ISSN 1580-3554 f 1 Prenovljene spletne strani NOVE MOŽNOSTI NA WWW.MARKOVCI.SI Spletne strani občine Markovci so stare toliko kot občina Markovci. V mesecu februarju je na ekrane prišla že tretja različica. Poleg oblikovne razlike smo priča tudi nekaterim vsebinskim spremembam. Naj večja pridobitev je možnost uporabe foruma, kjer lahko dobite najhitrejši odziv na vaše pobude in vprašanja in kjer lahko ali pohvalite ali grajate delo občinskih organov. Po dogovoru z urednico Lista iz Markovcev bodo vsi članki, ki bodo objavljeni v glasilu, objavljeni tudi na spletu, kjer bodo našli mesto in dostopnost ne samo za Markovčane, ampak tudi za tiste izven občinskih meja, za tiste iz Slovenije in za tiste iz širnega sveta, predvsem tiste, ki jih zanima dogajanje v Markovcih. Prav to je prednost tega najhitreje rastočega in najmlajšega medija - interneta. Pozivam vse občane in vse predstavnike društev, da redno pošiljate novice in vabila ter da se oglašate, saj je objava dogajanja najlažja na www.markovci.si. Pošljite nam elektronsko pošto na naslov info(a)jnarkovci.si in objavili bomo vašo novico - s temi objavami pa bomo ohranili našo spletno stran aktualno in zanimivo. Na koncu naj vas opozorim še na razpis, ki smo ga objavili. Pošljite nam vaše fotografije z motivi letošnjega fašenka. Po izboru fotografa gospoda Marijana Petka bomo najboljše fotografije nagradili. Aleš Milošič o— -a p- giEiBSiE KSSSSKE—. sstečss-- “pr- • ***• T«Si Wste roti., »farj«, nk k mm. "" ter, i Zlata poroka PO PETDESETIH LETIH PONOVNO DA Po petdesetih letih skupnega življenja sta si prve dni februarja v markovski poročni dvorani v družbi svojih najdražjili zlata prstana ponovno izmenjala Alojz in Terezija Kukovec iz Bukovcev. Zlatoporočenca Kukovec sta se poročila 7. februarja 1954 v Beltincih. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Olga, Terezija, Alojz in Marko, danes pa njun dom razveseljuje osem vnukov in sedem pravnukov. Po petdesetletni zvestobi sta zakonsko zvezo Alojza in Terezije Kukovec slavnostno potrdila župan občine Markovci Franc Kekec in markovski farni župnik Janez Maučec, jubilantoma pa je ob tej priložnosti čestitala tudi direktorica občinske uprave občine Markovci Marinka Bezjak Kolenko. Zlatoporočenca Kukovec iz Bukovcev Mojca Zemljarič Dan zena ali materinski dan? Še ne tako dolgo nazaj (v naših letih) smo našim mamam ob 8. marcu - mednarodnem dnevu žena, ki se je rodil na začetku 19. stoletja - zapeli pesmico "Jaz pa grem na zeleno trav'co, trgat rožic za mojo mamico". Tako so nas učili v šoli. Kasneje, se pravi v času šolanja, zaposlitve in skupnega življenja s partnerji, smo tako naučeni spoznali zgodbo o ženskah še naprej. Zenske so vedno delale bolj kot moški, težja in manj vredna dela, za manj denarja in pod slabšimi pogoji. Povrh tega pa so še skrbele za svoje družine in mnoge bile pretepene ali izkoriščane na kakršen koli način. In kako je danes? Zenske so napredovale pri vzpostavljanju enakopravnosti z moškimi, vsaj tako kažejo mnoge sprejete državne zakonodaje. Zenske prekašajo moške po izobrazbi, vedno več se jih pojavlja v politiki in na odgovornih mestih. Plače se jim zvišujejo, vedno več je institucij, ki skrbijo za njihovo varnost. Vse našteto se lepo sliši, v praksi pa ni vedno vse tako. Ena izmed najbolj krutih resnic je ta, da ženske odpuščajo z dela v času nosečnosti in porodniških dopustov kot nepotrebne - neprofitne. Delajo ponoči, ob praznikih in pod slabimi pogoji. Saj tudi moški delajo pod takimi pogoji, vendar je vseeno razlika. Znano je, da ženske odigrajo odločilno vlogo pri vzgoji otrok. In če niso prisotne v času odraščanja otrok, so posledice lahko neizmerne. Svetovne statistike še vedno kažejo, da ženske zaslužijo še vedno do 30% manj kot moški za isto delo, da jih je več nezaposlenih, posebno mladih in visoko izobraženih, da jih je na vplivnih delovnih mestih in v politiki manj kot moških. V času po osamosvojitvi naše države je postal aktualen materinski dan, da bi se nekako oddolžili ženskam, ki se bolj posvečajo družini in so doma. Enim in drugim prinašamo rože in jim izkazujemo druge drobne pozornosti. Naj bo še naprej tako. Naj bo to čez celo leto, ne samo v marcu. Kljub temu čestitajmo našim mamam, ženam in dekletom za njihov praznik, pa naj bo to 8. ali 25. marec. Član uredniškega odbora Janez Liponik Iz velike sejne sobe občine Markovci DVE SEJI V PRVI ČETRTINI LETA 9. redna seja sveta občine Markovci je bila v četrtek, 29. januarja. Ob obravnavi osnutka Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj so svetniki sklenili, da naša občina ne bo soustanoviteljica javnega zavoda, temveč bo ustanoviteljske pravice prenesla na Mestno občino Ptuj. Obravnavano je bilo tudi delovno gradivo za ustanovitev zveze občin z osnutkom programa dela zveze občin. Ob razpravi in predvsem ob upoštevanju dejstva, da se reogranizira državna javna uprava, ki prinaša regije, med slednjimi tudi spodnjepodravsko s sedežem na Ptuju, se svetniki niso opredelili do ustanovitve zveze občin, v kateri bi občine sodelovale zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. O zadevi bo svet odločal, ko bo podana podrobnejša analiza, ki bo vključevala tudi predvidene stroške take zveze. Na predlog komisije za kulturo je občinski svet sprejel nova merila za izračun dotacij iz proračuna občine Markovci, namenjenih za dejavnost kulturnih društev. Tako bodo letošnja sredstva namenjena kulturi že razpisana in razdeljena v skladu z novimi merili. V nadaljevanju je bila svetnikom predstavljena ena od možnih idejnih zasnov postavitve spomenika vojnim žrtvam. Ob tem so svetniki sklenili, da občinska uprava v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila, pridobi več ponudb. Varna hiša in plovni režim Za tem so markovski svetniki pristopili k projektu varna hiša v okviru Centra za socialno delo Ptuj. K projektu je center že pristopil, v varno hišo pa se bodo lahko zatekale ženske in otroci, ki so ogroženi zaradi nasilja, ki se žal največkrat pojavlja prav znotraj zidov posameznih družin in je očem javnosti prikrito. Trpljenje nemočnih pa zato ni nič manjše. Se en zanimiv projekt je bil obravnavan na seji sveta. Predstavnika predlagateljev in avtorjev delovnega gradiva odloka o določitvi plovnega režima na reki Dravi in ptujskem jezeru Emil Mesarič in Maks Ferk sta le-tega predstavila tudi markovskim svetnikom. Markovčani so pozdravili idejo o vzpostavitvi plovnega režima na reki Dravi in ptujskem jezeru in hkrati izrazili željo, da obe občini, torej ptujska in naša, skupaj pristopita k plovnemu režimu, saj je nenazadnje dobra polovica jezu v markovski občini in prav je, da od plovnega turizma nekaj iztrži tudi naša občina. O projektu bo organizirana tudi javna razprava, potrebno bo veliko sodelovanja z institucijami ter pridobivanji njihovih soglasij. Kakorkoli že, markovski svetniki vztrajajo, da markovska občina sodeluje pri oblikovanju vodnega turizma na jezeru. To pa sta zagotovila tudi razlagatelja projekta. Komasacija bo potekala v dveh fazan Predstavljene so bile tudi aktivnosti projekta komasacije. Ta se je ustavil, ker od kmetijskih zemljišč, predvidenih za komasacijo, ni bila odmerjena trasa hitre ceste, ki je doslej odmerjena le delno, to je do t. i. kilometra 3. Glede na navedeno so se svetniki odločili, da se predvsem zaradi prijave na državna sredstva pristopi k dvofaznemu projektu komasacije. To pomeni, da bi bila v prvo fazo, kjer so izpolnjeni pogoji, vključena predvsem kmetijska zemljišča v Stojncih in Bukovcih. Preostali del v Novi vasi pa kot že rečeno po dokončni odmeri trase hitre ceste. Svetnikom je bilo podano poročilo o razdelitvi nepovratnih sredstev, namenjenih malemu gospodarstvu in kmetijstvu v letu 2003. Za vzpodbujanje malega gospodarstva so bila skupaj 14 podjetnikom na območju občine Markovci razdeljena sredstva v skupni višini 2.152.751 tolarjev. Za vzpodbujanje kmetijstva je bilo 62 kmetovalcem razdeljeno 2.137.658 tolarjev. Obravnavana je bila tudi ponovna vloga staršev šoloobveznih otrok iz Zabovcev, ki želijo za učence dodatni prevoz iz šole. Na kratko o 10. seji občinskega sveta Za nami pa je že tudi 10. seja občinskega sveta, ki je bila v četrtek, 11. marca. Osrednja točka minule seje je bil težko pričakovan osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Markovci. Ponovno je bil obravnavan zahtevek Komunalnega podjetja Ptuj za povečanje cene vode. S strani Komunalnega podjetja pa je bilo svetnikom posredovano tudi delovno gradivo Odloka o oskrbi s pitno vodo ter tehničnega pravilnika o javnem vodovodu v naši občini. Svetniki so se med drugim seznanili še s poročilom o kvaliteti pitne vode iz javnega vodovoda ter iz posameznih vzročnih vodnjakov na območju občine. Obravnavan je bil tudi predlog povišanja cene ravnanja s komunalnimi odpadki za družbo Cisto mesto ter predlog splošnih pogojev za opravljanje telekomunikacijskih storitev kabelsko komunikacijskega sistema v občini Markovci. Ena vsebinsko pomembnejših točk na minuli seji pa je gotovo bil predlog investicijskega programa za športno dvorano v Markovcih. Podano je bilo še poročilo o aktivnosti na projektu kanalizacije ter predlog izvedbe občinskega praznika. O sklepih 10. redne seje markovskega občinskega sveta pa v prihodnjem Markovskem listu, ki bo najverjetneje že evropsko obarvan. Marinka B. Kolenko Suša 2003 POZIV KMETIJSKIM PRIDELOVALCEM NA DOPOLNITEV VLOG Tisti, ki vas lanska suša zadeva, gotovo že veste, da se na občinski upravi občine Markovci zbirajo vloge upravičencev za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. Minister za kmetijstvo je določil, da občine zbirajo vloge upravičencev vse do 31. marca 2004. Upravičenci oziroma nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v skladu s programom odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2003 upravičeni do akontacij državne pomoči, morajo vloge dopolniti. Vse dodatne informacije, v kolikor seveda vloge še niste dopolnili, dobite tudi na telefonski številki (02) 788-88-83 pri tajniku Branku Kostanjevcu. Marinka B. Kolenko Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik Ptuj. št. 5/2000) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja RAZPIS za podelitev občinskih priznanj v letu 2004: - naziv "častni občan Občine Markovci" - plaketa Občine Markovci - listina Občine Markovci I. Občina Markovci podeljuje priznanje: 1. Naziv "častni občan Občine Markovci" se podeli posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine. 2. Plaketa Občine Markovci se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela. 3. Listina Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino. II. Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja. III. Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki. IV. Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, najkasneje do 5. aprila 2004. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku. Franc KEKEC Zupan Občine Markovci Na podlagi 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, uradno prečiščeno besedilo (ZVVJTO-UPB1, Url. L. RS št. 83/03) in v skladu z Odlokom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Markovci (Ur. L. RS št. 81/02) Občina Markovci objavlja JAVNI POZIV ZA PREDLOŽITEV DOKUMENTOV O VLAGANJIH V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE MARKOVCI 1. Pogoji: na poziv se lahko prijavijo morebitni upravičenci, to so fizične in pravne osebe ter njihovi pravni nasledniki, ki so sklepali pogodbe oziroma samoupravne sporazume s pravnimi predniki občine Markovci t.j. Krajevno skupnostjo Markovci z namenom pridobitve telefonskega priključka na območju Občine Markovci. 2. Rok in način prijave : Morebitni upravičenci oddajo vlogo na obrazcu, ki ga dobijo na Občinski upravi Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Zahtevek lahko morebitni upravičenci vložijo v času uradnih ur do vključno 15. 4. 2004. Vlogi je potrebno priložiti pogodbo in druga dokazila, ki dokazujejo višino vlaganja, kot na primer blagajniške prejemke, obračune ter druge dokumente, ki so jih morebitni upravičenci sklenili oziroma so bili izdani s strani krajevne skupnosti v zvezi s pridobitvijo telefonskega priključka ali vlaganji v gradnjo javnega telefonskega omrežja. Če navedenih dokazov morebitni upravičenec ne bo priložil, se bo kot dokazilo o obstoju zahtevka upoštevala tudi pogodba iz arhivske dokumentacije, v kolikor ta obstaja. V tem primeru se bo o vračilu ter o višini vračila odločalo za vsak primer posebej, glede na dokumentacijo, ki je na voljo. Kolikor je vlagatelj pravni naslednik oseb iz 1. točke poziva, mora zahtevku priložiti dokazilo o pravnem nasledstvu. Če je pravnih naslednikov več, lahko ti enemu izmed sebe izročijo pooblastilo za vložitev zahtevka ter dvig vračila. 3. Predmet vračila Osnovo za določitev višine vračila predstavlja skupna višina vlaganja, ki ga občini za vlaganja v telefonsko centralo, medkrajevne telefonske vode in krajevna telefonska omrežja prizna državno pravobranilstvo. Priključnina in prispevek SIS se kot splošno obvezno plačilo za pridobitev telefonskega priključka, v višini določeni s tabelo ministrstva za informacijsko družbe, ne vračata. OBČINA MARKOVCI Investicije v občini Markovci LETOS GRADNJA VEČNAMENSKE DVORANE MARKOVCI Obrtna cona Novi jork se širi. Koncem minulega leta smo pričeli z gradbenimi deli za izgradnjo druge faze obrtne cone Novi Jork. Gre za nadaljevanje izgradnje tras posameznih infrastrukturnih objektov, s katerimi komunalno opremljamo dodatnih sedem hektarjev stavbnih zemljišč, kjer bo dobilo prostor za gradnjo svojih poslovnih prostorov petnajst podjetnikov. Investicijska vrednost vlaganj v izgradnjo celotne infrastrukture druge faze obrtne cone znaša preko 230 milijonov tolarjev. Glede na vremenske okoliščine bodo gradbena dela končana konec aprila letošnjega leta. S tem bo omogočen začetek gradenj posameznih poslovnih prostorov podjetnikov. Zaščita podtalnice in projekt fekalne kanalizacije Občine Markovci, Gorišnica, Videm, Ptuj, Hajdina, Kidričevo in Starše smo vključene v regionalni projekt zaščite kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. V našem območju zajema projekt fekalne kanalizacije celotno območje občine Markovci. Skupaj z ostalimi sodelujočimi občinami pripravljamo ustrezno projektno in investicijsko doku- mentacijo, s katero bomo kandidirali na razpise za pridobitev evropskih sredstev. Projektna dokumentacija je že pripravljena do te mere, da so že poznane trase nekaterih kanalizacijskih vodov, zato bo potrebno tesno sodelovanje občanov, lastnikov zemljišč, preko katerih bo potekala kanalizacija, s predstavniki vaških odborov in občinske uprave pri zbiranju soglasij. Za območje občine Markovci je sistem kanalizacije razdeljen v štiri segmente oziroma navezave na posamezno čistilno napravo. Prvo območje zajema naselji Markovci in Zabovci s čistilno napravo ob potoku Rogoznica v Markovcih. Drugo območje je naselje Nova vas s svojo čistilno napravo na zaključku naselja Nova vas ob Dravi. Naslednje območje zajema naselja Borovci, Prvenci, Strelci in Sobetinci z navezavo z naseljem Zagojiči, kjer bo za vsa ta naselja tudi skupna čistilna naprava. Zadnje območje zajema vasi Bukovci in Stojnci, kateri sta s posameznimi vasmi občine Gorišnica vključeni na skupno čistilno napravo v Forminu. Sam pričetek izgradnje kanalizacije bo v letu 2006, gradnja pa bi naj trajala tri do štiri leta. Po prvi projektantski oceni znaša investicijska vrednost izgradnje kanalizacije primarnih kanalov za celotno območje občine Markovci preko dve milijardi tolarjev, pričakujemo pa sofinanciranje projekta s strani evropskih skladov ter sredstev republike Slovenije v višini vsaj 75 odstotkov. Večnamenska dvorana Markovci Intenzivne aktivnosti izvajamo pri pripravi projektne dokumentacije za izgradnjo večnamenske dvorane Markovci. Skladno z izpostavljenimi potrebami po velikosti dvorane s strani osnovne šole ter športnih društev so že izdelani projekti za večnamensko dvorano v skupni velikosti 1750 kvadratnih metrov (skupaj s spremljajočimi prostori), sama dvorana pa bo velikosti 1075 kvadratov, kar pomeni zagotovitev površin za standardno rokometno igrišče. Z navedeno površino bo omogočen razvoj šolskega športa kakor tudi zadovoljitev potreb športnih in kulturnih društev občine Markovci. Vrednost investicijskih del skupaj z opremo dvorane, ki bo locirana ob vzhodnem delu osnovne šole Markovci, je ocenjena na 450 milijonov tolarjev. Začetek gradnje načrtujemo v jeseni tekočega leta in zaključek konec leta 2005, ko bo dvorana tudi predana svojemu namenu. Dvorana v Bukovcih skoraj dokončana Izvajamo tudi zaključna dela na objektu večnamenske dvorane Bukovci. Do polovice aprila nameravamo dokončati obrtniška, strojnoinstalacijska in eletroin-stalacijska dela v sami dvorani. Tako bo vaščanom vasi Bukovci za zaključitev del preostala le še ureditev okolice ter kotlovnice, ki bo služila obstoječemu gasilskemu domu in večnamenski dvorani. Janko Sirec Višja svetovalka - komunalna inšpektorica Sabina Jupič opozarja ' SEŽIGANJE ODPADKOV NA PROSTEM JE PREPOVEDANO IN KAZNIVO!" Člani konjeniškega kluba Nova vas vsako leto organizirajo akcijo čiščenja rečnega obrežja Približuje se spomladanski čas, v katerem začnemo urejati svoja dvorišča, vrtove in travnike. Pri tem delu se naberejo velike količine odpad- kov, ki se jih nekateri občani želijo rešiti po najkrajši poti - s sežiganjem na prostem. Občani, ki se želijo znebiti odpadkov s sežiganjem, ker je to za njih najhitreje in najceneje, pozabljajo na slabe in nevarne strani tega početja. S smradom in dimom vznemirjajo druge občane in škodujejo njihovemu zdravju. Pogosto ogenj, ki uide nadzoru, povzroči ogromno škodo tako na premoženju tistega, ki je zakuril, kot na premoženju njegovih sosedov. Tako povzročena škoda je vedno večja od koristi, ki jo ima tisti, ki je prihranil nekaj denarja, ker odpadkov ni odpeljal na določeno odlagališče. Občina Markovci je sprejela Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 5/2003), ki v 68. členu določa, da je sežiganje komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov iz vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno prepovedano. Sežiganje komunalnih odpadkov je dovoljeno le, če je za to izdano ustrezno upravno dovoljenje v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki in predpisi o sežiganju odpadkov. Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani kurijo komunalne odpadke na prostem in jih denarno kaznuje. Posameznik, ki sežiga komunalne odpadke v nasprotju z občinskim odlokom, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo 200.000 tolarjev. Naprošamo pa tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih kurjenja na prostem. Prijavo lahko vsakdo sporoči na Komunalno inšpekcijo Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na telefonsko številko 748 29 62 ali 748 29 96. ČIŠČENJE DIVJIH ODLAGALIŠČ DRAGO PLAČAMO VSI OBČANI!" Ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki in njihov odvoz na določeno odlagališče ni le zadeva, opredeljena z občinskim odlokom, ampak skrb vsakega posameznika za ohranitev čistega in zdravega okolja. Vedno večjim naporom občinske uprave za ohranitev čistega okolja pa ne sledijo nekateri občani, ki še vedno odlagajo komunalne odpadke izven območja novega odlagališča - CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI V GAJKAH NA PTUJU - predvsem v raznih jamah, v gozdovih, ob javnih poteh in regionalnih cestah. To so divja odlagališča, na katerih je mogoče najti predvsem kosovne in gradbene odpadke, veliko je tudi biološko razgradljivih odpadkov, kot je trava in veje, najdejo pa se tudi nevarni odpadki. Sanacije divjih odlagališč veliko stanejo in posledice nevestnega ravnanja posameznikov čutimo vsi občani, ki kot davkoplačevalci financiramo opravljanje Divja odlagališča ob Dravi. občinskih nalog. Stroški čiščenja in odvoza odpadkov so preveliki, da bi občina lahko očistila vsa nastala divja odlagališča. Nastajanje divjih odlagališč se skuša preprečiti na različne načine. Povečuje se pokritost z rednim odvozom komunalnih odpadkov, večje odpadke pa lahko občani oddajo v zbirnem centru novega Centra za ravnanje z odpadki Gajke vsak delovni dan od 7. do 17. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani odlagajo komunalne odpadke izven določenega odlagališča in jih denarno kaznuje, kar določa Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki Občine Markovci (uradni list RS, št. 5/2003). Naprošamo pa tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih divjega odlaganja komunalnih odpadkov, saj je čisto okolje skupna skrb in korist vseh občanov. Prijavo lahko vsakdo sporoči na Komunalno inšpekcijo Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 62 ali 748 29 96. Odbor za okolje in prostor PROSTORSKI NAČRT OBČINE KONČNO NA MIZI ? Če je to res, bomo svetniki občine Markovci v četrtek, 11.marca 2004, dobili na mizo osnutek Odloka prostorskega načrta občine Markovci. Potem bomo v kratkem dobili za proračunom drugi najbolj pomemben akt v naši občini, na katerega občani čakajo že nekaj let. Od tega akta je namreč odvisno, kako se bodo širili in razvijali kraji v naši občini oziroma kako se ne bodo širili. S tem aktom se odpirajo nekatere nove investicije v občini, o katerih se že dalj časa govori, ni pa konkretnih rezultatov. Ena večjih investicij je večnamenska dvorana v Markovcih in bo stala okrog 450 milijonov tolarjev. Pogovarjamo se o investicijskem programu projekta kanalizacije za celotno občino, ki bo stala okrog 2,5 milijarde tolarjev. Med drugim smo si v spodnji Avstrijski Štajerski ogledali enega izmed možnih (vakumskih sistemov) prečrpališč, ki bi prišli v poštev pri izgradnji kanalizacije pri nas. Čez našo občino bo tekla hitra cesta Hajdina-Ormož in 400 kilovatni električni daljnovod ob dovodnem kanalu do Formina. V Sobetincih sameva kompleks farm, za katerega se še ne ve, kakšna proizvodnja bo stekla v njem. Začenja se izgradnja II. faze obrtne cone v Novem Jorku. Imamo še vedno salonitne cevi v vodovodnem omrežju, za katere pristojni zagotavljajo, da niso nevarne. Ali bomo dobili z izgradnjo kanalizacije tudi novi vodovod? To so veliki projekti in objekti, ki bodo v naravnem okolju pustili velike posledice. Omenjeni osnutki projektov in prostorski načrt dajejo tudi pogoje za manjše, prav tako pomembne investicije v občini, ki jih je v tem trenutku težko vse našteti. Zagotovo pa je v načrtu in je možno tudi realizirati položitev vodnikov električne inštalacije in postavitev nove električne razsvetljave v Markovcih od Špica do župnišča, in ureditev križišč pred trgovino Špic (ob regionalni cesti) in pred župniščem. V občini imamo tudi nekaj takšnih objektov, ki nam niso v ponos. Med te prav gotovo spadata zadružna doma v Markovcih in Bukovcih, ki se sama od sebe že podirata. V občini je evidentiranih še nekaj podobnih, ki pa so v privatnem in družbenem lastništvu. Ekološka osveščenost prodira tudi na naša tla. Še vedno pa najdemo odslužena vozila na obrežju reke Drave ali v njej, svinjske kože v obcestnih jarkih ali v gozdovih. Tudi tega se bomo morali odvaditi. Pojavlja pa se nova kategorija nevarnosti - vandalizem. Kako se temu zoperstaviti bo morala reči stroka. Polomljeni prometni znaki, avtomobili, razbite avtobusne postaje, šole in otroški vrtci, prihod droge in prekomerno pitje alkohola mladoletnikov, so kazalci naše osveščenosti in velikosti našega prispevka, da se to ne bi zgodilo. Janez Liponik Gasilci obnavljajo, rušijo, gradijo... KAR DVE NOVOGRADN JI V GASILSTVU Za marčevsko izdajo časopisa List iz Markovcev smo na kratko pogledali v delo naših gasilskih društev. Osrednjo slovesnost ob praznovanju 80. obletnice obstoja PGD Markovci so tamkajšnji gasilci združili s proslavo ob Dnevu gasilca Območne gasilske zveze Ptuj. PGD Prvenci - Strelci praznuje 20. obletnico Prvi so s pregledom dela za minulo leto pričeli člani PGD Prvenci - Strelci. Poleg domačih članov in predstavnikov sosednjih gasilskih društev so se zbora udeležili tudi podžupan občine Markovci Franc Kostanjevec ter predsednik in poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj Franci Vogrinec in Zvonko Glažar. Ker vemo, da v Prvencih radi zaigrajo in zapojejo, so tudi tokrat za popestritev programa pripravili kratek kulturni utrip. Kot je v nadaljevanju zbora v svojem poročilu poudaril predsednik društva Ivan Bezjak, praznuje PGD Prvenci - Strelci v letošnjem letu 20. obletnico obstoja društva. V tem času je uspelo društvu pridobiti veliko skupne in zaščitne opreme, vseskozi pa skrbijo tudi za strokovno usposobljenost svojih članov. V sredini julija načrtujejo v Prvencih slovesnost ob 20. obletnici obstoja društva, ki jo bodo ovekovečili z razvitjem novega praporja. V Bukovcih pričakujejo odprtje nove dvorane Tretjo januarsko soboto so se na 94. rednem občnem zboru sestali tudi člani PGD Bukovci. Kot je v svojem poročilu navedel predsednik društva Milan Majer, so v lanskem letu postorili številna obnovitvena dela na gasilskem domu. Med drugim so zamenjali garažna vrata in temeljito preuredili gasilsko dvorano. V jeseni so v gasilskem domu opravili še temeljito čiščenje, čez celo leto pa so dobro sodelovali tudi z vsemi društvi na vasi. Tem so pomagali pri postavitvi majskega drevesa, izvedbi bukovskega fašenka, postavitvi klopotca in pri organizaciji martinovanja. Sicer pa ima PGD Bukovci poleg sosednjih društev tudi dobre prijateljske odnose z gasilci iz hrvaškega Lovrečana, avstrijskega Badwaltersdorfa ter PGD Korena. V načrtu dela za leto 2004 so v PGD Bukovci zapisali, da nameravajo urediti garderobe in prostore na podstrešju, v načrtu imajo nakup opreme za kuhinjo ter nakup desetih novih paradnih in delavskih uniform, pomagali pa bodo tudi pri ureditvi okolice doma in nove večnamenske dvorane. Nova vas gradi gasilski dom Člani in članice PGD Nova vas so se na 81. rednem občnem zboru društva zbrali v soboto, 24. januarja. Po kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili gasilci pionirji, je o delu društva v minulem letu spregovoril predsednik PGD Nova vas Franc Panikvar. Kot je poudaril, so v lanskem letu veliko dela namenili praznovanju 80-letnice društva, v sredini poletja pa so pričeli tudi z gradnjo novega gasilskega doma. V svojem poročilu je Panikvar opozoril na slabo udeležbo članov na sejah, obenem pa je izrazil tudi obžalovanje nad tem, da društvo ni bilo organizator tradicionalnega plesa na pustno nedeljo. V nadaljevanju zbora je zbrane nagovoril tudi predsednik gradbenega odbora Janez Veršič. Ta je v svojem poročilu opisal potek gradbenih del ter prisotne seznanil s finančno konstrukcijo izgradnje doma. Kot je povedal, stane izgradnja prve faze gasilskega doma v Novi vasi okrog 19 milijonov tolarjev, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, daje bilo nekaj del narejenih s prostovoljnim delom. Zaradi slabe udeležbe članov na sejah je nato občni zbor kot najvišji organ društva sprejel sklep, da bodo v bodoče v društvu izvajali selekcijo članstva. Tako bodo vse člane, ki članarine ne bodo poravnali do konca januarja, iz društva izključili. Obnovljen gasilski dom v Stojncih Člani in članice PGD Stojnci so se na rednem letnem občnem zboru sestali konec januarja. Kot je v svojem nagovoru opisal predsednik društva Marjan Ambrož, so v Stojncih izredno ponosni na gasilski prireditvi ob Florjanovi in Anini nedelji. V minulem letu je PGD Stojnci praznovalo 80-letnico uspešnega delovanja, ki so jo ovekovečili z razvitjem novega praporja. Sicer pa so se stojnski gasilci v lanskem letu tudi izjemno udejstvovali pri gašenju požara in odstranjevanju njegovih posledic v domači vasi. Za dobro voljo vaščanov so člani PGD Stojnci ob koncu leta pripravili tudi domač kmečki praznik - koline, v novi kuhinji gasilskega doma pa so dokončali še zadnja ureditvena dela. V Zabovcih prenovljena dvorana V začetku februarja so se na 77. rednem občnem zboru sestali tudi člani in članice PGD Zabovci. Kot je dejal predsednik tamkajšnjega društva Stanislav Kociper, je bila v lanskem letu največja investicija v društvu obnova in širitev dvorane gasilskega doma. Zabovski gasilci so obširno analizo o optimalni prenovi dvorane opravili že v začetku leta. Kot je povedal Kociper, je bilo v prenovo doma vloženega veliko prostovoljnega dela, sicer pa so za levji delež obnovitvenih del poskrbeli domači obrtniki in podjetniki. Po enoletnem delu so se lahko prisotni na nedavnem občnem zboru prepričali, da so Zabovčani prav v celoti obnovili notranjost svojega gasilskega doma. Poleg obnove zidov, tal in stropa so v dvorani napeljali tudi nove elektroinstalacije in uredili nekaj stvari v kuhinji. Obnova gasilskega doma v Zabovcih pa ni bila edina naloga, ki so si jo zadali tamkajšnji gasilci. Poleg vsega omenjenega so se redno udeleževali tudi strokovnih gasilskih ekskurzij in slovesnosti tako širom Slovenije kot tudi v tujini, skrbeli za družabno življenje vaščanov in se navsezadnje tudi redno udeleževali sej občinskega poveljstva. Novo gasilsko vozilo PGD Borovci V soboto, 14. februarja, so se na 57. rednem letnem občnem zboru sestali člani in članice PGD Borovci. Predsednik društva Miran Zagoršek je dejal, da so v Borovcih v začetku minulega leta organizirali proslavo ob materinskem dnevu, ob prazniku dela pa so postavitev prvomajskega