Glas zaveznikov Leto I - Št. 76 Informacijski dr. Ljuba Leontič, poslanik v oblast nad svojimi kolonijami. Po-! Londonu, dr. Miša Stanger, hvatski vabilo Poljske, Ukrajine in Bele' ' * ................~ di Italija postala član Združenih narodov*. zZdaj, ko je vojna v Evropi končana in ko se je začel italijanski narod boriti z vprašanjem demokratične ureditve svoje ilržave — je nadaljeiml Acheson — upajmg^ da ga bomo videli pričeti pri koreninah, pri svobodnih in poštenih volitvah župandv in svetovalcev, ki bodo vršili nadzorstvo nad stvarmi, kt se neposredno tičejo njihovega delokroga». zPolItika ameriške vlade je pripravljenost pomagati Italiji pri njeni gospodarski in politični obnori*, je izjavil v poslanici Mazzinijevemu društvu v New Yorku, Čile v korist Italije Skupina čilskih senatorjev in poslancev, ki pripadajo vsem strankam čilskega parlamenta, je pod vodstvom bivšega predsednika čilske vlade, Arthurja Alessandria, poslala britanskemu zunanjemu ministru Berinu poslanico, v kateri izraža upanje, da bo svet zunanjih ministrov sklenil mirovno pogodbo z Italijo, ki bo v skladu* s prlspev-kom italijanskega naroda k zmagi Združenih narodov in s čuvanjem kulturnih in duhovnih izročil za- j hodne Civilizacije in z zagotovitvijo bodočega miru*. "/....i../, -jugoslovanskega ministra DEM™lSH ototUt Zametek demokracije nina demokracija poštenimi ljudmi, ne pa s poedinci ali skupinami, ki imajo nepoštene namene. Ravno zaradi tega se je zgodilo, da so se v svetu pred sedanjo vojno pojavili režimi, ki »o se kmalu izkazali kot naj-Vetji nasprotniki demokracije, so postali nosilci duhovnega ”* fizi>\ega nasilja in ki so hoteli obvladati ves svet. Demokracije so se kmalu zavedle, da ž*m grozi nevarnost. Vendar so Po svoji osnovni lastnosti (aka- Rusije je posli dica in v soglasju s povabilom, katero so prejele tudi vlade britanskih dorninijonov*. Današnje «Vesti osme armaden, glasila za zavezniške vojake, pravijo: Zastopniki maršala Tita niso pokazali nikakšnega znaka, da bodo trdovratni v svojih zahtevah. Glavni tajnik jugoslovanskega ministrskega sveta Mitar Bakič je izjavil: «1 talija nam mora takoj vrniti vso opremo, ladje in blago, katero je naropala v Jugoslaviji. Prepričani smo, da bodo naše zahteve za vojno odškodnino našle polno podporo pri naših zaveznikih*. Londonski tisk nič ne prikriva, da bo imelo zadržanje Sovjetske zveze velik vpliv na razprave o vprašanjih, ki se tičejo Jugoslavije in Italije. , Diplomatski dopisnik lista »Sun-d-y Dispatch* pravi: ustalim bo mogoče pripravljen pogajati se za Trst in maršal Tito bi znal izgubiti podporo Sovjetske zveze. Popolna sprememba sovjetskega zadržanje do maršala Tita je verjetna posledica norih navodil, o katerih pravijo, da so bila poslana iz Moskve*. Na predlog italijanskega ministrstva za konstituanto je mtnistr- m.**-•. ■***, rv 1», <*•/ . ZWM Ul , riVUtsn, fed. minister, dr. Aleš Baebler, slovenski fed. minister; pomočniki delegacije so: Milan Bartoš, univ. profesor, general Srečko Banola, dr, Rudolf Bičanič, dr. Andrej Stamper. Strokovnjaki, ki spremljajo delegacijo so univ. profesor Peter Jovanovič, dr. Franci Zwit-ter, dr. Grgič, dr. Mijo Mirkovič, dr. Crmelj Lavo in drugi. Italijanski zunanji minister Alci-(ie de Gasperi, voditelj italianske kršransko demokratske stranke, ie odpotoval v nedeljo zjutraj iz letališča Ciampino pri Rimu v London, kjer se bo kot zastopnik italijanske vlade udeležil sestanita sveta zunanjih ministrov. Poročajo, da bo odpotoval v London tudi britanski veleposlanik v Rimu, Aleksander Kirk. Po zadnjih poročilih so delegacije iz Ital je prispele v London, kjer so takoj stopile v stik s svetom zunanjih ministrov petih velesil. Achesonove izjave «Somo italijanski narod more v svoji deželi vzpostaviti pravo demokracijo i« ameriški narod mu želi pri tem delu kar največ uspehov*, je izjavil vršile o dolžnosti ameriškega zunanjega ministra, Dean Aoheson, zMi .n naši zavnzni- Ukinitev cenzure v Bolgariji Sofija, 17. septembra Bolgarski tiskovni ravnatelj Vladimir Topencarov je Izjavil, da je bolgarsko ministrstvo za Informacije ukinilo cenzuro na poročila, ki jih pošiljajo tudi dopisniki po kablogramih in je zanikoval, da bi sovjetske oblasti Izvajale kakšno drugo »tajno* cenzuro. Sodišče narodne časti v Sremski Mitroviči Je izreklo obsodbo indu-strijcem iz Mitroviče Antonu in Srečku Zunteru ter Slavku Mun-driču. Vsi. trije so obdolženi gospodarskega sodelovanja z okupatorjem. Prva dva pa še radi prikrivanja državne imovine. Anton in Srečko Zunter sta si prisvojila za časa okupacije material, ki sta ga dobila iz ladjedelnice v Podvinski Mitroviči ter ga po osvoboditvi nista prijavila, _V»i trije so obsojeni na izgubo časti za dobo treh let ter zaplembo premoženja. Pred najvišjim jugoslovanskim sodiščem se je začela razprava proti 34 generalom in častnikom Pa-veličeve ustaške Nezavisne države Hrvatske. Med obtoženci je 5 generalov, 14 polkovnikov in IS podpolkovnikov. Triintrideset aretirancev je Hrvatov, eden je Slovenec. Obtoženi so, da so izvrševali ukaze poglavnika Ante Paveliča, kljub temu, da so bili aktivni častniki bivše Jugoslovanske vojske. Bili so pristaši ustaških formacij in so se bojevali proti jugoslovanskemu narodu in vojski, kakor tudi proti ZSSR, Veliki Britaniji in Združenim državam. .** Akcija za zbiranje prispevkov za obnovo treh vasi v Banijl, Liki in Kordunu, ki so jo organiz rali v Zagrebu, zavzena vedno večji razmah. Razna podjetja in poedinci se trudijo, da čimprej zberejo vsoto, ki Je potrebna za obnovo porušenih vasi. Do zdaj so nabrali 2.129.814 dinarjev. .