Posamezna številka 20 vliimer.
Sten. 59.
V Ljubljani, v sredo dne 26. marca 1919.
leto 9.
*•»	no	poiti	S	43'—.	M ljui>tjan« X	36 —
*	*	*	-	20>~	-	-	-	,r~
• hlrUstflo	.	.	„	M-—..	„	.	9-
,•»«*««#	.	,	,	3'50.	„	„	„	3 —
In opraia. Kopitar;«« uika 6. — Te)*!on 59.
NEODVISEN DNEVN
iasaretl; Enostolpaa patfltmto (59 mm Dreto k I m tlsofn aR n|a prostori u sakrat po SO tla. a M> ta nlkrst po 43 tla — Ob sobotah Otopil tarit — Poslano: Enostolpna paBtmta I I'—. — kbaia nat dan, linama nedelja la praznika, ob I. ari oepoitea.
LDU. Berilu, 26. marca. (Dum k. ur.) ^sche Allg. Ztg.« poroča iz Lugana: ' poca« javlja iz Rima, da namerava pa-
-'-uiacne Allg. z,tg.« poroča iz Lugana:
^poca« javlja iz Rima, da namerava pa-g", ,z<d>et sklicati vatikanski koncilij. ry n)‘ cerkveni svet je otvoril papež Pij .* J' decembru 1869'in ga je odgodil v obru 1870. — »Popolo d'Italia« pripo-j., Ii^a« da je treba tej vesti pripisovati ve-0 Politično važnost, ker dokazuje, da
Nemška zarota na Štajerskem.
LDU Maribor, 24. marca. Glede pro-da i 7 nemškimi letaki je bilo dognano, bil glavni agitator znani Irgl v Ptuju.
smatra sv. stolica vprašanje svoje neodvisnosti za rešeno. Dejstvo je, da je bil koncilij razpuščen, da se, kakor je papež Pij IX. izjavil, pokaže svetu, da je sveta Cerkev z ustanovitvijo združene Italije izgubila svojo svobodo. Zopetna otvoritev cerkvenega sveta pa naj svedoči, da je Vatikan, kakor meni, zopet dobil svojo neodvisnost, -
Oo'r T- 8-‘avm ač'   -----------
•ti««' . 1 n' ugotovljeno, kje so bdi našo d k*' se Pa' v Ptuju. Pri Irglu oobili koncepte, spisane na formularju im Ia^Unc »Stidmarke«. Prvotni koncept > Kmetje na Koroškem, i/. slo-"T ^^fa^kega in mareberškega okraja!« de linient v zvezi s slovenskim,' navi-v našem narodnem dubu pisanim le-n 0rni jo za nas Slovence zelo važen, ker v« z njhn potrjujejo našo trditev, da je °t^Se zasedeno ozemlje slovensko. Le-...1 in koncept se odpošljejo naši delegata?.' *ar*z. Kolikor je doslej deguano, je m ^ j že v^erai zjutraj v Marenberku iz-al umogo letakov in obkrožal vse naše •ie kaje do Koroške. Irgla privedejo
: 'H v Maribor.
V pkDLJ Maribor, 25. marca. Danes so „ \tuja privedli Alojzija Irgla v Maribor in V* izročili okrajnemu sodišču. — Kakor sedaj znano, je glavni avtor znanih le-
takov Ornig mlajši, ki se mudi v Gradcu. Irgl je spis le prevedel, Za to delo je dobil 60 kron.	.
LDU Maribor, 25, marca. Državna policija je pričela resno čistiti mesto in okolico od sumljivih in protinarodnih ljudi. Izgnana je bila vrsta oseb. — Danes dopoldne je nemška mladina začela demonstrirali po mestu z frankfurterico, a je demonstrante policija takoj prijela.
LDU Maribor, 25. marca. Sedaj je znano, da se je večja družba nemških zarotnikov shajala na Studencih v gostilnici Kreuzhof in na stanovanju krojača Iskre. Sestankov so se udeleževale tudi ženske, med njimi tudi nemške učiteljice. — Pravijo, da je general Maister izdal srbskim četam ukaz, naj od jutri dalje skozi štiri dni btez pardona plenijo po mestu in okolici ter da naše vojaštvo izroča nemškim zarotnikom raunicijo in orožje in da bo v primeru nemških demonstracij prestopilo k zarotnikom
Ogrski komunisti oplenili foško poslaništvo.
Let. LD.U' PfaSia« 25. marca. Čehoslovaški n ,?vni urad poroča z dne 24. t. m. iz Kakor smo doznali, so komu-. V zasedli naše poslaništvo v Budimpe-_ m zaplenili tri milijone češkega držav-ra^ y enar|a. Vsi uradniki so bili areti-j *’ ^scgli so jim ves državni in privatni .T7 ar* Kato so jih odpravili iz Ogrske.
i . so na polu v Bratislavo, kjer se Pričakuje njih prihod.
LDU. Praga, 25. marca, (Dun, k. urj
»Narodni Listy« javljajo iz Bratislave z dne 24. t. m.: 60 uradnikov čehoslovaškc-ga poslaništva v Budimpešti je danes prekoračilo mejo. Mažari so jih oropali. V Bratislavi je uvedena nočna služba. Donava se vsako noč razsvetlja z reflektorji. Na ogrski strani plapola še vedno trikolo-ra in ne rdeča zastava. Sliši sc godba in petje. Posamezni streli padajo na tostransko obrežje. Razpoloženje je zelo razburjeno, toda samozavestno.
Kako se nam godi v Trstu.
Begunec iz Trsta nam poroča:
Časopisje se nahaja pod strogo cenzuro. Edinost izhaja že ves mesec vsa pobeljena, O Jugoslaviji ne sme pisati ničesar, da celo, ako bi hotela prinesti do-slovno članke o Jugoslaviji iz rimskih in milanskih listov, zaplenijo ji vse. Ljudje smatrajo ta pojav za dobro znamenje, češ čimbolj nas davijo, tem hujši bo pritisk, da mora Italija odjenjati, udati se odločbam, temelječim na pravu in samoodločbi narodov,
»Nazione«, strupen nacionalen list, ki je začel izhajati malo dni pred zasedbo po Italiji, bi hotel podaviti, uničiti vse Jugoslovane kar v hipu. Tudi »Lavoratore« je včasih pobeljen, vendar mnogo jnanj od Edinosti, koji se sploh preti, da bode morala ustaviti izdajenje. »Maraneo« je začet izhajati v zadnjih tednih, a je istotako strupen Slovanožeree kakor »Nazione«, ako ne še hujši.	,
»Lavoratore« bi zelo rad prikazal stud in gnjev nad gnjilimi razmerami, a je v strahu pred nasilno cenzuro, ipak se čita iz njega, zlasti med vrstami, da delavska stranka željno pričakuje trenotek, da se nepoklicani vsiljivec odpravi tja, odkoder je prišel, takrat bo pravi triumf po celem mestu, celo liberalci po večini se bodo veselili.
»Nazione« in »Marameo« sta uprizorila boj proti vsemu, kar je slovensko, tugji na sodišču mora izginiti vsako slovensko poslovanje, zlasti pa slovenske stampilije.
Zgodilo se je tudi to čudo, da so »e dala ponatisniti spričevala za okoličanske šole poleg debelega tiska V italijanščini« tudi na drobno v slovenščini. »Nazione« kar divja radi tega, čemu naj dobe slovenski otroci na slovenskih šolah slovenska, izvestja o napredku.
Tako torej si predstavljajo italijanski petelini ravnopravnost v narodnem in pol« oziru. Gorje nam, ako nas ne odrešitel
Na pošto se ne sme oddati noben slovensko pisani naslov, zavrnejo ga, alt t* večkrat uničijo pisano. Tako se godi tudi * uradnimi odloki sodišča in z vlogami slovenskih odvetnikov.
Obsedno stanje na Slovaškem.
LDU Bratislava, 24, marca. (ČTUV Z ozirom na razmere na Ogrskem jc pooblaščeni minister za Slovaško, dr. Šrobar, za vso Slovaško proglasil obsedno stanje, V
javnih lokalih se sme bivati samo <to 9. OT* zvečer. Po deveti uri zvečer sc ne sme nihče pokazati »a ulicah.
Hažarski socialisti iti Cehi.
LDU Dunaj, 24. marca. (ČTU) Današnji »Delnicke Listy«, glasilo Čehoslovaške socialno demokraške stranke, se pečajo s pozivom, ld so ga madjarski socialisti naslovili na češko delavstvo ter pišejo: Smatramo, da je budimpeštanski vladi predvsem potrebno odgovoriti tako-le: Češki proletarec ne pozna samo socialnega jar-ma, marveč pozna tudi narodnostno iglo. Stoletja in stoletja so njegovi sopleinenski bratje na Slovaškem ječali pod trdim jar-?iom madjarskih vlad. Revolucija, ki je zadela podjarmljene narode bivše habsburške monarhije, je oživitvoritev soc»alistovskih načel enakosti vseh državljanov brez razlike spola in jezika. Češki proletarijat si tega sadu socialne revolucije ne da iztrgati od nikogar. Noben Čeh se nt "bo dal pridobiti za to, da bi pomagal Slovakom, Srbom ali Rumunom zabraniti ločitev od države,
ki jih je ves čas samo tlačila in zatirala tfif preprečiti njihovo združitev z njihovo M' rodnostno državo. Vse madjarsko časoptfr pozdravlja diktaturo proletarijata na Of»,f‘ skem, vsi tabori madjarskega pfemstv* ® buržoazije Jo sprejemajo z odobravanj®®' klerus se z njo spoprijaznuje in dunaj#2 kapitalistovska glasila beležijo vesti očitnim veseljem. Ali niso to znamenja,*^ silijo k opreznosti? Če hoče ogrski Pr0"! tari jat organizirati armado, da z njo svo)1 deželi ohrani Slovaško, rumunsko Sedm° graško ali pa srbski Banat, če hoče na radost nemških In madjarskih kap'talist^* ki so zakrivili vojno in ki sedaj trepefifl0 pred kaznijo, mobilizirati boj zoper P3*"* tedaj mora biti pripravljen na to, da *jc češko delastvo njegov nastop premotr!vfll° kaj kritično in da z njim ne bo hod:1i P° istem potu.
