štev. M' V Ljubljani, četrtek, 24. februarja 1921. PoStnlna platana v gotovino Leto I. Izhaja vsak delavnik popoldne GENE PO POŠTI: za celo leto K 144*— za pol leta K 72*— Uredništvo In upratmištvo i Kopitarje.; ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Teleta« *= upravništva štev. 328 as* CENE PO POSTI: za četrt leta K 36’— za en mesec K 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10*- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA S© VIN. Za sccialno načelo o mtzvl. Predlog poslarcev U&idske stranke. V dobi, ko je kulturni boj po vseh naprednih, demokratično vladanih deželah premagano stališče, v dobi, ko si človeštvo gradi nov družabni red na temelju so-ci®lno-gospodarskih načel, se v naši kon-štituanti razpravlja ustavni načrt, ki naj Uzakoni nasilje nad verskim prepričanjem velikega dela prebivalstva, ki pa o social-nogospodarskih vprašanjih, ki so danes najvažnejša, ne prinaša niti sledi. Tak ustavni načrt je mogla izdelati le politično strankarska klika, ki ne misli na ničesar drugega, nego na ohranitev režima in svojih stanovskih kapitalističnih privilegijev, katere ji ta režim zajamčuje. Nad to kliko bi bilo škoda izgubljati vsako besedo. Žalostno pa je, da se tudi med opozicij, skimi strankami ni našlo dovolj razumevanja za zahteve časa in dobrobit države. Pa dočim moremo ostale klube pri tem nehanju še kakorkoli razumeti, pa ne najdemo opravičbe za socialiste, ki se niso hoteli podvreči trudu ali niso imeli poguma, da v smislu svojega programa izdelajo primerne socialnogospodarske predloge za izpre-ihembo vladnega ustavnega načrta. Pač pa so se z vso zagrizenostjo zavzeli za reakcionarne nasilne določbe proti katoliški cerkvi, proti katerim se je nekoč slavno borila socialna demokracija v Nemčiji. Sodbo nad takim obnašanjem jugoslovanskih socialistov v velikih dneh, ko se zidajo temelji države, prepuščamo celokupnemu jugoslovanskemu delavstvu brez razlike mišljenja, Samo ena skupina v konstituanti se je pokazala na višku umevanja časovnega duha iia ljudskih potreb in je prvi jugoslovanski ustavotvorni skupščini pred zgodovino prihranila sramotni očitek, da spl jh m imeli aiož, ki bi se zavedali njene nalo-p. , ie Jugoslovanski klub, poslancev ■Ljudske stranke, ki je edini predložil vestno izdelan načrt za socialno-gospodarske določbe v ustavi, ki naj ščitijo kmeta, delavca in rokodelca. Njegov predlog govo-n, jasno dovolj sam ob sebi in ga v naslednjem priobčujejmo v celoti. Predlog zahteva, naj se v ustavo uvrsti naslednji III. >d-delek; SOCIALNO GOSPODARSKE PRAVICE. Člen 1. Gospodarsko življenje se mora urediti po načelih pravičnosti v tem zmislu, da se vsem zagotovi obstanek, vreden človeka. V teh mejah je zagotovljena gospodarska svoboda posameznika. Čl. 2. O Jeruštvo je kaznjivo. Čl. 3. Lastnina je zajamčena. Lastnina nalaga dolžnosti in se ne sme uporabljati proti interesom družbe. Vsebina, obs?g in omejitve zasebne lastnine se določijo z zakonom. Država more razlastiti lastnino pokrajin, okrajev, občin in dobrodelnih ustanov samo proti odškodnini. Fevdno razmerje se odpravi. Čl. 4. Obdelovanje zemlje in izkoriščanje naravnih zakladov je dolžnost lastnikov nasproti družbi. Čl. 5. Produktivna podjetja se more',o izpremeniti, ako to zahtevajo socialne potrebe in kakor to določajo posebni zakoni, v skupno lastnino, Nositelji te skupne lastnine morejo biti zadruge, občine, okraji, pokrajine in država. Čl. 6. Kmetlsko pravo zajamčuje po-jedelcu dom, minimum potrebne zemlje, živine in nepremičnin ter zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti. Čl. 7. Zadruge, ki ne delajo za oboga-tenje posameznikov, ščiti zakon in jih podpira javna uorava. Čl. 8. Delovna moč fe pod posebnim varstvom zakona. Država bo uvedla