsled tega aretiran. — Sele v zaporih so ga spoznali za Mihaela Oklena in tedaj je oblast sklenila. oddati ga nazaj v norišnico pri Sv. Danijelu. Včeraj je šel Treves iz Trsta ponj v Motovun in ga je privedel v Trst, kjer so ga začasno sprejeli v opazovalnico umobolnih, odkoder ga pošljejo v rečeno norišnico.
Aretacija tatu, ki se je bil skril v posteljo svojih otročičev. Kakor smo svoje-časno poročali, je bil kmetovalec Silvester Prodan, stanujoč pri Sv. M. -Magdaleni Spodnji št. 100, okraden za 600 K. Okradla sta ga bila dva njegova stalna gosta, 53Ietni tiskar Henrik Uaudenzi, doma iz Verone v Italiji in 291etni livar Hu-gon Jaschi, doma iz 1 ržiča. Oaudenzi in Jaschi sta svaka, ker ste njuni ženi sestri. Hodila sta namreč k Prodanu pit vino in tam sta nekega dne porabila priliko, ko je šel eden pit, da je šel drugi v Prodanovo
scbo in tam ukradel rečenih 609 kron. Po izvršeni tatvini sta oba pobegnila v obljubljeno deželo, blaženo Italijo. Gau-denzi pa ima tukaj ne le ženo, temveč tudi otroke, in radi otrok se je zadnje dni povrnil v Trst. Policija je pa izvedela za njegovo povrnitev ter je poslala svoje agente na njegov dom. Včeraj zjutraj na vse zgodaj, so prišli policijski agentje na Gaudenzijev dom in tam so našli Oauden-zija, ki se je bil skril v posteljo svojih otročičev. Mislite si jok nedolžnih otročičev, ko so jim policijski agentje, vršeči svojo dolžnost, morali vzeti očeta iz njihovega objema in ga odvesti v zapor!
Sladkosneden tat Predsnočnjim je bil iz nekega vagona na južni železnici ukraden zaboj sladkorja, ki je tehtal 55 kg. Policiji se je posrečilo, da je aretirala glavnega storilca te tatvine, ki je na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi prenočujoči 231etni Anton Gherion, ki je že dobro znan policiji in sodišču. — Gherion je rekel, da sta ga k tej tatvini zapeljala neki Roman in neki Cretinetti (»Kre-tenček« — Šaljivo in izmišljeno ime). U-kradeni sladkor je kupil neki Fonda, kr-milar parnika »lsonzo« — in sicer za samih 10 kron, a še od teh je dal Gherionu na račun le 5 kron. Aretiran je bil — kakor sokriv na tej tatvini — tudi 401etni pomorski kuhar Ivan Gorri, ker je on pokazal tatovom, kje se nahaja vagon s sladkorjem. Ta poslednji je pa rekel, da mu je bil Fonda naročil, naj mu preskrbi sladkorja poceni.
Tatvine na parniku. Med »Domačimi vestmi« smo včeraj pod naslovom »Aretacija na parniku« poročali, da je bil pod-kapitan avstro-ogrskega parnika »Ra-dium«, 341etni Karel Radac, aretiran, ker so našli v njegovi kajuti več omotov svilenega baržuna. Tekom včerajšnjega dne smo pa nadalje izvedeli, da je bil parnik prve dni meseca decembra 1. 1. najet od Avstrijskega Lloyda za eno vožnjo v Le-vanto. Pred odhodom iz našega pristanišča so na ta parnik, med drugim blagom, vkrcali mnogo zabojev svilenih tkanin velike vrednosti. Ko je pa parnik priplul v Carigrad, so tam konstatirali, da so bili rečeni zaboji tekom vožnje poškodovani in da je iz njih zmanjkalo najmanje za 50.000 K blaga. — Glavni izvršitelji te tatvine so jo lepo popihali že v Carigradu, dočim je bil Radac aretiran predvčerajšnjim tu v Trstu. — Kakor čujemo, je pa policija aretirala še druge, na parniku »Radiumu« uslužbene osebe, ker leti nanje sum, da so sodelovali pri tej tatvini.
Se ena tatvina v prosti luki. Iz nekega zaboja perila, ki se je nahajal v nekem skladišču stare proste luke, je bilo ukradenih 8 srajc, vrednih 24 kron. Radi te tatvine je bil aretiran 271etni dninar Pavel Partel, rodom Tržačan, stanujoč v ulici Conti št. 24.
Druftvene vesti.
Pevsko društvo „Kolo" priredi na velikonočni ponedeljek peiizlet v Bazovico. Odhod točno ob 1*30 popoldne izpred „Narodnega doma". Prijatelji društva dobrodošli
Odsek .Tržaškega Sokola44 v Rojanu
naznanja ustanovni občni zbor „telovadnega društva Sokol" v Rojanu za dne 18. t. m. ob 8 zvečer v prostoru rojanskega „Kons. društva-. Na zdar !
Rojanska ljudska knjižnica ne bo poslovala na velikonočno nedeljo, temveč v ponedeljek.
Narodna delavska organizacija.
Urad N. D. O. ostane v nedeljo zaprt. V ponedeljek bo odprt od 10—12 dopoldne.
Posredovalnica dela. Iščejo se delavci malovarji za deželo, ki se razumejo tudi v kmetijskih delih. Priglasiti se je treba takoj v prostorih posredovalnice, ul. Sv. Frančiška št. 2.