Za prehrano Slovenije.
LDU Belgrad, 25. marca, (JDU) Poverjenik za javna dela ia ooslantc Anton Kristan (socialni demokrat) n poslanec dr, Hohnjec (Jugoslovanski klub J »ta intervenirala včeraj pri ministrskem predsedniku Protiču in pri ministru za trgovino in prehrano Ribarcu in posredovala o važnih gospodarskih zadevah, ki se tičejo Slovenije, zlasti v vprašan,« svobodne trgovine in zadostne prehrane vseh slovenskih ©krajev, dalje tudi o uvozu in izvozu iz inozemstva. O vseh zadevah je bila narejena 5n izročena spomenicu, ki so jo podpisali vsi trije parlamentarni klubi, v katerih so iudi slovenski poslanci. Naši zastopniki so dobili gotovost, da sc bo za Slovcniio dovolilo in ukrenilo vse, karkoli bo mogoče, da sc naši kraji zadovoljijo s prehranjevanjem in v drugih gospodarskih ozirih.
Prehrana srednje Evrope.
LDU. Praga, 25. marca Kakor porota čehoslovaški tiskovni urad, je dobil predsednik Ma«aryk poročilo Hooverja tflede preskrbe srednje Evrope in zlasti Čehoslovaške s hrano. V tem poročilu se zagotavlja, da bodo Čehoslovaki in drugi osvobojeni narodi imeli prednost pri pre-akrbovanju z živili, Dočim bodo Nemci in drugi sovražni narodi morali plačati živila v zlatu ali z drugimi likvidacijskimi sredstvi, se bo čehoslovaški republiki in drugim zaveznikom dovolil kredit z dolgim tokom,
Pogoja za spojitev ogrskih socialistov s komunisti.
LDU Budimpešta, 25, marca (ČTU) Fuzij.?, socialno demokratične stranke s Stranko komunistov se je izvršila z na-ttopnimi pogoji:	1.	Vso oblast prevzame
proletariat. 2. Proletarijat se mora oborožiti, 3. Organizirati sc mora vojska delavcev, 4, Oblast izvaja svet delavcev, vojakov in kmetov proletarcev. 5, Zemljišča 10 skupna last. Posestva se ne razdele, produkcija se vrši po zadrugah, 6. Tvomi-ce, rudokopi, banke in železnice se moralo socializirati. 7. Takojšnja ločitev ccr-Ive od države.
I
Italija skrbi za izwoz.
LDU Berlin, 24. marca, (Dun. k ur,) »Deutsche Allg. Ztg.* poroča iz Lugana: iuzzatti izjavlja v »Giomale dltalia*, da tti mora Italija pri mirovnih pogajanjih za *voje poljske pridelke zagotoviti precejšnjo izvožno možnost v Srednji Evropi, Nemčija in Avstro - Ogrska se morajo v bodočih letih zavezati, du uvažata italijanske pridelke brez uvozninc ali pa vsaj po »elo znižanih uvoznih pristojbinah. Italija u na ta način za vojno odškodnino imela političen in gospodarski dobiček; razen tega bi sc pa tudi poglobile trgovske zveze med severom in jugo«.
Udeča vojska
LDU Budimpešta, 24. marca. (ČKU) Revolucionarni vladni svet je odredil ustanovitev proletarske armade svetov ogrske republike na podlagi revolucionarskc discipline, Tako imenovana rdeča vojska bo sestavljena zlasti iz članov organiziranega delavstva in iz sedanjih proletarskih vojakov, Vojak rdeče vojske bo dobival vso oskrbo, obleko in opremo in razen tega vsak mesec po 450 kron plače. Vsak član njegove rodbine bo prejemal rodbinsko doklado po 50 kron na mesec. Vojaki, ki morajo skrbeti za rodbino, bodo cJf^ivali
Rumunija v
LDU, Berlin, 25, marca, (Dun, k. ur.) ->Berl. Ztg. am Mittag« javlja iz Ženeve: »Le Journal* z dne 23. marca piše na vodilnem mestu: Ni potrebno povdarjati posebno važnost položaja na Ogrskem, V Bukarešti je izbruhnila panika, Rumunija je iznova zapuščena v oceanu krvi, V notranjosti dežele narašča beda in brezpo-i selnost. Ogrski polki iz Rusije nameravajo vkorakati na Ogrsko in čakajo na prvo priliko, Drttga ogrska revolucija je
na Ogrskem.
vsakega pol leta po 300 kron >.a stanov*' nje. Vsak vojak, ki je služil pol leta b*"cZ prigovora, dobi še nagrado 300 kron, j**' zen tega bo dobival pri uporabi >:a bra!u*v no silo zunaj mej vsak dan po 2 kroni j® plačilo ja obrabo obleke. Svetna vlaP* smatra za svojo najsvetejšo dolžnost. beti za padle in ranjene. Neposredno v0®' stvo in organizacija armade je naloga na* rodnega komisarijata ta vojne posle. Vs«*1 vojak ima dolžnost, boriti se za !nter«6e proletarijata proti vsem notranjim in njim sovražnikom.
nevarnosti.
zadnji opomin, ki ga daje zgodovina rodom zapada. Če ga bodo razumeli« P5T menja to dolg boj, če ga ne bodo razu®*" bo izbruhnila revolucija po vseh dežela ■ LDU. Berlin. 25. marca, (Dun, k. 0r‘| »Beri, Ztg, am Mittag« javlja: »Allgeio®^ Handelsbfaad« doznava iz Pariza, da s, aliiranci baje sklenili, z ozirom na poUg™ na Ogrskem intervenirati in pomagali *\ muniji, ki je ogrožena od dveh strani.
Častniška komisija o krvavih spopadih v Splitu.
Obsojene laške nasilnosti.
LDU Split, 26, marca. Komisija cn-tentnih mornariških častnikov, ki je pod predsedstvom ameriškega častnika izvedla preiskavo o krvavih dogodkih v Splitu dne 9, marca, je sestavila svoje poročilo, kate-rega je italijanski član komisije podpisal z opazko, da sc z njim ne strinia in da bo podal svoje lastno t>oroČilo„
Komisija je ugotovila, da so nemir® vzročili italijanski mornarji, ki »o ‘>bo ženi v družbi italijanskih civilistov I)rlf dali demonstracijo, nakar je od strani slovansko misleče mladine padlo nekaj Ijivih opazk in kretenj. Italijanski moro ji so nato brez vsakega pooblastila iz 8 , de množice aretirali dva mladeniča«
dalo povod izgredom, v katerih je bilo ra- ; cijo dveh jugoslovanskih mladeničev odo-®j*nih več civilistov in srbskih vojakov in brila, vsled česar je soodgovorna za po-
poškodovanih nekaj kavarn. Italijanska Mornariška oblast je protizakonito a reta-
sledice.
Uflfson proti italijanskim zahtevam.
LDU Berlin, 24. marca. (Dun. k, ur.) Kakor poroča »Abend« iz Ženeve, je gla-sQ*n tamošnjih francoskih listov predsednik Wilson odločen nasprotnik daleko-s«žrih zahtev Italije. Wilson uporablja Stoj vpliv v to, da zavrača italijanske za-
hteve. — »Echo de Pariš« doznava, da se je najvišji vojni svet odločil, da Boican in Meran ne pripadata Italiji. Ta sklep se pripisuje v glavnem odločnemu nastopu Wilsona,
LDU Belgrad, 24. marca, (JDU.) **redseJn{k dr. Dražo Pavlovič otvori s"upš£inb ob pol desetih dopoldne. Zapisnik zadnje seje se sprejme brez spremembe. Nato sc nadaljuje adresna debata. Uu ^rv' 6ov°nxik nastopi Banič (iugosl. 'tol, Za njim ^r' Laginja lnar* klub), ki ° *«a v živih barvah trpljenje našega na-ro«a v Istri. Povdarja veliki pomen dej-?*va« da je pjpkazalo narodno predstavni-.v° tako Impozantno velikodušnost v ^r*^uS^U Pro*i imperialističnim zahtevam j?®1*1 sosedov. Povdarja, da zahteva tajno, •rektno in proporcionalno volilno pravico in razpravlja obširno o agrarni reformi, zbornica je sledila tem izvajanjem z živahnim pritrjevanjem.
..	" imenu Črnogorcev je govoril o uje-
'njenfu Srbov, Hrvatov in Slovencev Mi-aj.\° Ivanovič. Poslanec Ili'a Ilič (srbski radikalec) je slikal trpljenje srbskega na-a0(ja v boju proti Nemcem, Mažarom in °/Sarom. Spominja se junaštva srbske Vi? ^ °Pisuie zločine Bolgarov. V na-3'inem govoru naglaša, da so se Srbi bo-za osvoboditev vsega troimenskega faroda. Tudi on razpravlja o agrarni re-0rn,» in o potrebi demokratične volilne Pravice, Za nji,n govori dr, Druškovič
Narodno predstavništvo.
Adresa soglasno sprejeta.
(srbski samostalec) in ostro napada londonski in bukareški dogovor in povdarja, da je šla Amerika v boj za velike ideale demokracije in človeštva. Predsednik Wil-son kot sodnik sveta ni mkdar pristal na te dogovore. Italija je svojčas odobravala 14 točk Wilsonovih, danes pa jih zanikava. Boj v Parizu je pomembnejši in ostrejši, kakor na bojiščih. Boj na mirovni konferenci je boj med staro in novo dobo, med Macchiavellijem in Wilsonom.