enotno delavno pravo. Čl. 9. Zajamčuje se svoboda združevanja v svrho zaščite in pospeševanja delavnih in gospodarskih razmer posameznika v vsakem stanu. čl. 10. Kdor je kot nameščenec ali delavec v službenem ali delavnem razmerju, more svobodno izvrševati državljanske pravice. Imeti mora čas za izvrševanje poverjenih mu javnih in častnih služb. Čl. 11. Delavr-ko pravo zajamčuje delavcu stanovanje, minimum obstanka v plači, zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti. Čl. 12. Z zakonom se določi, v katerih podjetjih, v koliki meri in na kakšen način se delavstvo vdeležuje čistega dobička in uprave podjetja. Čl. 13. Samostojnost malega kmeta in malega obrtnika ščiti zakon in podpira javna uprava. Posebno varstvo vživajo rokodelci na deželi. Čl. 14. Prirastek na vrednosti zemljišča, ki je nastal brez dela in brez vlaganja kapitala, se mora obrniti v splošni blagor, * * * To so socialno-gospodarske zahteve Jugoslovanskega kluba. Ves družabni in gospodarski razvoj sveta gre v tem prav-cu. Zato se bodo te zahteve uresničile, naj jih že v sedanji konstituanti zadene kakor-šnakoli usoda. transa socialdemokracije". (Izvirno poročilo.) Jugoslovanski klub je polog drugih izpre minjevalnih predlogov k ustavi, vložil tudi naslednji predlog: Ker smo za to, da se ustanovi mednarodno razsodišče, ki naj razsoja v sporih med narodi in državami, in ker so stroški *a stoječo vojno tako ogromni, da spravljajo v nevarnost ves kulturni in gospodarski napredek, predlagajo poslanci Jugoslovanskega kluba, da se sprejme v ustavo naslednji X. oddelek: Vojska. Cl. 81. Uvede se ljudska vojska (milica). Za prehodno dobo se zmanjša stoječa vojska na potrebni minimum. Gotovo bo vse delavno ljudstvo, ki mora nositi domalega vsa bremena militarizma, iz celega srca pozdravilo to zahtevo Jugoslovanskega kluba. Socialni demokrati za tak predlog niso imeli poguma, dasi so po svojem programu in po svojih besedah prvi antimilita-risti. Stanoaaajsit j vjiriiii* nje. Maribor, 23. febr. Veliko se govori in piše, kako rešiti stanovanjsko vprašanje, kako omiliti bedo. Najboljši pripomoček bi seveda bil, da bi se pričelo z zidavo novih hiš. A to stane danes še precej denarja. Seve banke in razni veletrgovci, izvozničarji itd. bi to že lahko storili, ko imajo milijonske dobičke. Pa ravno ti tega ne store. — Mariborska eskomptna banka n. pr. si je elegantno prenaredila in povečala svoje prostore, ki jih ima v hiši g. Grubitscha. V6e to je stalo okrog ali celo nad 1 milijon. Ali bi si potem banka ne mogla postaviti lastnega poslopja? Par vojnih dobičkarjev nemških in slovenskih, si je kupilo hiše, ki so stale po več milijonov. Mnogo je zopet takšnih, ki imajo prenapolnjene blagajne, a hiš zidati nočejo, ker jim to premalo dobička prinaša, ljudski blagor pa jim je deveta briga. Naj se g. poverjenik za soc. skrbsrtvo Judi malo za Maribor pobriga in prisili tukajšnje denarne mogotce in banke, da naj *idajo hiše, tako Maribor, eskompt. banka, Rosenberg J., Berg H., Hallbarfh W., V. Freund, Brata Scherbaum, Dr. Franz, J. Šoštarič in drugi. In naj ga pri tem nič ne moti, čeravno so ti večinoma vsi »demo-kratskega mišljenja«. Hancelparcc:.' S p&ds o oodo? Kakor smo včeraj poročali, so vladne stranke predložile kancelparagraf, ki naj bi duhovnika v cerkvi podredil bericem. Pravzaprav so na tej sramoti vdeleženi le prečan-ski demokrati, ker potek stvari kaže, da se Srbom vobče la protikatoliška gonja studi. Ko je dr. Korošec včeraj pred sejo ustavnega odbora radikalcem, zemljoradnikom m muslimanom pojasnil pomen kaneelparagrafa, so ii klubi soglasno sklenili, da se glasovanje o tem členu ne vrši dotlej, dokler se o njem klubi ne sporazumejo. Predlog, ki ga je nato v tem zmi-slu stavil v ustav, odboru