Podružnice so naprošene, da redno prispevajo centrali pripadajoče prispevke.
Pevski zbor. Ker je potrebno, da se tudi med delavstvom goji petje, si je ustanovila N. D. O. svoj pevski zbor. Pouk se je pričel predzadjni teden. Člani N. D. O., ki imajo veselje do petja, se lahko še vsak čas pridružijo pevskemu zboru. Kdor ni član N. D. O. se mora prej organizirati, šele potem se ga sprejme v pevski zbor.
Socijalni demokrati v Nabrežini in skupen nastop. Nabrežinski Marica podaja v »Zarji« nekako izjavo, kjer daje indirektno vedeti, da bi bili nabrežinski socijalni demokrati pripravljeni skupno nastopati z NDO. Torej vendar že priznavajo našo organizacijo. Ali pa so se res izpameto-vali ? Toda šele sedaj, ko imajo strah pred nami, poprej niso nič hoteli slišati o skupnem nastopu. Seveda je to hinavščina. Sicer pa bodi na tem mestu povedano, da smo mi vsak Čas pripravljeni skupno nastopiti z njihovo organizacijo, kadar gre za delavske koristi, ne pa za politično agitacijo socijalne demokracije. Ono pismo pa je bilo od naše strani res poslano, in sicer dne 14. januarja, kar lahko dokažemo s pričami. Pisma nismo oddali rekoman-dirano, ker smo mislili, da bodo socijalni demokrati toliko lojalni in nam dali vsaj odgovor. Da pa so morali pismo res prejeti, to je potrdila »Zarja«, ki je par dni na to namignila, češ, N. D. O. hoče z nami skupno nastopiti v dosego boljše delovne tarife, toda gospodje od N. D. O. — tako je pisala »Zarja« — naj le poizkusijo priti! Torej z grožnjami so nas počastili. Ker »o potem socijalni demokrati vkljub temu govorili naokrog, da niso od nas prejeli nikakega pisma, Je predsednik vižoveljske in odbornik nabrežinske podružnice NDO tov. Pernarčič v navzočnosti več naših tovarišev vprašal sudruga Ivantschan*.
strokovnega tajnika, kako stališče da zavzemajo socijalni demokratje napram NDO glede skupnega nastopa; in sodrug Ivari--tsehan je odgovoril, da nflhova organiza-zacija nikoli ne bo skupno nastopala z N. D. O. Torej so dokazi v rokah. To pa, da sedaj pripovedujete, da niste prejeli našega pisma, delate le zato, ker je delavstvo izvedelo za vašo hinavščino, in pod pritiskom delavstva bi hoteli zdaj napako nekoliko popraviti. Sicer pa bodi konstatirano, da se mi nismo vsiljevali za kak skupen nastop, ampak smo v svojem pismu le vprašali za pojasnilo o gibanju in smo obenem zahtevali, da se socijalni demokratje izjavijo, kako stališče bi zavzeli napram naši organizaciji, če bi prišlo pri gibanju nabrežinskega delavstva do štrajka. Naravno je, da moramo mi poprej vedeti, kakšna je spomenica, da jo lahko, če je treba, skupno predelamo tako, da odgovarja nam in socijalnim demokratom. Če bi se to zgodilo, šele tedaj bi bil mogoč skupen nastop. Pozneje pa smo izvedeli, da Je socijalistična spomenica naperjena proti interesom domačega slovenskega delavstva in zlasti proti naši organizaciji. In kdo naj zahteva, da gremo ml sami proti sebi v boj? Sodrugi, če pa hočete res sporazum z našo organizacijo, da sestavimo skupno spomenico in da gremo zanjo skupno v boj, Je še čas za to In smo mi na ta način vedno pripravljeni sodelovati z vami. Torej pokažite, da so vam res le delavske koristi pri srcu!
— Za ljudske knjižnice so darovali gg.T Mikeličeva 80 knjig, Mankočeva 10, dr. Truden 6, Benčina in Hribar po 1 in N. N. 1 letnik »Dom in Sveta«.
Vesti iz Mihe.
Goriški župan se zahvaljuje. Včerajšnji »Piccolo« prinaša zahvalo goriškega župana laškemu časopisju, ker je tako pomagalo, da je zmagala pri mestnih volitvah zopet kamora. Zahvala je pisana v dolgoveznih stavkih in tudi bombastične fraze ne prikrijejo notranje praznote članka. Pa kaj bi se Čudili, saj je pod člankom podpisan Jurij Bombič.
Gorico in Trst veže ista usoda in sedanje volitve so Ie podkrepile to sorodnost, tako pravi Bombič v svoji zahvali. Ali misli zafrkovati tržaške magistratovce, da se bodo še morali na isti način braniti pred Slovenci, kakor dela že sedaj umirajoča goriška kamora. Samo takrat ne bo podpiral laški boj v Trstu noben goriški dnevnik, ker ti bodo že vsi slavnostno legli v zasluženi grob.
Procesije vstajenja se vrše v Gorici po sledečem redu. V soboto ob 5 pop. v Stolnici, ob 6 zvečer pii -sv. Ignaciju, ob 7 na Placuti ter pri kapucinih; v nedeljo ob 6 zjutraj na Kostanjevici in Podturnom.
Na državnem kolodvora v Gorici se Je nakrat pokazal poleg drugih avtomatov tudi avtomat za peronske karte. Ali pripravlja morebiti Wieser nove lovorike? Dosedaj so hodili Goričani lahko nemoteno na peron in ni se pripetila ne nesreča in tudi državna železnica ni zastokala nikoli, ker ni dobivala plačila za peronske listke. Zato mislimo, da lahko brez škode pospravijo tisti avtomat.