Kol zadnji govornik v adresni debati se oglasi Biankini, Pozdravlja predstavništvo v imenu Dalmatincev, ki plačejo pod jarmom modernih barbarov. Pozdravlja pa tudi srbsko vojsko in srbske brate. Nato očrtava med odobravanjem vse^a narodnega predstavništva bedno življenje naših bratov v Dalmaciji, protestira proti italijanskim aspiracijam in naglasa, da nas narod ne bo pustil sovražnikom niti nobene pedi zemlje. (Viharno odobravanje.)
Predlagana adresa je bila sprejeta soglasno in med bvrnun odobravanjem vse
zbornice.
Ob tričetrt na dve je bila seja zaključena, Prihodnja seja bo jutri ob štirih popoldne.
Proračunska razprava.
LDU Belgrad. 35. marca. (JDU) Prcd-<‘c“nik dr, Draža P ivlovic otvarja seo narodnega predstavništva ob pol 5. uri popoldne. Poroča, da je bila adresa predstav-'Ustva izročena regeulu Aleksandru potom Poffcbne deputacije. Sklene se, da se 5“esa .n ekspoze mn* st'sitega predsed-Stojana Proliča natisneta in ališirata vsem kraljestvu,
. Nato povzame besedo finančni mini-*r. “r- Momčilo N i n č i č, ki povdarja v ? P1?11?, govoru, da za seda; ni bilo mogoče elati rednega proračuna. Država se na-sc vedno v prehodnem Stadiju in v ?*Wnein pretvarjanj. Ustanavljajo cc neprestano novi organi, stari pa se javljajo novimi potrebami. Zato ;e nemogoče se-tavrti finančni pregled, ki bi odgovatjai ~?r*eva®1 rednegv. proračuna, dasl tega *“Cc tako ne žel! kot minister sam, ker ?.r*z njega ne more zagovarjati državne »nančne pol»tike.\
Tri finančne probleme je treba pred vsem rešiti; proročunskega, davčnega in
valutnega. Proračunskega • ne bo mogoče popolnoma rešiti niti v teku tega leta in morebiti niti v teku prihodnjega leta, ker ustvarjajo opsledice vojne vedno nove potrebe, dočim dohodki paddjo. Tudi davčno vprašanje vzbuja velike skrbi. Direktni davki se morajo v vseh pokrajinah države čimprej izenačiti, ker bi sc drugače razvilo obsežno tihotapstvo. Izenačiti in proporcionalno razdeliti pa se morajo neposredni davki, Vlada smatra za sedaj najnujnejše valutno ' prašan e in je storila že vse potrebne preikorake, da reši državo iz resnega položaja. Povoljna rešitev vseh teh treh problemov je neobhodno potrebna za napredek d'“žave.
Kakor se kaže do sed .j, bomo končati prvo leto našega skuonega življenja z deficitom več kakor 1, miljarJe dinarjev, Stre-mlti moramo za1 lem, da povišamo redne dohodke in zmanjšamo izdatke. Nevarnost zaradi neporavnanega povečanja izdatkov je velika posebno nri mlad h državah, ki so nolne načrtov za bodočnost in žive v
atmosferi optimizma. Sedanji redni dohodki bodo komaj zadostovali za pokritje ene tretjine izdatkov, a vendar sc pri nas pojavlja optimizem, ki zahteva od države vse mogoče, ne da bi sc vprašalo, od kod naj dobi država denar. Na posojila iz tujine vsled splošne finančne krize ne moremo računati. Nahajamo se na razpotju# Prva pot vodi k finančni katastrofi in druga k napredku naše države. Prva je ravim in gladka, druga pa je neravna in polna zaprek, Potrebujemo mnogo vztrajnosti ia trdne volje, da bomo mogli prenesti žrtve, ki nam jih nalaga ta druga pot, Po ministrovem govoru se je pričela debata o proračunski predlogi. Socialni demokrat Kneževič je izjavil, da bo glasovala nje* gova stranka proti predlogu. Govorila 6ta še Marinkovič (naprednjak) in Nasta Petrovič (radikalni disident). Seja se je zaključila ob 7. zvečer in sc nadaljuje jutri ob 4. popoldne z istim dnevnim redom.
IFoJsio stanje z Ogrsko.
LDU Haag, 25. marca. (ČTU) Kakor poročajo iz Pariza, je v soboto zvečer nastopilo vojno stanje % Ogrsko.
Italijanska predrznost v Inomosfu.
1.DU luomost, 24, marca, (Dun KU) Kakor javlja tukajšnji večerni list, je prišlo preteklo noč med 10. in 11, uro v zgornji Marije Terezije cesti do streljanja, katerega vzrok še ni natančno ugotovljen. Zadeva jc v nekem stiku z dogodkom, ki so je pred časom pripetil v hotelu Marija Terezija, Tam je vojaška godba med drugimi tudi predavala potpuri, v katerega je bil vpletljen tudL tekst italijanske kraljeve koračnice. Ko so v dvorani navzoči italijanski častniki slišali poznano melodijo, so se vzdignili s sedežev. Domačini, posebno častniki so to smatrali kot provokacijo ter •zahtevali, naj se svira koračnica cesarskih lovcev, kar se je tudi pozneje zgodil^. Večina navzočih Nemcev je protestujoč zapustila dvorano. Na cesti so se zbirale potem gruče ljudi, med njimi tudi nekaj italijanskih častnikov. Naenkrat pa pride patrulja karabinerjev, ki je na ukaz italijanskih častnikov hotela aretirati nemškega častnika, ki se je najbolj zgražal nad tenu Le-ta se jc aretaciji ubranil edino le z bc-gom.Italijanska patrulja je streljala za njim. — Od verodostojne strani se poroča, da je popolnoma neodvisno od omenjenega pripetljaja prišlo med mladimi ljudmi, v katerih sredini se je nahajal nemški rezervni častnik, in med italijanskimi častniki v bližin' dvorca do besednih spopadov, Ker so italijanski častniki v teku spopada pripomnili, da morajo taki mladi ljudje v tem času bUi že v postelji, jc pristopil k Itali-,anom omenjeni rezervni častnik ter jih prosil za pojasnilo. Italijanski častnik jJa mu je za odgovor zbil čepico z glave. Ko se je nemkši častnik pripognil, da pobere čepico, ga je karabiner, ki je med tem dospel na lice mesta, udaril s puškinim Kopitom tako, da je hil nemški častnik tcžso ranjen na očesu. Življenje si je rešii samo
8 begom. Italijani so za njim streljali ter ga vrhutega še ranili na rami, tako da je obležal. Od italijanskega poveljništva, kamor
LDU Dunaj, 24, marca, (Dun, k, ur.) Posebni vlak, ki vozi bivšega cesarja in njegovo družino v Švico, je po voznem redu dospel v Buchs in ob 5. uri popoldne prekoračil švicarsko mejo. Vožnja je po-jtekla brez vsakega pripetljaja.
LDU Dunaj, 25. marca, (ČTU) Posebni vlak, ki je vozil bivšega cesarja Karola in njegovo obitelj v Švico, je sporedoma dospel v Buchs in prevozil švicarsko mejo •ob petih popoldne. Vožnja sc je izvršila brez posebnih dogodkov,
LDU Pariz, 25. marca, (Brezžično.) Iz flazlja poročajo; Posebni vlak, ki je vozil bivšo cesarsko družino v Švico, je po kratkem odmoru v Buchsu nadaljeval svojo pot v Rorschach, kamor je dospel ob 5, uri 30 Jnin, popoldne. Ekscesar in njegova družina bodo nastanjeni v grad Wateck pri Ror-achachu,
LDU Dunaj, 25, marca. (ČTU) Z informirane strani doznava »Reicbspost«;
Snežne zamet v Bosni.
LDU Sarajevo, 25, marca, (JDU) V rapadni Bosni so bili zadnje dni veliki sne-foi zameti. Promet na železniški progi Pr-
Sedor — Jajce je za nedoločen čas ustav-jen.
Iz pokrajine.
kr Tabor zadravskih Slovencev, Včc-saj sc je vršilo v Breznu ob Dravi veličastno zborovanje zadravskih obmejnih Sloven-ev. Navzočih je bilo 500 do 600 oseb. Tabora so se udeležili tudi Slovenci iz Lučan, Sv. Duha, Kaple in Radia. Zborovanje se je vršilo pod milim nebom, na prostoru, Itjer so 1. 1914 zadravski renegati pod vodstvom marenberškega župana Langerja in netmcistra barona Eggerja pisali testament Slovencem. Ljudstvo je na našem shodu izreklo jugoslovanski armadi in njenemu voditelju generalu Maistru iskreno zalivalo, 'da je s svojimi četami rešil te važne kraje pred divjaškimi nemškimi tolpami. Na shodu so govorili: Župnik Volčič, poročnik Dekleva iz Gorice, urednik Žebot, nadučitelj Hren z Mute, ing. Jenčič, Shodu je predsedoval deželni poslanec in gerent Caf,
kr Smrt za domovino. Dne 22. t. m. je padel na koroško-štajerski fronti y Soboti praporščak Jakob Kaučič, mariborskega pešpolka. Vojak in narodnjak telom in. dušo, sc je tudi tokrat izkazal na fronti kot vzor v vsakem oziru. Težko je o njem pisati. Njegovi svojci so izgubili — pri mnogih drugih grenkih izkušnjah — ljubega Jajčeca; ravno tako bridko pa pogrešajo svojega ljubimca nejgovi poveljniki, tovariši in vse moštvo mariborskega pešpolka. Ljubi nam tovariš, v miru počivai!«
kr Pozdravi iz laškega ujetništva. Svojim znancem in znankam v mili domovini pošiljamo iz ujetniškega tabora pri Napo h*» orisrčne n n zdrav e. Nas je tukaj 85 jugo-
so ga privedli, jc bil pozneje prepeljan v bolnišnico, kjer so ga natančno preiskali ter mu zavezali rane.
