8554 60100200 t OSREDNJA KNJIŽNICA Poštnina plačana v gotovini Abb. oostale 1 gruprn ■ Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 296 (9904) TRST, sreda, 21. decembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. ao 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maia 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA LOČENIH SREČANJIH S KPI, PSI, PRI, PSDI IN KD SINDIKALNI VODITELJI SO PREDOČILI TAJNIKOM STRANK NUJNOST DOSLEDNE GOSPODARSKE POLITIKE IN NOVE VLADE Macario (CISL)-o resni možnosti predčasnih volitev - Ki) trdi, da je pripravljena na nadaljnjo razpravo - Danes na pobudo sindikatov nov «vrh» šestih strank nemogoč. Sam tajnik CISL, Luigi Macario, jc časnikarjem izjavil, da Je datum splošne stavke bil že di-ločcn in da so to vsi že razumeli. Tajniki sindikalne federacije CG lL - CISL - UII. so včeraj ves dan vodili razgovore z voditelji šestih Strank »programskega sporazuma« in to na najvišji ravni tajnikov in RIM — Čeprav formalno to zanikajo, so se sindikati odločno vključili v igro. katere cilje jc premostitev sedanjega režima enobarvne Andreottljeve vlade, ki jo «šesterica» podpira z vzdržanimi glasovi v Parlamentu na osnovi julijskega programskega sporazuma. Že dejstvo, da postavljajo v ospredje svojih srečanj s strankami politično perspektivo nove vlade (formalno postavljajo strankam alternativo: ali vsilite sedanji vladi naše protipred-loge o gospodarski politiki, sicer pa »dajte nam novo vlado«, da se bodo lahko sindikati z njo pogovarjali) dokazuje, da je nezaupanje v sedanjo vlado doseglo mejo, s katere je Povratek malo verjeten, če že ne predsenikov parlamentarnih skupin. Dopoldne so se Lama,' Benvfinuto, Macario, Vanni, Ravenna, Marianet-ti, Dido in drugi srečali z Beriin-guerjem in voditelji KPI, nato s Craxijem in drugimi socialističnimi voditelji, popoldne z Biasinijem 's komunisti, katere so zastopali primeru ne preostane drugega, kot da stranke pod pritiskom splošne stavke, nadaljujejo med seboj pogovore o oblikovanju vlade za premostitev kriznega obdobja. Vsekakor pa bodo morale vzeti na znanje dejstvo, da postavljajo sindikati jasne zahteve glede gospodarske politike in da se bo morala tudi morebitna nova vlada s temi zahtevami soočiti. Najprej so se sindikalisti srečali (PRI), zvečer pa z demokristjani in liberalci. Danes bodo sindikalisti ocenili odgovore, ki so jih zabeležili na teh srečanjih, izrekli svojo oceno, nato pa se s predstavniki šestih strank srečali na «kolegia)nem sestanku«. Tu bodo sindikalisti očitno preverili, ali je možen sporazum o nbvi gospodarski politiki. V nasprotnem Berlinguer, Natta, Napolitano 'in Perna. Pred srečanjem je Lama de1 jal časnikarjem, da sindikati ne bodo ugibali, o izidu teh srečanj, ker hočejo predvsem razumeti njihova stališča. Macario (CISL) pa se je dotaknil Piccolijevega predloga o triletnem sporazumu do izteka mandatne dobe parlamenta: «če prav razumem Piccoli predlaga, naj bi laiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiminmiiiiiMiiiiiimiiiiiiiMniiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiMiiiiKiiiiiiuiimuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimuiimimHmnHHiiiiiinMniiiiitiiii* SREČANJE DVEH TAJNIŠTEV PO JANUARSKI SEJI VODSTVA KD Zaccagnini in Craxi sta se pogovarjala kako neboleče premostiti sedanjo krizo enobarvna demokrščanska vlada ostala večno na svojem mestu. Lahko se vprašamo, kako naj se ohrani trj leta vlada, ki ni zdržala niti nekaj mesecev.« Na koncu srečanja je Napolitano dejal časnikarjem, da so voditelji KPI poudarili sindikalistom, da zahtevajo oblikovanje vlade za krizno obdobje ob soudeležbi obeh delavskih strank. Časnikarji so nato vprašali Napolitana, ali to pomeni, da KPI zavrača možnost oblikovanja vladne večine s KPI in PSI, ki bi pa ne šli v vlado. Odgovoril jim je, da KPI predlaga vlado «s komunističnimi in socialističnimi ministri in ne namerava spremeniti svojih stališč iz dneva v dan.« Sledilo je, ob poldne in pol, srečanje s socialisti. Udeležili so sega Craxi, Cicehitto, Signorile, Manca, Labdolfi in Di Vagno. Ob zaključku je Cicehitto izjavil, da ' so predstavniki PSI potrdili sindikalistom, da se zavzemajo za oblikovanje vlade za premostitev kriznega obdobja, kar »terja od vseh družbenih komponent in strank, da preudarno razmišljajo o političnem okviru in njenem programu«. PSI zato skuša konstruktivno prispevati k premostitvi sedanjega položaja, ne da bi na oblasti ustvarili praznine. Pri tem socialisti ne marajo, da bi zašla Italija v slepo ulico. Ostali socialistični voditelji so z raznimi akcenti potrdili sedanjo previdno usmeritev stranke. Očitno je tudi, da niso hoteli izzvati incidentov alj polemik tik pred srečanjem med Craxijem in Zaccagnini-jem. Popoldne so se sindikalisti srečali z republikanci Biasinijem, Ter rano in Trezzo. Ko se je to srečanje zaključilo (trajalo je dve uri) je sindikalist Macario časnikarjem dejal, da «voha vzdušje predčasnih volitev«, saj se, ne govori o tem, kako premostiti krizo. Pač pa o tem. ali je sedaj umestna vladna kriza. / Po srečanju z voditelji PSDI niso sindikalisti dali nobene izjave, pač pa je Romita ponovil, da bi bil potreben nekakšen sporazum med stranicami, ne da bi sc lotili vlade. Nazadnje so se sindikalisti srečali, ob osmih, s predstavniki večinske stranke. Časnikarjem sc s tem v zvezi poudarili, da pomeni Macario-va izjaza o možnosti predčasnih volitev utemeljeno slutnjo, ki jo lahko razprši s svojim zadržanjem samo krščanska demokracija. Srečanja so se za KD udeležili Zaccagnini, Gallo-ni, Ferrari Aggradi in Bassetti. Na vprašanje sindikalistov, kaj namerava storiti, je odposlanstvo KD odgo- RIM — Craxi in Zaccagnini sta Se pogovarjala dobro uro. To naj bi bil začetek »prepričevalne ofenzive« PSI do demokristjanov. Vendar se ždi, da je bil pogovor zgolj formalnost pred možnim srečanjem delegacij KD in PSI po Novem letu. Prve dni januarja se bo namreč sestalo demokrščansko vodstvo in določilo «roke» počasnega razvoja krize. Ko je Craxi zapustil Zactagnini-jev urad so ga časnikarji vprašali, ali se bo srečal tudi z voditelji dru gih strank. «Ne, jaz sem vprašal za srečanje s KD«. Drugo vprašanje je zadevalo možnost vladne krize. »Saj sem že povedal, da ne bom poslal nikomur zastrupljenih božičnih daril.