»Novi Cas« proti poroti. Ko so se borili naši pradedje za svoje ustavne pravice, je bila zahteva po poroti ena njihovih glavnih programnih toček. Sedaj po tolikih letih se je seveda že marsikaj izpre-menilo in tako je tudi mlada slovenska ljudska stranka naenkrat proti poroti. Ljudska stranka zahteva odstranitev porote. Nekdanji boritelji za ustavne pravice bi Čudno gledali sedanje zastopnike ljudstva, ki hočejo to mrvico pravice odvzeti ljudstvu. Sicer ima res porota svoje nedostatke, ali naj njeni načelni nasprotniki nasvetujejo nekaj boljšega, kar ne bo zadovoljevalo le državnega pravdnika in juristov, temveč kar bo tudi ščitilo ljudstvo. Tega ni in zato smo še vedno za poroto. Pri stališču »Novega Časa« proti poroti ie pa še nekaj drugega značilno. »Novi Cas« ne nastopa sedaj proti poroti vsled kakšne akademične debate, temveč vsled tega, ker sta biia obsojena oba urednika. Tik za nepopolnim poročilom o obsodbi, priobčuje »Novi Cas« dolga poroči-
»Radium« je naslov novemu uradu za privatne informacije, ki se je odprl danes na Korzu št. 24. Taki zavodi — če so v resnici resni —, so v velikih mestih potrebni in koristni. Upamo, da bo ta urad vršil svojo nalogo pošteno in resno, kakor nam obljublja. -
V slučajih Šibkega okostja.
Otroci, ki se branijo piti navadno ribje olje kažejo posebno nagnenie sa »Emulzijo Scott" jetrno ribje olje. To dejstvo svetuje zdravnikom, da predpisujejo „Emulzijo Scott1 mesto navadnega ribjega olja, ko potrebujejo u mali bolniki tako krepilno sredstvo, ki ima poseben vpliv na krepčanje okostja. Vsled poizkušene sestave, glasom katere vsebuje „Emulzija Scott41 take snovi, Id pospešujejo raSco in krepčanje okostja, je dana ne£ nemu organizmu nova moč. Otroci se kmalu vzdržijo na noficab, In pravo veselje je videti jih skakati idravein vesele. Sicer pa sama „Emulzija Scott" in nobena druga.
U m dobNe v
»djfrao fi—
* Bura* O. m. b. H
IVA V SUBAUT
posestnik In gostilničar
le danes v dobi 70 let, previden s svetotajstvi za umirajoče v nagli bolezni v Gospodu zaspal.
Soproga Marij« roj. Stok, sinovi Franjo, Ivan« Josip-hran. hčere Marija por. Skerl, Angela por. Klun, Karollna por. Sirca, Ima por. Tomaž It, Ana por. Sutz in Kmillja, zeti Anton iker«, Andrej Klun, Andrej Sirca, Ivan Tomailt,
Franjo Suts. neveste Ernasta roj. Nebat, Marija roj. Kobler, Juitlna roj. Sirca« nečaki in ostali sorodniki naznanjamo to preža-lostno vest vsem prijateljem in znancem.
Popreb predragega pokojnika se bo vršil v nedeljo dne 12. t. m. ob 9 uri predpol. iz hiše žalosti pri Sv. Ivanu Vrdela, Tusignono 1400. TRST, dne 10. aprila 1914.
Velja kot dlrektuo obvestilo. Novo Pogrebno podjetje Corso 47.
TUST, VIA TORftE BIANCA 41. VLiOŽflA OBRESTNA MERA; 4 */«.	i>
f>OI*Ul*ET]lA KAPITALIZACIJA OBRESTI m m m POSOJILA J4A ZEMLJIŠČA IJl POSLOPJA PO
ESKOMPT MENIC # LOMBARD
Pti PIL ARKA VARNOST #e##f>f>fif>0*>#fi«>
ff
ff
v Mah. ulita del Panzera itn. 111
popolnoma prenovljena s krasno novo dvorano in teraso z lepim razgledom.
Izborna vina kakor n. pr. Domače Črno in belo po K 1*04, Teran po K 1*20, Istrsko črno po 80 stot., Istrsko črno za dom po 72 stot. liter. Dreherjevo pivo prve vrste. Dobroznana kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili ter vedno svežimi ribami vsakčas na razpolago. — Postrežba točna. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk udani ALOJZ KOCJANČIČ p. d. FOGO.
F^F^F^F^P^ f")

Ani Rojfc, Trst
fttilianje, g|avo> ftaaje, barvanje L1A ▼■akorntna lana Ma M (■vrivajo dobro ta tofco
bo odprto vso noč
v soboto, nedeljo In skozi ose praznike.
Priporoča se zo obilen obisk
J. Kranjc.
UMETNI ZOBJE
PIOMBIRANJE a ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr. J. ČERHAK U. TUSCHER
KONC. ZOBNI TEHNIK
Tin
Ulica CASERMA, 13 ll. nad
ZDRAVNIK
Bed. Dr. Karal Perniild
erdhtra od 11—12 Tnt, allc* Boaomo SfIL (auproti Drahofevt pivovarn),
Vsled likvidacije vroda se slovensko
tiskurniško podjetje
s koncesijo ml
M le dobro vpeljano in mnogo zaposileno. - V daljnem okrožju Dl konkurence. - Naslov pove Inser. odd. Edinosti pod {t. 2209.