Domneve, na katerih temelje izvajanja »Reichsposte« glede odpovedbe cesarja, vsled vzrokov, ki se doslej odtezajo javnosti, niso opravičene. Cesar jc odklonil odpovedbo, ne vsled tega, ker je smatral po svoji,izjavi z dne 11. novembra to za nepotrebno formalnost, temveč ker je vsled pozneje opaženih okolnosti zanikal veljavnost one prve izjave. Ona izjava, da odstopi od vladnega poslovanja, da so mu izsilili s trditvijo, da bi sicer v malo urah naskočili graščino Schonbrunn, Mimo tega da so mu obljubili, da se bo definitivna državna ustava uredila samo po prostovoljnem glasovanju ljudstva. Med tem pa so uvedli zakone, ki izključujejo narodno glasovanje in s tem odpadli tudi pogoji, glede na katere je bila izdana izjava z dne 11, novembra. Te vesti so menda zaradi tega važne, ker razodevajo, zakaj si cesar Karel ni z navadno odpovedno izjavo omogočil nadaljnje bivanje v Eckartsau.
slovanskih častnikov, 40 Slovencev, Godi se nam dobro. •— Anton Eržen, Anton Pečnik, Potokar, Filip Kurent, Žagar, Hrovatin, Bežek, Anton Rehar, Dular, Škarja, Obreza, Janez Kristan, Cvetnič, Korenini, Moder, I rance Ilišič, Tušar, Radej, Vrieko, Zorko, Boris Treo, Šinkovec, Ocvirk, Ži-vic, Rhormann.
kr Iz Nove Osclice. V Novi Oselici so se meseca februarja pojavile nalezljive koze. Obolelo je nad 50 oseb. Umrlo jih je šest. Bolezen pojenjuje, — V naši župniji so obmejne vasi zasedene od Italijanov. Ako kdo umrje onstran demarkacijske črte, ga ne puste pokopati na farnem pokopališču, ampak ga morajo nesti v Cerkno. V soboto je umrl neki otrok za kozami v zasedeni vasi, Kaj storiti z mrličem? V Cerkno ne sme, ker ima koze, na »Srbsko« pa zopet ne. Italijani ukažejo izkopati za hlevom jamo in tja so pokopali mrliča. Ko je bil že pol dneva v jami, se pa premislijo. Ukažejo ga zopet izkopati in nesti na farno pokopališče v Novo Oselico, Torej, kozave mrliče nam še milostno privoščijo. — Ob deželni meji so Italijani izkopali precej strelnih jarkov in nastavili par kanonov. Ljudstvo pa prav dobro preskrbujejo z živežem in vsem potrebnim, medtem ko nam zelo primanjkuje potrebnih živil,
kr Iz kostelskega kota. Zanimanje za podaljšanje proge Kočevje—Delnice je bilo v tem kotu vedno, a doslej je še vedno vsakdo zmigava! z ramen:, kajti pogled na titanski most, ki so ga predlagali mnogi gospodje v dnevnikih, je vse strašil — dozdevalo se je nekaj nemogočega. Ko je pa v eni zadnjih številk Vašega lista ■-.eden za vse« povedal odkrita besedo, naj .služi proga interesu Ijulstva, in predlagal, tudi lahko m z malimi stroški izvedljiv načrt, da bi se premostila Kulpa pr hrvaškem Čedeflju, je up zras el in vemo,, da se bedo naši zastopniki za to tudi zavzeli, Iz
vsega srca torej želimo vsi v kostelske« kotu, da se naši poslanci zavzemc za Li*> tro izpeljavo tega načrt i in v bližnjem po*-krajinskem zasedanju našega narconegaj predstavmštva sta djo to točko med prv* svoj programZgor ij omenjeni načrt ne »f le prinesel najkrajša zveze z Reko, temveč bi služil tudi dejanski potrebi vsega okraja, in edino v tem tljčaju smemo upati, d* se bo pri nas razvila tudi industrija in n c bo potreba našim ljudem v tujino s kroŠ* njarjenjem, ki pač ne vpliva preveč blago* dejno na ljudske mase, dasi se res neial zasluži na lahek način. Tudi inteligenc6! bi se v lej dolini z zgoraj imenovano osnovo veliko povzdignila, ker v tem slučajd bi se moglo tudi naše ljudstvo udeleževat* velikih dobrot, ki nam jih je oziroma še b® prinesla narodna svoboda, namreč nasč slovenske gimnazije v Kočevju, ki je nujo« potrebna iz stoterih vzrokov. Za enkrat bi pa nujno, prosili, da nam preskrbi P°^jj j no zvezo. Doslej imamo še vedno le vsak i drugi dan zvezo s Kočevjem, Dasi so sej j uvedli drugod vsakovrstni vlaki in zveze, j kot je pa ostal pozabljen, kot bi bili vedno v najhujših dneh vojne stiske in smd stavljeni v vrsto zadnje gorske vasi s takcf pošto. Tudi prosimo, da se v kratkem vpo*’ stavi telefonska zveza med Nova sela oziroma Banaloko in Brodom na Kupi, da n C bomo tako, kot bi bili na koncu sveta« Spregovorili bomo pa še drugič o našel* »unieumu«, Povsod jc že uveden osemurn* delavnik, naši slovenski industrije! so 80 uklonili vsi že zdavnaj, na AnglešketJ* stremč po šesturnem delu, in mi imamo ih ■ da, ki ne pozna postav in ima še vednd delavnik 12 oziroma 13 ur in plačo, ki nS odgovarja niti polovični tistih v KočevjUt dasi se ne živi pri nas nič cenejše kol ta«*- v kaj, Ali bomo imeli v novi državi res'šč vedno privilegirance?
kr Arnavti ropajo* »Pravdi« poročaj® iz Raške, da so začele zadnji čas po Safl* žaku gospodariti do zob oborožene arnavt*' ske roparske čete, močne do 200 mož. Ta-ka drhal je nedavno napadla selo Dolov0'
Z roparji je prišlo do 100 žensk, ki so vodile tovorne konje in osle, da bi odnesi* plen. Razbojniki so začeli neusmiljeno pl®"1 niti, toda iz bližnjih vasi je pravoeasB® prihitelo na pomoč orožništvo, ki je nap®' dlo roparje in jih pognalo v beg, tako d* so morali ves plen pustiti.
kr Zvon za saborsko cerkev v BelgriL
du, Avstrijci so bili pobrali iz belgrajsk”* cerkva vse zvonove. Uprava saborske c®*'; kve je sedaj naprosila cerkev v Požarcvcib naj ji odstopi en zvon, čemur je naproše®* takoj ugodila,
kr železnice v Srbiji. Te dni jc zaČ€* voziti vlak od Lapova do Jovanovca (p^jj postaja pred Kragujevcem); delo na p>'°v Kragujevca se nadaljuje. Sedaj vozi od Velike plane do Lapova in Jovanove®11
kr Podpora odvetnikom. Vlada v B«*'1 gradu se peča s predlogom, da se kom, ki so bili v vojni, izplača po 60™ dinarjev podpore. Za podporo je predi®' Ženih 250 odvetnikov.
kr Ustrojstvo coriuaric. Finančno*3^, nislrstvo je ustanovilo v Kraljestvu SHS začasnih carinarnic.
Karel Habsburški na peti v
Izpred ilublfanske porote.
V ponedeljek popoldne je sedel pred porotniki mlad prefriganec, 19 let stari oažidar Klein, pristojen v Petrinje, bivši Natakar v Ljubljani, zaradi hudodelstvu goljufije na škodo trgovca Matevža Škerjanca v Ljubljani, Že predkaznovani Klein je prišel v družbi dveh vojakov v Škerjančevo trgovino v Zeljarski ulici ponujat sladkor. Ker ni imela Marija Škerjanc de-!»na Pn rokah za kupčijo v večji mno-“Oi, jim je rekla, da ne more nič kupili, Pripomnila je pa, da ima nekaj manufak-turnega blaga na prodaj. Dala jc vojakoma vzorce in ta dva sLY obljubila, da sc vrneta, če dobita odjemalca. V soboto pred božičnimi prazniki sta prišla obdolžene? in vojak Bernard Kralj k Škerjančevi in rekla, da sta našla kupca za blago, *a jc blago zmerila ter zapisala mero in ceno na listek. Blago so naložili na ročni "voziček, katerega je po naročilu obdol-lcnca peljal Matevž Škerjanc v Gradišče Pred Schreyjevo pekarijo, češ, da tam sta-nu'e kupec blaga. Rekla sta mu, da naj j-nnaj pri vozičku počaka. Kralj je znosil Mago v hišo, odtod pa<:ez dvorišče k dru-
Danes dopt kine se je zagovarjal pred >orotnim sodiščem Jožef Globočnik, 18 ? .i železniški delavec v Ljubljani. Globočnik se je dogovoril z vlaeugarjem in ne-^»rnitn tatom Ivanom Slevccm, kateri je i zaradi tatvine večkrat kaznovan in «*»i imel stalnega bivališča, da vlomita ! kkrlovo trgovino, kjer je bilo Globočni-uv. °bro znano. Dne 25. oktobra m. 1. po-0ci sta izvršila vlom na ta način, da jc
sleparja.
gcm vbodu na Kongresi« trg, kjer ga jc po naročilu čakal postrešček z vozom. Medtem je pa Klein ostal pri Škerjancu pred hišo. Ko jc pa bilo vse blago odnešeno, je rekel Kralj prodajalcu, naj počaka na ulici, da gre medtem li kupcu po denar, Klein pa je rekel, da stopi samo za tre-notek v Šumijevo slaščičarno ter da se bo takoj vrnil. Odšel pa je iz trgovine skozi prehod v Hilšerjevo ulico, tako da ga Škerjanc ni mogel videti. Prepozno je Škerjanc spoznal, da je padel v roke dvema goljufoma, ki sta blago spravila skozi dvorišče in drugo stran in ga s postreščkom že odpeljala ter mu 13.290 K škode povzročila. To blago sta Klein in Kralj na Štajerskem, na Gorenjskem in v Ljubljani prodala, denar pa med seboj razdelila. — Kralj se jc moral zaradi tega zagovarjati pred vojaškim sodiščem, Klein svojo krivdo priznava, kakor tudi, da je dogovorjeno po načrtu izvršil goljufijo. Po krivdo-reku porotnikov je sodišče obsodilo Kleinu na 18 mesecev težke ječe, poostrene s i trdim ležiščem vsake tri mesece. Božidar Klein jc kazen takoj nastopil.