drevesa združili s prijetnim druženjem vaščanov. Če smo poprej poročali, da so v Zabovcih obnovili notranjost gasilskega doma, pa so se v Borovcih v minulem letu odločili za obnovo zunanjosti svojega doma. Zagoršek je poudaril, daje bilo v obnovo vloženega veliko prostovoljnega dela vaščanov, v društvu pa so poleg prenovljenega doma izredno ponosni še na novo gasilsko vozilo in na uspehe s tekmovanj, ki sojih med letom dosegale gasilke članice. V Sobetincih manjka le še kuhinja Tudi člani PGD Sobetinci so se v mesecu februarju sestali na rednem letnem občnem zboru. Podobno kot v Borovcih se tudi v Sobetincih spomnijo dneva mater in žena, ki ga proslavijo s krajšo proslavo in družabnim večerom. Kot je med uradnim delom občnega zbora opisal dosedanji predsednik društva Mirko Banfič, so Sobetinčani v minulem letu izdelali tudi vaški presmec in postavili prvomajsko drevo. V mesecu juliju so izvedli gasilsko tekmovanje, v oktobru -mesecu požarne varnosti - pa so v sodelovanju s PGD Prvenci -Strelci in PGD Borovci izvedli gasilsko vajo. Sicer pa so tudi v Sobetincih gasilci temeljito poskrbeli za obnovo svojega doma. Po končani obnovi dvorane so se odločili še za obnovo fasade in ureditev okolice, v letošnjem letu pa že tečejo aktivnosti za funkcionalno ureditev kuhinje. Tudi v Markovcih gradnja novega gasilskega doma Izmed gasilskih društev v občini Markovci so pregled dela za minulo leto zadnji opravili člani in članice PGD Markovci. Predsednik društva Marko Lepoša je v poročilu za leto 2003 navedel, da so markovski gasilci v minulem letu ob praznovanju 80. obletnice obstoja društva pripravili veliko tridnevno prireditev. Sicer pa se tudi gasilci PGD Markovci intenzivno pripravljajo na gradnjo novega gasilskega doma. Ta naj bi stal na lokaciji sedanjega. Kot je povedal Lepoša, je društvo v minulem letu že kupilo parcelo in pridobilo potrebno dokumentacijo. Trenutno je dokončana projektna dokumentacija, v teku pa je tudi že postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. V letu 2004 nameravajo gasilci v Markovcih takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja pričeti najprej z rušenjem starega doma in nato gradnjo novega. Tega naj bi glede na podani načrt dela v letu 2004 zgradili do tretje gradbene faze. Mojca Zemljarič Poostreno bo tudi v gasilstvu RAZLIKA MED POTREBAMI IN RESNIČNOSTJO Osebna varnost dobiva v današnjem času vedno večji pomen, saj večina Evropejcev prav tej vrednoti pripisuje drugo mesto. Na prvem mestu je zdravje, materialne dobrine pa so šele na četrtem mestu. Eno izmed poglavij varnosti je požarna varnost, ki ima v Sloveniji 135-letno tradicijo. Slovenci se s 1400 prostovoljnimi gasilskimi društvi in 130.000 prostovoljnimi gasilci na 2 milijona prebivalstva lahko bahamo pred celo Evropo. Seveda pa je približevanje Evropi prostovoljnim gasilcem prineslo cel kup problemov. Evropa ne pozna polovičarstva, zato zahteva, da se izpolnjujejo vsi kriteriji za uspešno in varno delo na tem področju. Naša zakonodaja je povzela te standarde in s tem naložila odgovorno delo državnim institucijam in lokalnim skupnostim s tem, da ni upoštevala, daje oblast v drugih državah drugače organizirana in da je življenjski standard tam višji. 1400 društev je razvrščenih v pet kategorij (poklicne enote smo izvzeli), ki morajo imeti minimalno opremo (vozila), minimalno kadrovsko zasedbo po specialnostih in minimalno osebno zaščitno opremo. Uredba je začela veljati marca 1999 in predvideva, da bomo ta standard dosegli v desetih letih, to je do leta 2009. Potrebna bo nabava dodatne opreme Če v grobem pregledamo merila za opremljanje enot, ugotovimo, da mora občina Markovci imeti minimalno 161 dobro opremljenih gasilcev z ustrezno gasilsko izobrazbo in ustrezno zaščitno opremo. Gasilcev imamo dovolj, manjka pa nam še 115 kompletov zaščitne opreme, ki jo moramo porazdeliti upoštevajoč leto 2004 na 6 let (do leta 2009). Pri vozilih manjkata dve težki vozili, in sicer v Markovcih GVC 16/25 in v Bukovcih GVC 24/50. Upoštevati moramo, da sta ustrezni vozili tega programa še v Stojncih in Prvencih, ki pa se jima počasi izteka življenjska doba. To pomeni, da moramo do leta 2009 nabaviti vsaj še dve težki vozili, najbrž pa še dve zamenjati, da bomo dosegli standard, ki ga zahteva Evropska unija. K že omenjenim investicijam v opremo moramo dodati še stroške, ki nastajajo vzporedno s to dejavnostjo. To so stroški vzdrževanja domov, izobraževalnih programov, vzdrževanja opreme, zavarovanja ljudi in tudi stroški za delovanje kompletne gasilske organizacije. Gasilski domovi, razen v Novi vasi in v Markovcih, zagotavljajo minimalne pogoje za delo. V letu 2003 seje že začel graditi novi dom v Novi vasi, v letu 2004 pa se začne graditi tudi v Markovcih. Srednjeročni program razvoja dejavnosti Javni red in varnost, kot je imenovana v postavki proračuna, je izdelan, vprašanje pa je, koliko je volje in denarja, da se to tudi uresniči. Kdo bo leta 2009 odgovoren za dejansko stanje, pa je drugo vprašanje. Janez Liponik Ob obletnici obiskali tudi župana OBUJALI SPOMINE NA ŠOLSKE DNI Zupan občine Markovci Franc Kekec je v zadnjih decembrskih dneh v prostorih občine sprejel jubilante, ki so v lanskem letu dopolnili 60 let. Ob visokem jubileju je župan nekdanjim sošolcem čestital in jim zaželel dobro počutje v občinskih prostorih - nekoč šolskem poslopju. Ob prijetnem klepetu so nekdanji sošolci, danes jubilantje, nazdravili še na mnoga zdrava leta in si z zanimanjem ogledali prenovljene prostore nekdanje šole. Po spominu so pobrskali, kje so bile nekoč učilnice, ob tem pa so se spomnili tudi marsikatere pozabljene šolske vragolije. Zupan je svojim gostom z veseljem povedal nekaj o delu občine, ob tem pa poudaril, da je bila prenova stare šole, ki so jo preuredili v občinsko poslopje, zagotovo ena izmed pomembnejših investicij, ki so jo izvedli v prvem mandatu njegovega županovanja. Ob dobri kapljici, pristni domači glasbi in zvokih žive glasbe so nekdanji šolski kameradi svoje druženje zaključili v poznih urah in si obljubili, da se ob priložnosti spet snidejo. Mojca Zemljarič Tečaj vezenja DRUŽABNI DOPOLDNEVI PODEŽELSKIH ŽENA Društvo podeželskih žena občine Markovci organizira v zimskem času tečaj vezenja. Tečaj poteka že tretje leto zapored, vodi pa ga Slavica Strelec, ki tečaje ročnih del vodi tudi v drugih občinah - Ormož in Lenart. Kot je dejala Strelčeva, so udeleženke tečaja najprej vezle slovenske vezenine in zaenkrat ne vezejo s križci, ampak šivajo samo po narisku, kar pomeni, da si vzorce narišejo. "Na začetku smo se najprej naučile vbodov, ker je bila večina udeleženk začetnic. Vzrok pa je verjetno pripisati temu, da ročna dela pri nas v zadnjih letih niso bila kaj dosti vredna in cenjena. Tisto, kar smo uvozili iz Avstrije in Italije, je pomenilo veliko, medtem ko smo na domača ročna dela skoraj popolnoma pozabili. Z namenom, da bi ročna dela ponovno pridobila na veljavi, smo začeli v društvih z različnimi tečaji. Tečajev ročnih del se udeležuje okrog petnajst udeleženk. Ob tej priložnosti lahko k udeležbi povabim tudi vse, ki bi se rade priučile ročnih del. Nič nas ne moti, če pride kdo čisto na novo. Udeleženke delajo čisto individualno. Sedaj si med seboj že tudi same pomagajo, si svetujejo, moja naloga pa je ta, da jim svetujem le še pri vzorcih in barvnih kombinacijah," je razložila Slavica Strelec. In kaj so povedale udeleženke? Kristina Vidovič, Nova vas: "Tečaj vezenja obiskujem že tretje leto. Tukaj pridobivamo nova znanja, obujamo tradicijo, naše delo pa bo ostalo tudi našim zanamcem. V treh letih sem se naučila različne načine vezenja in različne vbode, o vzorcih pa se odloči vsaka posameznica glede na to, kaj ji je všeč." Anica Horvat. Stojnci: "Tečaja vezenja se udeležujem, ker mi je bilo to delo zmer- aj všeč in sem se ga želela naučiti. Na tečaju sem se naučila glavnih vbodov, sicer pa mi je všeč tudi to, da se ženske družimo, da si izmenjamo svoje znanje in pa seveda izkušnje." Lučka Toplak, Sobetinci: "Na tečaj hodim zaradi druženja z drugimi ženskami. Nekaj novega vidiš in se naučiš. Doma zagotovo ne bi vezla po dve ali tri ure skupaj. Pridobila sem veliko novega znanja, saj sem od mladosti, ko sem se s tem že ukvarjala, veliko pozabila." Marija Rizman, Nova vas: "Na tečaj prihajam, ker me to izredno veseli. Lepo je, če ti je izdelek, ki ga narediš, všeč. In bolj ti je izdelek všeč, večjo veselje dobiš. Res je, da moraš imeti dovolj volje in potrpljenja. Poleg tega pa mi je všeč tudi to, da se ženske vsak teden družimo, da poklepetamo in nam prej mine zimski čas." Marjana Mar. Strelci: "Tečaj sem začela obiskovati pred dvema letoma. Sem najmlajša udeleženka in sem popolna začetnica. Ko sem začela prihajati na tečaj, nisem poznala niti enega vboda, sedaj pa se mi zdi vezenje prav zanimivo. Lepo je, če imaš na mizi nekaj, kar si naredil sam. Še lepše pa je, če tvoj izdelek pohvali tudi kdo drug." Slavica Vincek, Stojnci: "Na tečaj prihajam, ker se rada ukvarjam z ročnimi deli. Včasih sem šivala gobeline. Ko sem videla, da z vezenjem nastajajo čudoviti prti, sem se odločila, da začnem obiskovati tečaj vezenja." Mojca Zemljarič Bukovčani na obisku pri Ribničanih BUKOVCI IN HROVAČA - VAŠKI KI OBETATA NOVO PRIJATELJSTVO Ob vsakem letnem času Bukovčani poskrbijo za lepši izgled kraja. Maruša Prelesnik iz Vaško-etnograf-sko-turističnega društva (VETD) Hrovača je zelo zanimivo opisala obisk Bukovčanov, ki so nedavno obiskali njihovo vas. Njena pripoved je takšna: Nekaj dni pred koncem tedna zazvoni telefon in prijazen gospod se predstavi kot vaščan vasi Bukovci. Seveda takoj prepoznamo glas in z veseljem privolimo v obisk delegacije iz Bukovcev. Vas Bukovci je bila namreč drugouvrščena na tekmovanju Turistične zveze Slovenije, kjer je Hrovača