Ker občni zbor, sklican na 8. aprila t. I. ni bil sklepčen, vabi
TržoJka posojilnica In hranilnica
icgistrovana zadruga z omejenim poroštvom
kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov po § 49. zadružnih pravil in
ki se bo vršil
v nieljo, 19. aprila 1)14. ob II. ul predpelriie v veliki iTiraBl i lastfll >111 (Plaiza iilla tam itii. 2.)
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi.")
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva. TRST, dne 9. aprila 1914
NAĆELNIŠTVO:
") § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zbora staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, ali če se morajo izročiti posebnemu odr selcu, ali nadzorstvu ali pa načelstvu, da se o nju poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora.
v antak tvidkft „Seott * B>wm O. m. b. H
pđfc mu tjgj«.
RESTAVRACIJA „C0L0MB0"
TRST uHco Campanlle Sta. 13 Ml Trsa Ponterosn).
Novi prostori. Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem komfor-tom. Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi-hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najboljših furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutenberžan, istrsko, Opollo in Chianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edin® shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba.
EDOARDO COLOMBO, lastnik.
Stran IV.
»EDINOST* «t
V Trstu, dne 11. aprila 1914
la, kolikokrat da se Je že zmotila porota. Je sicer res, da niso bili vselej pravoreki porotnikov Cisto pravilni, res pa je tudi, da so izvršili tudi juristi sodniki že obilo justičnih umorov. In vsled slučajne napake naj odpravimo sodni stan, vsled slučajnih napačnih pravorekov nai odpravimo poroto! Pa saj radi tega tudi ni *Novi Čas« pisal teh poročil, temveč ker je hotel oslabiti vtis, da so bili katoliški uredniki vsled častikraje obsojeni in sicer občutno obsojeni. Cisto napačno hoče »Novi Cas« vzbuditi pri svojih bralcih mnenje, da bi sodni dvor oprostil oba urednika. Saj je vendar sam zagovornik obeh priznal, da se ni dokaz resnice posrečil, da ima sam dvom, če je g. Mikla-vič res tajil boga. Zato bi »Novi Cas« bolje zadostil svoji krščanski dolžnosti, če bi sam od sebe dal zadoščenje, namesto da zvrača krivdo na porotnike. Nastop proti poroti pač čisto gotovo ne dela časti »Novemu Času«!
Podružnica CMD za Sv. Križ-Dobrav-lje-Velike Žablje priredi na Velikonočni ponedeljek, dne 13. aprila, veselico na grajskem dvorišču v sv Križu. Spored obsega osem točk in potem bo ples. Začetek točno ob 3 popoldne. Dobiček veselice dobi Ciril-Metodova družba. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
Vesti iz Istre,
Sestanek volilcev in zaupnikov v Škofiji (okraj koprski). V Škofiji so se zbrali predminoii četrtek odposlanci in zaupniki „Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri", poedinih občin, okrajev itd. za soma okraja Koper in Piran radi pogovora za predstoječe deželnozborske volitve. Zastopani so bili mnogoštevilno vsi sloji prebivalstva: bilo je učiteljev, duhovnikov, trgovcev, kmetov, obrtnikov. Navzoč je bil tudi državni in deželni poslanec gosp. M. Mandič. Sestanku jc predsedoval bivS* deželni poslanec g. nadučitelj Ivan Valentič. Pretresala so se vsa glavna vprašanja, ti-čoča se volitev. Zaslišana so bila toliko mnenja navzočih, kolikor ona, ki so bila pismeno priobčena g. preds-dniku. — Vsi sklepi so bili storjeni enoglasno. Istotako so se sporazumeli navzoči glede oseb, ki jih piedlože odboru političnega društva kakor kandidate za splošno in za kurijo kmetskih občin (V. in IV. kurijo) rečenih dveh okrajev, to je za četrti voliini okraj splošne kurije in za drugi volilni okraj kmečkih občin.
Iz Žminja nam pišejo: Ivan Rovis, ki je bil v Trstu aretiran zaradi sleparstva s poštnimi nakaznicami, ni bil nameščen kot poštni sluga v Zminju, kakor je bilo povedano v poročilu o aretaciji, temveč v Puli. Resnica pa je, da je Rovis rodom iz 2minja.
Rožne vesti
Prepoved madžarofobske igre v Buka-
reštu. V torek zvečer bi se morala vršiti v bukareškem narodnem gledališču premijera igre >Dan napoči«, ki jo ie spisal sedmograški Rumun, Caharija Basan, ki ga ogrske oblasti že zasledujejo radi hujskanja proti državi. Igra se vrši na Sed-mograškem in se nahaja v njej prizor, ki predstavlja oster konflikt med Rumunsko in Ogrsko. Ministrski predsednik Bratianu je baje direktno na intervencijo avstrijskega poslanika grofa Czernina prepovedal predstavo.
Uničen laški zrakoplov.
L?ški zrakoplov „Cita di Milano" je mora vsied nek nezgode pristati pri Centu. Okrog zrakoplova se je nabrala v kratkem času velika množica radovednežev. Vojaki in zrakoplovci so opozarjali navzoče, da naj ne kade v bližini zrakoplova. Toda ti opomini so bili zaman. Nekd<i se je približal z gorečo smodko zrakoplovu, plin se je vnel, rastala je eksplozija, ki je uničila cel zrakoplov. V eliko oseb je lahko ranjenih. „Cita ć\ Milano- je zgradil inženir Forlalili in ga j^ nameravala kupiti italijanska vojna uprava.