« Zaccagninija pa so vprašali, na katero možnost računa KD: vladno krizo, preosnovo ministrskega sveta ali predčasne volitve? Zaccagnini: »Nobeno izmed teh treh«. Vse kaže, da je trenutna linija KD (do seje vodstva, ko bo morda Moro jasneje povedal, kaj tuhta) sledeča: Andreottijeva vlada naj ostane do spomladi, kvečjemu bi medtem lahko razširili «programski spo razum« ali celo rahlo spremenili Sestavo vlade Medtem se je oglasil tudi Ferlani, • katerem se je govorilo kot o rhož-4em kandidatu za Andreottijevo na-»Icdstvo. Dejal je, da nasprotuje vladi, za krizno obdobje in da se strinja z možnostjo razširjenja programskega dogovora. Poudaril je še, da KPI ne bi smela v vlado, sicer bi jo njena baza prisilila, naj v via di zahteva politiko trde roke in take ukrepe, ki bi jih KD ne mogla nikoli sprejeti. Socialdemokrati še vedno upajo na možnost oblikovanja vladne veči ne s KPI, ki bi pa ostala izven vlade, v katero naj bi vstopile «laične» stranke s socialisti vred Tega mnenja ni De Martino, ki kritizira Craxija in mu očita, da se Pretirano boji prisotnosti komunistov v vladi, češ da hi to škodovalo socialistom. V resnici, pravi De Martino, socialistom škoduje prav osamljenost, v katero vodi sedanja linija Crazijevega tajništva. Komunist Macaluso medtem po navija stališče KPI, ki je prepričana, da se je vladna kriza «že začela ». Izhod iz krize pa je vlada za krizno obdobje, v kateri naj soodločajo vse sile, ki bodo oblikovale dogovor o skupnem programu. CANDIDA CURZI iiliiliiiHiiiliitiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiimiiiiiliimimiiilliiiiiiHiiiiiiili.iiiiiiiiiiiiiimitiiiimim.miri.mi.. SPOR MED PREISKOVALNIM URADOM IN DRŽAVNIM TOŽILSTVOM Preiskovalni sodnik vrnil potni list predsedniku družbe SIR Rovelliju Dr. Gallucci je v bistvu razveljavit vse dosedanje odredbe tožilca Inlelisija RIM — Preiskava o delovanju kemijske ‘ družbe SIR, ki je izzvala toliko polemik med strankami, je vzburila tudi spor med preiskovalnim u-radom in državnim tožilstvom. Potem ko je v ponedeljek šef preiskovalnega urada Achille Gallucci sporazumno s sodnikoma Francescom Amatom in Eltorem Torrijem razveljavil odredbo o preverjanju računovodstva SIR in je podvomil v veljavnost ostalih ukrepov tožilca Infelisija. je včeraj šel še korak na tej poti ter vrni) potni list predsedniku kemijskega orjaka Ninu' . 'u. V utemeljitvi odloka je Gallucci poudaril, da je L fetiši odredil zaplembo potnega lista, pa čeprav to ni bilo v njegovi pristojnosti. Po mnenju preiskovalnega sodnika imata to pristojnost le preiskovalni, sodnik in kvestor. Ce javni tožilec med u-vodnim celom preiskave meni, da gre osumljencu zapleniti potni list, mora predočiti zahtevo kveštorju., ki nato ukrepa Po lastni uvidevnosti. Različno tolmačenje kazenskega po-stopnika je prišlo do izraza tudi v primeru Giuseppa Zampirolija, poverjene?« jravniks družbe Euteco. ki ga je dr. Infelisi aretiral zaradi lažnega pričevanja, kaznive molčečnosti in prikrivanja dokazov. Zampi-roli je namreč izmaknil preiskovalcem tako rekoč izpred nosa vse računovodske knjige la«tnega podjetja in, kot kaže, tudi družbe SIR, v sklop katere sodi Euteco. Zampiroli je med včerajšnjim zasliševanjem priznal Gallucci iu. da je prikril gradivo in ga celo seznanil s skrivališčem. Gre za montažno barako v predmestju Milana, kjer so finančni stražniki zaplenili za dva tovornjaka gradiva. • Gallucci ip nadalje tudi korenito spremenil obtožbo proti ZanVoliju in ga obtožil le domnevnega sodelovanja pri goljufiji. Po sodnikovem mnenju osumljenec sodi med voditelje SIR, zaradi česar naj bi mu Infelisi moral poslati sodno sporočilo in ga ne bi smel zašlišati kot priče. Kaže nadalje, da bo podjetnik v kratkem izpuščen začasno na prostost, (vt) Poziv ital. umetnikov za Irmgard Moellerjevo RIM — Vrsta vidnih osebnosti italijanskega umetnostnega življenja, med katerimi naj omenimo Liliano Cavani, Lauro Betti. Paola in Vittoria Tavianija, Cesareja Za-vattinija, Daeio Maraini je naslovila na zahodnonemške oblasti poziv. da ne bi več držali v samici anarhistke Irmgard Moller in da bi ji omogočile, da javno priča o svojem domnevnem poskusu samomora ter o smrti svojih tovarišev Baaderja, Rasperja in Ensslinove. Skupina italijanskih umetnikov trdi. da je Moller jeva podvržena psihološkemu mučenju ter zaključuje z obtožbo, da zahodnonemški tisk s svojim molkom o usedi političnih jetnikov v ZRN posredno pobija neverjetno verzijo, ki so jo dale nemške oblasti. IRUN —- Baskovska separatistična organizacija ETA je, kot trdi španska tiskovna agencija Europa press zagrozila s smrtjo celi vrsti osebnosti mesteca Irun v baskovskih pokrajinah, med temi naj o-menimo šefa policije, občinskega svetovalca in nekaj drugih. V zadnjih dveh mesecih, sta bili v Iru-nu umorjeni dve osebi. vorilo, da pač obstaja neki dogovorjeni program, »če bo kdo postavil vprašanje, kd0 naj ga uresniči, bomo pač morali o tem razpravljati«, naj bi dejali voditelji KD, vendar niso zanikali, da je možnost predčasnih volitev utemeljeno tveganje sedanjega trenutka. Danes zjutraj se bodo sindikalisti še srečali z liberalci, ker je sinočnji sestanek odpadel zaradi splošne utrujenosti in dolžine pogovora z demokristjani. Takoj zatem se bo sestalo tajništvo sindikalne federacije, izdelalo svojo oceno in se udeležilo «kolegialnega srečanja« šesterice. Ni izključeno, da se bodo jutrišnjega »vrha« šestih strank udeležili politični tajniki, (st.s.) UTRECHT — Nizozemsko sodišče je obsodilo zahodnonemškega terorista Knuta Folkertsa na 20 let ječe. Devetnajst milijonov delavcev stavkalo za ustanovitev policijskega sindikata PO VRNITVI PREMIERA SE DANES SESTANE IZRAELSKA VLADA Odmevi v Izraelu in arabskih držayah i v ' na Beginove predloge za Bližnji vzhod Včeraj nepričakovan obisk izraelskega obrambnega ministra v Egiptu TEL AVIV — Izraelski premier Begin se je včeraj zvečer vrnil z nekajdnevnega obiska v ZDA, kjer je ameriškemu predsedniku razkril svoj mirovni načrt za Bližnji vzhod. Na poti domov ga je predočil še predsedniku britanske vlade Calla-ghanu in posebnemu odposlaniku francoskega predsednika Giscard D’Estainga. Danes se sestane izr a elska vlada, kateri bo Begin poročal o svojih pogovorih v tVashingtonu, šele jutri pa parlamentarni komisiji za zunanje zadeve in obrambo, kjer je zastopana tudi opozicija. Iz vrst laburistične stranke so namreč na predsednika vlade letele kritike, češ da je vse prej obvestil, kakor Izraelce. Medtem pa naj bi že pripravljali nedeljsko srečanje med izraelskim premieram in egiptovskim predsednikom. Povsem nepričakovano je namreč včeraj dopotoval v Egipt izraelski obrambni minister Weizman, ki se je najprej sestal s svojim e-giptovskim kolegom Gamasijem, nato pa še s Sadatom. Vesti sicer niso uradno potrdili, vendar pa je prišla tako iz egiptovskih poluradnih krogov, kakor iz izraelskih, še manj podrobnosti je bilo sporočenih o vsebini pogovorov: jeruzalemska radijska postaja naglaša, da sta Weiz-man in Gamaši preučevala posledice morebitnega izraelsko - e-giptovskega sporazuma na vojaškem področju, obenem pa naj bi se tudi dogovarjala o varnostnih ukrepih ob bližnjem Beginovem potovanju v Iz-mailijo. Sicer pa naj bi se za Weizmanov obisk domenila osebno Sadat in i-zraelski obrambni minister med kratkim bivanjem egiptovskega predsednika v Jeruzalemu. Tako vsaj zatrjujejo izraelski novinarski krogi, kjer prevladuje mnenje, da sta se Kairo in Tel Aviv tudi že sporazumela o dolžini «delovnega srečanja«. Trajal naj bi samo dan, udeležili pa naj bi se ga še zunanja ministra in udeleženci kairske pripravljalne konference. Po