*. V Zagrebu so kot gostje filmskega podjetja, podružnice za Hrvat-sko, filmski umetniki In strokovnjaki, ki so prispeli v Jugoslavijo zaradi snemanja filma .Burja na Balkanu* V tej skupini so znani režiser Rom, ki bo režiral ta film, ter nekaj drugih znanih umetnikov. V filmu bodo sodelovali tudi hrvatski gledališki igralci ln umetniki. Tehnična in ateljerska dela tega filma bodo Izvršili v Zagrebu. .France Press, prinaša vest, da so francoske zasedbene oblasti prijele v Avstriji generala Josipa Kostl-ča, bivše ga Nedičevega ministra pošte, telegrafa ln telefona. Prijeli so tudi bivšega bolgarskega^ ministra kolaboristlčne Tokove vlade, Sta-keva, kakor tudi zadnjega zunanjega ministra v Schuschniggovi vladi Gulda Schmidta. A Višje vojno sodišče v Mostarju je potrdilo smrtno obsodbo 35 usta-šklh zločincev. ir. Šubašiča zadela kap London, 17. septembra Jugoslovanska informacijska agencija poroča, da je jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Ivana Šubašiča zadela kap. Prizadeti so govorilni organi in desna stran telesa. Njegovo stanje je zelo resno. Dr. Ivan Subašič boluje že dalj časa na sladkorni bolezni. Zdravniki mu priporočajo popoln mir. Bolnik je pod stalnim nadzorstvom profesorjev V. Ognjeva, prof. dr. Branimira Stanojeviča, prof. dr. Vladimira Vujiča in generala dr. Gojka Nikoliča. • Bolgarskim strankam obljubljajo možnost delovanja Izjava zunanjega ministra Staj• nova - Novi rok za volitve Sofija, 17, septembra Bolgarska poročevalska agencija javlja, da je bolgarski zunanji minister profesor Petko Stajnov izjavil, da lahko konferenca zunanjih ministrov pravično ln primero re’i vsa balkanska vprašanja, samo če bodo imeli bolgarski zastopniki možnost povedati svoje stališče in popraviti zmotna poročila, ki prihajajo iz različnih virov. Minister Je izjavil, da bolgarska vlada pripravlja popolno normalizacijo Javnega življenja v državi. Potrdil je, da bodo imele vse politične smeri možnost ustvariti sl stranke s svobodo besede in tiska, ln bodo bodoče volitve resnični izraz ljudske volje. Kljub zločinom svojih vladajočih krogov, bolgarsko ljudstvo nikdar ni prenehalo občudovati ln biti navezano na stvar velikih demokracij ter je to tudi dokazalo, ko se je osvobodilo svoje protinarodne in Nemcem prijazne vlade. Bolgarija upa, da bodo zavezniki upoštevali to njeno obnašanje, kakor tudi u-deležbo Bolgarije v vojni na strani zaveznikov in napore za sestavo resnično demokratske vlade. Japonski tisk odklanja objavo grozodejstev Agencija „Domei“ spet deluje pod zavezn škim nadzorstvom - Japonski vbjnl zločinci v rokah pravice - Zaplemba premoženja osnih sil Bolgarska vlada je sporočila, da Je kabinet določil 18. november kot novi rok za parlamentarne volitve. Izsube švicarske vojske med vojno Bern, 17. septembra Švicarska vojska, ki Je bila v teku vojne vedno v pripravljenosti, je v celoti izgubila 4027 moč, približno 1% oboroženih sil. Od teh Jih Je 2660 umrlo zaradi bolezni, 1005 zaradi nesreč in 362 Je bilo ubitih. Poljski vojaki v Angliji za londonsko poljsko vlado London, 17. septembra Vojno britansko ministrstvo Je objavilo, da ima v načrtu, da začasno vzdižuje nadzorstvo nad poljskimi četami v Veliki Britaniji. NaJ-večji del — 250 tisoč mož — vztraja pri bivši poljski vladi v Londonu. Tokio, 17. septembra Javljajo, da se 76 japonskih dnevnikov brani objaviti -poročila o japonskih grozodejstvih, kot Je to ukazal vrhovni poveljnik general MacArthur. Neki dopisnik dodaja, da so proti objavi teh poročil tudi zastopniki japonskega informacijskega ministrstva, ker bi to po njihovem mnenju lahko vzbudilo obup med japonskim narodom. Poleg tega so Izjavili, da Je general MacArthur ukazal objaviti v prihodnjih petih dneh o teh stvareh le toliko, kolikor se zdi potrebno njim samim. Zastopniki časopisov čakajo zdaj v Tokiju na sestanek z vrhovnim poveljnikom, kjer bodo prejeli nadaljna navodila, Svoje želje so sporo’ili podpolkovniku J. Woodell Greensu, ki je vo- le, blažile in popuščate, misleč, da se bodo stvari vendar le izravnale. Ko pa je prišlo do prvih napadov in ko je bilo jasno, da je svet spet postavljen pred nalogo, da kot v prvi svetovni vojni tudi zdaj rešuje vprašanje obstanka svobodnih ljudi, so se vzdignite tudi demokracije. Ker niso mogli zmagati razlogi zdravega razuma, je moralo seveda spregovoriti orožje. Boj je bil Hlav in trd na obeh straneh. Kot v prvi svetovni vojni so tu■* di topot zmagate demokracije. Precejšen delež pri tem je imela posebno v zadnji fazi vojne tudi nedavno odkrita atomska bomba. Danes stopa svet v novo obdobje, ki ga je prinesla zmaga demokracij. To bo doba vrnitve zdravega razuma, splošnega zanimanja za javne zadeve in strpnosti. Veliko vlogo pa bo imela tudi atomska bomba, katere skrivnost čuvajo demokracije. Ce so doslej v svetu rupni nedemokratični režimi ra-. varili proti demokraciji in s svojimi nahti in dejanji stav-Ijali na preizkušnjo ne samo njeno potrpežljivost, marveč tudi njeno odporno site, se bo v bodoče to izpremenilo. Demokracije niso napadalne in zavojevalne. Demokracije so samo branitelji ogrožanih svoboščin. Ce so si jih doslej nedemokratični in avtoritativni nasil-niški režimi v svetu sploh upali ogrožati in napadati, se je ta nevarnost tistega dne, ko so dobile demokracije v roko doslej najsilnejše vojno sredstvo — atomsko bombo, zmanjšala na najmanjšo mero. Demokracije pa je s tem dobila v roko tisto sredstvo, bi ga je dolgo časa pogrešala ne za uveljavljenje kakršnih koli napadalnih nagibov, za grobo življenjsko nadvlado nad svetom in za zatiranje osnovnih človeških svoboščin, marveč ravno zaradi očuvanja in uveljavljanja teh svoboščin. Demokracija ime z atomsko bombo danes v rokah preventivno izvršilno sredstvo proti vsem tistim, ki bi jo t’ bodoče še hoteli ali že samo upali ogražati. V tem ni nič nizkotnega, nič zavrženega, ničesar, kar bi se proti- Ce se je danes, ko ima demokracija v rokah atomsko bombo, ponekod pojavil strah in živčna napetost, ki je podobna napetosti, kakršno je povzročala Hitlerjeva zživčna vojna*, potem je to lahko mogoče samo pri tistih bednih ,ostankih preminulih fašizmov, ki so proti demokraciji, ki pa tu in tam še vedno skušajo v svetu, ki je v tej vojni ie toliko pretrpel, povzročati neprijetne napetosti. Prijateljev resnične demokracije atomska bomba ne razburja. Nasprotno. To sicer grozotno sredstvo, ki pa ga je previdnost dala v roke ravno demokraciji, jih pomirjuje, ker se zavedajo, da bo v bodoče, če bo to potrebno, uporabljena samo proti tistim, ki demokracijo rušijo. Trdno so namreč uverjeni, da je tudi želja čuvarjev atomske skrivnosti, da bi svet mesto z atomsko bombo bombardirali te z visokimi dobrinami kulturne vrednosti, ki naj prekvasijo in prekrojijo svet tako, da bo v bodoče vojna kot zadnja pot k spametovanju ne- vilo bistvu demokracije. Tudi potrebna in bo svet resnično demokracija ima pravico, da je zaščitena pred nasilniškimi napadi in ie pred izzivanjem samim. postal prijeten dom, ne pa totalitaristična ječa, v kateri človek