Milanski listi poročajo o nesreči še sledeče podrobnosti. Zrakoplov je moral pristati, ker se je pokvaril m< tor. Ko je moštvo zapustilo gondolo in hotelo zrakoplov zasidrati je potegnii nenadoma močan ve-ttr, ki je zrakoplov dvignil in ga olekel ka-kih 150 m. daleč par metrov nad zemljo. Zrakoplov je obtičal v gozdu poraščenim z gostim bodočim grmičevjem. Truje je prodrlo na več mestih zrakoplov, iz katerega je začel uhajati plin, ki se je končno vsled neprevidnosti nekega radovedneža vnel in ni povzročil eksplozijo. Pri eksploziji je bilo ranjenih več kot 50 oseb, med temi 3 težko. Vse poškodovance so odpeljali v bolnišnico.
Slonova sesalna steklenica. Pred kratkim je v londonskem kraljevskem zveri-njaku obolel mlad slon in ni mogel dobivati več kakor poprej hrano od svoje matere. Poseči je bilo treba torej po umetni hranitvi. Toda to so bili precej težavni poizkusi, kajti navadno sesalno steklenico je mladi slon takoj izpraznil in bi trajalo torej precej časa, da bi se ga nasitilo. K sreči je prišel čuvaj na pametno idejo; zlil je mleko v velik čeber in napeljal gumijasto cevko v usta bolnega slona. Slon je dobival na ta način hrano toliko časa, da je ozdravel in je bil baje s čuvajevo napravo popolnoma zadovoljen.
Bojišče Waterk>o. Iz Bruselja se poroča: Bojišče NValterloo, kjer so se vršile zadnje velike bitke združenih evropskih držav proti največjemu vojskovodji zgodovine, cesarju Napoleonu, ki so pomenile uničenje francoskega cesarstva in popolen padec Napoleona, je rešeno nevarnosti, ki mu je grozila. Belgijska zbornica je namreč sprejela zakon, ki strogo prepoveduje
posestnikom obdelovanje one nizine, kjer so se vršili boji. Sploh se ne smejo tamkaj brez privoljenja belgijske vlade izvršiti nobene izpremembe. Za odškodnino dobe prizadeti posestniki 250.000 frankov, ki jih je dal na razpolago waterlooški odbor, ki mu stoji na čelu vnuk zmagovalca v bitki pri Waterlvo, angleški vojvoda Welling-ton. Ravnokar v Londonu prirejena zbirka za nespremenjeno ohranitev bojišča Wa-terloo, je dosegla sedaj že 800.000 fran.
Jubilej Effflovega stolpa v Parizu. Dne 7. aprila je preteklo 25 let, odkar stoji sve-tovnoznani Eifllov stolp v Parizu, zgrajen povodom pariške svetovne razstave leta 1889. Danes si Pariza sploh ni mogoče misliti brez tega stolpa. In vendar, koliko besedičenja za in proti je bilo radi tega stolpa. Umetniški estetiki in pisatelji so dvigali svoj glas proti »potvori«, ki bo popačila celo mesto. Toda inženir Eiffel in njegov zaščitnik Lockroy se nista hotela dati preplašiti in sta tudi zmagala. L. 1887. se je pričelo z zgradbo in 1. 1889. je bila ta velikanska stavba že dokončana. Stolp je visok, kakor znano, 300 m in tehta 9 milijonov kilogramov. Vsa konstrukcija je tako solidna, da se vrh pri najhujšem viharju zaziblje samo za 10—15 cm, kar pa na stavbo ne vpliva čisto nič. Stroški so znašali 6,500.000 frankov. Po svoji višini je Eifflov stolp druga največja stavba na svetu. Prva je Walkinov stolp pri Londonu, ki je visok 380 m, tretja pa stolp radio-telegrafske postaje v Nauenu v Nemčiji. Graditelj Eifflovoga stolpa je francoski inženir Aleksander Eiffel, ki se je rodil 15. decembra 1832. v Dijonu. Dokončavši svoje tehniške študije, se je posvetil gradnji velikih železnih stavb in je med drugimi napravil tudi državni kolodvor v Pešti. Do nedavnega časa je bil Eifflov stolp samo nekaka nenavadna — monumentalna stavba, a v najnovejšem času služi kot ra-diotelegrafska postaja, s katero so gotovo v zvezi že vse postaje sveta in je ta ogromna stavba torej tudi v službi člove-čanstva. Danes ni več v Parizu človeka, ki bi se drznil trditi,da je Eifflov stolp pokvaril Pariz.