poročanju dnevnika »Maariv« pa laburistično stranko veliko bolj zaskrblja vsebina pogovorov na «Otoku vitezov« pri Izmailiji, katerega Sadat sicer že kani preimenovati v »Otok miru«. Bivši predsednik vlade Rabin in vodja opozicijske stranke Peres sta namreč Beginu očitala, da se ni o rešitvah, ki so v precejšnjem nasprotju z dosedanjo politiko Izraela, posvetoval s parlamentom. Čeprav so predlogi, ki jih je izraelski premier predočil Carterju bolj v skladu z zmernejšimi stališči bivše vladne stranke, bi po nje- diplomntska dejavnost petrolej skih držav z Jordanijo na eni strani ter radikalnejših na drugi za vsaj nekoliko enotnejši nastop- Vendar vse to naj bi bilo nepotrebno, kajti Egipt se poteguje za globalno rešitev, ki bi upoštevala že večkrat poudarjene vsearabske zahteve. Ta ko je agenciji «MEN» izjavil egip nem mnenju vseeno desničarski vo- je diteij moral predhodno obvestili domače politične kroge. Kljub temu pa je malo verjetno, da tako vlada kakor Opozicija rie bi podprli Begi-novih prizadevanj. Izraelsko javno mnenje so namreč pretresle novice o podelitvi »upravne samostojnosti« Cisjordaniji, potem ko je desničarski vočKtelj veliko o-streje. kot njegovi predhodniki na čelu vlade zatrjeval, da sia «Sama rija in Judeja izraelski biblijski de1 želi«. Za Arabce j>a so Beginovi predlogi povsem nezadovoljivi; ne samo, da ni na njihovi osnovi mogoče doseči dokončne ureditve položaja na Bližnjem vzhodu, celo mirovnega procesa ne bodo premaknili, ... ..... seveda, če se za njimi ne skriva še j friškemu rasističnemu režimu. To RIM — Nad 19 milijonov dela\i.vv jp stavkalo včeraj od 10. do 11. ure za reformo, demilitarizacijo in ustanovitev policijske sindikalne organizacije. V tovarnah in na drugih delovnih mestih je bila cela vrsta skupščin, na katerih so razpravljali predvsem o zaščiti demokratičnega reda. Niso stavkali železničarji, člani enotnih sindikalnih organizacij, da ne bi povzročili še več nevšečnosti potnikom, Id imajo že probleme s stavko, ki so jo proglasili avtonomni železničarski sindikati. Stavkali so tudi uslužbenci RAL Največ nevšečnosti so imeli na letališču Fiumicino, kjer so uslužbenci stavkali dve uri, kot je predlagala njihova sindikalna organizacija EU LAT. Stavka je bila delno v podporo ustanovitve sindikalne organizacije policajev, delno Pa zaradi nekaterih zahtev uslužbencev letalskih družb. Uslužbenci so se sesli v mcn/.i letališča, kjer so spregovorili nekateri sindikalni predstavniki ter zastopnik policajev, ki je poudaril potrebo po ustanovitvi policijskega kaj. Takega mnenja so celo v Egiptu, kjer tisk poudarja, da Kairo še vedno zahteva izraelski umik z zasedenih ozemelj. Vendar pa še niso izgubili optimističnega razpoloženja, kajti časopisi naglašujejo, da je Mcmihcm Begin «pomembna zavzetost, s katero Sadat in Begin stopata miru naproti«. Mirno sožitje na Bližnjem vzhodu bi Egiptu in tudi drugim arabskim državam prineslo blagostanje. V to So Egipčani trdno prepričani, res pa je, da je tridesetletno «stanje ne miru ne vojne« skoraj do konca izčrpalo egiptovsko gospodarstvo. S tem soglaša ves arabski svet, vendar so tako zmerne države kot pripadnice «fronte zavračanja« prepričane, da bi tak sporazum, ki ne bi rešil palestinskega vprašanja in predvideval, da bi izraelske vojaške sile nadzirale Cisjordanijo, ne pripeljal do trajnega miru, temveč bil povod za latentno, toda stalno napetost. Zato se tudi neumorno nadalju- POHITITE OAS JE •, * I BREZPLAČNI PRIMORSKI DNEVNIK > NOVI NAROČNIKI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA LETO 1978 BODO PREJEMALI DNEVNIK 2E TAKOJ IN BREZPLAČNO DO KONCA TEKOČEGA LETA. VSEM NAROČNIKOM NUDI PRIMORSKI DNEVNIK REVIJO DAN IN MALE OGLASE lovski podtajnik za zunanje zadeve El Baz, ki napoveduje, da bo,v «e.,j..«uiprejš-ji kaj tednih prišlo do ponovnega za- ] sindikata. sedanja ženevskih mirovnih poga- j Zaradi stavke na letališču je letal-janj, kar naj bi omogočilo »primer- I ski promet bil popolnoma ohromljen no,vzdušje, ki ga je ustvaril pred- od 10. do 12. ura, V tem času je odletelo samo osem letal, medtem ko ,ie Alitalia morala črtati nekaj mednarodnih poletov. (Na sliki: uslužbenci letališča Fiumicino so se zbrali v menzi, da bi podprli zahtevo po ustanovitvi policijskega sindikata. TclefOto ANSA) šednik Sadat«, (bp) OTTAWA — Kanadska vlada je sprejela vrsto ukrepov proti južnoa- je sporočil v parlamentu zunanji minister Jamieson. V prvi vrsti gre za gospodarske sankcije, ki bodo »posredno zadele tudi tista kanadska podjetja, katera so v trgovinskih odnosih z Jušnoafriško unijo. Rožen tega bo vlada odpoklicala iz Cape-tovvna in Johannesburga trgovska svetnika na tamkajšnjih konzuitah. ~l i MOSKVA — Od 14. do 19. decembra je bil v tVashingtonu sestanek ameriških in sovjetskih izvedencev, ki so razpravljali o možnostih omejitve mednarodne trgovine z orožjem. ........m.m................. NA RIMSKEM KONGRESU KMEČKE KONFEDERACIJE Pozdrav predstavnika KZ novi kmečki organizaciji Bukovec poudariI probleme in uspehe slovenskih kmetov RIM — «Kmečka konstituanta«, ki je nastala iz združitve vsedržavne Kmečke zveze in nekaterih drugih kmečkih strokovnih zvez se te dni na združitvenem kongresu s sindikalno zvezo spolovinarjev preoblikuje v «Kmečko konfederacijo«, ki bo nova strokovna organizacija neposrednih obdelovalcev v Italiji. Kongresa se je udeležila, tudi delegacija Kmečke zveze iz naše dežele. V njenem imenu je na kongresu spregovoril tajnik tržaške KZ Edi Bukavec. Najprej je zbrane kmečke delegate pozdravil v slovenščini, nato pa poudaril, da se Kmečka zveza, ki povečini združuje kmete slovenske narodnosti z našega ozemlja rade volje pridružuje zgodovinskemu dogodku, ko nastaja iz enotnih teženj nova kmečka strokovna in sihdikalna organizacija. Bukavec je pri tem omenil prav uspehe, ki so jili naši kmetje zabeležili zadnja leta prav zaradi svoje strnjenosti: zmago na volitvah v pokrajinsko kmečko blagajno po tridesetih letih nezakonite komisarske uprave in končno ime novanje delegata Kmečke zveze v upravni odbor tržaške trgovinske zbornice. Pri nas, je deial Bukavec, spolo-vinarstvo ni ra:širjeno, kakor tudi ne druge oblike obdelovanja zemlje razen neposredne lastnine. Je pa v naših krajih pomemben drug, izrazito politični dejavnik, ki izhaja iz dejstva, da pripada večina kmi-cov slovenski narodnostni skupnosti. Brez vitimi zrna povedano je to zgodovinsko pogojevalo dvakratno odrivanje in zapostavljanje, kar je čutiti v vseh gospodarskih in družbenih odnosih. Od tod tudi naravna težnja naših Kmetov, da se povezujejo v zavezništva z demokratičnimi in naprednimi vsedržavnimi tokovi in pri njih pričakujejo odločne podpore. Vsedržavna Kmečka zveza je prva ’ organizacija, ki je pred leti na svojem vsedržavnem kongresu z resolucijo podprla zahtevo Slovencev po globalni zaščiti in družbeno - gospodarski enakopravnosti. To podporo slovenski kmetje pričakujejo tudi v bodoče, saj je še mnogo