posl. Ljuba Jovanovič, je bil sprejet. Širite „tS3UI £JSS“ Dunaj, 22, febr. Te dni je pričela na Dunaju konferenca socialnodemokraških delegatov iz raznih držav. Namen te konference je, osnovati novo socialdemokraško internacionalo, ki jo je Ljenin nazval za »poltretjo internacionalo«. Ko se je tedaj začela na Dunaju snovati ta poltretja internacionala, xi kateri slovenski proletariat zastopa Etbin Kristan, so se čez noč pojavili po vseh dunajskih prometnih krajih veliki črno-rume-ni lepaki, ki naznanjajo, da je izšla: »Črno-rumena knjiga socialdemokracije«, V tej zanimivi knjigi so objavljeni razni dokumenti in članki iz socialdemokra-ških glasil, posebno iz znane židovske »Ar-beiterzeitunge«. Na podlagi teh v knjigi objavljenih socialdemokraških Člankov Jn izjav je dokazano, kako je soci&Memokra* cija med vojsko delala v škodo delavstva, kako je agitirala za vojsko, za kar so so* cialdemokraški voditelji vlekli mastne nagrade. Razumljivo je, da je ta »črno-rumena knjiga socialdemokracije« socildemokra-tom silno neprijetna. Zato so z največjo naglico nabrali ljudi, ki so trgali plakate. Voditelji pa so pokupili skoro celo izdajo »Čmo-rumene knjige socialdemokracije«. Pravijo, da so voditelji v ta namen prispevali precejšnje svote. Ali je Etbin Kri-: stan tudi kaj prispeval, ne vemo. Lahko pa mu je bilo prispevati znaten znesek v zdra- vi dolarski valuti. Sucialdemoferacija pod »arstoom oladnib organoo 1» trbooeljsfte družbe. Trbovlje. V nedeljo 13. t m. so orožniki odvedli znanega tajnika komunistične stranke Hlebca, baje raditega, ker nima tukaj domovinske pravice. Govori se pa med delavstvom, da radi nekih lepakov, v katerih je stranka pozivala pristaše, da naj bojkotirajo soc. demokratska podjetja. Splošno mnenje delavstva je, da je aretacijo povzročilo vodstvo soc. demokratov. V torek 15. t. m. sta bila zopet odvedena dva > odlična« zaupnika komunistov, namreč Robert Rinaldo in Franc Princ, tudi radi napovedanega bojkota. — Komunistični zaupniki so bili po večini pre- stavljeni od enega obrata k drugemu od strani premog, družbe — najbrž vsled tega, da ne morejo toliko priti v dotiko z delavci, ali pa mogoče tudi radi tega, ker delavci že preveč vedo, koliko družba v tem ali onem obratu producira. Na ta način hoče družba malo štreno zmešati. Tako poročilo -iz Trbovelj. Razvidno je iz tega: 1. da sedanji demokratsko-kapitalistični vladni aparat podpira socialdemokrate in 2. da trboveljska premogovna družba dela na to, da se socialni demokrati ob* drže. Delavci naj si napravijo sami svojo sodbo. lilei ssc«ai!sti. Med sarajevskim Šmitranovim >Zvonom« in riovoustanovljenim belgrajskim »Socialistom« se vrši ljuta borba. »Zvono« je očitalo centrumaškim sodrugom okolu »Socialista«, da so prejeli denar za ustanovitev svojega dnevnika v znesku 200.000 dinarjev na garancijo nekega belgrajskega kapitalističnega konzorcija, in sicer dobili pod pogojem, da pobijajo komuniste. »Socialist« je to trditev zavrnil, češ da so dobili denar na osebni kredit. Da se pa primemo oddolži sarajevskim sodrugom, je pa napadel Šmitrana in mu očital, da je hotel zastrupiti neko osebo, ki mu je nekoč bila blizu. Opsoval ga je s »časnikarskim apašem« in izsiljevalcem. Šmitran je nato odgovoril z izjavo v »Zvonu«, da je proti »Socialistu« vložil tožbo, a »Zvono« ponavlja svoj očitek »Socialistu« in pravi, da kakor so svoj čas tisti, ki stoje za njim, prejeli denar od Ljenina proti jugoslovanski buržuaziji, tako so sedaj prejeli denar od iste buržuazije, da se bore proti Ljeni-nu. Na kakšen način se žive socialistični advokati? Tako, da branijo buržujske zločince. Tako je Živko Topalovič pred sodiščem zastopal in branil dokazanega oderuha in mnogokratnega milijonarja Kočo Popoviča ter izdajalca