3.
Globočnik stal na straži, med tem ko je Slevec izvršil vlom v trgovino in odnesel nad 5000 K gotovine. Od tega zneska je prejel Globočnik 2264 K, z ostalim zneskom je pa Slevec izginil, in sicer kakor obdolženec trdi, zbežal je na Hrvaisko. — Obdolženec svoje dejanje odkrito priznava, Obsojen je bil na 14 mesecev težke ječe.
Iz Llublfane.
, j Ljubljanski šahovski klub ima svoj fe ni občni zbor v petek, 28. t, m., ob P?* 8- uri zvečer v gostilni - Pri roži« v j ovski ulici s sledečim dnevnim redom;
• poročilo odbora in preglednikov do leta 1919. 2. Dopolnilna volitev odbornikov. Slučajnosti.
1 Razgovor vcslačev-amuleurjev, V K^0t°’	29.	sušca,	popoldne ob 3. uri
7 k V restavruciji »Narodnega doma« *aseben razgovor veslačev in jadralcev o ?®.?'vitvi posebnih športnih klubov v Jnbljani, Novem mestu in Mariboru, re^ ga nega društva v Ljubljani in Jugoslovan-nil* Ye|iar8ke zveze, ki bi morebiti pristo-PISA (Fždšiation intematicnale des ». , 5S. aviron) v Parizu. Vabijo se vsi,
, CŠ’.° gojiti la gP°rt'
i , 1 Slovensko lovsko društvo Je imelo * ?, j	udeležbi	svoj	letošnji	občni
1» A* ^9, t, m. Zborovanje je počastil » 1 Predsednik naše Narodne vlade, dr. anko Brejc, kateremu so priredili zboro-aJci opetovano burne in prisrčne ovacije, lavni točki razpravljanja sta bili lov in psorejstvo. Z ozirom na veliki narodnogospodarski pomen lova in ribolova in si-°vila ter na neke boliševiške pojave pri aas se je sklenilo podati Narodni vladi
spomcnico, da se preprečijo barbarski poizkusi, zatreti tudi pri nas vse živalstvo in tako oropali naše kraje lepih dohodkov in najlepšega deja njihovega krasa. Čc so uvidele že vse kulturne države veliki pomen lovstva in ribarstva in ga zaščitile z zakoni, ne gre, da bi bili mi udarjeni s slepoto in da bi lahkomiselno v napačnem umevanju demokratizma uničili s prenagljeno naredho v trenutku to, kar bi prej ali slej zopet začeli graditi z velikimi stroški. Tudi ne gre, da bi se pri upravnem izenačenju ravnati naprednejši deli našega kraljestva po onem, ki je v tem oziru zaostal, in ne narobe, kar bi razsoden človek pričakoval. Lovsko društvo izdela tudi nov, moderen lovski zakon in ga predloži vladi, Z volit vijo novega, povečanega odbora (24 odbornikov in enako število namestnikov) je bilo zaključeno zborovanje, ki ga je vodil društveni predsednik dr, Ivan Lovrenčič.
1 Avstrijski orel. Kako težka je ločitev od starih spominov! Kako lepe so hiše, okrašene z avstrijskim cesarskim orlom! To vidimo zelo jasno na Kleinmaycr-Bara-bergovi tiskarni, ki ima na svojem pročelju še vedno avstrijskega orla, pod čigar perutnicami se izleže vsak dan — Uradni list naše SHS vlade. T‘idi lekarna »Pri zlatem orlu« je znova pozlatila dvoglavega orla s
habsburško krono, da bi ga vendarle vsakdo videl. Napredujemo:
1 Podirati so začeli zid z ograjo okoli bivših Koširjevih »Marijinih Toplic« ter stran proti cesti, ki vodi na Prule, že skoraj docela demolirali, S tem bo preče) razširjena cesta, z materijalom jo bodo pa lahko posuli in spravili vsaj nekoliko v. red; saj je bilo baš na ti senčni cesti, po kateri hodijo v šolo vsi učenci iz mesta, skoraj večno blato, čemur je bila seve največ kriva »večna senca«, Ker so v Marijinih toplicah za silo nastanjene stranke, hiše same sedaj še ne bodo mogli podreti, 1 Našla se je kokoš. Poizve se pri g. Tertinek, Čopova cesta 10,
Politična kronika.
p Nadškoi dr, Bauer v Belgradu. Mi-
nole dni se jc mudil v Belgradu zagrebški nadškof dr, Bauer ih obiskal razne odlične osebnosti.
p Angleška plava knjiga o boljševizmu. Po vesteh, ki jih prinaša Dailv Mail«, se je odločila angleška vlada, da izda pla-vo knjigo o boljševistiški teroristični upravi, V knjigi bodo avtentični podatki o vseh grozotah, ki so jih napravili boljševiki. —-Nek list pristavlja, da boljševikom ni treba izdajati knjig o grozotah imperializma in kapitalizma, ker so drug o drugem izdaji sami strašne rdeče, plave, zelene in rumene knjige. Ta mavrična knjižnica kaže jasno, kako propal je imperialistično kapitalističen družaben red.
p Albanci proti Italiji, Nedavno jc več odličnih muslimanskih Albancev izjavilo nasproti ameriškemu konzulu v Korči, ko je odhajal v Premeti, da Albanci nikakor ne žele italijanskega protektorata. Vse te Albance je potem italijanska oblast zaprla, a jih kasneje zopet izpustila. Ti Albanci, so sedaj napadli Italijane in več častnikov in vojakov ubili. Nastali so veliki nemiri, ki so jih pa Italijani zatrli. Med albanskim prebivalcem se zbira proti Italijanom vedno večje ogorčenje.
Po svetu.
s Zgodovina hotela »Pri treh zamorcih«, Za časa revolucije na Bavarskem je bil oropan tudi hotel »pri treh zamorcih«, o katerem pripoveduje »L* avenir« zanimive pjiekdotc, Tu je stanoval znani finančnik Pugger, kateremu je bil Karol V. toliko dolžan, da jc sklenil jednoštavno ubiti ga, Pugger je bil zvit. On je ponudil Karlu V., ko je ta potoval skozi Bavarsko, najlepšo sobo v svoji palači (današnjem hotelu), a je pustil nezakurjeno. Ko se jc cesar pritožil, da mu je mraz, je Praggcr zakuril peč s cesarjevimi dolžnimi pismi. Izgubil jc svoj denar, a je rešil življenje. V ti palači se je vršila poroka nekega plemiča po starem ceremonijelu. V spomin na ta dogodek je dal lastnik vrezati tri lilije na--vrata in te tri lilije so še danes tu.
s Posledica glasovitostf. Veliki a^jor »Knjige iz Džungle«, Kiplin, se je mudil v preteklem mescu v Njujorku Ko je odhajal, je vsled nepazljivosti, hotelskega slu-
sc padel na tla kovčeg, v katerem se je nahajalo nekaj umetniškega porcelana, Ker ,e padla dolžnost plačali odškodnino na hotelskega lastnika, jo je ta zahteval pismeno od njega. Dvakrat je pisal, a hotelir mu ni odgovoril. Končno sc je pesnik tega naveličal in se povrnil iz bližnjega mesta ter sam zahteval odškodnino. Lastnik hotela je prizn-d, da je prejel od njega dvoje pisem, ki jih je prodal pesnikovim častilcem, eno za 25, a drugo za 50 dolarjev. Čakal je še tretjega, da bi s tem poravnal narejeno škodo. Kipling sc je nasmejal in napisal še tietje pismo,
s Življenje v vili Medici, Vila Medici v Rimu, ki je francoska last, v čigar bogatem muzeju delajo francoski slikarji, nagrajeni od akademije umetnosti fletno je dobil po en slikar prosto stanovanje v vili in štipendijo), je bila pred kratkim predmet hude debate na letnem občnem zboru akademije. Uvedlo se je nekaj olajšav
f;ledc drakonskih pogojev za natečaj za etno štipendijo. Sedaj na primer ni treba, da bi bili prosilci nejženjem »Excelsior« pravi, da se ne ve, če bo povečana tudi štipendijia, ker sc dandanes ne more živeti tako kot za časa Ludovika XIV.