Srečni ljudje. Kakor znano, je bila te dni izžrebana tudi največja premija razredne loterije v znesku 700.000 K. Srečko je zadela št. 18.629, ki je bila deljena na 8 delov. Dobitelji so večinoma »mali ljudje«. Deleži so bili razdeljeni sledeče: dve osminki srečke ima neki nadporočnik, eno neki zavarovalni tajnik in eno neki ni-ki obrtnik, dve ubogi šiviji dve osminki, eno neki zavarovalni tajnk in eno neki nižji železniški uradnik; toda pri tem zadnjem deležu je udeleženih še 7 kolegov imenovanega uradnika. Vse imenovane srečne osebe so bile o veliki sreči obveščene takoj popoldne po izžrebanju. Zanimivo je, kaka čustva so obdajala dobite-lje tega dobitka pri obvestilu o veliki sreči. Obrtnik je sprejel naznanilo popolnoma resignirano in je samo rekel: »Še je pravičnost!« Zavarovalniški uradnik je jokal samega veselja; slučajno je ravno istega dne praznovala ena njegovih hčerk rojstni dan. Izmed obeh šivilj je ena od veselja tekla k svoji materi, da jo obvesti o veliki sreči, druga pa je mislila, da gre tu samo za šalo. Železniški uradnik je bil neveren Tomaž in je menil: »Ne verujem poprej, dokler ne dobim uradnega potrdila!« Tudi nadporočnik je prvotno mislil, da gre za šalo ko je dobil potrdilo, je bil čisto miren. Polkovnik je odšel pred dvema dnevoma na manjše potovanje, je čakal na poročilo rezultata v časnikih.
Krvav boj z anarhisti v Newyorku. Iz Newyorka se poroča: Anarhisti so skušali zborovanje newyorških brezposelnih s silo razbiti in so razbili zato vse šipe in stle dvorane, kjer bi se moralo vršiti zborovanje. 400 stražnikov je poseglo vmes in je prišlo do pravcate bitke. Policija na konjih ie šla neusmiljeno v gnječo, kjer je bila razvita kaka rdeča zastava in udrihala po anarhistih z gorjačami in biči. 1 o triurnem boju je bilo razgnanih vseli 600 demonstrantov, izmed katerih je bilo veliko nevarno ranjenih.
Zanimivosti izza zavzetja Korice po epirotskih vstaših. Epirotski vstaši so kljub nekaterim vestem, da so razobesili belo zastavo, vendarle zavzeli Korico. Pri tej priliki je omeniti neko drugo okoliščino, ki je jako značilna za razmere v Albanji. Srbska korespondenca je namreč dobila od jako dobro informirane strani obvestilo, da je pridobila albanska vlada razven onega oddelka žandarmerije in prostovoljcev, ki so že tako operirali proti Korici, za boj proti epirot-skim vstašem tudi mnogo drugih albanskih prostovoljcev. Več tisoč prostovoljcev se je odzvalo pozivu kneza Viljema in so odhiteli vladinim četam na pomoč. Toda ko so na potu izvedeli, da so voditelji albanskih čet iz onih rodov, s katerimi žive oni v krvni osveti, so pomožne čete ostale v Mali Pani, sklenile počakati na izid boja in nato ž njimi obračunati. To se je tudi zgodilo in »prostovoljne pomožne čete« so mirne čakale na izid boja pri Korici. Ko so Epiroti albanske vladne čete vrgli nazaj in jih razpršili, so te čete na begu zadele na albanske »pomožne čete«, s katerimi se je takoj vnel krvav boj. — Tako izgleda torej »p o m i r j e n j e duhov« in »državna organizacija« v Albaniji. Nizozemski častniki, ki jih je poslala vlada, da prepotujejo Albanijo in nasvetujejo potem potrebne reforme, so tudi že obvestili kneza, da v tem oziru ni mogoče ničesar storiti, češ da v Albaniji o uvedbi kakih reform in o možnosti državne organizacije dežele sploh ne more biti govora.	_
M fleželnetf som.
Izgubljena ženska.
Pred sodniki deželnega sodišča je včeraj sedela komaj 25ietna Alojzija Ghidini-jeva rojena Armičeva, doma iz Ljubljane, a pristojna v Trst. In pred sodnike, na sramotno zatožno klop jo je privedel edino le prokleti alkohol Obtoženka je ženska priknpljivega vedenja: oblečena je skoraj elegantno ter nosi, čeravno skromen, vendar lepo jej pristoječ klobuk, spredaj koketno in gracijozno zavihan navzgor. Na nosu ima Ščipainik. Glede vedenja pa je dovolj, če povemo, da jo ob vsaki ostrejši besedi hipoma oblije rdečica sramu. Govori gladko, opiljeno. Človek bi mislil, da je to vzor ženske. In vendar! Kako nizko je že padla ta ženska! Bila je že štirikrat kaznovana — enkrat celo na šest mesecev težke ječe — radi tatvine in enkrat radi poneverjenja, včeraj pa je že šestikrat sedela na zatožni klopi. — In do tega je prišla le zato, ker je zašla v slabo družbo, v družbo pokvarjenih žensk. V tej družbi se je navadila piti žganje. Izpr-va se jej je žganje skoro studilo in pila ga je le proti volji; a pozneje se mu je privadila, slednjič pa ni mogla več prestati brez njega. Da je prišla do denarja za žganje, se je celo prostituirala in celo kradla. — Ko je njen mož — privatni uradnik v Trstu — videl, da je ne more spraviti nazaj na pravo pot, je zahteval sodnim potom in dosegel ločitev od nje.