ne sme niti dihati. TOMAŽ LISEC -dja tiskovnega urada. Izjavili so, da se Je Japonska javnost vznemirila že pri objavi prvih vesti in da se bojijo posledic, če bi nadaljevali objavljati takšne vesti. Agencija »Domei* je objavila prva poročila o Japonskih grozodejstvih v četrtkovi izdaji dnevnikov, skupno z ukazom o njih priob-če vanju. General MacArthur je ukinil prepoved delovanja Japonske agencije »Domet*. Ko Je Javil to odredbo devetim predstavnikom japonskega tiska, Je polkovnik Donald Hoover, ki Je odgovoren za cenzuro na Japonskem, dejal, da bo agencija lahko spet delovala pod zavezniškim nadzorstvom. Dodal Je, da Je želja vrhovnega poveljnika, da bo tisk podvržen samo najmanjšemu in najpotrebnejšemu nadzorstvu, kot to zahteva svoboda tiska, za katero so sc zavezniki bojevali. Aretacij« vojnih zločincev Japonska vlada je predala 8. ameriški armadi sedem oseb, ki so na listi vojnth zločincev: stotnika To-kuda, ki Je obtožen, da Je kot zdravnik uporabljal zavezniške voj-ujetnike pri svojih raziskovanjih, dr. Thelna Maunga, burmske-ga poslanika v Tokiju; Joziasa van Diansta, ki je obtožen, da je vod’ na tokijski radijski postaji proti-zavezniško propagando v nizozemskem jeziku; Parata Mahendra, vodjo armade indijskih izdajalcev; polkovnika Suzuka, poveljnika taborišča v Sinagavi; Jamesa Sakakl-ja, uradnega tolmača v taborišču Ofuna. in Tobata, čuvaja taborišča v Sinagavl; general Masaharu Homma. vrhovni Japonski poveljnik na Filipinih za časa takozvanega «pohoda smrti* v Bataanu, Je prispel v Tokio ln Izjavil, da se Je pripravljen predati oblastem. Glavni stan osme ameriške armade poroča, da so Japonske oblasti Izročile nadaljnlh pet bivših članov Tojove vlade zavezniškim oblastem. Med Izročenimi vojnimi zločinci »o bivši minister brez listnice general Teičl Suzuki, bivši finančni mln'at»r Okinori Kaya, bivši pravosodni minister Mičiyo Iva-mura in bivši kmetijski minister Seklja Ino. Predal se Je tudi bivši japonski poslanik na Filipinih So-zo Murata. Med osebami, ki so jih aretirale zavezniške oblasti so Jo-*e P. Laurel, predsednik filipinske lutkovne vlade, njegov sin Jose ter Benigno S. E. Qino, predsednik filipinske narodne skupččine med japonsko zasedbo. Zasledila jih je zavezniška oblast v nekem kraju blizu Osake. General McArthur je odredil zaplembo vsega premoženja tistih držav, ki so pripadale osnim silam in sestavo seznama zaplenjenega premoženja. Seznami morajo biti predloženi v 15 dneh. Države, katerih premoženje je bilo zaplenjeno, so Nemčija, Italija, Finska, Madžarska, Bolgarija, Siam in Romunija. General Hoffman ief policije v Tokiju Brigadn! general Hugh Hoffman, poveljnik druge konjeniške divizije, je bM imenovan za šefa policije v Tokiju. ' General MacArthur Je odredil izpraznitev osmih filipinskih in treh pacifiških otokov. Francoski poročevalski minister je izjavil, da je kitajsko vrhovno poveljstvo za južno Kitajsko odbilo francoskemu delegatu, generalu A-leksandru Marcelu, dovoljenje, da bi se smel pridružiti kitajskim zasedbenim četam, ko bodo vkorakale v Indokino. Leon Bitim o zvezi zahodnih držav Pariz, 17. septembra Vodja francoske socialistične stranke Leon Blum Je izjavil, da' je naklonjen predlogu o zvezi zahodnih evropskih držav, kakor ga Je orisal general de Gaulle prejšnji teden. V članku lista «Le Populaire* zahteva Leon Blum najtesnejše sodelovanje med Francijo in Veliko Britanijo ter dodaja: «Skupno delo med velikimi zahodnimi demokracijami Je nujno potrebno za dosego miru. Takšno delo bo pritegnilo k Franclji in Veliki Britaniji vse druge demokratske države severne ln zahodne Evrope, kakor tudi bodoči republiki Italijo in Španija Leon Blum Je zaključil članek: »Noben narod severne ali južne Evrope ne more zadostiti svoje potrebe za industrijskimi svrovinami lz lastnih virov*. Iz Slovenije TekstilI1U industrija v Sloveniji je po vojni prejela od ustanove UNRRA okoli 36.000 kg volne ln 2140 ton bombaža. Slovenija dobiva sol lz solarne v Piranu. Do zdaj so s kamioni pripeljali 334 vagonov soli, od tega 9 vagonov živinske In 5 vagonov Industrijske. V TJuMjani je osnovano predstavništvo uprave zunanje trgovine osrednjega ministrstva trgovine ln preskrbe za Slovenijo. To predstavništvo bo reševalo vprašanja zunanje trgovine za področja Slovenije, - Largo Caballero prispel v Pariz Pariz, 16. septembra Sinoči je prispel v Pariz lz sovjetskega zasedbenega področja v Nemčiji bivši španski predsednik vlade Largo Caballero. Časnikarjem, ki so ga obkrožili, je Caballero izjavil, da popolnoma odobrava ustanovitev španske vlade v tujini pod predetvom Jose Gl rala. Dejal Je, da prihaja do enotnoatl vseh španskih beguncev. Vprašanju, kaj meni o notranji politiki v Spanji, se je Izmaknil s tsm, da je dejal, da nima dovoljnlh poro-č l od tam, da hi mogel imeti jasno sliko o državi. Caballero je prispel v Francijo s sovjetskim letalom. Poljke čete so ga 24. aprila osvobodile v nekem koncentracijskem taborišču ln je bil od takrat dalje gost sovjetskega poveljstva. Prva razprava proti vojnim zločincem London, 17. septembra Predsednik komisije za razprave proti vojnim zločincem j« dejal, da se bo v Nemčiji pričela v ponedeljek zjutraj prva velika razprava v pravosodni dvorani v Lilneburgu, ki leži v predelu, ki ga imajo zaseden-ga Angleži. Pred sodišče bo stopil Jožef Kramar, »zverina lz Beleena*. Skupno s Kramarjem je obtoženih še 25 drugih moških in 20 žensk, ki so sokrivi smrti v taborišču Belsen. Obtožnico bo podprlo 30 oseb, ki so bile odbrane od več kot 300 ljudi, * V eni Urmtd prejšnjih ŠteiAlk smo objavili članek o mačilni ameriški demokratski instituciji — meščanskem zborovanju, na katerem prebivala mest in trgoodločajo o sm>jih lokalnih vprašanjih In ihtlijo odbor, M opravlja občinske posle. Danes prinašamo kratek prikaz slične angleške institucije takozvane-ga župnijskega sveta. Parlament je v demokratski državi Isto kot krmilo pri ladji. Da je pa demokracija resnična, ne zadostuje samo parlament. Ce namreč stroji na ladji dobro ne delajo, ne služi tudi krmilo. V Angliji je najmanjši stroj demokracije župnijski svet. Župnišče s tem seveda nima ničesar skupnega, ker je župnijski svet civilna, ne pa verska ustanova. Toda v Angliji razumejo pod pojmom župnija tudi vao vas. Ime je zgodovinska definicija lz časov, ko so civilno