generala Vešoviča. — Grdo se prepirajo v socialistični hiši in lepe stvari si očitajo ljudje, ki se poznajo. tfolltižni dogodki. Svoboda tiska. Ustavni odbor je v seji 23. t. m. sprejel čl. 14., ki govori o tisku. Člen se glasi: Tisk je svoboden v mejah zakona. Cenzura se more vršiti le začasa vojske ali splošne mobilizacije* Izdajanje lista se more prepovedati le, če napada vladarja, vladarsko hišo ali zastopnike tujih držav ali če poziva narod na nasilni prevrat. Prestopke sodi vedno sodišče. Ta člen so kritizirali vsi opozicijski klubi, proti njemu pa so glasovali le jugoslovanski in Narodni klub ter republikanci. -f Iz Tržiča. V pondeljek je bilo v društvu predavanje o starem ruskem revolucijo-narju Kropatkinu in njegovi smrti. — Po predavanju je bil občni zbor krajevnega odbora S. L. S. za Tržič. Iz poročila načelstva je bilo slišati, da je imel odbor 17 sej, priredil 4 velike shode m en zaupni shod za cel sodni okraj. Odposlal je tekom poslovne dobe razne predloge in proteste na merodajna oblastva in tajništvo stranke v Ljubljani. Protestiral je v zadnji seji proti ukinjenju ženske vollvne pravice in proti vzgoji mladine v brezverskem sokolskem duhu. Jugoslovanskemu klubu je izrekel, zaupnico- — .V krajevni odbor je bilo izvoljenih 20 mož in 5 žensk. — V pondeljek je zopet predavanje v Domu ob 8 ari osmi uri. I *f Zmaga komunistov v delavski zbornici v Rimu. 21. tm. se je vršila seja vrhov, sveta delavske zbornice v Rimu, na kateri ; so razpravljali o smernicah, ki naj jih za-! stopajo delegati zbornice na kongresu Glavne delavne zveze v Livornu. Z večino 70 glasov, ki so jo tvorili anarhisti in komunisti, je bil proti glasovom socialistov sprejet naslednji dnevni red: Vrhovni svet delavske zbornice v Rimu ugotavlja, da morajo njeni zastopniki na zvezinem kongresu vztrajati na teh-le načelih: 1. odpovedati se je treba sedanjim smernicam Glavne delavne zveze; 2. odstopiti od amsterdamske (druge) internacionale in pristopiti (tretji) moskovski; 3. pretrgati zveze s socialistično stranko; 4, ustanoviti tovarniške svete in odbore; 5. izpremeniti strokovne organizacije v industrijske sindikate; 6. ne vlagati in ne zahtevati več zakonskih načrtov, marveč .poučiti proletariat, da more doseči svoje zahteve le potom sindikalnega boja; 7. pripravljati se z vsemi sredstvi na uresničenje komunistične vlade in poučiti proletariat, da se more socialno vprašanje rešiti le izven kapitalističnega sistema; 8. izpremeniti pravila zvezne zbornice tako, da morejo mase svo* je zastopnike v kongrese, v občinske svete in v vrhovne svete zbornic imenovati neposredno. — Iz tega se vidi, da imajo prevratne sile v Italiji še znatno moč. ^Dnevni dogodki. — Pomanjkanje zaslužka v Ameriki. Ministrstvo socialne politike svari najresneje vsakogar pred izseljenjem, bodisi v Severno, bodisi v Južno Ameriko, ker soglašajo vsa poročila o gospodarskih razmerah v Ameriki v tem, da je možnost zaslužka v Ameriki padla na minimum in da čaka vsakogar, kt se danes izseli v Ameriko brez večjega lastnega premoženja, beda in siromaštvo. — Zaščita najemnikov na Italijanskem. Italijanski parlament obravnava tačas zakonski načrt o najemninah. Sociali-slicni klub je sklenil, do skrajnih mej braniti najemnike pred izkoriščanjem po hišnih gospodarjih ter je za ta boj sestavil posebno komisijo. V tem boju pa, kakor poročajo iz Rima »Eri Nuovi«, socialisti ne bodo osamljeni, marveč bodo imeli za se* boj mnogoštevilne poslance ljudske stranke in drugih demokratičnih skupin, ki so istotako pripravljeni na najtrdovratnejši boj za zaščito najemnikov. Danes je že gotovo, da se zakon, kakor ga je odobril senat, izpremeni v korist najemnikov. — Ljubljanska vlada je pa pravkar izročila najemnike gospodarjem na