To je na kratko povest 251etne Alojzije, ki je morala včeraj odgovarjati sodnikom zopet radi zločina tatvine. Obtoženka je meseca oktobra lanjskega leta prenočevala 3 dni — in sicer dne 15., 16. in 17. oktobra — pri 601etni kuharici Juliji Otti-jevi. Dne 18. oktobra zjutraj je pa naprosila Ottijevo, naj gre na ribji trg in naj kupi rib, za kar jej je tudi dala 80 stotink. Ottijeva je šla po ribe, a ko se je vrnila, je našla stanovanje zaklenjeno. Čakala je nekaj časa, a potem je dala po kovaču odpreti stnovanje. Ker Gliudinijeve le ni bilo nazaj domov, je začela Ottijeva sumiti, da bi morda Ghidinijeva v njeni odsotnosti ne bila storila kaj slabega v njeno škodo. Odprla je torej kovčeg, v katerem je imela shrafljeno hranilno knjižico tržaške »Cas-sa di Risparmio«, na katero je imela vloženih 130 kron denarja. Uboga starka se ni motila: knjižice ni bilo več, a manjkalo je tudi 5 popolnoma novih srajc in en jopič. Reva je takoj prijavila stvar policiji, ki je nemudoma uvedla vse korake, da bi se prišlo na sled ubegli Alojziji. To se je pa policiji posrečilo šele dne 26. februvar-ja t. 1.
Ko jo je predsednik vprašal, če priznava svojo krivdo, je obtoženka potrdila s tihim glasom in celo sramežljivo. Povedala je, da je neizmerno želela videti svojo ubogo mater, a ker ni imela denarja za potovanje in ker ni hotela priti pred mater s praznimi rokami je zagreSila ta zločin, katerega pa iskreno obžaluje. Ko je imela v rokah hranilno knjižico, je šla v hranilnico in tam dvignila 100 kron; potem je pa knjižico uničila.
Izpovedba prič Petra Costanzo, blagajnika imenovane hranilnice se je preči-tala.
Priča Julija 011 i je povedala, kako se je izvršil ves dogodek. Rekla je pa, da je bil v knjižici shranjen tudi bankovec za 20 kron. Obtoženka je pa trdila, da ni v knjižici našla nobenega bankovca.
Zastopnik državnega pravdništva je zahteval, naj se obtoženka strogo kaznuje in naj se podvrže posebnemu policijskemu nadzorstvu po prestani kazni, branitelj pa je priporočal sodnikom, naj obtoženko milostno sodijo, nakar je sodišče obsodilo Alojzijo Ghidinijevo na 15 mesecev težke ječe.
Nesrečna ženska je na to sklonila glavo, debele solze so se jej udrle po licih, oblitih z rdečico sramu in tiho ihtenje jej je pretresalo život.
Predsednik, višjesodni svetnik dr. An-drich, je pa na to v prav blagem tonu govoril nesrečnici na srce:
— Vidite — je rekel —> ni li škoda, da vi, ki ste vendar inteligentna ženska in še tako mlada, prihajate pred nas? Sedaj imate 15 mesecev časa, da se poboljšate. Ker ste inteligentna, vas bodo v kaznilnici lahko porabili v pisarni; a ko pridete ven, ne vdajte se več alkoholu, pustite to prokleto pijačo, ki vas je tako daleč zavedla, in potem še lahko postanete poštena in vsega spoštovanja vredna ženska. Mi vam pa nismo hoteli poostriti kazni s tem, da bi vas bili podvrgli posebnemu policijskemu nadzorstvu po prestani kazni, ker vemo, da bi bila potem za vedno izgubljena. Upam celo, da nam boste še hvaležna, upam, da vas bom videl nekoč priti k meni, da me zahvalite za kazen, ki smo vam jo danes odmerili, in za pouk, ki vam ga dajem z iskreno željo, da bi te moje besede ne bile seme, ki je padlo na skalo.
Obtoženka je, globoko ginjena sprejela kazen in prosila, naj bi se jo Čim prej odposlalo v kaznilnico.
melis nor.-tUđ*Z &Lkrietal okt^bc 2§'/,< Zalog« 1. aprila 388.400 q, livar od 8. do bbr, 35.500 q. izvoz 36.100 q, zaloga 8. aprila 232-800 q r traksito-skladiifiih. -
:: MALI OGLASI::
□□ □□
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tipkane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
□□
□□ □□
finfnM Pra^e in graške po najnižji ceni. Du-VUJUU najske in kranjske klobase 12 komadov 1 krona. Buffet Suban, San Sebastiaao št. 6. 328
lila se dobavateij bukovega oglja za letnih 15 DUŠ do 20 vagonov. Plačilo ob izročitvi Mor-tello Anton, Trst V. del Toro št. 14.	368
flrifllMI je odprl Anton Laurenčič pri Sv. M. UUI1IIU M. Zgornji št 1022, kjer toči domaČe vino črno in belo. Priporoča se znancem in prijateljem.	369
t Trstu.
trg miren in vzdržale. Do-ok promptni vagon-prosto Trst in
K2
27V., melis 28 - 28a/t* eonmmi 28-28'/., kocke ▼ zabojih 29—80, kristal 27»/.-27»/,; melis za april-avaust 28*/. - 29. T »rt—ki promet 11.500 q. Trg zaključuj« stalno ob istlk pogoj'b: centrifuga! 26», - 27*/., melis 28% -88%. coocassš 28 /.-29, kocke t zabojih 29V. - 31, kristal 27'/« - 27% : cen-trifogal spril-avgosl 27', - 98'/,, nov.-marec 28-28*/«
ski spediegi, 2X ali Reka
Soba
se takoj odda. Ulica Miramar št, 11, I n.