nerešenih problemov, predvsem pri raznih so-cialnoskrbstvenih in strokovnih u-stanovah javnega značaja, kjer . je naš iezik zaDostavljen. Bukavec je omenil osimske spora zunve med Italijo in Jugoslavijo, ki prinašajo našim krojem pomembne gospodarske in razvojne perspektive. Kmetje s Tržaškega želijo biti soudeleženi pri teh pobudah in Uveljaviti tudi svoje koristi v Okviru. novega pojmovanja osrednje vloge kmetijstva, ki naj pride do izraza v « pod ročnih načrtih« za razvoj kmetijske dejavnosti in v reviziji politike EGS na tem področju. Režim «zamrznj<‘nih» stanarin podaljšan do 81. marca 1978 RIM — Poslanska zbornica je podaljšala režim »zamrznjenih stanarin« do 31. marca in s tem soreme-nila prejšnji sklep senata, ki je rok podaljšal samo do konca januarja. Kot je poudaril med razpravo poročevalec Boldrin (KD) so to storili iž tehničnih razlogov, ker jc nemogoče. da bi zbornica do konca januarja odobrila novi zakon o pravični!) stanarinah. Pri tem je Boldrin zanikal, da bi to bilo kakorkoli v zvezi s kritičnim položajem vlade in odnosov med strankami *pio-gramskega sporazuma«. NA OBČINI ODGOVOR NA IZIIV KD V POKRAJINSKEM SVETU KOMUNISTI IN SOCIALISTI OBTOŽILI ODBOR NEIZPOLNJEVANJA OBVEZ Zupan je resolucijo in vsebovano kritiko, sprejel ■ Posebna komisija bo pregledala izbiro kraja za začasno odlaganje smeti in odpadnega materiala Reakcije na zaostrovanje političnih odnosov, ki ga je povzročila krščanska demokracija s samo na videz »proceduralno* resolucijo, ki jo je predložila predsinočnjim v tržaškem pokrajinskem svetu, ni bilo treba dolgo čakati, če je bila omenjena resolucija, za katero so poleg d ;m»kristjanov glasovali misovci, liberalci, republikanec in socialdemokrat, osnovana le na formalnem razlogu, da levičarski odbor še ni predložil uradnega proračuna (ampak le osnutek na podlagi razpoložljivih podatkov), kot ni storila velika večina krajevnih uprav v vsej državi, so včeraj svetovalci KPI in PSI v tržaškem občinskem svetu v resoluciji mnogo določneje obtožili manjšinski odbor KD - PSDI - PRI nespoštovanja obvez in rokov, ki si jih je sam postavil, ne glede na to, da ni še predložil niti osnutka proračuna. Med glavne neizpolnjene naloge naštevajo komunistični in socialistični občinski svetovalci (resolucijo je obrazložil socialist Pesante): odločitev o ugovorih k varianti ja javne storitve, kraška naselja in mestno središče, kar bi morali opraviti do srede novembra; preustroj občinskih služb (do konca leta); pravilnik za občinske otroške vrtce in za rekreatorije (do konca novembra); ustanovitev davčnih svetov in oddajo skladišča Delavskim zadrugam, ki ju je bil odbor proglasil za izredno nujni. Ob vsej utemeljeni o-stri kritiki se resolucija zaključuje, za razliko od demokrščanske pred-sinočnje v pokrajinskem svetu, v konstruktivnem tonu, saj zahteva, da vključijo omenjene zadeve na dnevni red občinskega sveta po praznični prekinitvi, brez nadaljnjih zamud. Zato je bil tudi rezultat resolucije različen; župan je resolucijo sprejel (očitno s kritikami vred), čeprav je to vzbudilo nemalo presenečenja, z obvezo sklicati načelnike svetovalskih skupin, da se dogovorijo o pospešenih rokih za izvajanje programa. Prav tako je odbor sprejel, po ostri kritiki, ki je je bil deležen glede odločitve, da za približno mesec časa. kolikor ne bo deloval upepeljevalnik na Pantetlejrmunu, o-dlagajo smeti in razni odpadni material v zapuščenem Čokovem kamnolomu nad Lonjerjem, resolucijo svetovalca Spetiča, da zadevo pregleda posebna komisija občinskega sveta. Odbornik Orlando v odgovoru na številne interpelacije s tem v zvezi in načelnik skupine KD sta sicer sklep zagovarjala, češ da ni bilo druge možnosti, nasprotnega mnenja so pa bili predstavnik}' vseh opozicijskih skupin in nekaj prisotnih Lonjercev, ki so komaj krotili negodovanje in proteste. Zato je župan odobril sestavo komisije, pod pogojem, da prouči vprašanje do začetka januarja, ko se bodo začela popravljalna dela pri upepelje-valniku. Zaradi lonjerskega kamnoloma Drevi izredna seja svetoivanske konzulte Danes ob 19.30 bo na sedežu, Ro-tonda del Boschetto 3/F, izredna nujna seja svetoivanske rajonske konzulte, ki bo razpravljala o odlaganju smeti v lonjerskem kamnolomu. Seji bi moral prisostvovati občinski odbornik za industrijske in javne storitve. Predsednik Pittoni obsodil nasilje Predsednik deželnega sveta Pittoni je včeraj pred razpravo v deželnem svetu ostro obsodil fašistične izgrede v Vidmu, ki so se jih udeležili med drugimi pristaši Fronte della Gioventu iz Trsta in Gorice. To je ponoven dokaz, da ne- katera mladinska združenja organizirajo prave pohode nasilja tudi v kraje, ki so bili do sedaj izvzeti. Po nasilju v našem mestu, po e-notni manifestaciji v gledališču Verdi, je spirala nasilja zajela tudi Videm, kar je ponoven dokaz, da je bila zahteva po preventivni dejavnosti policijskih organov upravičena. Pittoni je v zaključku pozval mladino naj ne naseda strategiji nasilja. • Jutri ob 19. uri bo na. sedežu krščanske demokracije v palači Diana srečanje s sen. Lucianom Bausijem, poročevalcem zakona o pravičnih stanarinah, ki Bo udeležencem objasnil pomen tega ukrepa. GOSTOVANJE SIMFONIČNEGA ORKESTRA RTV IZ LJUBLJANE Gershwin s pianistom Vodopivcem v središču sinočnjega koncerta GM Praizvedba Vrabčevih {Ritmičnih impresij» - Lepa izvedba Beethovnove 5. simfonije - Mojstrsko vodstvo dirigenta Sama Hubada Težko pričakovani četrti abonmajski Koncert Glasbene matice je privabil sinoči v Kulturni dom številne ljubitelje simfonične glasbe. Razlog je t l več kot razumljiv, saj je prišel v goste veliki simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom enega najuglednejših slovenskih dirigentov Sama Hubada. Pa ne le to: na sporedu je bila praizvedba skladbe našega domačega skladatelja Ubalda Vrabca «Ritmič-ne impresije», povrhu pa še nastop našega tržaškega slovenskega pianista Aleksandra Vodopivca v Ger-shivinovem Koncertu za klavir in orkester. To posrečeno zlitje avtorjev in izvajalcev iz matične domovine in iz našega zamejstva dela niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiriiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif ZANIMIVA TISKOVNA KONFERENCA TRŽAŠKEGA ŠKOFA Obstoj dveh narodnosti in kultur je tudi za Cerkev veliko bogastvo Papež je novemu škofu priporočil, naj se nauči slovenščine - Msgr. Bellomi orisal pomen in namen škofijskega zborovanja - Dušan Jakomin o novem vzdušju in pričakovanjih v škofiji | 4. i -4 Vsg kaže, da se bo nekaj spreme- socialnega življenja nilo in da veje nov veter v UL Ca- vatva, na sedežu tržaške škofije, kjer je bila včeraj popoldne tiskov konferenca, ki jo .je sklical novi tržaški škof msgr. Lorenza Bellomi, dva tedna po prihodu v Trst. Časnikarjem je razložil vsebino, pomen in namen prvega škofijskega zborovanja, ki ga zdaj pripravljajo, z geslom: «Kristjani iz oči v oči* in na temo »Evangeljsko oznanjevanje in bogatitev človeškosti*. Nato pa je odgovoril na razna vprašanja, ki so mu jih postavili časnikarji tržaških listov in radia. Cerkev, je dejal škof, doživlja in sprejema vse napetosti, notranje konflikte in težave ter probleme družbe in njene težnje po temeljiti spremembi dosedanjega načina življenja. Tržaška Cerkev mora poiskati in predlagati nov način PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE ZTT ...