milost ali nemilost. — Glavno tobakarso v Tržiču, katero je imel dosedaj g. Rihard Mally, je dobil invalid Markič. Glavna trafika bo na trgu v hiši g. Deu-a, Markič bo začasno prodajal v trgovini g. Škofič. — Razpisana je tudi trafika g. Zurl. — Za gr;:?o je lansko leto umrlo v vseh bolnišnicah Slovenije 162 oseb, — Za pljučno jetiko je v bolnišnicah Slovenije leta 1920. umrla 201 oseba. Jetika se silno razširja. — Statistika bolnikov. V vseh javnih *n zasebnih bolnišnicah Sovenije je bilo leta 1920. vsega skupaj 30.924 oseb. Od raznih bolezni je umrlo: na kozah 26, za trebušnim tifusom 11, za sifilitiko 4, za kostno jetiko 14 in za rakom 82 oseb. -— Garje so v Sloveniji silno razširjene, Okužene so cele rodbine. Zdravljenje v bolnišnicah je etežkočeno, ker primanjkuje za to primernih lokalov. Naval »gar-jevcev« v bolnišnice je dan na dan velikanski, Samo tekom lanskega leta je bilo v bolnišnicah Slovenije 2808 garjevih oseb sprejetih. — Nesreča. Jetniški paznik Alojzij Nečmah je bil težko poškodovan, kuril je peč, v kateri je eksplodirala patrona in mu težko poškodovala glavo. — Časopisne znamke ne bodo več isdajale. Z odlokom od 17. m. m. je ministrstvo za pošto in brzojav sporočilo, da se časopisne znamke ne bodo več izdajale in da se bodo morali časopisi, ko dosedanje časopisne znamke poidejo, frankirati z navadnimi frankevnimi znamkami, ako uprav-ništva ne bodo plačevala časopisnih pristojbin s povprečnino (pavšalom). — DriaTna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah >Državne posredovalnico m delov v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je v preteklem tednu oi 18. do 19. februarja iskalo dela, 185 m ozkih in 101 ženskih delavnih moči. Posredovanje se je izvršilo 103. — Promet od 1. januarja do 19. februarja 1921 izkazuje 3066 strank in sicer 1815 delodajelcev in 1751 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 703. — Dela iščejo: pisarniške moči, zidarji, tesarji, mizarji, slikarji, ključavničarji, krojači, čevljarji, strojniki, kurjači, trgovski sotrudniki, sotrudnice, vlagalka, služkinje, kuharico, vajenci, vajenke itd. — V delo »e sprejmejo: mizarji, hlapci, dekle za polje, ža-garji-gateristi, usnjarji, kovinski brusači, viničarji, ključavničarji za izdelovanje orodja, pletarji, zlatarji, šivilje, služkinje, kuharice, vajenci in vajenke itd. — — Pogreša se vojak Martin Kapun, dodeljen v vojno trupo k inf. rgt. 87 v letu 1915, potem je bil prestavljen k trenu pod naslovom: K.K. Feld.-Haubitz.-Mun. Kol.2, R. I. kjer je služil do lp. julija 1918, in od tam je bil dodeljen k Štaffel-Reg. št. 1, kjer je prišel ob 11. ofenzivi na italijansko tropto, odkoder pa do sedaj ni nobenega glasu. Ali j* dotični živ ali mrtev? Zatorej se prosi vse on6 osebe, ki o njem kaj vedo, da to sporoče njegovemu bratu. Antonu Tement, viničarju v Gorci štev. 100, kateri prav željno pričakuje vsakega odgovora. Naslov je: Tement Anton, viničar v Gorci št 100, p. Podlehnik p. Ptuju, Jugoslavjja. £jubljanski dogodki. lj Šentjakobski krajevni odbor SLS ima sejo jutri, v .petek, ob pol 8. uri zvečer v »Prosveti«. Vsi gotovo! lj Ravnanje s krojaškimi vajenci in vajenkami. Vedno bolj se množe pritožbe, na kako grd način postopajo nekateri mojstri ali mojstrice s svojimi učenci oz. učenkami. V mnogih slučajih učenec že pozabi, ali se je prišel učit rokodelstva, ali je pa «— brezplačno seveda — nameščen, da žaga drva, ali dela kaj podobnega. Posebno se odlikujejo nekatere šivilje. Njim ne zadostuje, da se »uče« s krtačo ali sekiro v roki samo predpisani delovni čas, ampak one zahtevajo še mnogo čez uro, da celo cb nedeljah in praznikih ne dajo miru. Ali res mislijo, da se lahko z učenkami poštena, kakor se jim to poljubi? Mi mislimo da ne. Zato svarimo vse prizadete: ne vsiljujte jim takega dela, ki dobro veste, da se niso prišli tega učit. Če ne bo to pomagalo, bomo javnosti povedali, kdo so, ki teko svoje vajenke izkoriščajo, J^Eaša društva. d Odborniki Slov. dij, isvete! Jutri 25. t. m. 