zasedla prvo mesto. Sobotno jutro. Okrog desetih zjutraj vas pozdravi gasilski kombi in parkira pri gostilni Lobajnca. Obiskovalcem izreče dobrodošlico gostilničar, ki se mu pridružita tudi France in Ivan. Že prve besede so ustvarile pravo prijateljsko vzdušje. Po jutranji kavici seje delegacija odpravila na ogled Hrovače. France je obiskovalcem v slogu ribniškega humorja razložil nekaj pomembnih zgodovinskih dejstev, Ivan pa je v etnološkem stilu vse povezoval s sedanjostjo ter pripovedoval o dejavnostih, ki se odvijajo v Hrovači skozi celo leto. Prijetno vzdušje se ustvari tudi pri predsedniku VETD, kjer pričaka Bukovčane nekaj hrovaških gospodinj. Zgovorni Hrovčani in nič manj klepetavi Bukovčani so si izmenjali številne izkušnje in skrivnosti glede organizacije prireditev. Pred kosilom se je druščina odpravila tudi v Skrabčevo domačijo, kjer gostje niso mogli skriti navdušenja nad skednjem in idilo, ki jo v zimskem času ponudi omenjena domačija. In že je odbila ura trinajst. Čas kosila. Skupinica se ponovno odpravi k Lobajnci, kjer so jim postregli s pečenicami, kožnicami z zeljem ter štruklji za prilogo. Seveda pa ni manjkalo tudi ruj nega cvička. Gostje so se za prijazno gostoljubje zahvalili s številnimi darili in promocijskim gradivom o vasi Bukovci in občini Markovci. Obveznosti, ki so še istega dne čakale obiskovalce, so prekinile prijeten dan. Prijateljstvo pa se s tem še zdaleč ni končalo, saj so se dogovorili, da Hrovačani vrnemo obisk na pustnem karnevalu v Bukovcih. LETNA KONFERENCA ŠD MARKOVCUNPEREČA VPRAŠANJA V soboto, 28. februarja 2004, smo se na letni konferenci zbrali člani ŠD Markovci ter potegnili črto pod delovanjem društva v letu 2003. Na konferenci, ki jo je vodil Konrad Šmigoc, so podali poročila o delu v letu 2003 predsednik Franci Golob, blagajnik Jože Liponik in predsednik NO Janez Cimerman. Predsednik se je v svojem poročilu dotaknil tako dela s selekcijami (cicibani, mlajši dečki in člani) kot tudi investicij. Poudaril je, da seje v preteklem letu z lastnimi sredstvi društva, prostovoljnim delom članov in finančno pomočjo občine Markovci realiziralo večino zastavljenih ciljev. Igrišče je bilo razširjeno, izvedel se je kompletni namakalni sistem z lastnim vodnjakom s črpalko in razvodniin sistemom, ogradilo se je igrišče na severni strani v dolžini 110 metrov, povečale so se zaščitne mreže za goli, hkrati pa se je primerno vzdrževalo vse obstoječe objekte. Delo v letu 2003 in cilje v letu 2004 so predstavili tudi Darko Plohl, trener selekcije cicibanov, vodja selekcije veteranov Branko Strelec in trener članske ekipe Stevo Perič. Letna konferenca je bila tudi priložnost za razrešnico obstoječemu UO in NO ter izvolitev novih odborov. Plan dela v letu 2004 je nato predstavil predsednik novo izvoljenega UO Franci Golob, ki je vsem prisotnim namenil veliko novih nalog. Poudaril je, da je v letu 2004 načrtovano manj investicij, saj so se predstavniki športnih društev na območju občine Markovci z županom Francem Kekcem in predsednikom komisije za šport Robertom Bezjakom dogovorili, da se zaradi financiranja gradnje dvorane v Markovcih sredstva za investicije ne bodo razporejala posameznim društvom. Kljub temu nekateri, predvsem župan in predstavnik ŠD Stojnci, niso držali besede in v občinskem proračunu se je pojavila postavka za investicije ŠD Stojnci v višini, kije v ŠD Markovci kljub programom investicij in potrebam nismo bili deležni niti v letih, ko je bilo denarja za ta namen veliko več. Zato javno postavljamo vprašanje, čemu služijo sestanki z odgovornimi na občini, če se sklenjeni dogovori ne spoštujejo. Se sredstva na občini Markovci res delijo po sistemu "roka roko umije"? Člani ŠD Markovci (verjetno pa tudi člani ostalih ŠD) pričakujemo pojasnila odgovornih z občinske uprave. Robert Žnidarič Kulturno umetniško društvo Markovski zvon SIMFONIJA GENERACIJ Božična pesem je v cerkev sv. Marka napolnila do zadnjega kotička. Kulturno-umetniško društvo Markovski zvon je mlado društvo. Uradno je bilo ustanovljeno leta 1997, kar pa ne pomeni, da do tedaj nismo bili aktivni. Iz podatkov markovske župnijske kronike in notnega materiala v arhivu društva je razvidno, da cerkveni zbor kot nosilec dejavnosti v društvu od svojega nastanka v 19. stoletju ni nikdar prenehal delovati. Slovenska pesem je donela v cerkvi, na raznih prireditvah in na pokopališču že v času Avstro-Ogrske, obeh svetovnih vojn in med njima ter po letu 1945, ko oblast tovrstnemu petju ni bila naklonjena. Že takrat je imel zbor priznane zborovodje -skladatelja Josipa Kegla in Franca Blažiča, ki sta oba znatno prispevala k razvoju cerkvenega petja v širšem slovenskem prostoru. O vajah in delu petih pevskih sekcij Nov pomlajen zbor, ki je v 90. letih nastajal kot "simfonija generacij", je začel ustvarjati takrat še mlad, a danes uveljavljen glasbenik Daniel Tement. V pevski sezoni 2003/2004 je Daniel začasno prepustil vodenje zbora korepetitorkama Boženi Galun in Romani Zelenjak, orglanje pa Andreju Krambergerju. Za dolgoletno delo cerkvenega zbora in prispevek k pevski, besedni in sploh kul- turni omiki je zbor ob prvem občinskem prazniku prejel Listino občine Markovci. V primernem trenutku smo ustanovili društvo, kar je bilo modro dejanje, saj so se sekcije ob zagotovljenih osnovnih finančnih sredstvih za delovanje in razvoj naše ljubiteljske kulture lažje razvijale. V okviru društva deluje pet sekcij - predvsem na področju glasbe: Otroški zbor (OZ) Zvonček, Vokalna skupina (VS) KOR, Fantovska skupina (FS) Sarki, Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Marko in Pevska skupina Jutranja zarja. Članstvo v društvu je raznoliko, saj so zastopane vse starostne skupine. Skupaj se v delo vseh skupin v društvu aktivno vključuje okrog 70 članov. Posamezne sekcije imajo samostojne vaje v odvisnosti od potrebe in programa zastavljenega dela. MeCPZ Sv. Marko ima v pevski sezoni, ki traja od septembra do julija, redne vaje enkrat tedensko, ob pripravi zahtevnejšega programa se odločimo za dodatne vaje po glasovih, ki jih vodijo korepetitorji, večkrat na leto pa z zborom izvedemo tudi celodnevne vaje. VS Kor v novi sezoni vadi enkrat tedensko oziroma večkrat, ko gre za poseben nastop ali pripravo na koncert. OZ Zvonček ima v pevski sezoni redne tedenske vaje. Člani FS Sarki se dobivajo dvakrat na mesec, v primeru nastopa pa tedensko. Pevska skupina Jutranja zarja je bila ustanovljena 29. januarja 2004. Skupina je nastala iz pevcev, ki prepevajo ob jutranjih nedeljskih mašah in na pogrebnih slovesnostih. Po lanskem božičnem koncertu društva, kjer je skupina nastopila samostojno, so izrazili željo po delovanju kot samostojna sekcija. Vaje imajo dvakrat na mesec. Za njimi so številni nastopi Pevsko znanje radi preizkušamo na revijah pevskih zborov in malih pevskih skupin, saj so le-te pokazatelj kakovosti posameznih skupin oziroma zborov. Lani smo se preko območne revije, ki je bila na Ptuju, uvrstili tudi na medob-močno revijo (medobmočje pokriva območja upravnih enot Ptuja, Ormoža, Lenarta in Slovenske Bistrice), ki je bila za zbore v Slovenski Bistrici, za male pevske skupine pa v Ormožu. Z MeCPZ se udeležujemo še revij cerkvenih pevskih zborov, ki jih organizirata dekaniji Ptuj in Zavrč. V lanskem letuje bil cerkveni zbor uvrščen tudi na škofijsko revijo cerkvenih pevskih zborov škofije Maribor, kamor so bili izbrani le štirje zbori iz SV Slovenije. Ambiciozno proti zastavljenim ciljem Naše društvo si je v preteklih letih zastavilo ambiciozen plan dela po posameznih projektih in nastopih. Od projektov smo izvedli tiste, za katere so bila zagotovljena finančna sredstva. Skoraj nepogrešljivi smo na vsaki občinski prireditvi ter drugje, kamor nas povabijo, saj je lepo zapeta pesem vedno zaželena. Ob koncertih, kijih samostojno ali v sodelovanju z drugimi pevskimi sestavi pripravljajo naše sekcije, smo imeli vrsto nepredvidenih nastopov po širšem ptujskem območju. V lepem spominu nam pod vodstvom Daniela Tementa ostajajo gostovanja v Rimu, Bergatreutu in Lurdu ter lanskoletno tridnevno gostovanje v Italiji (Oglej-Ravenna-Rimmini-Bellaria-Benetke), kjer je zbor pod vodstvom Božene Galun pripravil priložnostne nastope in koncert. Ob izteku leta božični koncert Leto 2003 so vse sekcije društva zaključile z božičnim koncertom v farni cerkvi sv. Marka. Na koncertu je sodelovalo kar šest pevskih skupin (MoPZ Markovci, Diplomski zbor Ernesta Kokota, Pevska skupina Jutranja zarja, Otroški pevski zbor Zvonček, Vokalna skupina Kor in Mešani pevski zbor sv. Marko) - okrog 100 nastopajočih, ki so markovsko cerkev zapolnili s prelepimi božičnimi melodijami. Pod okriljem Markovskega zvona je bil 30. decembra 2003 v refektoriju Minoritskega samostana na Ptuju izve- den še božični koncert, ki so ga pripravili člani vokalne skupine Kor. Zraven Korovcev so se s svojim programom predstavili tudi člani Ptujskega noneta OOZ Ptuj. Raznolikost razmišljanja posameznikov v društvu nas pelje v nove smeri ustvarjanja kulture. V veliki meri je to rezultat strokovnega dela vodje pevskih skupin - Daniela Tementa - ter vseh ostalih, ki dajemo društvu svoj pečat. Trudimo se, da bi imele vse sekcije primerne pogoje za delovanje. Za nemoteno delo in razvoj naših dejavnosti si želimo zagotoviti primerne društvene prostore. Plan društva pripravljamo skupaj - vključuje ter povezuje sekcije društva med seboj in jih vzpodbuja k sodelovanju z drugimi društvi. Več o naših sekcijah in vsem v povezavi z Markovskim zvonom lahko preberete na spletnih straneh društva, ki jih na internetu najdete pod naslovom www.markovci.si/zvon. Sicer pa se za prihodnost društva ne bojimo, saj je naša "simfonija generacij" v dobrem sozvočju. Darko Meznarič Izobraževanje ribičev RIBIŠKO DRUŠTVO AKTIVNO TUDI POZIMI Tudi ribiči