—........ ........ ....» DNEVNIK IZ 1943. LETA: ŽIV POGLED V ZGODOVINO Avtor zanimive knjige je Milko Škrap, na predstavitvi pa so spregovorili Marko Kravos, Boris Race in Klavdij Palčič Včeraj je bila v Tržaški knjigarni ob predstavitvi nove knjige Založništva tržaškega tiska krajša slovesnost, ki se je je udeležilo veliko število ljudi, med katerimi tudi konzul SFRJ v Trstu Kovačič. Založba je predstavila izjemen knjižni album, delo Milka Škrapa, in sicer »Dnevnik in spominsko knjigo iz fašistčnih zaporov iz leta 1943». Žal je bil avtor pomembnega dela zaradi bolezni odsoten, spregovorili pa so urednik 'knjižnih izdaj pri ZTT Marko Kravos, pisec spremne besede Boris Race, opremljevalec Klavdij Palčič in Škrapova sestra, k se je v imenu avtorja knjige zahvalila vsem tistim, ki so pripomogli, da je do izida albuma prišlo. Marko Kravos je v svojem nagovoru dejal, «da je knjiga po svoji vsebini izjemna: je avtentično pričevanje :z leta 1943. Vsebinsko je album iz dveh sestavin — iz dnevniških zapiskov Milka Škrapa in iz spominske knjige, ki j" je Škrap uspel rešiti iz-parmske ječe ter iz delavsk:h taborišč v Nemčiji. Obe ti sestavini- se med sekvoj dopolnjujeta in nam zgovorno-pričujeta o razmerah, življenju, predvsem pa o boju in organiziranosti političnih zapornikov v fašističnih ječah, o njihovi visoki zavesti in veri v zmago*. Boris Race je oživil trenutke v zaporih, ko je skupaj s Škrapom delil usodo političnega jetrika. Race je nanizal več zanimivih spominov, ki so danes skoraj anekdote, a so bili za tisti čas prava trage- Obveščamo vse, ki so se pri nas naročili za knjižno zbirko Jadranskega koledarja, da jo lahko dvignejo v Tržaški knjigarni do sobote, 24. decembra. Po tem datumu bomo knjige raznašali na dom. dija. Race je svoj poseg zaključil z besedami, naj bo knjiga živo pričevanje tistega -časa in s tem naj imajo tudi mladi ljudje neposredno podobo tako mračnega obdobja zgodovine. Vodja »Graficentra* slikar Klavdij Palčič je objasnil kriterije, ki so ga vodil: pri opremi knjige. Ta se v svoji likovni obliki uspešno dopolnjuje z vsebino knjige same. Oprema je bogata, učinkovita, a o-b"-"" n e-irsHvna n Ustrezna. ' ' - * * v duhu evan geljskega nauka. Nove oblike udeležbe, kot alternativna liberal-bur-žujskim strukturam, pa zahtevajo nove metode ččpkvenega življenja, predvsem pa temeljito poglobitev in analizo načrtov, idej, smernic in zgodovinskih shem. Cerkev mora služiti vsemu človeku in vsem ljudem, človeštvu pa se služi le s sodelovanjem z vsemi, ki imajo dobro voljo, tudi če jih razlikujejo koncepcije zgodovine. G. Mario Cividin, vodja škofijske ga pastoralnega sveta, je prikazal potek, dosedanje priprave in sestavo raznih komisij, nato pa je spregovoril v slovenščini g. Dušan Jakomin kot član predsedstva pripravljalnega odbora, v katerem so trije Slovenci. Povedal je nekaj podrobnosti iz bližnje preteklosti in poudaril, da so prišli novi časi,, ki naj bodo dnevi soodločanja, soodgovornosti in sodelovanja. Slovenski duhovniki in verniki pozdravljajo škofijsko zborovanje. Najnovejši dogodki, stiki in srečanja na škofiji in s predstavniki italijanskih skupin so spodbudni, po zelo negativnem vtisu dogodkov v stolnici sv. Justa na veliko sredo lanskega leta. Škofijsko zborovanje bo korak k zbli-žanju med obema narodnostima, čeprav prihaja tržaška Cerkev zadnja — za raznimi upravnimi-, kulturnimi, šolskimi in političnimi ustanovami •— k polnemu priznanju slovenskega dela škofije. Slovenščina bo na zborovanju kot enakopravni jezik, med raznimi komisijami pa je tudi posebna komisija za dušno-pastirska vprašanja slovenskih vernikov. Vzpostavljen je b:l torej dialog med slovenskimi in italijanskimi verniki in duhovščino, napovedano škofijsko zborovanje pa je tudi uvod v dialog z raznim: komponentami in tokovi tržaške družbe. Na vprašanje našega urednika je msrr. Bellomi odgovoril, da mu ie in logično. S pomočjo slovenskih so bratov se učim slovenščine, čeprav ne gre prav lahko, je pa to zame globoko veselje in zelo lepa spodbuda za kulturno obogatitev in izpopolnjevanje.* Povedal je tudi, da bo poskrbel za okrepitev tiskovnega urada tako da bo po slovenski pisani in govorjeni besedi boljše spremljal življenje, potrebe in zahteve slovenskega življa v škofiji. Ko je odgovarjal na ’ druga vprašanja je novi škof še pripomnil, da mora biti tržaška Cerkev hvaležna Bogu, če tu živita dve narodnosti in dve različni kulturi, ker pomeni to veliko bogastvo in daje Cerkvi spodbudo in .večji zagon. sam papež priporočil, naj se nauči slovenščine, ker v tržaški škofiji ži,-r vi jo tudi Slovenci. «To se mi je zdelo, je dejal msgr. Bellomi, že. .jj, vseg^. začetka popolnoma naravnej., -joltsta in skladatelja Vrabca za res čast seveda v prvi vrsti Glasbeni matici, ki je svoj abonmajski repertoar zasnovala s premišljenim vrednotenjem naše domače ustvarjalne in poustvarjalne tvornosti ob istočasni popularizaciji vrhunskih in reprezentančnih glasbenih teles iz republike Slovenije. Uspeh tako zasnovanega večera seveda ni mogel izostati in tudi ni izostal. Doživeli smo umetniško visoko zastavljen koncertni večer, ki se uvršča med najboljše v vsej letošnji tržaški koncertni sezoni. To je prva ugotovitev, ki jo je treba poudariti, da se s tem poudari velik delež tržaških Slovencev v glasbenem življenju našega mesta. ' Druga ugotovitev, o kateri pa bo meritorneje spregovorila še strokovna kritika, je seveda v tem, da se nam je orkester RTV predstavil v vsem svojem izvajalskem in zvočnem sijaju in kot skrajno discipliniran instrumentalni ansambel, ki se popolnoma podreja jasnim sugestijam svojega stalnega dirigenta Sama Hubada in tvori z njim homogeno enoto. To je zlasti nazorno prišlo do izraza 'v Gershivinovem koncertu, v katerem sta tako orkester kot solist-phanist pod veščim dirigentovim vodstvom z neverjetno lahkoto obvladovala nemajhne ritmične težave svojstvene, m mnogih mestih jazzovsko obarvane, Ger-shuiinove glasbe, in ustvarila čudovite zvočne učinke. Poleg pianista, ki je znova potrdil svoje že znane odlike, pa je treba posebej opozoriti na precizno in čisto igro pihal in trobil. V uvodni točki programa smo poslušali v praizvedbi Vrabčeve »Rit-mične impresije» pisane v slogu in duhu čiste simfonične glasbe,- ki sloni na ritmu in na bogati ter sveži skladateljevi inventivnosti, prav tako pa tudi na tistem, za Vrabca že značilnem skladateljskem prijemu, ki daje njegovim delom ob modernem slogu vendarle tudi dobršno dozo melodičnosti. Tokrat se je, zlasti v tretjem stavku, poslužil tudi zanj