370
ftVfllll istrski teran S. Vincenti. Za dom toči po rfUVl 72 vin. gostilna Daneu na Opčinah v hiši g Goijupa.	371
HfflCUfl *n dobroidoča mlekarna na ugodnem mUUill mestu z velikim zaslužkom se proda rad preobilice drugih opravkov. — Obrniti se na rulek rno ulica Ma <zoni 21.	350
J
pomladna ln poletna sezona 1914. Odrmk 3*10 « dol« / i odre^k ^ bos
za konpl. moško oM. J ! odrezek 15 kron (suknja, telovnik, hlače) I 1 odresek 17 kros + + + samo + + + 1 1 odresek 30 kron Odresek sa črno salonsko obleko 20 K kakor tad* blago sa površnike, taristovske lodne, sviL kamgarne, blago sa damske obleke itd. poiilja po tovarniških cenah kot reeloa in solidna, najbolje snana tovarniška taloga sukna
flegd - Imbof - Brno (tatio)
Vzord gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, Če naročujejo sukna naravnost pri tvrdki Sloge! - Imhof na tovarniškem mesto so snataa. Stalne, niske cena. Velik Isbor. Uzorna, pasljiva postrežba tudi malih naročil v popolnoma svežem blagu.
Ste se že poslužili v Čevljarnici
ANTONA JAVERNIKA
v ulici Farneto št 33 ?
Sprelema vsakovrstna popravila.
FRANC SKVARCA
priporoča cenjenemu občinstva svojo
GOSTILNO JUR STflDT GRAZ" o Trstu
Piazza Rosa rio štev. 1.
Vino in pivo prve vrste. Domača kuhinja. Postrežba točna. Cene zmerne.
KARL GOMISEL
stara trgovina jestvin Rojan, ulica Hontorsino št. 16
Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolonijalije in druge pridelke. Ima vedno najboljše prekajeno meso.

Lovre Bulic
priporoča svojo
gostilno „Brioni",
G»Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim za seBtanke in zabavne prireditve«
Trst, vla deli' Istri« *t 16 (v bližini cerkvi
sv. Jakoba), Točijo ie prvovrstna dalmatinska vina iz Omifia, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in mar vala ter domača knbinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo štev. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih ]ediL
:: MES29ICA ::
TOMAŽ ZADNIK TRST
TELEFON Str. 16-08. ■
trg Sv. Ivana itv. 6. - Prodaja meso ia lastno klavnico na dobolo ln drebno.
Na drobno goveje: sprednji deli po K 1*44 in 1 60. Zadnji deli po K 1*76 in 1*92. Na debelo po dogovora. — Mesnioa Jo vodno dobro proskrbljona o teletino prvo vrsto, kakor tudi perutnino. Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča
Tomaž Zadtvik.
Jos« Konig
nemški zobotehnik
Trst, ulica San Nlcolć St. 18./II
Sprejema od 10 do 1 in od 3 do 8 popol
fOSaSSSmmmmmm/SS^
$
JtenuangiKI Zrtcca
Trst, lil. Barrlora vserhla 8
veliko z: lo§o mrtvaški* preiaeiov.
«._ J «4 porcelana In blaarcv vazanlh 2 ■•ian« V CELI J,00> o« umetnih ovatlo a trakov la naglsi. Slik« na paroaisRMtih ploščin za grobna a,o«aalka. lajslf)* koDkuaaiaa aaat.
a $
5
NOVA TRGOVINA
izgotovljenih oblek
za gospode, dečke ln otroke
Enrico Rehak
Trst, ulica Carducsl 89 (nova hlfia). Blago fino in »avadno. Izbora sukna za obleke. Hlače in Jopiči za delavce. Ve lika izbera paletots, ranglana itd. Itd.
Mizarska delavnica
Lovrenc lunnClC
Trst, uUca Aless. Msnzoni 3
izdeluje vsakovrstna pohištvena in stav binska dela. Ima pripravljeae moderne spalne sobe in knhinjsto pohiStvo vseh slogov. — Oene smerne. Solidno delo.
Trgovina jestvin in delikates
MARCEL LAZAR
Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave, olja ln dr.
gorico - Gosposka ul. (6. Carduccl) 14, o lastni hBl. Prva in največja slovenska zaloga in tovarna r= pohištva na Primorskem. =
0 zologl Ima vedno nad 50 modernih Jedilnih In spalnin sob.
--Cene od 300 do 3000 K soba.
^ t Edina slovenska delavnica tapetaru, s
■J veliko Izbere slik, stoilc kakor tudi železnega pohištva.
8faT.............
Novo pogrebno podjetje, Trst
(vogal Plusa GoUoai) - CORSO 47 - (TELEFON SL t+os.)
ligrrts a^nalttaejtth raarsdov, od nsjeaeitavaejglh m enim i* 4» MflalHtrlJoMMjllk ln poafunik s Sester« konji.
Nft|ioye]ia In modem pogrebna oprava. ,
riiiala iriJlIlilrt »mašklk predmetov. Velika aaloga vslčealk ^ irel lastnega isdelka. N^Jsolldnejia ln toiia postrežba.
oCfla sa mrianaio v Ustnih prostorih aaloga poletja ni. Teea št. SL UL 146*.
OENE ZMKBMB.
posebnih ntedmetoTf J. JS&ZESK, OpOln« St. I70| T. VITKE pri earirri); A. JAMSKE, 0rt Orehu (Neflhara).
Noftaa aaroCOa OKNE ZMERNE.
rrsooci! Peki!
dnosu tovorne drot so dosegle oosedaj vsepovsod nalhoUSl sloves, narodnjak m mtožt pt kodmenUb cenik 11 SOBAH. Trst