se morajo izobraževati, če želijo ta svet obdržati na ravni preživetja. SRD Markovci je med letom v ribnikih v Prvencih in Borovcih izvedlo tudi številna ribiška tekmovanja. Zimsko obdobje je ribičem namenjeno za nekakšno navidezno zatišje, a je treba poudariti, da tudi v tem času dnevno opazujemo morebitne spremembe v vodi in ob njej. Da bi obvarovali življenje v vodi. se moramo izobraževati ter spoznati ihti-ologijo in ekologijo, seznanjeni moramo biti z zakonodajo v slovenskem ribištvu, z zakonom o sladkovodnem ribištvu, zakonom o vodah, zakonom o društvih ter številnimi drugimi predpisi. Naučiti se moramo, kako uporabljati pribor za izvajanje športnega ribolova in se seznaniti s potekom tekmovanj in njihovih pravil. In prav zaradi zgoraj naštetih razlogov smo se v Športno ribiškem društvu (ŠRD) Markovci odločili za izvedbo seminarjev z opravljanjem ribiškega izpita. Prvi tečaj za opravljanje ribiškega izpita je bil izveden januarja lansko leto. Bil je zelo dobro obiskan, saj se ga je udeležilo okrog 45 slušateljev. Ker je vedno več interesentov, ki se želijo vključiti v ribiške vrste, se je naše društvo odločilo, da tudi v letošnjem letu organizira ribiško izobraževanje. Po objavi razpisa za tečaj smo bili prijetno presenečeni, ker tolikšnega odziva sploh nismo pričakovali. Iz naše občine se je na seminar prijavilo 43 slušateljev, izven meja občine pa seje prijavilo kar 25 kandidatov. Seminar je potekal tri dni pod strokovnim vodstvom Zveze ribiških družin Ptuj, ki ima pristojne predavatelje. Udeležencem tridnevnega izobraževanja so predavali Jože Erhatič, strokovni izvedenec mag. Boris Gerl, doktor veterine Stanko Žitnik in Zvonko Petek. Organizacijsko smo seminar povezovali člani upravnega odbora ŠRD Markovci. Ob koncu pa bi rad občane seznanil tudi s podatkom, da je v ŠRD Markovci trenutno včlanjenih 113 članov ter 13 pionirjev in mladincev, medtem ko se interes za včlanitev še povečuje. In prav zato si v društvu želimo, da bi imeli svoj dom, kot jih imajo ostala društva. Zlatko Rajh Športno rekreacijsko društvo Zabovci INTERES ZA VODNI ŠPORT Minulo poletje je Športno rekreacijsko društvo (ŠRD) Zabovci odprlo novozgrajeni športni park. Takoj, ko nam bo narava postregla s toplejšimi dnevi, bo športni park v Zabovcih znova oživel, saj ponuja številne možnosti za raznovrstno rekreacijo. Kot je povedal predsednik ŠRD Zabovci Roman Bračič, ima društvo poleg že obstoječih igrišč v načrtu tudi ureditev privezov za čolne ob obrežju jezera in pa izgradnjo mostu čez Rogoznico. Ta bi športni park neposredno povezal z brežino jezera, kar bi omogočalo lažji dostop do vodnih površin. Sicer pa Bračič poudarja, da si ŠRD Zabovci izjemno prizadeva za uvedbo vodnih aktivnosti na reki Dravi in da bi z veslanjem kot športno disciplino radi pričeli že v letošnjem letu. Mojca Zemljarič Člani ŠRD Zabovci so se minulo poletje udeležili tudi iger brez meja v sosednji občini Videm. Komentiramo 8. FEBRUAR - SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Osmega februarja praznujemo svoj kulturni praznik. Povsod po Sloveniji se vrstijo kulturne prireditve. V večjih mestih razni umetniki nastopajo celo na ulicah, posebno slovesno je v gledališčih, osrednja proslava pa je v Cankarjevem domu, kjer se podelijo nagrade in priznanja Prešernovega sklada. S sredstvi javnega obveščanja, predvsem preko televizije, smo lahko spremljali številne prireditve po celi Sloveniji, prireditve so bile tudi v manjših občinah in celo v vaseh. Tudi naše sosede, med drugimi občini Gorišnica in Destrnik, so ob tem prazniku pripravile razne prireditve, da bi tako počastili spomin na dr. Franceta Prešerna. Tako smo tudi občani občine Markovci pričakovali, da nam bodo naši kulturniki na ta dan postregli s kakšnim kulturnim dogodkom, a so žal pozabili na svoje poslanstvo. Edino osnovna šola je pripravila svoj kulturni praznik, za kar ji gredo čestitke. Pričakovali smo, da se bo zganil kdo od izmed odgovornih v društvih, ki nosijo v imenu oznako kulturno društvo. Zaskrbljujoče je, da se to žal ni zgodilo. V občini Markovci imamo namreč kar nekaj takšnih društev, da jih ne naštevam imensko, od katerih bi pričakovali, da se zavedajo svoje vloge in poslanstva. Ko se delijo sredstva iz občinske blagajne, vsi prisegajo in dokazujejo, koliko delajo, nastopajo, vadijo. Pa ne mislim, da bi tukaj vse stlačil v en koš. Nekateri so res dali svoj - ne majhen - prispevek in so desetletja delali v kulturi. Pa vendar je 8. februar tisti praznik, ob katerem bi lahko stopili skupaj in pokazali, da kultura v občini živi. Ob tem se mi poraja vprašanje, čemu gradimo in obnavljamo dvorane, nekatere tudi predimenzionirane, če se bo v njih dogajalo tako malo ali skoraj nič. Ali imamo res v občini Markovci toliko denarja, da si vse to lahko privoščimo, obenem pa že lahko opazimo, da tudi velike ali vsaj večje denarne dotacije ne prinašajo želenega učinka. Pa še nekaj. V preteklih letih smo imeli ob kulturnem prazniku še nekaj, kar sedaj močno pogrešam. Pa ne samo jaz, ampak veliko naših občanov. "EX TEMPORE". Slikarska razstava z motom naše etnografske dediščine, predvsem koranta. Zares škoda, da so nam zdaj Ptujčani speljali še to, saj so ravno s to razstavo našo občino spoznali številni umetniki iz Slovenije in tujine. Za nas pa je bil užitek ogled razstave, ki je na svoj slikarski način popestrila ali nagradila dogajanje ob našem markovskem fašenku. Janko Petrovič IZ NAŠE ŠOLE Pozdravljeni tudi na šolskih straneh Lista iz Markovcev. Z našimi prispevki želimo popestriti naš občinski časopis in upamo, da nam uspeva. Tudi tokrat boste lahko prebrali o dosežkih naših učencev na tekmovanjih, o doživetjih, ki nas spremljajo v času šolskih dni, o izletih in uživali v branju ustvarjalnega pisanja . KO TI NEMŠČINA ZLEZE POD KOŽO Učenec 8.b razreda Marko Tement obiskuje zadnji razred osemletke in spada v generacijo, ki se na naši šoli zadnjič srečuje z nemščino kot rednim šolskim predmetom. Naslednja leta se bodo lahko učenci naše šole za ta tuji jezik odločali le, če si ga bodo izbrali kot izbirni šolski predmet. Na žalost je tako, čeprav sem prepričana, da bo z vstopom v Evropsko unijo in odprtjem mej povpraševanje po tem jeziku ponovno naraslo. Marko Tement je eden tistih učencev, za katerega lahko trdimo, da mu je nemščina zlezla pod kožo in da je za jezik zelo talentiran. 5. februarja letos se je udeležil državnega tekmovanja iz nemščine in osvojil kar 49 točk od 50 možnih, zato mu je zlato priznanje zagotovljeno. Da seje lahko udeležil tega tekmovanja, je moral prebrati knjigo avtorja Rudolfa Herfurtnerja z naslovom Der wasserdichte Willibald. Markoje delal samostojno, moja navodila je redno upošteval in reševal naloge, ki sem mu jih pripravila. Čeprav pravi, da bo nekoč pilot, sem prepričana, da mu bo znanje nemščine v življenju zagotovo koristilo in ga bo znal s pridom uporabiti. Iskrene čestitke in mnogo uspehov v nadaljnjem šolanju. mentorica Natalija Plohl Osmošolec Marko Tement je na državnem tekmovanju iz nemščine osvojil kar 49 točk od 50 možnih. TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO PRIZNANJE Svet v nas in o nas je bila razpisana tema tekmovanja za Cankarjevo priznanje v tem šolskem letu. S pomočjo mentoric Irene Muršec in mene so učenci poglobljeno spoznavali slovenski kriminalni roman Maje Novak, Cimre. Učenci so na šolskem tekmovanju pisali najprej 45 minut test objektivnega tipa, ki je bil letos še posebej zahteven, nato pa še pisno nalogo, in sicer vest ter poročilo. Šolskega tekmovanja seje udeležilo 19 učencev iz sedmih in osmih razredov. 7 učencev je prejelo bronasta priznanja in trije učenci Ana Nuša Pukšič, Marko Tement in Urška Rojko se bodo udeležili vseslovenskega tekmovanja na PF Maribor v soboto, 20.3.2004. Že zdaj jim držimo pesti. Natalija Plohl BI J A SEN MAŠKOR Fašenk je že za nami. Maškor sen bij a na povorki v Markovcih. Pubeci iz našega razreda smo bli piceki. Na glavi smo meli vej ko kapo s pantili. Oblečeni smo bli v belo. Zbrali smo se v Zabovcih, nato pa smo šli do občine. Po poti smo peli in plesali. Ker je blo fejst mrzlo, nam je na kunci pasal topli čaj pred šolo. Matic Šegula, 3.a Bija sen gonjač picekov. Piceki so mi letali kar po celi vesi. Kume sen jih lovi-ja. S seboj sen nosa tudi cejo. puno slame in jajc. Pobira sen dnare in vse ke je kdo da. Nabrali smo kar neke dnara in prava sen: " Mati, mati, dajte se spoznati, malo posejati, malo pograblati, pa neke za naše piceke dati.! Uš, kak nas je zeblo, pa smo vseeno bli dobre vole. Kume čakam, ke bo drguč fašenk. Valentin Zupanič, 3.a Za fašenk sen bija picek. Na povorki smo hodili eno v uro, da smo prišli v Markovce. Tam smo šli jiižnat. V nedeljo sen bija pokač. Hoda sen od hiše do hiše in zasluža 7200 SIT. V ponedeljek sen ša malo v šolo. Naslednji den pa sen noreja in plesa v šotori, kjer smo bli vsi učenci naše šole. Zej pa se že vičin. Alen Bezjak, 3.a DEDIŠČINA PUSTNIH LIKOV V ROKAH NAŠIH NA JMLA JŠIH Tilen Bezjak V soboto, 21.2.2004, je potekala otvoritev razstave 1.otroškega likovnega natečaja PUST 04 v organizaciji društva likovnih pedagogov Ptuj in galerije Tenzor Ptuj. Sodelovalo je 45 osnovnih šol z omejenim številom otroških del. Vsaka šola je poslala 10 likovnih del z razredne stopnje, prav tolikšno število pa tudi s predmetne. V Ptuju je strokovna komisija izbrala najizvirnejše in likovno najzanimivejše maske, ki so jih učenci prikazali na risalni podlagi v različnih tehnikah. Učenec Marko Pukšič iz 2.razreda je s svojo "Rušo" na risalnem papirju prejel nagrado in diplomo, njegova mentorica Janja Hunjet pa priznanje. Tilen Bezjak, učenec 3.razreda, je izdelal z nizkim reliefom korantovo masko. Tudi njegov izdelek je razstavljen v galeriji Tenzor v Prešernovi ulici na Ptuju in je bil seveda nagrajen. Tudi