neobičajne zvočne mase. V drugem delu koncerta je orkester izvedel Beethovnovo Simfonijo št. 5 op. 67 z ustreznim poduhovljenim interpretacijskim pristopom, z lepo spevnostjo zvoka vseh orkestralnih skupjn in z vzorno natančnostjo. Intenzivnost muziciranja je od vrhunca v prvem stavku proti koncu nekoliko popustila, toda še vedno je bila to izvedba na visoki ravni. Občinstvo je dirigenta, orkester, krasen koncertni večer nagradilo z dolgotrajnimi aplavzi, (jk) Protestna manifestacija zaradi obsodbe Codellc Danes ob 20.00 bo v Ul. Madonni-na 19 javna solidarnostna manifestacija s filmskim delavcem Codello, ki ga je sodstvo obsodilo na procesu zaradi atentata na naftovod SIOT. Pobudniki manifestacije so filmski krožki vključeni v ARCI in stolica za zgodovino filmske umetnosti pri tržaški univerzi. Prisotni bodo poleg režiserjev Francesca Masella E . >. §>Š S predstavitve »Dnevnika in spominske knjige iz fašističnih zaporov li leta 1943» Pismo uredništvu Spošt. uredništvo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi št. 6 V zvezi s poročilom zadnje seje dolinskega občinskega sveta in prejšnjih sej, sem prisiljen, zaradi netočnega in površnega obveščanja vašega krajevnega dopisnika, pojasniti določena stališča in zahteve Slovenske skupnosti, katere sem član. Na te interpelacije naši predstavniki ali sploh niso dobili odgovora ali pa je bilo stališče občinske uprave popolnoma odklonilno. Vprašanja so bila sledeča: L Zakaj ni dolinska občinska uprava sklicala, kot so to napravile druge občinske uprave, skupne seje vseh gospodarskih komponent z brezposelno mladino, ki se je vpisala v posebne občinske sezname na podlagi zakona St. 285 o zaposlovanju mladine; 2. Zakaj občinska uprava, ki je o-'svojila resolucijo, s katero si postavlja nalogo, da sledi razvoju osimskih dogovorov glede na globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, noče postati nosilec zahteve predstavnikov Slovenske skupnosti, da bi prav tako javno nastopili pri sindikalnih in drugih strokovnih organizacijah, v katere smo vključeni Slovenci; 3. Zakaj še ni prišlo do javnega sestanka s prebivalci Lakotišč, kljub javnim in ogorčenim protestom omenjenega prebivalstva celo v dvorani občinskega sveta glede na nezaslišan in absurdni načrt, ki je speljan dobesedno nad glavo tamkajšnjih občanov. Stališča dolinske občinske upra-/e pa so naslednja: 1. Glede na skupni sestanek vseh gospodarskih komponent v zvezi z mladinsko problematiko o zaposlovanju na podlagi zakona št. 285 občinska uprava ni imela za potrebno sklicati omenjenega zborovanja in s tem oškoduje nezaposleno mladino; 2, Nezadovoljivo stališče, ki ne odgovarja potrebam slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter razkrinka določena demagoška stališča italijanskih strank do celotne delavske problematike v zvezi z uvajanjem slovenščine kot enakovreden jezik; 3. Občinska uprava se izmika politični odgovornosti in trmasto odklanja sleherni morebitni predlog za spremembo načrta hitre ceste. Glede na zahtevo po povišanju cene za dobavo vode, ki jo je predlagala občinska uprava, so svetovalci SSk obrazložili njihova gledanja na ta I roblem in nakazali možnosti drugačnih rešitev, ki ne bi prizadele naših občanov (zato je sekcija dolinske SSk sklenila glasovati proti predlogu občinske uprave), V poročilu pa je napačno naveden izid glasovanja. J. ■ Med razpravo o proračunih kjer je prišlo do odkritih in globokih nesoglasij med načelnikom svetovalske skupine KPI in županom glede proračuna in finančnega stanja občine, je prišla do izraza zahteva občinske uprave po uvedbi samoprispevkov za učence, ki obiskujejo o-snovno šolo s celodnevnim poukom v Ricmanjih (ne glede- na to, da se večina staršev ne strinja z vpeljavo samoprispevkov), ravno v teh časih, ko pritiska na revnejše in delavske sloje brezposelnost in ojačen davčni vijak. Iz nadaljnje proračunske razprave, v katero so posegli predstavniki vseh skupin in vzeli v pretres finančno in politično stanje države in občine, so prišla do izraza različna stališča na podlagi katerih so glasovale svetovalske skupine. Iz poročila pa to ni razvidno. Upam, da se mi v bodoče ne bo treba spet oglašati. S prijateljskimi pozdravi Vaš naročnik Silvester Metlika Trst, 18. 12. 1977 PSIHOPEDAGOŠKA SLUŽBA V OBČINI DEVIN-NABREŽINA išče slovensko družino, ki bi sprejela 14-letno deklico samo za božične in novoletne praznike. Vsa pojasnila dobite v centru za mentalno zdravje v Nabrežini. (Tel. 200-131, zdravnica Del Giu-dice. ali v večerni urah na št. 420-370) in Ettora Scole tudi odvetniki ter predstavniki kulturnega in političnega življenja. • Drevi bo ob 20.30 v Nemškem inštitutu koncert orkestra »Capella Monaeensis*, ki ga vodi dirigent Kurt VVeinhoppel. Orkester bo izvajal cerkveno glasbo iz obdobja srednjega veka in renesanse. Zasedanje glavne skupščine Kraške gorske skupnosti Danes bo ob 18. uri na sedežu turistične ustanove v Sesljanu zasedanje glavne skupščine Kraške gorske skupnosti, na katerem bodo imenovali preglednike računov za leto 1977, obravnavali pa bodo tudi obračun za leto'1976 in določili proračun za poslovno leto 1978. Polet tega bo imel Miloš Budin predsedniško poročilo, glavna skupščina pa bo še potrdila sklepe, ki jih je sprejela s pravno močjo in bo imenovala novega ekonoma. Na sestanku bodo obravnavali tudi odškodnine, ki jih bo treba nakazati predsedniku, podpredsedniku, upraviteljem in osebju za njihovo delo. Danes predstavitev aktov 2. konference o tržaškem gospodarstvu Danes ob 18. uri bosta predsednik nokrajine Ghersi in župan Spac-cini v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice predstavila zbirko aktov 2. konference o tržaškem gospodarstvu, Gre za obsežno knjigo, ki šteje 587 strani in ki vsebuje vseh 67 posegov v razpravo na tridnevnem zasedanju v miramarskem centru za teoretsko fiziko junija Občni zbor finančne družbe «Friuiia» Včeraj je bil v Trstu pod predsedstvom dr. Williama Bianchija občni zbor deželne finančne družbe Friuiia. Na občnem zboru so soglasno odobrili obračun desete poslovne dobe, ki se je zaključila s prebitkom 946 milijonov lir, ki so jih namenili za kritje izgube prejšnjih let. Občnega zbora se je udeležilo 11 oelničarjev, ki razpolagajo z več kot 90 odstotki delni?. Predsednik Bianctii je v ‘fiVojem poročilu omenil, da je družba sodelovala pri finansiranju 70 podjetij, od katerih je 43 novoustanovljenih. Sedaj je družba prisotna v 56 podjetjih, to je v 20 več kot lansko leto. V teh podjetjih je zaposlenih 5.500 delavcev. Deželno Upravo, ki razpolaga z yečino delnic, je zastopal odbornik Stonoer. Od jutri dalje plačevanje prometne takse ACI sporoča, da bo od 22. decembra možno plačati v njenih uradih prometno takso za vsa vozila z nad 10 KM. Uradi v Ul. Cumano 2 poslujejo ob delavnikih od 8. do 13.15, prav tako bodo vozniki lahko poravnali takso pri uradu ACI v Ul. Čampo Marzio od 8.30 do 12.30, v Ul. Flavia (Aquilinia 17) in na