ln cerkveno oblast istovetili. Časi so se izprecnenill, Ime Je ostalo. Posebno temeljito so se časi iz-premenili pred pol stoletja, leta 1894, ko je londonski parlament priznal zakon o krajevni upravi. Pred tem so bili le grotfljski ali okrajni sveti. Po novem zakonu so ustanovili mestne, deželne in končno župnijske svete. V vsaki vasi ali župniji se prebivalstvo zbere najmanj enkrat na leto. Ce je število prebivalcev večje kot 300, morajo za dobo treh let imenovati odbor najmanj 5 do 16 članov Shod je v javni dvorani, če pa te ni, v cerkvi. Ne more pa biti v gostilni, razen če v vasi res ni nobenega drugega primernega prostora. S čim se bavl župnijski odbor? Z vsemi javnimi vprašanji krajevne važnosti. Najlažje Jih prebivalci vasi rešujejo sami. Takšna vprašanja so: Ce je treba n. pr. popraviti poljsko pot, kje Je dovoljen prehod itd. Vsakdo ve, da so za kmeta ta majhna vprašanja velike važnosti. Župnijski svet je temeljna ln polna demokracija. Skromni vaški demokrati so vestni ln si ne u-pajo brez dolgih razprav reševati svojih zadev. Leta 1937 Je narodni parlament razširil delovanje župnijskih svetov. Zdaj se bavijo tudi z vprašanji športnih Igrišči, javnih zgradb, javnih kopališč in podobnega. V večjih vprašanjih, kot je javna razsvetljava se pa mora župnijski svet obrniti na deželni svet. Med vojno je Imel župnijski svet tudi nalogo nabirati staro železo za vojno industrijo. Vsi vaščani neposredno ali posredno z živim zanimanjem sodelujejo v reševanju krajevnih vprašanj. To je zametek demokracije. Župnijski svet pošilja odposlanca v deželni, ta pa v grofljaki svet. Običajno se odbor župnijskega sveta sestaja v zakristiji vaške cerkve. Cs župnik ni član odbora, ni prisoten. Ker je stara navada, da se odbor sestaja v božji hiši, tudi ime sveta še danes nekoliko odgovarja. Delovna služba na Caikoslovaikem Praga, 17. septembra Ministrski predsednik Zdenko Fierllnger je izjavil, da bodo vpeljali delovno službo na Češkoslovaškem. Moški od 16-65 ln ženske od 18-45 let, vsi Nemci In Madžari, ki blvrjo ra Češkoslovaškim, morajo služiti v delovni službi, Ttlornarice bodo zmanjšali Ameriški admiral Ray-mond Spruance je v manil-skem zalivu na krovu bojne ladje zNew Jersey» sprejel novinarje. Povedal je zanimive stvari, ki so deloma razočarale svetovno javnost. Dejal je, da bodo morale Združene drlave bistveno zmanjšati mornarico; Okinava naj postane oporišče Združenih narodov, namesto Združenih držav, kakor so doslej mislili; ameriška oporišča na Kitajskem in na Formozi niso «praktična*; Združene države se bodo zadovoljile z nadzorstvom nad Marijani, Maršali in Karolini. *Edini dve državi, ki so jima še ostale velike mornarice, sta Velika Britanija in Združene države*, je dodal ameriški admiral, z Mi pa se gotovo ne bomo bojevali med seboj! Profesor Lang obsojen na smrt Dunaj, 17. septembra Avstrijsko ljudsko sodišče je obsodilo na smrt profesorja dr. Langa, ker je uničil neprecenljiv elektronski mikroskop dunajske univerze in umoril svoja dva pomočnika, k* sta to skusala preprečiti. Dr Lange, po rodu Nemec, Ja znan profesor kemije. Uničil Je mikroskop, ko so se sovjetske sile bližale Dunaju. drobtine Veselo srečanje Tržaška krnnikalz GORICE Japonci se nam zde na prvi C. m ™ ~ ** ™ ™ MM m MM MM M MM ^6M Japonci se nam zde na prvi pogled napadalni in domišljavi. Taksni so tudi v resnici, kadar zmagujejo. Ko pa so premagani, postanejo otroško plahi in trpe na občutku manjvrednosti. V tem so zelo podobni Nemcem. Kot vojaki so dojemljivi za vsako novost in njihova radovednost je po<3dbna opičji. Radi se smejejo, vendar so vzdržni, ker mora imeti vsaka stvar in vsak človek svoj določeni prostor. Japonec ne ljubi enakosti in Je prepričan, da morajo biti drugi vilji ali nižji od njega. Psihološke težave pri okupaciji so velike, kar Je miselnost Japoncev in Američanov popolnoma nasprotna. Ameriškemu vojaku se zdi fotografija prababice zabavna in zastarela. Japonski kmet pa vidi v sliki svojega prednika pred 300 leti samega sebe, ker misli prav tako kot Je mislil on, živi na isti način, kot so živeli takrat, le električno luč Je dobil. To Je edini napredek, ki ga Je država podpirala in še to le zaradi tega, da zniža število požarov, Japonci opravljajo vse posle na Isti, že davno določeni način. Prepričani so, da Je edino pravilno to, kar so delali stoletja njihovi predniki in da mora to ostati kot neizpremenljiv zakon po --vsem svetu. Zato mislijo, da morajo vsakogar, kdar pride k njim učiti, kako globoko se mora prikloniti višjemu ali podrejenemu, kam mora sesti, kako mora držati čašo, kje naj sezuje čevlje. O tistih, ki se ne drže vseh pravil, meni Japonec, da žalijo njega in njegovo hišo. Končno Je treba omeniti še to, da ima Japonec vsakega tujca, za nesramnega barbara. . Zavezniški zračni napadi so zelo poškodovali nemško industrijo, vendar Je Je precej ostalo. Zaradi tega, da ne bo mogla tajno Izdelovati orožja in nas lepega dne presenetiti z vojno, jo bodo morali nadzirati strokovnajki. Na to opozarja ameriški novinar Wil-liam H. Strmger. Letalski napadi so načrtno uničevali le veliko vojno industrijo, manjša pa Je večinoma ostala nepoškodovana. Ker so Nemci dobri organizatorji, bodo gotovo v najkrajšem času vse popravili. Tudi večina lastnikov tovarn in vodilnega osebja Je preživelo vojno in bi lahko delali neprilike, če nadzorstvo nad njimi ne bo dovolj strogo. Oblastem Je Jasno, da Nemci komaj čakajo, kako bi spet prevladali v evropskem gospodarstvu in osnovali industrijska podjetja, ki bi Jih z lahkoto lz-premenili v podjetja za vojne namene. Večina nemških industrij-cev hoče prepričati zavezniške o-kupacijske oblasti, da potrebujejo njihovega sodelovanja in njihove proizvodnje. Na Japonskem so našli 32.000 zavezniških ujetnikov. Ztvell so v taboriščih, ki so bila obdana z živorumeno pobarvanim pasom. Med njimi Je bilo 7.000 Američanov, 5.000 Hošandcev, 14.000 Angležev, 5.000 do 8.000 Avstralcev in 1.000 Kanadcev. Ameriški letalci so jim zmetali s padali precej hrane in zdravil. Kakor hitro bo mogoče, bodo Američane z letali prepeljali na Filipine. A Tovarna letal (kOoodyear» Je objavila novico o novem lovskem letalu, ki ga Je izdelala In ki ima to posebnost, da se dvigne v zrak še enkrat hitreje kot letalo na raketni pogon. Brzlna novega letala Je v