s Neugodna naivnost Dne 16, t, nies, je stal bogati avtomobil v slikoviti ulici Aadre-des-Arts. Okoli avtomobila je bilo nekoliko detektivov na bicikijih in »watt-raan« s trobojnico na prsih. Predmestno »hčinstvo ae je razgrnilo okoli avtomobila. Kdo je? Kdo je? Bile ste gospe Poincare in Wilson, ki sta obiskali »ligo za pomoč Irancoski decic. Ljudstvo je dami spoznalo in priredilo prisrčne ovacije. Neki deček je klical ves čas z visokim, piskajočim glasom; »Živela kraljica! Živela kraljica!« Predsednici sta se spogledali v zadregi in odšli v sirotišče. No, povejmo resnico, ali moremo obsoditi dečka, ko pa je toliko kraljev in kraljic obiskalo Pariz? — pravi nek francoski list,
s Usmrčenje vohunov v Londonu. Vohun je človek, ki mora biti vedno pripravljen na smrt, V londonski trdnjavi Do-wer so usmrtili več takih vohunov, V vojašnico WelBngton so nekoč pripeljali častnika nemške mornarice, ki se je imenoval I.ody. Eden angleških častnikov mu je naznanil, da bo drugi dan v Dowru Hstreljen. Nemškega častnika je pokrila smrtna bledost. Toda trudil se je, da ostane miren. Jed, ki so mu jo prinesli, je pojedel z apetitom. Drugo jutro se je mirno oblekel in šel na morišče, popivši čašico brandvja. Vojaki z nabitimi puškami so ga čakali. »Sodniki so bili pravični, zaslužil sem smrt,« je de;'al Lody glasno in se zrušil pod streli mrtev na Ha. Prav hMno je šel v smrt tudi neki mlad človek, ki je bil tudi v službi Nemčije kot vohun. Noč je prebil s svojimi reli M in ?e šalil. Zjutraj je izrinil v ditšku steklenico šampanjca. Nato ce 'e dal obriti in čedno opravti. Ko je bilo t^eba iti. fs> vnrašal častnika, r-<' mu dovrli roHds« c:jtareto do kn>*a. Ni si zavezati cči. — Neki dm* človek se Je or^-vest’!, ko je zagledal r>i*§ke. Wrrrli s* ffp.	v	♦»vra-
vesfn^m	hraber	’e bil
neki f:d T^o co v-rV' ’•	^~ 'wx& ?£
pel neprestano popularni londonski napev
neke pesmi in se šalil z vojaki, ki so ga peljali. »Pozdravite mi mojo Maro,s so bile njegove zadnje besede,
s Iz francoskega sodišča. Pri zaslišanju prič proti Clemenceaujevemu napadalcu Cottinu, je vladala v dvorani tako težka atmosfera, da je obtožencev odvetnik zaspal, Cottin se je nagnil preko svoje ograje, stresnil odvetnika za ramena in dejal’ »Ti spiš, Bruto, a Cottin je v škripcih,«
s Lahko nož, Te dni je prišel akademik Berthon, da se informira o Clemenceau-jevem zdravju, (A Clemenceau ve, da je Barthon njegov politični naspiotnik,) Clemenceau je sporočil Bartholnu po osebnem zdravniku Mandelu, da je preživel zelo slabo noč. Ko se je Mandel, ki je vedel, da je predsednik spal zelo dobro, začudil temu odgovoru, je dejal Clemenceau z običajnim posmehom: »Moram mu reči, da so moje noči težke, ker bi drugače njegove ne bile lahke.«
izumira.
{Po Nansenu priredil Ivan Beznik.)
MALO UVODA,
»Najzanimivejše ljudstvo iia svetu so Eskimi, prebivalci skrajnega severa, sinovi ledene in puste Grenlandije.« Tako trdi Fridtjof Nansen, neutrudni raziskovalec severa, v svoji knjigi »Življenje Eskimov«, ki mi je služila v prvi vrsti pri sestavi tega spisa- V najkrutejšem boju s prirodo, le-dom, mrazom, viharjem in noč,o, v najtršem boju za živež, združen s tisočerimi nevarnostmi, se je to ljudstvo prebilo skozi stoletja in stoletja, toda močnejši so ostali zmagovalci, živeli so in dokazali moč človeške narave. Ko so prišli Evropci prvič z njimi v dotiko, so jih ti najbrž premagali in pozabnost se je zagrnila nad prvimi na-selniki. Prešla so stt/eta, novi Evropejci so stopili na njih tla; Eskimi 60 jih morali priznati za gospode, in vsled dotike z njimi so pričeli prcpr,ati oo nekem čudnem zakonu, po katerem ginejo vsa prirodna ljudstva, ki pridejo z livropejci v dotiko. Prišel bo čas, ko ne Ko robenega Eskima več. Ali pa se bo njih rod stopil s priseljenci v novo pic no Vse eno, Eskima, a svojo žilavostjo v boju za obstanek, s svojimi šegami in ^ v^>t - »osebnostmi, ne bo več. Škoda. Zakaj tudi on ima čusKt veseli se živi en o. m le nerad umre, dasi se v nevarnosti izkaže junaka.
Da ga spoznamo, preden nam umrje, da se česa naučimo od njegove žalostne usode, zato na: s,--ri 1i snis, ki naj bo verna in zanimiva slika tega ljudstva. »So stvari, in s;cer vežne stvari, ki došlecu vzbuiajo večjo pozornost kot dolgoletnemu r-ziskovalcu,« pravi Nansen, ki je bil eno zimo v njih sr<Hi in ooazoval posebnosti njih živken;a. Ni mogoče živeti med temi Vurjmi rU v»j jih vzljubil, in zato je ena zima dovolj.
GRENLANDIJA.
Grenlandija! To ime nam doni na uho, kr>t me pravljične dsžele, in vendar ni v ničemur podobna sladkemu bogastvu In-
dije Koromandije, Najsevernejši, kraj na zemlji je to, v katerem še bivajo ljudje v večni borbi z ledom in vetrovi. Dežela ;o ogromna, čudovita, vklesana v led z le* denimi bregovi, gorami in ledeniki, ki se spuščajo v morje. Ali je obsojen ta kraj * večni temi ali k večnemu dnevu?
Zima je ena sama dolga noč, poletje pa je en sam dolg in svetel dan, Ali j® sploh to poletje? Solnce je nekoliko gor* keje, morje odmrzne, prikažejo se bregovi, trava in rastlinje zazelenijo, celo cvetice zacveto. Toda še v istem času pogosto pa-da sneg in brijejo mrzli vetrovi. V notranjosti Grenlandije je večen led in mraz * divjimi vetrovi, tam zime ni konca, v*? obali sami traja zima osem mesecev,
Ta ogromni otok ali polotok, ki ga obkroža po eni strani atlantski ocean, p? drugi pa Baffinsbai ali Šmitsund, meri nad dva milijona kvadratnih kilometrov. Južni del dežele je močno razsekan in se loči * celino, velike otoke in zunanje otoke, stoje ko predstraža v morju. Čel na je )c' ziku podoben kos zemlje, zožen proti jugo-Središče Grenlandije je pokrito čez in čeZ s takozvanim »čebelnim ledom«, ki je podoben ogromnemu otlemu satovju, to ’® velikanski osrednji ledenik, ki v velik1*1 veletokih polzi na mnogih krajih v morje-
Okrog te ogromne mase ledu leži pre" cej širok pas zemlje, ki pa se ne oklepa Grenlandije kot celota, ampak je nagosto razsekan od mnogih, ozkih, daleč v celin® segajočih morskih rokavov ali zasek, ki imenujejo fjordi, Te zaseke se lomijo kot žarki od sred šča na vse strani.
Na vzhodni strani Grenlar^je le^ osrednji ledenik obali mnogo bližje, ko n® zapadni strani. Zato je tudi vzhodna oba« mnogo manj pristopna, ko zapadna in trše življenske pogoje.
Število in velikost ledenih ^cletokoV je tu mnogo več kot na zapadni strani.
Deželo tvorijo gore, ki so skoraj druga drugi enake fn katerih pobočja in hrbti sc spuščajo v morje ter imajo le malo P°' vprečn;h dolin.
Zimska noč, ki je za Beveme kraj® prava posebnost, traja nad dva meseca ‘J1 je razsvetljena samo od lune ali od zve*®« pogosto tudi od polarne luči, ki je Pra čudo teh krajev, »Nič na svetu se ne primerjati gretiladski zimski noči, razsvetljeni od polarne luči, To je skrivnosten narave same.«
Ravno toliko časa je sam dan, solo®* ne zaide in ustvarja čarobne svetlobo® prikazni: severno zarjo in je okrašeno čudovitimi mavričnimi vencij vidi s»® dvoje, troje in še več solne, ki so navskri* postavljena. Oddaljeni kraji »e približw®| jo, obl'ka se jim izpreminja, solnce se z® kot plamenica. Nihče ne popise vseh sot	.
»Uboga je dežela, ki smo jo oroP*“ Eskimom, uboga na zlatu in zelenih vih, gola« in ni podobna nobeni drugi 00 ljudi obljubljeni deželi.
In vendar je v svojem uboštvu lepa! Kdor jo vidi, ostane mu drag s po mm nanjo. Ona je polna tiste pravljične let»o*c' ki sem io sanjal v svoji mladosti
»Večerni lisi«. dne 26, marca 1919.
!■ .1 .11 .1! I■ .I I	I !■■■■■ .1 .11—11 !■   . I ■■■
Močna, divja njena priroda je podob-ia starodavni pripovedki, izsekani v led ® sneg, polni lepih prispodob ko pesem. Podobna je mrzlemu jeklu, v katerem sc »graje zrcali solnce.
Velikanske, nepopisne ko snežene ,aviu in ledeniki, ki sc razprostirajo od ®iorja do morja, polzijo vanj in ga polnijo. Velikanske doline in gore so zakrite: vse je zabrisano* kar nesejo oči; neskončnost *edu in snega.