Trgu Duca degli Abruzzi od 8. do 13.15. Ob sobotah bo urad v Ul. Čampo Marzio zaprt. • Drevi ob 20. uri bo v sedežu na Reški cesti 7 javna razprava na temo »Nasprotovanje KPI sedanjemu vodenju tržaških bolnišnic, kot edini izhod iz dramatične zdravstvene krize*. Razpravo bo vodil načelnik svetovalske skupine KPI v upravnem svetu tržaških bolnišnic Mario Fran-cescato. • Včeraj se je v Rimu pod predsedstvom senatorja Merzagore sestal upravni odbor »Assicurazionj Generali*. Na seji so med drugim sprejeli v odbor tudi barona Raffaella de Banfield Tripcovicha. ki je pred kratkim postal predsednik plovne družbe »Tripcovich*. • Tržaška občina sporoča, da bosta za božične praznike matični in pogrebni urad izdajala dovoljenja za pokope samo v ponedeljek, 26. t.m., od 8. do 10. ure. • Včeraj je odbornik Oliviero Fra-giacomo v imenu občinske uprave po ložil venec pred spomenik Guglielma Oberdana, ob obletnici njegbve smrti Domiselni slepar v tržaških zaporih Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj aretirali držav ljana ZDA Jessyja Leeja Hammon-da iz Kansas Cityja. Slednji se je predstavil pri okencu turističnega urada na Trgu Unita in dejal, da je izgubil blok »travellers cheques» za 250 dolarjev ter zahteval povračilo te vsote. Uradnik mu je izročil o-brazec, ki ga je Američan takoj izpolnil. Prav to pa se je zdelo u-radniku Enricu Apolloniu zelo sumljivo, kajti obrazec je dokaj zapleten. /Telefoniral je v Rim in zaprosil za informacije o čekih, istočasno pa je obvestil policijo. Iz Rima so dejansko sporočili, da je Hammond na enak način osleparil že šest turističnih uradov v Avstri- ji in v Zahodni Nemčiji, Agenti letečega oddelka so ga aretirali in odpeljali v koronejske zapore, STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977-78 BRANISLAV NUŠIC OBLAST komedija v dveh delih Prevod MILAN JESIH Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi in maska SLAVICA LA LIČKI Koreografija JANEZ MEJAČ Priredba in režija MIROSLAV BELOV1C Ponovitve: glej pod rubriko »Gledališča*. Gledališča Ob izidu zbirke grafik in pesmi PARALELE ' bosta pesnik Marko Kravos m grafik Marjan Kravos predstavila svoje delo v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, jutri, 22. decembra, ob 18. uri. Na tovariško srečanje vljudno vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — Kulturni dom Branislav Nušič: OBLAST: Ponovitve: danes, 21. t.m., ob 20.30 abonma red D - mladinski v sredo; jutri, 22. t.m„ ob 16. uri abonma red H — ob 20.30 abonma red E - mladinski v četrtek; v petek, 23. t.m., ob 16. uri abonma red I — ob 20.30 abonma red F ■ sindikalni. ROSSETTI Danes ob 18. uri (do 21. ure) «Volpone» Bena Jonsona v izvedbi rimskega gledališča. Režija Luigi Squarzina, v glavni vlogi Mario Scaccia. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. 4 abonmajski odrezek. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega liceja tran ce Prešeren obvešča starše, da bo danes, 21. t.m,, na šoli ob 18.30 skupna govorilna ura za vse razrede. V Tržaški knjigami razstavlja absolventka Pedagoške akademije, katedra za likovno vzgojo v Mariboru MAJDA ŽELEZNIK olja in tempere. Razstava ho odprta 'do konca tega meseca. Včeraj-danes Ariston Zaprto. Mignon 15.00 «La grande avventura*. Barvni film za vsakogar. Nazionale 16 00 «Isole nella corrente*. George C. Scott. Barvni film. Grattacielo 16.30 »Una donna di se-conda mano*. Senta Berger, Enrico Maria Salerno. Prepovedan mladim pod 18. letom. Barvni film. I Excelsior 15.30 «Guerre stellari*. Mark Hamill, Carrie Fisher. Barvni hlm- Fenice 16.30 «L'arancia meccanica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Eden 16.00 »La bestia in calore*. Prepovedan mladini pod 18. letom- Ritz 16.00 »La soldatessa alla visita militare*. Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 14. letom. | Filodrainmatico 16.00 »Le vacanze e-rotiche delle liceali*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni lili*- Cristallo 16.00 »A Venezia tm dicem-■ bre rosso shocking*. Donald SutheT« land. Prepovedan mladini pod Izletom. Barvni film. Aurora 16.30 «La bella e la bestia*. Prepovedan mladini pod 18. letom-Barvni film. Capitol 16.30 «Quelli della calibro 38*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.30, 19.00, 22.00 «1 canno-ni di Navarone*. Gregory Pečk. Barvni film. Impero 16.30 «Magia nuda*. Prepovedan mladini pod 18. Jetom. Barvni film. Ideale 15.30 «L'ispettore Martin teso la trappola*. Walter Mathau. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Rocky». Svlve-ster Stallone, Talia Shire, Burt Young. -Barvni film. Radin 16.00 »La sbandata*. Eleonora Giorgi, Domenico Modugno. Prepovedan mladini pod 14. letom. . Astra 16.00 «Dalla Cina con furore*. Bruce Lee. Barvni film. Volta (Milje) 16.00 «E continuavano a chiamarlo il gatto con gli stiva-li». Barvna risanka. Danes, SREDA, 21. decembra TOMAŽ Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 14.05 in zatone ob 3.37. Jutri, ČETRTEK, 22. decembra DEMETRIJ Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,2 stopinje, najnižja 4,8, ob 13. uri 8,2 stopinje, zračni tlak 1025,6 mb rahlo pada, vlaga 57-odstotna, nebo jasno veter 5 km. na uro vzhodnik, morje mimo, temperatura morja 9,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 20. decembra 1977 s« je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 18, ljudi. UMRLI SO: 67-letni Mario Stokelj. 69 letni Maks Carli, 79-letni Virgilio Prelazzi, 74-letni Paolo Dell’Asin, 71-letni Giovanni Ukovic, 96-letna Vale-ria Krivicic vd. Golfani, 73-letni Aldo Gagliani, 66-letna Ladislava Gantar vd. Fortini, 58-letna Maria Mendizza, 89-letni Giulio Orazietti, 49-letni Pie-tro Codan, 59-letni Mario Gregori, 75-letni Giuseppe Grabelli, 63-letni Antonio Nais, 80-letna Armezina Colan-drelli vd. Foglietti, 83-letna Celestina Gratton vd. Bonomo, 82-letna Giusep-pina Saxida vd. Robba. 68-letna Rosa Coslovich vd. Pozzecco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2. Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 dn 13. In od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale B, Istrska ulica 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z; arovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telet, št. 732-627. Razna obvestila Repcntabrska občinska uprava s s0" delovanjem kulturnega društva »Kraški dom* priredi jutri, 22. t.rfc> ob 20. uri v prostorih občinske kopalnice predavanje o novem družinskem zakonu, predvsem o pravni ureditvi premoženja zakoncev. Govoril bo odvetnik Branko Agneletto. Prispevki I' «!- SPOJ' Namesto cvetja na grob Milano Rupla darujeta Magda in Slavko 5.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. Ob smrti žene sluge Josipa Plaeerja darujejo dijaki liceja »France Prešeren* 16.