'ob 20. uri seja osrednjega odbora v lokalu >Danire< v Akademskem domu in ne v lokalu S. D. Z. Prosim, da se te velevažne seje udeležite prav vsi. — Predsednik. d V društva sv, Jožefa v Tržiču bo v nedeljo »večer ob 8. uri predstava. Igrala se bo igra .egiptovski .ložefe. Nastopil bo tudi pevski zbor naših fantov. Vabimo. Linliljalslia pprsfsa. ©rojpi; preložena porotna raitprava. f)anes je predsedoval )>orotnemu senatu g. aadsvetnik Bulovee, votanta sta bila gg. nadsvet-nik Žužek in svetnik dr. Skabeme, avskultant g. Vovk, obtožbe je zastopal g. dvorni svetnik Trenz, Prva sta se zagovarjala Ferdinand Kučera in Fr. Zakotnik, ki sta obtožena, da sta 27. junija 1920 napadla in oropala mizarju Ivanu Moharju 8900 kron. O zadevi je razpravljala porota lani, toda »**pravo so preložili, ker ni prišel k njej priča Mufcar. Ker se Se do zdaj ni zvedelo, kje Mohar •tanuje, s« je tudi danes razprava preložila. Nate s« j# pričela porotna razprava proti Matiji Domanjku iz Velike Nedelje, ki je obtožen, da je s tatvinami oškodoval »Samopomoč; za 6040 kron. Domanjbota je zagovarjal g. dr. Tekavčič, Iz uromlzac!]. liimfiil ZV2Z3. Komenda pri Kamniku. V nedeljo dne 27. februarja se vrši javen shod Delavske zveze ob 11. uri dopoldne v Društvenem domu. Vabi se delavstvo k obilni udeleži, Jnpssic®. Strofe. Zseza. Javornik, Nasa skupina je imela 13. f. m. predavanje skupno s člani sl, katol. izobraž, društva. Predaval je Raztresen o tretji internacionali. Povdarjal je, da se tretja internacionala ne da zatreti s sedanjimi odredbami različnih vlad, pač pa z delom za javni blagor, ker danes se bije boj kot še nikoli, med kapitalom in nižjimi sloji v vseh delih sveta. Nato je povzel besedo Bernik, ki se je pred kratkim vrnil iz Rusije, Opisal nam je različne dogodke in doživljaje, katerim je bil priča v teku šestih let v Rusiji, Navedel nam je več primerov, kako razni komisarji izžemajo ljudstvo, na drugi strani pa nočejo videti svojih podrepnikov, ki žive še vedno v izobilju. Njegov govor nam je zopet potrdil, da potom boljševizma ljudstvo ne pride do svojih pravic. Nato se je razvila debata. Predavanja se je udeležilo zelo veliko članov, posebno mladih, kar kaže, da ljudstvo želi izbrazbe. Skupina priredi predavanje vsako prvo nedeljo v mesecu. Vsi somišljeniki k predavanju 6. marca! Iz selške doline. Nasprotniki ne vejo, kako bi našli tal v naši dolini. Najbolj jim je napoti Jugoslovanska strookovna zveza. O nji razširjajo vse mogoče laži, tako, da je >fali-rala«, da je bankrotirala itd. Nasproino vemo, da je Jugoslovanska strokovna zveza najmočnejša delavska organizacija v Sloveniji sploh. To povejte v odgovor tistim, ki lažejo in bi Vas radi zapeljali! Sami pa se oklenite še bolj naše orgnizcije, kakor se se je je oklenilo vse pošteno delavstvo! Križe pri Tržiču .Ravno v dobi, ko delajo vse kapitalistične stranke na to, da bi kar največ ogoljufale delavne ljudi, se kaže velika nezavednost med delavstvom. Toliko sicer uvidijo, da jim sorialdemokratje in komunisti ne morejo pomagati, odstopajo od njih; ne zavedajo se pa, da brez organizacije ne morejo živeti in da jih brez organizacije kapitalizem popolnoma zasužni. Ker ravno ne razumejo, da je samo naša krščanska organizacija kos nalogi, da pribori delavstvu vreden in pošten obstoj. Zalo tovariši in tovarišice, v znamenju našega boja za delavsko pravico: zberite se vsi do zadnjega v naši organizaciji, Križe pri Tržiču. Na občnem zboru dne 9. jan. je bil izvoljen sledeči odbor: V. Novak, M. Perko, Iv. Perko, E. Lupša, Fr. Zupan, Fink, M. Plajber, P. Ribnikar, Fr. Svab in Ana Škrjanc, Franca Barle, M. Aljančič, P. Fink, M. Plajber, P. Ribnikar, FrT Švab in Janc Franca. Lajteršberg-Krčevina, V nedeljo 27. februarja 1921 ob 2. uri popoldne se vrši v šoli II, redni občni zbor tukajšnje skupine JSZ. Vabljeni vsi člani in članice, pa tudi drugi, da se občnega zbora v obilnem številu udeleže, ŽeteznS£sr. Ljubljana. V nedeljo dne 27. februarja ob 10. uri dopoldne se vrši v spodnjih prostorih Konsumnega društva Kongresni trg št. 2 zelo va?en sestanek Prometne zveze. Odbor in člani se nujno vabijo, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže. — Predsedstvo. V Mariboru je v nedeljo 6. marca ob 10. uri dop. v Splavarski ul. 4 občni zbor Prometne zvezo. Železničarji naj se istega polnoštevilno udeleže. . Rimske toplice. Ako človek čita liberalno kapitalistično časopisje, vidi, da imajo velik strah pred boljševizmom. Vendar pa naši liberalni de-mokratje storijo vse, da prido čimprej boljševizem na površje. Tudi gospoti postajni načelnik v Rimskih toplicah ni v tem oziru zadnji. Lani po znanem štrajku je izdalo žel. ministrstvo neko nared bo, po kateri bi imeli železničarji, kateri so med štrajkom vršili službo, gotove prednosti Pa gospod načelnik v Rimskih toplicah se m to m briga, in je lani meserva novembra odpustil enega takega delavca iz službe. Poživljamo obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani, H« p0^j gospoda načelnika Agreža, da so ukazi zato dani Zveza stavbinskih delavcev in sorodnih strok«, odnosno Jugoslovanska strokovna zveza, ter podružnica Osrednjega društva sfav-b inskih delavcev v Ljubljani. Pogajanja so se razbila, ker zastopniki delavstva niso mogli sprejeti poviška, ki ni odgovarjal dejanskemu položaju in razmeram delavstva. Hvalevredno je bilo postopanje gosp. stavbenika Ogrina, v tem ko je postopanje nekaterih drugih podjetnikov vse obsodbe vredno. Poleg tega naj omenimo še to: Osrednje društvo stavbinskih delavcev je dobilo istotako vabilo k pogajanjem, a se ga ni udeležilo. Za nas je to popolnoma razumljivo, ker poznamo natančno razmere omenjenega društva. Prišel pa je neki g. Paškal, kateri je seveda menil, da stori grozno uslugo delavstvu, ako konstatira, da Osrednje društvo stavbinskih delavcev ni zastopano. Tako je celoten razgovor spravil iz tira. Danes lahko konstatiramo mi, da ako bi on ne bil prišel delati zgage, bi. bili prišli do zaključka, tako se je pa razgovor razbil. Svetovali bi g. Paskalu, naj pusti stavbinsko v mirur-Delavstvo s takim zastopnikom ne mara imeti opravila, o katerim se podjetnik izjavi ?ta je našc Mednarodna zveza kršč. stavbinskih delavcev obstoji od dne 26. januarja t. 1. Ustanovni shod se je vršil v Frankfurtu. Sedež ima v Utrektu (Holandsko). ' Trgesiki In zasebni nastaolfencL Maribor. Sestanek trgovskega in privatnega nastavljeništva se vrši v Mariboru v Lekarniški ulici štev. 6 dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne. Prijatelji in prijateljice, udeležimo se v obilnem številu ter mobilizirajmo vse moči, da preprečimo naš današnji slab položaj! Mulili streZniM. Ljubljana. Dne 4. t. m. se je vršil v čitalnici Jugoslov. tisarne nad vse dobro obiskan shod bolniškega uslužbenstva. Na zahtevo bolniškega uslužbenstva se je sestavila spomenica, katera je bila soglasno odobrena in predložena 16. t. m, po tov, Cviklju in Jerihi ravnateljstvu državne bclniice v Ljubljani- Radi spomenice je še posebej interveniral tov, Jeriha v uradu »Zdravstvenega odseka za Slovenijo«, kjer se mu je zagotovilo, da se po možnosti ugodi zahtevam bolniškega uslužbenstva takoj po sprejemu spomenice, katero odpošlje ravnateljstvo državne bolnice. — Na shodu sta poročala tov, Breskvar