Vse je tako preprosto in vse tako veličastno. Bel sneg, za modrci led, gole, temne gor6 kot črni kupi, viharno, rjoveče •Borje, Kadar zahaja solnce, je morje rož-®o rdeče in ledene gorč se blestijo, kot bi oprastene z ogromnimi in Številnimi rožanii. Pogosto fuislini na šatore Grcn-“ndije, na črede severnih jelenov, pašo-ih se v zalivih in na bregovih, na ptice, Irace, vodč in močvirja in na dolinice onih f-. kier prebije Eskimo svoje kratko po-
2cm^a *ma *uc^' strahovite p okra-pne brez vsakterega drevesa. Toda dobe *e ‘ravnikom podobne jase s številnimi evehcami, ki jih prepreda nizko, košato 8[mičasl° rastlinje. Največ trat je ob mor-1 obali. Višje od 600 do V00 m postane • a.Va r«dka, nn njeno mesto stopi mahovih Pritlikavo	grmičje. Sicer pa so ti kraji
ež večnega	ledu; tu ni ne pomladi, ne
j e*ia v pravem pomenu besede, zakaj 'e redka prikazen tudi v poletnih
lilt	živali	so tjuljenp in mroži ve-
Pomena	za ondotne prebivalce, Ti
B 1 ajo vsega	za življenje. Zelo važen je
Ur 'c^cn neobhodno potrebna žival
San	^5e8’.	ra^*	za	vPrc6°	v
m V *iin* gori živi tudi severna lisica, beli
fti Ib r' 8<ivcr,ia kokoš (sne£ka) in sever-i:aicc' Na strmih obrežnih stenah št -i Pl*Ce svoja dnezda v zelo velikem ■fu U’ ’TI sicer spodaj alke, zgoraj galebi, :	Se nahaja ogromna množina jajec. Na
ie n«ke vrste gosi -— »gage«. Mnogo ** Grenlandiji različnih rudnin.
;	, ®Polnoma enotno sliko o Grenlandiji
razfc* ° P°^at’- Različna okrožja nudijo odit |nC S^C- Nemška ekspedicija, ki je I* J?a na vzhodni obali Franc Jožefov ’ P?a °pisuje tako-le: jj0|. ^Globlje in globlje ko smo prodirali, L, J mi'a temperatura je bila, voda bolj in Dal*	Prizori	tako čudoviti kot v al-
X Neznana dežela, resnična notranjščini r.®nlandije se je odpirala vedno lepša c ^astnejša. Mnogoštevilni ledeniki in navvj Pohajale od višjih in višjih gora q .*.V Konca še ni bilo videti.«
®to sn * smo P°krajino, popolnoma pro-Dak v?e^a.' nc saino v visokem poletju, am-Pokra'^°Z*i C^e n,esece- ^ ^ polarnih Na	C j10	>e	rosa popolnoma neznana.
I, * r. 10vih nizkih gora smo našli kreč in »iti ^v tapšem razvoju ko v nižinah. V 01	^,2198 in smo našli poleg lepih li-
- ’	v	j*	debele preproge več palcev dol-
|u	, n	u‘-	V	najkrajšem času se razvije
ie 3^*, .na)ku jne jše rastlinsko življenje. Tu D *, c” velike, enakomerno zelene plani, u	s.e	Past‘j° severni jeleni. Na
* OLih mestih so najlepše zelene trate, ki rasijo rumene glavice ledrika, poleg
andromede stoji borovje, na visokeas peclju se ziblje temnorujava zvončica, dalje nežna vedno zelena pirola z marmorno belimi cveti Tudi lepe, a redke alpske cvetke so tu.
Od živali napolnjujejo te pokrajine tudi severni zajci v obilem številu. Od
Stic smo videli gosi, pasoče sc po tratah, 'aleteli smo na hermeline, lisice, sove in sokole. Bizam živi tu v čredah, koplje hrano izpod snega in daje meso. Strnad žgoli že v zgodnii še silno mrzli pomladi, deževnik in obrežni tekač žvižgata v nižinah, Tudi komarji, muhe in ličinke živijo tu svoje borno življenje. V morju je na milijone različnih rakov. Ti in nekatere male ribice so v hrano gagam, galebom, potapljavcem in morskim lastovicam, Najvažnejši živali pa sta tjulenj in mrož, Eskimo in beli medved, oba ga pridno zasledujeta.«
Neki misijonar jo podal opis lepega fjorda, ki ga je zrl z gore: »V vsi svoji le-pati se je razprostrl fjord pred našimi očmi. Čeravno pust je nudil s svojimi otoki, zalivom in lesketajočim se ledom čudovit prizor. Zagledali smq deželo bajk, V resnici: sredi ledenih pušč, pravi grenlandski raj. Ime mu je Narsak — ravna dežela. Lepa trata vse okoli. Na bregu so ležale velike in lepe kamenite plošče.«
»Ta dežela vpliva z nepopisno močjo na človeka. Tudi prebivalstvo ni nič manj zanimivo.«	(Dalje.)
Aprovizacija.
a Civilnim državnim vpokoj«nseai (in njih vdovam in sirotam) se bo prodajal Špeh v četrtek, petek m soboto, 27., 28, in 29. t, m. od \. do 7. ure. Na vrsto pridejo v četrtek stranke od A do K, v petek od L do R in v soboto o\l S do konca. Stranke naj sc drže strogo reda in pripravijo tudi drobiž.
Po enakem redu in v istem času se bo prodajala v ponedeljek, torek in sredo, 31. roarca, 1. in 2. aprila tudi mast.
a Delca sprememb,! pri prodaji kruha in moke. Ker jc v nekaterih ulicah, ki meje dva krušna okraja, precej prodajalen krnha, ki pa so odkazane samo enemu okraju, bodo dotični prodajalci kruha prodajali kruh za oba okraja, ki mejita na tako ulico. Številke prodajalen kruha v novem načrtu se s tem prav nič nc predrugačijo, Sprememba se izvrši de na ta način, da se izkaznice takih prodajalcu razdele na oba krnšna okraja. Vsled te podelitve bodo prodajali kruli: Z a Hit in IV. okraj: Posavec, Rimska cesta, Vojna prodajalna na Bregu, Vidmar na Rimski cesti, Beden na Tržaški cesti, Z a V, i n VI, okra j: Vojna prodajalna v Prešernovi ulici, Bale-žič v Kolodvorski ulici.
a Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 28, marca od 8. do pol 1, ure popoldne. Izdajale sc bodo izkaznice za kruh in moko.
a Prodaja moke. Od četrtka 27, marca do vštete sobote 29, t, m, se dobi na vsako močno izkaznico J kg bele moke za pecivo. Kilogram stane 4 K 66 vin, Ostanek moke je napovedati v ponedeljek, 3t, t, m-
a Peki se vabijo, da se zglase v sreda 26, t. m. ob 9. ur dopoldne v mestni po* svetovalnici radi nakazila moke.
a Sladkorne izkaznice za marec so veljavne samo do zadnjega marca t. 1. V aprilu se marca zapadle izkaznice ne bodo za* menjavale, To se sporoča vsem tistim, ki nimajo cel mesec zadosti časa, da bi si kupili sladkor in ki mislijo, da je zanje treba vedno posebne Izjeme,
Zagrebška borza.
LDU Zagreb, 25. marca. Zaključni		
kurzi na današnji borzi:	3Dcnax i	Blag®
Danka za trg., obrt in industrijo	475	485
Banka in hranilnica za Primorjo na tsušaku, nove delnic« „ .	D 25	535
Ilrvatska eskomptna banka . .	1435	1470
E:, kom tim in meni. banka, Brod		
Btare delnice, »	—	
nove delnice „ »	_	400
Hipotekarna hanka, Zagreb „ 0	443	453
Jadranska banka, novo . . . „ „	—	—
„ » stare o ,	—	—
ilrvatska kreditna banka . . . ,	—	
Narodna banka, brez kupona „	436	450
Obrtna banka, zadnja emisija, najnoveiši del .......	262	
Poljedelska banka			112	118
Prva hrvatsxa hranilnico, staro	—	
„ » nove	«800	8575
P.ečka pučka banka. ......	33a	242
Sladkorna tovarna, Osjek ...	iftBO	3800
Zagrebška tovarna etrojev . . .	—■	—
4?/s% založnice hipotekarne banke	—.	—
4*VVo založnice eskomptne banke	—	
založnice I. hrv. hranilnice		—
? e 1	•
lip
p.ioti dobri plači in pod ugodnimi pogoji s« sprejme takoj v delo. Javiti se jo med uradniškimi urami v »Državni
posredovalnici za delo« v Ljubljani,
Stritarjeva ulica št. 3.	2003
LjiDijsio, DiioajsKs cesta ši. 6
se priporoča cenj. občinstvu in sprejema vsa v to sroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro in poceni.
Sprojme se izurjen pomočnik.
trda in mehka, metrska, drobno klana, kolobarji, trske oddaja po primernih cenah na drobno in debelo tvrdka F. & A. UHEB, Liublfana, Selen-burnova ulica £1. 4.
Zlati hrošč.