vodoravnem letu enaka brzini raketnega letala. Po poročilu ameriškega mornariškega ministra Je bilo izdelovanje letala, ki ga poznamo pod Imenom «Ooodyear P. 2. G.» med vojno strogo tajno. Letalo — dvosedežni lovec z »zasukanlihi krili* — je opremljeno z motorjem Pratt A Whit-ney m doseže v 1 minuti višino 2200 m. Njegova največja brzlna Je 710 km na uro. A Arheologi danskega narodnega muzeja so pred kratkim odkrili v Brommeju r Sailandu bivališče, ki Je staro 10.000 let. To odkritje potrjuje mnenje, da Je bila Danska naseljena že v tisti dobi, ko Je bilo tamošnje podnebje enako podnebju, ki vlada zdaj v sovjetskih predelih severnega tečaja. A Po Japonski vdaji prihajajo na dan žalostne razmere, v katerih Je živela Japonska v zadnjih letih vojne. Japonska je prav za prav v vojni ie od leta 1936, ko je napadla Kitajsko im ji tetrgala Mandžurijo, kjer Je ustanovila Mandžursko cesarstvo pod navidezno oblastjo potomca zadnje kitajske cesarske dinastije Man-džu. Zatorej m čudno, da Je iz-Arpala svoja bogastva in v»e nabavne možnosti v zasedbenih deželah. Iz -polzia. prihaja poročilo, da so Japonci v zadnjih dveh letih prejeli samo osmino obroka hrane, katera j« nortnal-nem človeku potrebna. Prijava nezasedenih stanovanj v tržaški občini Okrožni ukaz št. S Fred Doughtg, ameriški vojak, ki se je na poti proti Japonski vrnil za kratek čas z evropskega bojišča domov, prvič pozdravlja svojega šestmesečnega sinčka Fredericka Jakoba. Doughtg je član znane ameriške 86. divizije «Crni jastreb». ANGLEŠKI VOJAKI IN NAŠI OTROCI »Koroška kronika*, slovenski tednik, ki izhaja v Celovcu, prinaša v svoji zadnji številki pod gornjim, naslovom prijetno pisan članek o prijateljskih od-nošajih, ki so se razvili med angleškimi vojaki in koroško mladino. Ko je v začetku maja angleška vojska prišla na Koroško, so stali naši otroci ob cestah in se čudili vrstam avtomobilov, oklopnjakov in topov, ki so nepretrgoma drveli mimo. To so torej sovražniki: kmečki otroci, ki Jih je radovednost gnala na glavno cesto, so v silnem hrušču in trušču oklopnjakov malce preplašeni stali ob strani in opazovali vse to. Toda čudno! Na silnih oklopnja-kih in v hitrih avtomobilih so sedeli mladi in nasmejani fantje, V nikakor niso vzbujali vtisa, da bi hoteli narediti komu kaj žalega. | danes? Angleškega dimnikarja.* Otroci so stopili bliže. Vojaki so ; oče in Jaz sva pogledala drug dru-Jim mahali, otroci so mahali na- | gega in ugibala, dokler nama l mamica smeje razjasnila, da je gosta, mu še pokaže bližnjico skozi sadovnjak. Drugič nese sinko Billlju košarico lepih hrušk ali jabolk in se vrne seveda z zaželeno čokolado. V mestih ni nič drugače. Tu vidite čepeti na tleh orjaškega tetoviranega vojaka, ki se igra s triletno deklico, ki se ga prav nič ne boji. Tam spet stopica ob strani vojaka fant, ki z važnim obrazom nosi v roki malo vojaško torbico. Anglež pa ima polne roke paketov. Parade, godba, straže, nič se ne dogaja, ne da bi bili zraven tudi otroci. Skoti s svojimi krili so seveda velika privlačnost in v začetku se Je vila cela procesija otrok za njimi, kjerkoli so se pojavili. Zadnjič sem obiskal v mestu znanca, ki ima triletnega sinka. Fantek se Je ravnokar vrnil z mamico domov z izprehoda po mestu in Je navdušeno prihitel k očetu: «Tata, veš, kaj sem videl zaj in že Je priletelo po zraku več v srebrni papir zavitih stvari. Bila čokolada, kakor so dognali v brezmejnem veselju starejši otroci. Mnogo jih je bilo med njimi, ki čokolade niso poznali, saj Je še niso bili nikoli videli. Veselili so »e lepega srebrnega papirja, saj še niso bili pokusili sladke vsebine. Spet Je prišla kolona: otroci so vpili, mahali in skakali, vojaki so se smejali ln spet Je prifrčalo po zraku: čokolada, bonboni... Kakšno razburjenje, če je avto obstal in so dečko videl zamorca v angleški uniformi. Zamorca fantek še nikoli ni bil videl, črn Je bil in tako je bil za njega — angleški dimnikar. Zdaj smo se seveda vsi smejali. Zadovoljno in veselo lahko ugotovimo, da so angleški vojaki in naši otroci res v najboljših odnošajih. Angleži imajo mnogo smisla za humor, dobrosrčni so in že po naravi ljubitelji otrok, naši otroci pa so veseli, pridni in uslužni — tako sr se kmalu razumeli. Dolgo pogreša- Podpolkovnlk Fraacis John Armstrong, komisar za tržaško okrožje, je izdal naslednja navodila za stanovanjski odbor v tržaški občlnh Lastniki (brez razlike, Se so lastniki posamezne osebe, družbe, dru-Jtva ali druge ustanove), upravniki ln vratarji zgradb, ki so v tržažkl občini (vključno predmestja) bodo moraH tekom enega tedna po objavi tega ukaza naznaniti pri uradu Stanovanjskega odbora, plazza G. Verdi št. 1, vsa nezasedena stanovanja, čeprav dotični najemniki nadalje plačujejo najemnino. Najemniki so se, bodisi preselili v druga stanovanja, bodisi da so s svojo družino drugje. Označeni lastniki ln sploh nobena oseba ne bo smela oddajati v najem nobenih prostorov brez predhodne pismene odobritve s strani Stanovanjskega, odbora. Ta odobritev se bo zahtevala tudi v primerih podnajema in za vse pogodbe, ki so bile sklenjene pred objavo tega ukaza, če so te pogodbe že nelzvršene. Predaja lasti ali najem gosi označenih prostorov, pod kakršnim koli pogojem, brez pismene odobritve, kakor je predpisano v drugem odstavku, bo neveljavna in bodo prostori ostali na razpolago Stanovanjskemu odboru. Navajamo seznam oseb, ki lahko prosijo za stanovanja. Prošnjo bo treba napisati na posebni tiskovini ki jo bo izdal urad Stanovanjskega odbora. Kategorije tistih, ki so izgubili svoje stanovanje in ki morajo živeti stalno v tržaški občini so: 1) osebe ki so jim bombni napadi poškodovali hiše; 2) osebe, ki so jih preganjali iz političnih razlogov; 3) begunci; 4) osebe, ki so živele v hišah ali v stanovanjih, ki so jih zdaj zasedle politične ali vojaške oblasti. Ako bo predsednik Stanovanjskega odbora prošnjo odobril, bo nakazal stanovanjski urad prosilcem prosta stanovanja. Pritožbo zaradi nakazila stanovanja bo smel izročiti prosilec Stanovanjskemu odboru v treh dneh po nakazilu urada. Kdor se ne bo ravnal po uredbah, ki jih vsebuje ta ukaz, bo kaznovan, na .podlagi člena 650., italijanskega kazenskega zakona, ali št, 42, člena 5, prvega proglasa Zavezniške vojaške uprave. Vratarjem bodo odvzeli tudi policijska dovoljenja. Odredba Zavezniške