in Jeriha o organizatoričnem in političnem delovanju sedanje dobe. Protestiralo se je tudi zaradi odtegnitve plač v korist na- bavljačke zadruge. Oba govornika sta žela odobravanje med navzočimi zborovalci. — Tovariši delavci, bolniško uslužbenstvo se nahaja v mezdnem gibanju, zato naj noben preje ne prevzame službe, dokler se uslužbenstvo ne pomore iz niih. gmotnega položaja, če pa kdo pride, naj se takoj organizira. —- Dne 6. t, m, je ljubljanska skupina priredila igro »Trije ptički«. Igralci so prav dobro rešili svoje vloge, v popolno zadovoljnost navzočega občinstva. —> Naša rganizacija narašča vsak dan, zato, ker se bolniško uslužbenstvo dobro zaveda dolžnosti do svoje organizacije in koristi, ki jih prejema od svoje stanovske organizacije, — Le tako naprej — tovariši in tovarišice strnite svoje vrste. Rndter. Zagorje ob Savi. Skupina JSZ je imela svoj redni občni zbor 13. januarja v prostorih ^ Zadružnega doma ob številni udeiežbi članov in članic. Najlepša hvala predavatelju, ki nam je obrazložil pomen nase stvari in razliko do drugih strank. Izpopolnila se je tudi vrzel v odboru, ki ,je nastala vsled vpoklica nekaterih k vojakom. Od vseh novoizvoljenih pričakujemo pozitivnega dela. Sklenilo se je;da se vrse sestanki redno vsaki mesec 1. nedeljo ob 3. uri popoldne. Takrat se bode obenem plačevala članarina. Člane opozarjamo, aa se teh sestankov redno udeležuje' 30. — Delavec. Slsažliliijs. posredovalnica. Vsako cle-, 7 Lubljani službe, namreč kot služkinja, naj se takoj zglasi v pisarni Krekove prosvete, Poljanska cesta št. 4, kjer je tudi posredovalnica za služkinje. Sedaj je pnbažno 30 služb na razpolago. Vabljene so tudi dekleta z dežele, iilaosfso papirnic. _ Vevče. (Zahvala). Podpisani se toplo zahvaljujem vsem delavcem in delavkam vevške papirnice za podeljeno mi podporo v moji dolgi bolezni v znesku 525 Kron. — Jelnikar Bernard. r Prearedba vojašnic v stanovanjske hiše na Nemškem. Ker se je stalna nemška^ armada zmanjšala z 800.000 na 100.000 mož, bodo v 138 dosedanjih garnizijah preuredili 145 vojašnic in 200 drugih po-sflopij v stanovanjske hiše. Poleg tega so prepustili stanovanjskim društvom 15 vojašnic in 70 faznih poslopij, dočim bodo 19 vojašnic in 47 drugih poslopij porabili za nastanitev beguncev. Nekaj vojašnic so prepustili deželni policiji. Vojašnic niso pr0QQ.I1, ampak so jih dali samo v najem- Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«, Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubljani TVRDKA »INDUS« (K. Pollak) ' rabi nujno nekaj izurjenih ŠTEPARIC za navadne čevlje, — Nastop takoj. Tzpite na počasni prebavi? Zaprtju? Ta zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza-kroeljicami. 6 žkatljic 18 kron. — Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. Omot in poštnina nosebej, a najceneje. Eu gen V. P e 11 e r. Stubica don ja, Elsatrg št. 134, Hrvatska. D, Tovarna JGS. REICH Ljubljana, Pcljanskinas!p4. Podružnica: iiclenburgova ti!. 4. _Barua vat,tovrstno hlano. Kemično čisti oblake. iivaž ožika ovratnike, zapestnica in sralce. Podružnice: Marafeos' Kouo nnes!o Sločevje Go3pcskaui.S8. Glavni trg. štev. 39, ~Dr Stirl milijone kron zadene v najbolj srečnem slučaju igralec drž. razr. loterija Movo žrebanje se vrši že 7. in 8. marca. Kdor v 2. razredu ni zadel, mora zamenjati srečke 2. razreda za nove srečke 3. razreda vsaj do 2. marca. Nova srečka stane kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, četrtinka 48 K, osminka 24 K. Kdor doslej še ni igral, a hoče igrati v tretjem razredu, mora plačati srečke prvega, drugega in tretjega razreda, torej tritoatni iznos. Zadnja prilika. Nekaj srečk ima še na razpolago Zadružna Gospodarska banka a. a. V LJUBLJANI, Dunajska cesta štev. 38, B. nadstr.