Angleški spisal Ed#ar Allan Poe. — Prevci Vladimir Logar,
(Dalje. V
Z vso vnemo sem kopal in še jaz sem tačel sanjariti o velikem zakladu, ki je Tiojemu prijatelju čisto zmešal pamet. Ko je moje sanjarenje doseglo svoj višek in rmo kopali že dobro uro, smo bili prekinjeni od besnega lajanja. Že preje je pes kazal nekak nemir, toda sedaj je bilo v njegovem lajanju nekaj otožno - resnega. Ko ga je hotel Jupiter spet zvezati, se je pes upiral z vsemi močmi, skočil v jamo, ki jo je divje razkopal s svojimi tacami, V nekaj trenotkih je odkril človeško okostje, med katerim je ležalo nekaj kovinskih gumbov in prah strohnele volne. Odstranili »mo že par lopat zemlje in zagledali smo Širok španski nož. Ko smo nadalje kopali, so se prikazali trije do štirje zlati in srebrni novci. Ko jih je Jupiter zagledal, se je komai zadržal, da ne bi kriknil od veselja, toda obraz njegovega gospoda je kazal znamenje' največjega razočaranja. Navzlic temu, naju je bodril k delu; kar sem spotaknif in padci naprej, ker se mi je noga vjela v velik železni obroč, ki je napol zakopan ležal v zemlji. Zdaj smo kopali z vso resnostjo in še nikoli v življenj« nisem bil tako napeto pozoren kot teh »Jeset minut. V lem času smo potegnili iz zemlje podolgovato leseno skrinjo, ki je začela 2e kameneti, kar je najbrže povzročil živn srebrni biklorid. Ta skrinja je bila približno meter dolga, malo manj široka ro pol metra visoka. Radi varnosti je bila obita z Jeklenimi oboji, ki so jo čez in čez preprezali kakor kaka mreža. Na vsaki strani skrinje so bili blizu pokrova pritrjeni trije železni obroči — vseh skupaj je -bilo šest, ki je zanje lahko šest oseb prijelo. Z vsemi svojimi močmi smo pomaknili skrinjo le za ped dalje, tako težka je bila. Takoj smo uvideli, da jo je nemogoče odnesti domov. K sreči je bil pokrov za-tvorjen le z dvema zapahoma, ki smo jih odstranili v burnem pričakovanju no daljnih trenotkov. Ko smo zaboj odkrili, se je pred nami zasvetil zaklad nepreračur.ljive vrednosti. Loj naših svetilk, ki je padel v notranjost skrinje, je povzročil tako močno blestenje in svetlikanje, ki ga je izžarevalo zlato in biseri, da smo komaj prenašali to žarko luč. Občutkov, ki so mi vstali ob pogledu na ta zaklad, ne morem popisati. Legrand se je zdel popolnoma utrujen in je spregovoril le par besed. Jupitrov obraz je bil nekaj minut mrtvaško bled; tudi on je bil ves prevzet cd tega dogodka. Padel je na kolena in potopil svoje goie roke do komolcev v zlato in jih je pustil notri, kot da jih hoče kopati v tem morju. Končno je zaklical sam pri sebi: »In vse to-le je naredil keberl Oni keber, ki sem ga tako zaničeval in preklinjal. O, kako sem bil neumen in zloben!«
Končno sem moral oba, gospodarja in služabnika, zbuditi iz otopelosti in jih opozoriti, da naj spravimo zaklad domov. Bilo je pozno in treba je bilo hiteti, če smo hoteli imeti do solnčnega vzhoda vse dkmia. Tefcko je bilo pravo ukreniti in mno-
go časa potratili s posvetovanjem — tako zmešani smo bili vsi skupaj, Končno smo dve tretjini skrinjine vsebthe izpraznili, nakar smo šele zamogli skrinjo vzdigniti iz jame.
Vse stvari, ki smo jih vzeli iz zaboja, smo poskrili pod robidovjem, kjer smo tudi pustili psa za stražo, in Jupiter mu je strogo zabičil, da se nikakor ne sme od tu odstraniti ali lajati, dokler se ne vrnemo. Nato smo se hitro odpravili z zabojem domov, kamor smo dospeli šele ob eni zjutraj. Bili smo tako izmučeni, da nismo mogli ničesar več, V koči smo se odpočili do dveh zjutraj in sc malo okrepčale Takoj nato pa smo spet odrinili v gorovje, s seboj smo vzeli tri vreče, ki smo jih k sreči našli v koči. Malo pred četrto uro zjutraj smo prišli do votliue, razdelili sorazmerno zaklad, pustili jamo odkrito in se spet podali proti domu, lcjer nas je že oblila prva jutranja zarja. Bili smo docela ob vse moči; toda nepopisno razburjenje nam ni dalo miru. Po nemirnem tri do štiri ure trajajočem spanju smo vstali, kot na povelje, da pregledamo ves zaklad.
Zaboj je bil do roba poln in ves dan in še del noči smo uporabili za pregledovanje vsebine, ki je bila kar v neredu nametana v skrinjo. Ko smo vse stvari skrbno oddelili, smo uvideli, da je zaklad veliko večji, kot se nam je sprva zdelo. V obliki novcev je bilo vrednosti laikih štiri-stopetdeset tisoč dolarjev in to vrednost smo preračunali po sedaj običajni denarni veljavi. Vsi ti novci so bili zlati, starega kova in najrazličtfeje kakovosti in vrste: francoski, španski in nemški denar, poleg angleških gninej in drugih novcev, ki jih še nikdar nismo videli. Poleg tega je bilo tu več izredno velikih in težkih kovanih denarjev, ki so pa bili tako obdrgnjeni, da nismo mogli razbrati njihovih napisov. Amerikanskega denarja ni bilo nič. Večje težave pa nam je napravljala cenitev draguljev. Bili so dijamanti — med njimi nekaj prav Velikih in lepih — vsega skupaj jih je bilo sto in deset; osemnajst rubinov, ki so nenavadno žareli; tristo deset smaragdov, vsi nedosežne lepote in enoin-dvajset safirjev, poleg tega še opal. Vsi ti dragi kameni so bili v naglici nametani v zaboj. Njih okovi, v katerih so bili nekoč, so ležali razbiti med njimi. Poleg tega je bila v zaboju še velika množina masivnih zlatih okraskov, tako:	približno	dvesto
prstanov in težkili križev, pet zlatih kadilnic velike vrednosti, mogočna zlata posoda, ki je bila bogato okrašena z zlatimi trtnimi listi in bacničnimi podobami; poleg tega sta bila dva zelo lepa mečeva ročaja in še mnogo malih predmetev, ki pa sem nanje že pozabil. Teža teh vrednosti je presegala šeststošestdeset kilogramov in tu nisem vzel v poštev niti stosežteminde-vetdeset krasnih zlatili ur, ki so bite tri izmed njih vredne vsaka gotovo petsto dolarjev. Mnogo teh ur je bilo že zelo starih :n iw>«Dosobnih za somere: njihovo kolesje
}e Že zarjavelo. Toda vse »o bile bogati nakičene z dragimi kameni. Vrednost vse* ga skupaj, kar je bilo v skrinji, je bila nap manj poldrugi milijon dolarjev; in ko smo kasneje ocenili še manjše dragocenosti, sni* spoziali, da je celotna vrednost zaklad* mnogo večja, kot smo sprva preračunali«
Ko smo bili slednjič z našo raziskav®! gotovi in se je naše mrzlično razburjenj« nekoliko poleglo, je Legrand spoznal, aM sem komaj čakal, kdaj mi bo razvozljal v** to zagonetno uganko in zato je začel pj** povedovati vse okolnosti, ki so ga privedi« do te najdbe.	.
»Gotovo se še spominjaš,« je reke1#, »na oni večer, ko sem ti podal ono najdenega hrošča. Tudi še veš, da sem bn vznejevoljen nad tvojo trdovratno trd»,< vijo, da izgleda moja ribsa kot slika mrtva* j ške glave. Ko sem prvič to mnenje povaa* ril, sem si mislil, da se norčuješ; toda P®* tem sem sc sopmnil na čudne pege na hr®* ščevm hrbtu in priznati sem moral, imaš v gotovih ozirih prav- Navzlic teta« me je jezilo, da si grajal moje slikarske zmožnosti — kajti jaz veljam za dobrega risarja — in zato sem že hotel pergament* ki si mi ga nazaj dal, zmečkati in vreči ▼ ogenj,«
»Ali misliš ono papirnato cunjo?« sem ga vprašal,
»Ne; izgledaio je kot papir in sprv* sem to tudi res mislil, toda takoj, ko se*“ začel risali, sem spoznal, da je zelo tena* pergament. Spominjaš se še, da je bil no umazan. Dobro, ko sem ga že hot» zmečkati, sem se slučajno ozrl na skico, »* si jo preje ti gledal in misli si moje preše* nečenje, ko sem ravno na onem mestji/ kjer sem narisal hrošča — tako se mi J« zdelo — zapazil sliko mrtvaške glave. N®' kaj trenotkov sem bil tako osupel, da sC nisem mogel razbrati. Vedel sem namreč* da je bila moja slika drugačna, navzlic celotnemu obrisu, k.i je sličil mrtvaški glav«* Takoj sem vzel svetiljko, se vsedel rt® drogi konec sobe in sem začel pergamen pozorneje motriti. Ko sem ga obrnil, se® zapazil na drugi strani svojo risbo, Pfa<j takšno kot sem jo narisal. Moja prva iniSC^ je bila začudenje nad podobnostjo sličic, ki so bile iste'" velikosti in se naha' jale tudi na istem prostoru, le da je bil* ena na tej, druga na oni strani pergamf0' ta. Kakor rečeno me je to dejstvo škrat*1* presenetilo in nisem vedel, kaj bi To je vedno tako pri takih nepričakovan^ dogodkih. Duh išče in išče vezi med slf' hemimi' stvarmi — vzrok in učinek —* ttl če se mu to ne posreči, je za nekaj čas* utrujen, pobit. Toda ko sem premagal P1"?,^ začudenje, se mi je jelo tako nekaj kati v glavi, kar me je pa še mnogo razburilo. Jasno sem se spominjal, da krat, ko sem začel risati ni bilo na perg® mentu nobene slike. Vedel sem čisto tanko, kajti spomnil sem se, da sem perfj®' mnt šc obračal, da najdem lepši prostor < skico. Če bi bila mrtvaška glava že takr na papirju, bi jo torej moral videli. i.u j ležala skrivnost, ki je niti najmanjše n138 znal raziskovati.	(Dal>e.)	^
Izdajatelj k&nsorcij »VeCernetJft
Odgovorni urednik Viktor Cenili- .
Tiska Jugoslovanska tiskarn« v Ljudll*'