vojaike uprave Podpolkovnik Francis John Armstrong, komisar za tržaško okrožje, j« izdal ukaz, s katerim bodo krajevne uprave občin Sežana, Tomaj, Dutovlje, Repentabor in Lokve spadale po ' V* #, Profesor Wernther von Braun (drugi od desne), 38-letni te-dajdvtelj nemške V-2 leteče bombe, ki so jo nacisti uporabili proti civilnemu prebivalstvu zavezniških mest. Von Braun se je » nekaterimi drugimi znanstveniki predal JfJf. diviziji sedme ameriške armade. vojaki v njem pokazali, da bi radi pili vodo! Pet otrok je teklo po vodo. ostali so strmeli v avto in vojake in — seveda upali na nadalj-no čokolado, ki tudi tokrat ni izostala. Začeli so se prvi razgovori. Silen smeh na obeh straneh. Ta dan ln tudi naslednje dni so bile hiše pri nas povsod brez otrok. Vsi so bili ob cesti. Južina in obed — brez njih; saj so imeli čokolado. Zvečer so se vrnili domov, zamazani od prahu in čokolade, s svetlimi očmi so kazali in preštevali svoje angleške dobrote, v katere je tu; marsikatera mamica prav, rada ugriznila. Tako so naši otroci navezali prve stike z angleškimi vojaki. Danes je pa to še vse drugače. Ce danes stoje na vasi angleški šotori, so tudi otroci tam. Vsak ima svojega posebnega prijatelja med vojaki, svojega Billija, Fredija, itd., ki ga pripelje seveda tudi domov ter ga ponosno predstavi staršem: «To je pa Billi, yesl» Billi se pa prijazno reži, izvleče iz žepa cigarete, da očetu ln tudi mami, ki sicer nikoli ni kadila, pa vendar vzame — za moža. Hčerka pa dobi komad duh-tečega mila, zardi in lepo pogleda pridnega Billija, ki se zdaj dela še bolj prijaznega. Mama mu nato overe par Jajc in Billi se vsede k mizi, pri tem ga vsi vneto opazujejo. Toda domači lahko le ugotovijo, da jedo Angleži ravno tako kakor mi. Billi obsedi uro ali dve, kadi cigareto za cigareto, pri tem mu oče seveda z navdušenjem pomaga, in « zvečer poslovi. Dojnačl sinko, ki na čokolada je pomagala premagati boječnost in strah otrok pred tujimi ljudmi — veselje in usluž-nost naših otrok pa je ugajalo vojakom. Tako je brez povelja ln političnih smernic nastalo prisrčno razmerje, ki se ga lahko val veselimo. C Zapiranje gostinskih obratov Okrožni ukaz |t. 4 za občino Trst Podpolkovnik Francis John Armstrong, komisar za tržaško okrožje, je izdal ukaz, katerim se morajo zapirati vsi hoteli, gostilne ln krčme, kjer prodajajo alkoholne pijače, ob 23. uri. Ob tem času morajo zapustiti lokale vse civilne in vojaške osebe. V lokalih se sme po 23. uri zadrževati samo uslužben-stvo. Kdor se ne bi pokoraval temu ukazu, ga bo Zavezniško vojaško sodišče, če bo spoznan za krivega, kaznovalo z globo, z zaporom ali pa, Če bo sodišče tako odločilo, z obema kaznima. Sodniki pri Izrednem porotnem aodtSču Včeraj so objavili imena naslednjih oseb, ki bodo ljijdskl sodniki pri izrednem porotnem sodišču, ki so ga ustanovili z odobritvijo Zavezniške vojaške uprave. Ljudski sodniki so: Toinasella Clementino, mizar, Turjak; Zaccaria France-šco, uradnik, Trst, via R. Manna; Vizzi Bruno, trg, zastopnik, Trst, plazza Umberto; Craglietto Attilio, ravnatelj gimn„ Pulj, Gimn. Car-duccl; Cosminl Luigl, industrijalec, Trst, via Cavalli; Jelarčlč Franc, kotlar, Sežana; Chersi Vittorlo, delavec, Pulj; Pison Franceeco, bolničar, Trst. Imenovani ljudski sodniki bodo začeli poslovati 17. septembra. Odpust dveh višjih uradnikov zavarovalnih družb «8plošna zavarovalnica*, je včeraj dala naslednjo Izjavo:* »Javljamo, da »mo na podlagi odredb, ki jih je Izdala Zavezniška vojaška uprava, z današnjim dnem odpustili lz službe glavnega ravnatelja Mihela Sulfino, ki zaradi tega ne more več delati v imenu naše družbe.* Podobno Izjavo je dala »Jadranska zavarovalnica*, ki je odpustila dr. Arnolda Fridessija. Razdeljevanje riža Sepral sporoča, da bo danes začelo Izredno razdeljevanje riža za potrošnike stanujoče v občini Trsta, ln sicer po 600 gr na osebo, proti oddaji odrezka za testenine drugega tedna meseca septembra. Razdeljevanje bo končalo v soboto 22. septembra. Cena riža je določena 60 lir za kg. Razdeljevanje olja Sepral sporoča, da bodo v sredo začeli razdeljevati olje za vse potrošnike v pokrajini, ln sicer po 1 dol na OBebo, proti oddaji odrezkov druge tretjine maščob meseca septembra. Razdeljevanje bo končalo v soboto 22. t. m. Občine v pokrajini, ki so že prenotirane, naj dvignejo bone za nakazila pri Pokrajinskem razdeljevalnem uradu, v ulici Genova št. 9. Cena olju je določena 84 lir za liter. Mleko za otroke od 4 do 9 let Sepral sporoča: Od danes do sobote 22. t. m. bodo razdeljevali po 1 zavoj mleka v prahu »Puocl* 250 gr, otrokom v starosti od 4 do 9 let, ki Imajo živilske nakaznice občine Trst. Razdeljevanje bo v naslednjih trgovinah brez posebnega prenotiranja: Angelo Mase, ull-ca Galllna 4; Amadei Ognlbene, ulica Torsl 1; Amadei Giuseppe, ulica Udine 4; Plana, ulica Roma 20; Righl, ulica Sonnlno 6; Rosa Blanco Botterl, ulica Sčttefontane 17; potreben je odrezek št. 13 navadne nakaznice september-okto-ber. Zavoj mleka bo stal 78.50 lir. Kondenzirano mleko za starce Sepral sporoča, da bodo v torek 18. t. m. začeli razdeljevati po pol litra kondenziranega sladkanega mleka osebam starim nad 65 let m ki limajo živilske nakaznice občine Trat. Mleko bodo razdeljevali v mlekarnah, kjer so se te osebe prenotlrale. Lastniki mlekarn so vabljeni, da dvignejo mleko v Centralni mlekarni v torek v zgodnjih dopoldanskih urah. Cena mleku bo 40 lir za liter. Razdeljevanje tobaka Za teden od 17. do 22. t m. bo dobil vsak potrošnik po 20 gr navadnega tobaka »trinclato*. Poročnik Grigis je zapustil Trst V soboto Je odpotoval iz Trsta poročnik Alfred L Grigis, ki se je vrnil k svojemu oddelku za opravljanje drugih nalog. Poročnik Grigis je prišel v Italijo v mesecu septembru 1943, s četami V. armade. Organiziral je po Italiji zavezniški tisk, dokler ni 19. junija t. L prevzel ravnateljstvo dnevnikov »Glas zaveznikov* ln »Glomale Alleato* v Trstu. Preselitev tiskovnega urada A.I.S. Sedež Tiskovnega urada A. I. S. se je preselil iz trga Oberdan št. 5, v ulico Silvio Pellico št. 8/II, nadstr., tel. 93-851. Na novega šefa Tiskovnega urada za Julijsko krajino, g. Alberta Hararlja, naj bodo naslovljene vse prošnje za Izdajanje časnikov, knjig, publikacij, itd. Uvedba normalnega Sasa Včeraj so v Julijski krajini uvedli spet normalni (sončni) čas, Imenovan »ura A*. Ob 2. url zjutraj, so ure pomaknili za eno uro eiazaj. Barkovlianskim staršem V petek so bili zastopniki staršev šolo obveznih otrok lz Barko-v&j pri Zavezniški vojaški Opravi in dosegli, da se bo v nasprotju s prvotno odločbo, tudi v Barkovljah vršilo vpisovanje v slovensko osnovno šolo. Vpisovanje bo od ponedeljka 17. do 22. septembra v Barkovljah, v prostorih sektorja mestnih stražarjev pri cerkvi. Pozivamo starše, da vpišejo mladino. Roditeljski svet Vpisovanje v slovenske srednje iole Starše opozarjamo, da j« vpisovanje v slovenske srednje šole v prostorih Nautlčne .