njegova mentorica Marjetka Kocuvan je bila deležna priznanja likovna pedagoginja Olga Zorko Marko Pukšič RDEČ KORENČEK MU JE NOS... Kot vsa prejšnja leta smo se tudi letos markovski osnovnošolci udeležili pustne povorke na prireditvi Fašenk v Markovcih. Učenci prvih, drugih in četrtih razredov smo pogrešali zasneženo zimo, zato smo se skupaj z učiteljicami in nekaterimi mamicami preoblekli v snežene može. Bilo nas je kar 120. Večji del oblačil smo si izdelali v šolskih delavnicah skupaj s starši, očetje so nam izdelovali predvsem metle iz šib. Obiskovalce smo razveseljevali z naslednjo pesmico: Tam na bregu mož stoji, jupajdi - jupa-jda,v roki metlo on drži... Komisija nas je nagradila s prvim mestom v skupini osnovnošolcev. Dobili smo zvrhano vrečo sladkarij. M mm, kako je teknilo. Učenci tretjih razredov pa so predstavili naše etnografske pustne like -piceke in vile, kar je tudi pohvale vredno. Skupina 120 snežakov iz OŠ Markovci je na markovskem fašeitku med šolskimi skupinami osvojila prvo mesto. Marec 04 LIST IZ MARKOVCEV PALČKI IN SNEGULJČICE 17. VRTCA MARKOVCI Kot vodja pustnega projekta v našem vrtcu sem v predpustnem času razmišljala predvsem o tem, kako bi se naši otroci in vzgojiteljice predstavili na pustni povorki v Markovcih. Ideja se nam je pravzaprav porodila že na decembrski igrici ob božiču, ko smo vzgojiteljice nastopile v igrici Sneguljčica in sedem palčkov. Na pobudo staršev smo se dogovorili, da bodo na povorki sodelovali vsi otroci našega vrtca, preoblečeni v palčke in Sneguljčice. Starejši otroci so svojo pot ubrali tako kot ostale pustne skupine, mlajši pa so se nam priključili pri gostilni Rožmarin v Markovcih. Pohvaliti je treba predvsem starše, ki so poskrbeli za čudovita pustna oblačila naših malčkov in jih kljub hladnemu vremenu pripeljali na prireditev. Na srečo smo bili v ospredju povorke, tako da nam mraz ni mogel prehitro do živega, čeprav je čez čas tudi nas že pošteno zeblo. A z dobro voljo se zmore marsikaj in obljubimo, da se naslednje leto ponovno snidemo - seveda v drugi preobleki. vzgojiteljica Lidija Tement TflT/Tg Na markovskem fašenku so sodelovali tudi najmlajši. IZ VILE V PRINCESKO Zjutraj me je zbudilo pokanje biča. Pogledala sem skozi okno in videla, da otroci hodijo z rušo. Dan je bil zelo mrzel in na povorki smo hodili od hiše do hiše. Piceki so tekali okrog ljudi, me vile, pa smo zaplesale in zapele. Pred občino v Markovcih so nas snemali s kamero. V torek smo bili namesto pouka v šotoru, ki je stal pred šolo. Bila sem princeska. V šotoru smo se zabavali, plesali, se sladkali in bili blatni do kolen. Mia Žganjar, 3.a RIBIČ, RIBIČ ME JE UJEL... Vsako leto se pripravljamo na fašenk. Letos smo se odločili, da bomo ribe. Ženske so šivale obleke in pekle ribice, moški pa so pripravljali prevozno sredstvo. Sama sem komaj čakala, da bom maska. Z Moniko sva se hitro naličili in z vozom ter ladjo smo se ribice odpeljale proti Markovcem. Med povorko sem delila ribice in malo plesala. Ribiči pa so me ujeli v mrežo. Bilo mi je lepo. Lea Meznarič, 3.a KMEČKA HIŠA PRIPOVEDUJE Moji spomini segajo v leto 1800, ko so me gradili. Bila sem prekrasna kmečka hiša daleč naokrog. Spominjam se, da je pri gradnji sodelovalo mnogo ljudi. Najprej so naredili temelje iz kamenja. Za zidove so uporabili lesena debla, ki so jili zlagali eden na dntgega. Streha je pokrita z gladko počesanimi snopi rži, torej je slamnata. Imam majhna okna, dve sobi, veliko hišo in malo hiško, v sredi pa je črna kuhinja. V tej je odprtina v veliko kmečko peč, ki je postavljena v prednji hiši. Nekdaj se je v peči kuhalo za vso družino in pozimi dajalo toploto , da je bilo vsem prav prijetno. Ob večerih so si pripovedovali zanimive zgodbe, ki so se zgodile že mnogo prej. Ob poslušanju se mi je zazdelo, da so se čarovnice zavlekle v vsak kot. Njihove podobe so se kazale ob temni senci bakle in otroke je od strahu kar treslo. Ko je padel mrak, niso upali iz hiše. Bali so se, da jih ne bi čarovnice spremenile v žabo ali kakšno drugo žival. Pogosto se mi je zdelo, da pleše cel roj čarovnic okrog mojega dimnika in bodo vsak čas prišle skozenj v hišo. Moji stanovalci so že zdavnaj ugasnili bakle in spokojno zaspali, takrat sem pa sama začutila strah in komaj čakala svetlo jutro in nov dan, ko bodo temne sence izginile. Jasna Novoselec, 7.c Moji babici je ime Ana. Rodila se je pred 60-imi leti kot šesti otrok skrbnih staršev. Odraščala je v revni kmečki družini zraven enajstih bratov in sester v Melincih v Prekmurju. Njen oče Mihael je imel težko delo, saj je gradil nasipe, da ne bi Mura poplavljala. Pri tem delu je potreboval le motiko, lopato in močne ter pridne roke. Njena mati Marta je doma gospodinjila, skrbela za otroke, za nekaj zemlje in majhno kmetijo, ki so jo premogli. V hiši je vladala ljubezen, vendar ni mogla ustaviti bolezni, za katero je babičina mama umrla. Po smrti so si starejši otroci priskrbeli službe, ostali pa so šli s trebuhom za MOJA BABICA kruhom. Ker je bila tudi babica med mlajšimi, je morala od doma. Sama se še dobro spominja, kako jo je starejša sestra pospremila na vlak, v Moškanjcih pa jo je pričakala njena nova skrbnica Marija, kije zanjo lepo skrbela. Vsi vaški otroci so babico lepo sprejeli in kmalu je začela obiskovati osnovno šolo v Markovcih. Bila je zelo dobra učenka in hitro si je poiskala prijatelje. Bila je srečna, dokler ji kruta usoda ni vzela še druge mame. Vendar za dežjem vedno posije sonce. Odrasla je v lepo, preprosto dekle in se zaljubila v mojega dedka Vilija, ki je kot muzikant igral na vaških gostijah. Poročila sta se in rodil se jima je moj oče Alojz, kasneje pa še hčerka Silva. Oba stara starša imam zelo rada, še posebej babico, saj ji lahko zaupam, ker me razume in mi pomaga. Tudi sama ji rada pomagam pri peki prekmurske gibanice, najraje pa poslušam njene dolge zgodbe iz otroštva. Moja babica je oseba, kakršne ne srečaš vsak dan. Je ljubezniva, prijazna in dobrosrčna, ki vsakomur priskoči na pomoč. Je majhne postave in njeni lasje so že rahlo osiveli. Njene rjave oči velikokrat izžarevajo veselje in ko se mi nasmeji, vem, da ji tudi jaz veliko pomenim. Lea Vidovič, 7.e BILO JE KOT V PRAVL JICI Ker v Markovcih dolgo nismo dočakali snega, smo se učitelji Darja, Silva, Klavdija in Milovan s svojimi prvošolčki odpravili na zimski športni dan na Tri kralje. Med vožnjo z avtobusom so učenci opazovali zimsko idilo in se čudili kristalčkom, ki so se bleščali v soncu. Toplo oblečeni in s čeladami na glavi smo kljub mrazu uživali in drveli s sanmi po hribu navzdol. Malico smo si privoščili kar na snegu, nato pa je sledilo veselo kotaljenje in kepanje. Kepe smo združili in naredili velikega snežaka, kije polepšal našo fotografijo. Zadovoljni in polni prijetnih vtisov smo se čez nekaj ur odpeljali proti domu. Želimo si še več takšnih dni. Prvošolčki na Treh kraljih. NA DOMINKOVI DOMAČIJI Pred kratkim smo obiskali Dominkovo domačijo v Gorišnici. Dominkova domačija je kulturni spomenik in je panonska hiša. Tako se imenuje zato, ker je bilo tu včasih Panonsko morje. Hiša je zelo lepo ohranjena. Leta 1992 je umrla zadnja gospodarica te hiše. Ime ji je bilo Kata. Dominkova domačija je stara 300 let. Za hišo so trije čebelnjaki. Še vedno so v njih čebele. Zanje skrbijo učenci OŠ Gorišnica. Dominkova domačija stoji na Ptujskem polju. Grajena je v obliki črke V. Za hišo stojijo tudi koruznjaki. Ta hiša je sestavljena iz stanovanjskega in gospodarskega dela. Ko stopiš v hišo, prideš v priklet, potem je črna kuhinja. Obrneš se levo in prideš v hiško. Glavni prostor je hiša. H gospodarskemu delu spadajo skedenj, hlev, shramba, priročna delavnica in žitna shramba. Na naravoslovnem dnevu smo se učenci veliko naučili. V šoli smo dobili učne liste. Bili so lahki za reševanje. Luka Krajnc, 4.b/9 ZIMSKI ŠPORTNI DAN V šoli smo se dogovorili za športni dan na Rogli. Ta dan je mamica pripeljala mene in moje sanke pred šolo. Ko smo se zbrali, je pripeljal avtobus. Sanke smo zložili v prtljažnik in se veseli odpeljali proti Rogli. Ob prihodu smo najprej malicali. Razdelili smo se v skupine in se začeli sankati. Proge so bile ledene, zato so sanke z veliko hitrostjo drvele navzdol. Fantje smo tekmovali, kdo bo hitrejši. Včasih sem tudi padel. Po sankanju nas je Marko povabil na čaj. Dan smo nadaljevali z vožnjo z motornimi sanmi. Bilo mi je tako všeč, da sem se peljal kar dvakrat. Po vožnji smo se še malo zabavali na snegu, nato pa se odpravili proti avtobusom. Šoferji so pospravili sanke in odpeljali smo se proti domu. Na avtobusu smo gledali film Beethoven 2, zato nam je vožnja hitro minila. Utrujen, vendar dobre volje, sem prišel domov. Domačim sem pripovedoval o doživetjih na Rogli. Bilje lep in zabaven športni dan. Leon Šterbal, 4.a/9 Marec 04 LIST IZ MARKOVCEV LE JLA IN VITEZ V daljni tam deželi vitez je živel, najraje izmed deklic Lejlo je imel. Vendar se Lej la ga branila, čeprav na moč gaje ljubila. V gradu zasanjano vse dni sedela, z žalostim pogledom ob oknu slonela. Čakala svojega je junaka, pod soncem enakega mu ni korenjaka. Mama Rozalija se odločila: "Moja hči se čez tri dni bo poročila." Oglas po vasi je poslala, da bi Lejla si pravega izbrala. Snubcev veliko je imela, vendar je le še za viteza živela. Prikaže na gradu vitez se mlad, ki pravi, da Lejlo ima rad. Oče pa se v bran postavi in pogoj mu ta napravi: "Če se s Turki z Bosne"boš boril, hčerko mojo za ženo boš dobil.! Vitez se boril je na vso moč, Turke pomoril še isto noč. Lejla vsa od sreče je žarela, ker končno viteza bo za moža imela. Čez tri dni svatje so se zbrali, pod hrastom velikim potujoči pevci so igrali. Okrog mize ženin in nevesta sta sedela, vsa srečna, rada se imela. Monika Šmigoc, 7.c Dragi dnevnik! 