šole na trgu Hortis. Vpisovanje je podaljšano do 22. septembra. Kdor oglašuje ta napreduje Sprememba voznega reda Direkoija državnih železnic sporoča, da so zaradi uvedbe sončnega časa, uvedene naslednje spremembe voznega reda. Proga Trst C. M. - Pulj. Ukinitev vlaka št. 8987 v odhodom iz Trsta ob 10.20. ln prihodom v Hrpelje ob 11.27. Uvedba vlaka št. 8985 z odhodom 1* Trsta ob 9.22. ln prihodom v Hrpelje od 10.50. Vlak št. 8984 to vozil iz Pulja v Trst C. M. ob 15.20, namesto ob 15.40. Proga Trst gt kol. - Postojna. Vlak št, 1709 lz Postojne bo privozil v Trst gl. kol. ob 21. url, namesto ob 22. uri. Gledališče Verdi. Prihodnji četrtek ob 19.30. bo koncert pod vodstvom dirigenta Lulgla Tofola ln s sodelovanjem violinista Roberta Replnl Secca. Nova imenovanja upravnih organov Zavezniška vojaška uprava v okrožju Geriča sporoča: V smislu Razglasa št. 11, so imenovane naslednje osebe v občinski svet v Gorici: Schlozzi Guldo, Gorica, predsednik; člani: Abuja An-drea, Barnaba Tulilo, De Braunlzer Guldo .Devetag Cesare, Hvalič Gio-vannl, Medeot Camillo, Spazzapnn Giuseppe, vsi Iz Gorice; namestniki: Mlschou Bortoio, Olivo Rodolfo, oba iz Gorice. V smislu Razglasa št. 11, je imenovan za občinskega tajnika pri občini v Gorici dr. Giuseppe Zcllla. Za člane okrajnega odbora v okraju 4 B, v občini Krmln, so imenovani nasle^iji: Sflllgol Micheie, Krmln, predsednik; člani: Canta-rutti Giuseppe, Bracan; Gnot Frari-cesco, Krmln; Morteanl Lulgi, Me-dea; Pagnutti Mario, Krmln; Per-dih Andrea, Bornjan; Zulian Mario, Krmln. Za člane občinskega odbora v Krminu, so Imenovani: Sfi-Ugoi Michele, predsednik; elani: Bon Mario, Krmln; Ciaol Luigl, Bracan; Simoniti Attilio, Medea; Zorzut Marco, Krmln. Za člane okrajnega odbora v okraju 4 C, v občini Caprlva dl Cormons, so imenovani; Toros Edl-glo, Caprlva, predsednik; člani: Beltram Tranquillo, Caprlva; Bla-slzza Giuseppe Glorgio, Moraro; Bonda Francesco, Moraro; Grion Maasimiliano, Caprlva; Marega Luigl, Mosa; Medeot Donato, San Lo-renzo. Za člane občinskega odJjora v Caprivi, so imenovani: Toros Edi-glo, Caprlva, predsednik; člani; Coclet Luigl, Caprlva; Donda Rodolfo Moraro; Medeot Severino, Mosa; Razza Virgllio, San Lorenza Popravi V našem sobotnem članku «Smuts predsednikom občine, Je v zadnjem delu petega odstavka tiskarski škrat zamešali nekaj vrstic. Pravilno beremo konec odstavka takole: »Spomnite se, da je dandanes v ustih kričačev beseda »faSist* izgubila svoj pravi pomen. Isto danes mnogi uporabljajo za označevanje vsakogar, ki se ne strinja z njih naziranjem. Kolikor mi je znano, med vami ni niti enega fašista. Ce bi bil kdo, naznar.lt« ga takoj ta se bo z njim bavllo sodišče.* RADIJSKI SPORED Ponedeljek, 17. septembru 18 poročila v angleščini; 18.15 plesni orkester; 18.30 glasba po željah; 19.15 obvestila svojcem; 19.30 slovenska narodna glasba; 19.50 glas ZVU v slovenščini; 20 poročila v slovenščini; 20.15 poročila v italijanščini; 20.30 vokalni koncert - Vidalijeva, Franci; 21 glas ZVU v italijanščini; 21.16 prenos iz gledališča »Fenice*; 22 filmska glasba; 22.15 koncert organista Busolinlja; 22.40 romantična glasba; 23 vesti v Italijanščini; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 plesna glasba. Torek, 18. septembra 6.30 glasba za dobro jutro; 7 poročila v angleščini BBC; 7.10 ci-tanje sporeda v slovenščini; 7,15 poročila v slovenščini; 7.30 poročila v Italijanščini; 7.45 koledar; 8 glasba za vse; 10 Vlston Silvester la njegov orkester (Videm); 11.15 v zvezi z BBC; 12.30 poročila v slovenščini; 12.45 glasba na ploščah; 13 poročila v italijanščini; 13.15 športna poročila; 13.30 pestra glasba; 14 predavanje v italijanščini; 16 oaza orkester; 16.15 romantična glasba; 17 angleška godba AEF; 17.30 vokalni koncert. Obvestilo brezposelnim Urad za delo v Gorici sporoča, da je Zavod za socialno skrbstvo, z okrožnico z dne 17. 5. 1945. določil, da delavci (moški), ki so ostali brezposelni dne 8. septembra 1943 alt pozneje ln ki niso vložili prošenj za brezposelne podpore, ker Jih je preganjal okupator, lahko vložijo tozadevno prošnjo tekom tega meseca na Zavod za socialno skrbstvo. Przadetl lahko dobe potrebna pojasnila na Uradu za delo ali v Zavodu za socialno skrbstvo. Novi vozni red Gorica-Milano V četrtek 20. septembra bo uveden na avtobusni progi Gorica-Milano ln obratno naslednji vozni red: Ob četrtkih in nedeljah, odhod iz Gorice ob 6. url, iz Udin ob 7. url zjutraj, prihod v Milano ob 17. url. Ob torkih ln sobotah, odhod lz Milana ob 6. uri, prihod v Udine ob 16., v Gorico ob 17. url popoldne. Občni zbor trgovcev V ponedeljek 17. septembra bo v prostorih Zveze, v ulici IX Avgusta št. 11/L nadstr., zborovanj« trgovcev z jestvinami. Razposlana so že vabila ln pristopnice, ki jih j« treba izpolniti pred zborovanjem ter Jih odposlati na naslov Zveze. Samo člani, ki bodo do predpisanega termina izpolnili prijave, bodo imeli pravico glasovanja na zborovanju. Na sestanku bodo prisotni določili tudi »pooblaščene trgovine*, kat rim bo poverjena prodaja olja. Rešitev sobotne križanke št. 8 Vodoravno: 1. Primorska; 2. Lada, aman; 3. ano, er«; 4. še, ora, O. T. (Old Testament, Or-ganisation Todt); 5. obara; 6. kleveta; 7. tmina; 8. os, Aca (Aleksander), Ca (kalcij); 9. lak, bel; 10. oval, Tone; H. Makedonec. Navpično: I. plaže, polom; 2. rane, Sava; 3. Ido (vrste esperanta), Olt, kak; 4. ir.a, obema, le; 5. pfavica; 6. Ra, arena to; 7. sme, ata, bon; 8. karo, Cene; 9. Aneta, palec. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. takoj p spoJmata! K. H. PRIJATELJICA IZ ŠOLSKIH LET crtica 26. maj. Ob 8. uri zvečer seja, ob 9. uri večerja pri Gastonovlh, ob ip. u;ri važen telefonski pogovor 'i Marše illem, ob 1/2 11... Michelu se je vrtelo v glavi. Trudno se je naslonil na naslonjalo visokega stola v svoji pisarni. Potem je obrnil list na koledarju. 