26- 2-1510 Danes mineva tri dni, odkar je Ostrovrhar odšel s svojimi tovariši v Turčijo. Brez njega je tako hudo in čas teče tako počasi. Zelo sem osamljena, počutim se, kot da sem sama na tem svetu, čeprav sem prihaja mnogo nadležnih snubcev. Ampak od vseh teh mi nobeden ni všeč, privlači me le Ostrovrhar in zelo ga pogrešam. Tako se bojim, da se mu kaj zgodi. Gotovo so tam zelo težke in naporne bitke. Kaj če se poškoduje ali pa v najslabšem primeru celo umre. Ampak ne, to ni mogoče, zelo je izkušen, še nobenega boja doslej ni izgubil in navsezadnje ga branijo tudi njegovi tovariši. Skrbi me zanj. Bodo tovariši dovolj pri moči, da se ne ustrašijo sovražnika? Kaj če izgubi meč...? Vem, moram se umiriti in ne smem klicati hudiča. Z mojim dragim bo zagotovo vse v redu in kmalu se bo vrnil domov. Rozamunda Niko Korošec, 7.c EDEN OD GLASBENIKOV, KI IGRA NA PLESU Takoj po kosilu smo s prijatelji, tudi glasbeniki, začeli igrati in zabavati poslušalce. Začeli smo s počasnimi ritmi, stopnjevali pa z vedno bolj živahnimi. Na svojo violino sem igral sproščeno kot ponavadi. Nenadoma pa sem zagledal najlepše dekle, kar sem jih kdaj videl -Urško. Tako me je prevzela, da sem pozabil igrati. Prijatelj s kontrabasom meje z lokom rahlo zbodel pod rebra, da sem se prebudil iz zasanjanosti. Pogledal me je in iz njegovih oči sem razbral, da mi skuša povedati, da iz te moke ne bo kruha. Tudi sam sem se zamislil in spoznal, da takšne mične gospodične ne padajo na uboge glasbenike. Zbral sem se in s prijatelji smo začeli igrati Bachove in Mozartove skladbe, ki so ljudi dvignile s stolov. Vrteli so se, kričali in se ob tem smejali. Čez čas sem med njimi ponovno opazil Urško. Če mi je namenila pogled, sem se ji le nasmehnil in spoznal, da je bolje, če se brigam zase. Blažka Pukšič, 7.c SOSED, KI MORA PRENAŠATI HRUP S TRGA, KJER JE PLES Rad sem v miru in tišini, nimam rad, da ljudje so fini. Obnašajo se, kot bili bi glavni in niti približno niso naravni. Baje tudi Uršika fina je bla. Sem slišal, davi na ples je šla. Pa ravno, ko hočem zaspati, si svojo budilko na šest naravnati, predrami me krik iz daljave: "Glej, Uršika zdaj bo brez glave!" Ozrem se skoz okno, zagledam valove. Ljudje so kričali:"Zrtev se Uršika zove!" Mihela Kukovec, 7.c ZADNJA ČRKA • • M«° NAPRAVA MERJENJE ČASA ŽVEPLO SPOJINA 22.ČRKA miS PUSTNI UK OSLOV GLAS ZEMLJARIČ 9.ČRKA B,PE POLITIK fgg' UGA V ZDA JAPONSKI 11.ČRKA OGLJIKOVODIK (2) IVANUŠ BENO EILEC HAHTTRA LCTAL MOŠKO IME ZAVORNIK NASPROT. OD VOJNA JOD MISEL POHIŠTVA PRI POMOČ RAZMNO- ŽEVANJE LENONA (YOKO) ZABOVSKI SVETNIK • • GLASNIK 13.ČRKA HUDIČ KIS« PADEC POZDRAV HIMALAJI VDOR SkA CU«A PRVA ČRKA TEKSTIL LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka B. Kolenko, Natalija Plohl, Ivan Liponik, Jože Bezjak, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Fotografije: M. Zemljarič, Marijan Petek, Rado Škrjanec, Martin Ozmec in OŠ Markovci. Oblikovanje in priprava za tisk: VEJICA, Rado Škrjanec s.p.. Tisk: Grafi s Rače. Natisnjeno 1200 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si OBRTNIKI IN PODJETNIKI PRI ŽUPANU Zadnji vikend v januarju je župan občine Franc Kekec v občinskih prostorih sprejel obrtnike in podjetnike občine Markovci. O položaju gospodarstva v občini Markovci so prisotnim poleg župana Franca Kekca spregovorili tudi Janez Pičerko, predsednik odbora za gospodarstvo občine Markovci Marjan Horvat, strokovni sodelavec za področje gospodarstva občine Markovci Janko Širec in sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj Janez Rižnar. Največ polemike je med navzočimi podjetniki povzročila razdelitev nepovratnih sredstev, ki so se zaradi zmanjšanja proračuna v minulem letu več kot prepolovila. V letošnjem letu namerava občina Markovci za malo gospodarstvo nameniti dva milijona nepovratnih sredstev, ki bi jih bilo po mnenju župana in nekaterih navzočih smiselno nameniti za subvencioniranje novoodprtih delovnih mest. Podjetniki pa so si bili enotni, da je nepovratnih sredstev premalo in že sama priprava dokumentacije za prijavljanje do upravičenosti razpisanih sredstev stane več, kot bi potem dobili nepovratnih sredstev. MZ SREČANJE STAREJŠIH OD 70 LET Občina Markovci je konec januarja v jedilnici osnovne šole gostila občane, starejše od 70 let. Uvodoma je zbrane upokojence pozdravil župan občine Markovci Franc Kekec, ki je izrazil zadovoljstvo nad številno udeležbo. Srečanja se je namreč udeležilo več kot 100 povabljenih. Župan je ob tej priložnosti vsem zbranim zaželel prijeten družabni večer ob obujanju spominov na mladost ter izkoristil priložnost in jim v letu, ki je pred njimi, zaželel veliko zdravja in razumevanja z najbližjimi. Goste v jedilnici markovske osnovne šole sta nagovorila tudi predsednik društva upokojencev Janez Majer in ravnatelj osnovne šole Markovci Jože Foltin, za kulturni utrip pa so poskrbeli učenci višjih razredov osnovne šole pod mentorstvom učiteljic Natalije Plohl in Silve Lajh. MZ BIL JE NORČAVI ČAS NEPRESPANIH NOČI Na osrednji fašenski prireditvi, ki se je na pustno soboto odvijala v Markovcih, je letos nastopilo okrog 1800 nastopajočih. Pustno povorko, ki je ob 13. uri krenila izpred gostišča Ambiente, si je po besedah predsednika Etnografskega društva Korant Markovci, ki je bilo tudi organizator Fašenka po markovsko, ogledalo več kot 5000 obiskovalcev od blizu in daleč. Kot ponavadi so se v etnografskem delu povorke predstavile ruše, piceki, medvedi, kiirike, kopjaši, orači in seveda koranti, medtem ko so med karnevalskimi skupinami absolutno prednjačile skupine iz Stojncev. Kot je ocenila štiričlanska komisija, je bila najlepša skupina faraonov iz Stojncev, sicer pa so bili med večjimi in boljšimi tudi dornavski cigani, stojnski Rio, skupina ribic iz Stojncev, pa Škoti iz stojnskega Sigeta, bukovski mornarji, prvenski meksikanarji, pionirji iz Mezgovcev ob Pesnici, zabovski kuharji in še bi lahko naštevali. Na sam fašenk, se pravi v torek popoldan, pa so za pustno razpoloženje poskrbeli tudi v Bukovcih in Stojne ih. Stojnci so sicer imeli fašenk le znotraj vasi, kar pomeni, da so se pustne skupine predstavile po domači vasi, medtem ko so v Bukovcih pripravili pustno povorko, oziroma 8. fašenk po bukov sko. Na pustno soboto pa je markovski fašenk obiskal tudi Alojz Peterle, ki je v Markovce prišel na povabilo Alena Salihoviča. Na fotografiji Peterle v družbi s predsednikom etnografskega društva Marjanom Bezjakom in Rajkom Janžekovičem. & FASENK V BUKOVCIH V vasi Bukovci se priprava na fašenk prične že najmanj štirinajst dni pred samim pustom. Večje število vaščanov sodeluje pri izdelavi duhov in okrasnih trakov. Posamezne pustne skupine pa aktivno delajo v skupinah. Pripraviti je potrebno vozila, prikolice, ki so v skladu z izbrano masko, vse to pa je seveda povezano s stroški, ki jih sodelujoči sami krijemo. Vse to vzamemo v zakup za druženje in dobro voljo, ki je vsekakor prisotna. Bukovčani smo imeli letos dve večji skupini: skupino Keltov in skupino bukovskih mornarjev. Sledile so manjše domače skupine, med njimi tudi etnografske: vile, piceki, medvedi, ruše, veliki picek, koranti, netopirji, korike, pokači, prodajalna kokic ... Organizatorji smo bili na pustni torek zelo veseli, ko so se kljub slabemu vremenu začeli zbirati obiskovalci in pustne skupine. Povorka je krenila skozi vas ob napovedani uri - ob 14. Zaključila seje pri baru Faraon, kjer je sledilo veselo rajanje ob živi glasbi in nagraditev skupin. Podelili smo deset nagrad. Prve tri so dobili: godba in mažoretkc iz Dornave, Meksikanarji iz Prvencev in rimske igre Soviče-Dravci.V noči so se skupine počasi razhajale. Domačini smo nadaljevali v domači vasi v barih Siesta, Faraon in Malibu. Saj veste, ob polnoči pa je treba maske pospraviti. Silva Pilinger Ob večerih so potekale priprave na pust. IZ MAJHNE VASICE 70 MKKSIKANARJEV Prvenčani smo se letos zelo aktivno vključili v pustna dogajanja. Prve ideje o organiziranju karnevalske skupine smo iskali že v začetku januarja, ko je vaški odbor sklical sestanek, na katerega je povabil vaščane, ki bi želeli sodelovati v pustni skupini. Klobuke za tako številčno skupino smo ob pomoči šoferjev tovornjakov pripeljali iz Španije, pri šivanju in krojenju oblek pa so sodelovali vsi, ki se vsaj malo spoznajo na škarje in sukanec. Ugotovili smo, daje ob zimskih večerih tako druženje prav prijetno, zato smo po končanem izdelovanju oblek nadaljevali z izdelavo rož za pustne d Lihe, ki so v pustnih dneh krasili našo vas. Vrhunec predpustnih dogajanj pa je bilo vsekakor dokončanje izgradnje naše potujoče gostilne "Pri meksikanarju". Gostilno smo opremili s priročno kuhinjo, iz katere je vedno dišalo po kuhanem vinu in toplih "zelhanih" rebrcih. V gostilni seveda ni manjkal sank, na katerem se je točila specialiteta hiše - "tekila bum". Ob zvokih španskih melodij smo preplesali markovski fašenk in ptujski pustni karneval. Na obeh prireditvah smo dobili četrto nagrado. Po odpovedi fašenka v Dornavi smo se udeležili povorke v Vidmu, Dornavčani pa so naše priljubljene pesmi slišali v ponedeljkovih večernih urah, ko smo se popeljali po poti njihove odpovedane povorke. Na pustni torek smo se popeljali skozi naše Prvence, ki so bili zaradi pustne skupine skoraj prazni. Pot smo nadaljevali po bukovski povorki, kjer smo si prislužili drugo nagrado. Pustni torek smo zaključili v našem vaškem domu ob prijetnem druženju. Ker elana, ki smo ga dobili v pustnih dneh, še ni bilo konec, smo v soboto po pustu organizirali pokop pusta, na katerem smo podrli našo gostilno, sežgali maskoto pusta, potočili kakšno solzo, izpraznili kotel pasulja in se dogovorili za naslednji piknik. Janez Golc Faraoni v družbi ministrice Stojnski faraoni so nagrado za najboljšo masko ptujskega pustnega karnevala prejeli iz rok ministrice za regionalni razvoj, Zdenke Kovač.