27. maj. Ob 10. uri zjutraj konferenca zaradi nove stavbe pri tovarni. Ob 11. url telefonski pogovor z Londonom... Michel je obrnil koledar proti zidu. Zazvonil je telefon; mogoče ie stotič ta dan. Jezno je dvignil slu-Salo. «Kdo Je?» «Je gospod ravnatelj Michel Ampere pri telefonu?« 1e vprašal žen- jkl glas. st ves čas ni odstianil od svojega j «Seveda! Kaj žente?» »Kaj me ne poznal, Michel?* «Zakaj naj bi te moral poznati?* »Pomisli malo!* »Nimam časa za premlšljeva^jel* Ze Je hotel položiti alutalo na vilice telefona. »Ne poznaš Henriette Lauralne, tvoje prijateljice lz šolske dofcfe?* »Henriette Lauralne? Lauralne? 3eveda! Kako te ne bi poznal! Saj sva skupaj maturirala I* »Oprosti ml, da te motim, hotela sem te samo vprašati, kako ti gre!* «SaJ me ne motiš! Ali b: se lahko kje sestala?* »Zakaj ne! Kdaj?* »Recimo Jutri?* «Dobro!» «Ob dveh popoldan?* «Kje?» «V kavami Simplon, tam kamor smo vedno zahajali, ko smo bili dijaki. Tl je prav?* «Dobro! Na svidenje jutri ob dveh!* Gospod ravnatelj Je odložil slušalko ter napisal na svoj koledar: ob 2. url k, s. * • • »Jean, prinesite nam črno kavo!* Je dejala Jaqueline, Michelova žena. Jean jo je serviral, postavil skodelico pred gospo Ampere, drugo pred gospoda Michela in tretjo pred njuno 10-letno hčerko Suzano. Gospod ravnatelj Je z vso silo pihal vrelo kavo ter Jo skušal piti. »Kam se ti tako mudi?* ga je vprašala žena. «Važno sejo, imam draga!* »Kakšno sejo? Kdaj začne?* »Oh, prosim te, nikar ne bodi tako radovedna! Saj veš... Seja... Nar vadna seja, kot Jih imam skoraj vsaki dan! ob dveh moram biti tam!* »Kje?* «Na luni!* »Oh, dragec, kaj sl tako nervozen?* »Kako naj bi ne bil? Saj me Izprašuješ kot kakšnega zločinca!* »Papa ima popolnoma prav!* se je vmešala v pogovor Suzaua. »Ne bodi predrzna!* jo je pokarala mati. »Saj sem vendar povedala resnico!* Jacquellne, je samo vzdihnila, Michel je pogoltnil črno kavo in skoraj na to odšel. * * • V kavami Jo je takoj spoznal. Bila je še vedno Ista, majhna, plavolasa Henriette. «Michel!» »Henriette!* Krepko sta sl stisnila roke. Vse-del se je poleg nje. »Nič se nisi spremenil! Se vedno Isti, resen, Ampere Michel!* »Tl tudi ne: ista majhna Henriette Lauralne, kot pri maturi pred 13 leti. Natakar je nestrpno stal za njima. »Dve čokoladi!* «Postal st slaven mož! In bogat! Mnogokrat sem čltala o tebi v časnikih!* «In povej mi, kaj sl ti počenjala v teh 13 letih?* »To je dolga zgodba: bila sem uradnica, nameščenka v neki trgovini, urejevala sem celo neko revijo, vmes w bil? poročena, zdaj sem ločtua. Pred enim mesecem sem podedovala posestvo od neke komaj ml znane sorodnice in sedaj živim od tega.* »Zelo zanimivo!* »In kaj dela tvoja družina, Michel?* «Proslm te, ne govoriva o tem.* »Kaj pa je?» »Sit sem vseh* svoje žene, Itfer-ke, služabnikov, kavarne, vseh, vsehl »Ne razumem te!» . »Me bi že razumela, če bi živela moje življenje. Dopoldne delo, popoldne delo, zjutraj delo, zvečer delo, včasi tudi ponoči. In potem to prokleto zvonenje telefona! Seje, razprave, konference, sprejemi, pogajanja in razna kosila in večerje, h katerim mora človek samo zaradi dobrega tona. In če se vrnem lz kavarne domov, mi Javi sluga, da me v salonu čaka ta in ta, da bo čez eno uro prišel ta in ta! Razburjeno si je Michel brisal z robcem čelo. «In če me slučajno doma nihče ne čaka,* Je nadaljeval, »ml pokaže žena svoje nove obleke. Občudovati Jih moram. In ker sem občudoval te svilene cunje, sl moram ogledati še nove klobuke, ki si jih je kupila,* »Tako se mi smiliš, Michel 1 Sla bova, saj imaš gotovo važnejše stvari kot pa z menoj klepetati*, se je smejala z zvonkim glasom. «Prosim te, nikar ne pojdi!* Nenadoma se je nečesa domislil, vstaj in šel k telefonu. Ko se je čez nekaj minut vrnil, Je razposajeno dejal: «Tako! Odpovedal sem vse razgovore, sprejeme in seje! Do sedmih sem prosti* «Toda Michel - !» «Do sedmih sem prost, upam, da sl tudi ti!» «Jaz sem prosta, toda kako si mogel zaradi men« vse odpovedati? Gotovo imaš važne stvari!* »Važne stvari — to je res! Toda kljub temu bo sonce sijalo tudi Jutri, če me danes ne bo v tovamil* »In v tovarni vedo, kje sl?» «Ne!» «Ve tvoja žena?* «Nel» «Michel, to se mi ne dopadei* «Meni se pa zelo dopade. Kaj m« ne razumeš, Henriette? Vsaj eno tajnost hočem imeti pred tovarno in pred ženo! Ali ne moreš razumeti, kakšen užitek je tukaj s teboj kramljati? Cisto sam s teboj in to ne o strojih, povabilih na se-čerje in na krnita?* (Konec jutri). GOSPODARSTVO Sovjetske zasedbene oblasti v Nemčiji so natiskale velike količine zasedbenih nemških mark. Druge zavezniške oblasti v Nemčiji gledajo skeptično na to stvar, ker ni v skladu s sporazumom med zavezniki o upravi Nemčije. Lord Keynes, britanski zastopnik pri gospodarskih pogajanjih z Združenimi državami, je izjavil, da upa dobiti Velika Britanija v Ameriki posojilo 3. do 6. milijard dolarjev. Nizozemska vkida je ustanovila nadzom itvo za trgovino s tujino. Z Izvozom v Sovjetsko zvezo upa nadomestiti izgubo nemškega trga. Da prepreči dvig živilom, Izda nizozemska vlada trenutno 40 milijard holandskih goldinarjev. Prepoved Izvoza z» večino vrst Izvoznega bluga so odpravile Združene države. Skoraj 80% ameriškega Izvoza je zdaj prostega. Vendar pa to ne velja za nekatere države ln pokrajine: Nemčijo, Japonsko, Argentino, Avstrijo, Bolgarijo, Karolinške otoke, Madžarsko, Italijo, Korejo, Markovo otočje, Mariane, Maršale, Romunijo in Španijo. Prav tako pa ni dovoljen Izvoz v države, ki so uvedle ali pa vzdržujejo Izvozne omejitve za blago, ki je namenjeno v Združene države. Nizozemska vlada Je objavila stroge ukrepe za vzdrževanje valute. Ukrepi obsegajo ožigosanje vseh veljavnih nizozemskih bankovcev ln zaporo računov pri denarnih zavodih. Prostih je samo 300 holandskih goldinarjev za vsakega imetnika dobroirr.etja. Nova valuta postane plačilno sredstvo 3. oktobra. y Britanska komisija za nabavo lesa je odpotovala v britanski zasedbeni del Nemčije, da prouči možnosti za nabavo lesa. Prodaja preostalega dela ameriškega vojnega blaga v Evropi po Izjavi Thomasa Cabeja hitro napreduje. Blago zbirajo v posebnih skladiščih, da tako olajšajo prodajo. Kakovost materiala je zelo dobra.