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Andreja Metlike daruje družina Stopar (Luk-ševi) 10.000 lir za ŠD Zarja. Ob smrti očeta RICCARDA Izreka uredništvo Primorskega dnevnika kolegici Mirandi Rotteri iskreno sožalje. Ob 3. obletnici smrti našega etra" gega Pavla se ga s hvaležnostjo spominjajo »estri, hči in vnuki Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi mož in oče MAKS CARLI (KRALJ) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 21, t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebče, od koder bo ob 14.30 krenil na pokopališče. Žalostno vest sporočajo: žena Irma, hči Jolanda z možem Lucijanotn, sestra i družino, tašča, svakinje, nečaki in drugi sorodniki Trebče, 21. decembra 1977 Za vedno nas je zapustila naša draga sestra FRANCKA VERGINELLA vd. POTOČNIK Pogreb drage pokojnice bo jutri, 22. t.m., ob 15. uri s proseškega pokopališča v cerkev. Žalujoči: brata Ivan ln Drago (odsoten), sestri Berta ln Vida (odsotna) ter drugo sorodstvo Prosek, Trst, Montevideo, Melbourne, 21. decembra 1977 sta premaknila problem z mrtve točke*. Nadalje je analiziral voli-ve osimskega sporazuma, predvsem člen 8 in uvod k temu členu, ki zagotavlja pravice vsem Slovencem v naši deželi in omogoča uresničitev zahtev Slovencev videmske po krajine. Glede globalne zaščite je dejal, da ta ni samo uresničitev osimskega sporazuma in mednarodnih norm o zaščiti manjšin, temveč korak naprej v uresničevanju temeljnih člfenov republiške ustave. Ob tem problemu pa je svetovalec Bettoli (KPI) dejal, da je rešitev možna na parlamentarni ravni, saj je vprašanje vsedržavnega značaja. »Demokratičnost neke države se meri tudi po načinu, kako ščiti manjšine*. Še obširnejši je bil o problema tiki slovenske manjšine svetovalec Lovriha (KPI). »Slovence prav tako zanima gospodarska bodočnost naše dežele, toliko bolj, ker so gospodarsko šibkejši*. Glede zaščite manjšine je Lovriha dejal da smo lahko optimisti, saj smo končno pred rešitvijo naših problemov, Potreben pa je bil neprestani boj Slovencev in italijanskih demokratičnih sil med njimi predvsem KPfc da smo prišli do sedanjega stanja. Napredek je neizpodbiten, zaskrbljujoče pa je stališče deželnega odbora, tako glede samostojnega slovenskega šolskega okraja kot glede rabe sloveaščine v izvoljenih telesih. Ta dva problema je Lovriha razvil do potankosti, v zaključku pa je dejal: »Kljub vašemu nasprotovanju sklepom kra jevnih ustanov, bo slovenščina v rabi v treh občinah Goriške in štirih Tržaške ter v Kraški gorski skupnosti, in k tem se bodo prej ko slej pridružile druge krajevne ustanove in gotovo nekatere Opčine Beneške Slovenije*. Stališča KD in strank, ki jo podpirajo ne bomo sedaj navajali, saj se bo razprava nadaljevala ves teden in bo mogoče pojasniti njihova stališča, ki so predvsem strnjena ob problemu izrednosti in posegov prehodnega značaja. tlHHIHIHHHHHHHHHIHtllHHHIIIHIHIIHHmiinMIllltfllltHiHIIIIIIIHlIHHIHHHHIHIHIMHIHIHMmilHHHHI USPEŠNA AKCIJA ŽELEZNIŠKE POLICIJE Z VČERAJŠNJE RAZPRAVE V DEŽELNEM SVETU Ostra stališča KPI, PSI in MF o proračunu in načrtu za naložbe Svetovalca Štoka (SSk) in Lovriha (KPI) prikazala izgloda o uresničitvi globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji Včeraj se .je pričela v deželnem svetu razprava o obračunu za leto 1976, o proračunu za prihodnje leto in o srednjeročnem načrtu za haložbe v Furlaniji-Julijski krajini, že ob prvih posegih je prišlo do ■zraza negativno stališče svetovalcev KPI, PSI in Furlanskega gi Čanja do proračunskih predlogov deželnega odbora. Tako je svetovalec Pascolat (KPI) dejal, da je KD Ponovno zamudila priložnost nuditi deželi sredstva in smernice za or-ganičen razvoj ob upoštevanju težkega položaja, ki ga preživljata država in dežela. Deželni odbor se •U soočil s problemi, ki zahtevajo cimprejšno rešitev, obšel jih je 'n je tudi zavrnil vsako stališče, da se končno spremeni vodenje naše dežele. Primanjkuje mu prave Politične volje, teži le* k ohranitvi dosedanjih stališč, ki do skrajnosti Napihujejo avtonomistične težnje Posameznih regij. «Namesto globah Po. programske vizije, imamo pred •ebo.j proračun, ki je najbolj, podoben dokumentom kake srednjeveške občine in ne proračun avtonomne dežele*. Nesmotrni posegi, klientelizem. razsipavanje z denarjem in neprestane težnje k tercia-kzaciji proizvodnje ne morejo zagotoviti deželi tistega proizvodnega elana, ki bi premostil težko gospodarsko krizo, “število brc-zposel Pih in tistih, ki iščejo prvo zaposlitev, je že naraslo na 20.000 er.ot, odbor pa nadaljuje po stari poti Nakazil posameznim sektorjem in odborništvom, ki se je tolikokrat •zkazala za zgrešeno. Tudi svetovalec Ermano (PSI) ie v svojem posegu navedel enake kritike kot Pascolat, dodal marsikaj glede nejasnosti in otnahova tja deželnega odbora, ki mu primanjkuje jasnih ciljev. Do potankosti pa je analiziral problem emigracije, gorskih skupnosti, kme tijstva, šolstva in strokovnega u-sposabljanja. Kmetijstvo je v pro-račpnu najbolj zanemarjeno, saj Ni prave gozdne politike, ne rešuje Problemov kmečkih hiš, ne nred-v’ideva sodelovanja med kmetijstvom in industrijo, popolnoma od šotna pa je razdel.jevalna mreža. V se to povzroča beg iz obrobnih Sorskih predelov, človeška prisotnost je pa tu neobhodno potrebna, de hočemo zajeziti degradacijo hribovitega območja. Deželni odbor Pa se pri vsem tem otepa načrtovanja in je nezmožen vpeljati pred* Postnih posegov, ki bi omogočili Premostitev gospodarskega zastoja Predstavnica Furlanskega giba Nja Puppdnijeva se je le malen kostno razlikovala od teh dveh po Šegov. Tudi ona je poudarila od Sotnost vsakega načrtovanja, deželni odbor pa nadaljuje po sta-Ni poti. Čisto z drugega zornega kota pa ie bil poseg svetovalca Štoke (SSk), ki je podal analizo ,z vidika slovenske manjšine. Po delnem prizna-Nju, je svetovalec izrekel ostro kritiko glede stališč odbora o slovenskem avtonomnem šolskem okraju. «Le bojkot šolskih volitev in e-hotnost vseh slovenskih komponent ^llllliiiiiiiiiiiiiuii ■Hlinili 1111111111111111111 Hill II llllllll llllll llllllll II lllll IIIII lllll*l*ll|lllllllllllllllllllll| || lllllft III Hlinil |M| llillilll IllIMIIlllllllllIltiiilllllllllllilllllllM Vozni red avtobusov na Tržaškem za božične in novoletne praznike Dva železničarja aretirana: na postaji kradla cigarete Policija išče njunega pajdaša - Trojica ukradla 160 kg cigaret Agenti tržaškega oddelka železniške policije so pod vodstvom komisarja Interlandija po večdnevnih zasedah zasačili trojico tatov na železniški postaji. Že nekaj časa je iz železniških vozov, ustavljenih na tržaški postaji, zmenjko valo razno blago. Agenti železniške policije i so zaostrili nadzorstvo in res so predsinočnjim opazili trojico, ki se je sumljivo približala dvema vozovoma, natovorjenima s cigaretami. Skupinica je najprej odlomila pečat in odprla vrata, nato pa je raztovorila nekaj žabo jev cigaret. To pa je agentom zadostovalo za začetek akci]e. Vsi trije so zbežali, vendar so policisti enega takoj ujeli. Šlo je za 24-letne-ga pomožnega strojevodjo Claudia Humarija. v njegovem avtu so našli štiri 10-kilogramske zavoje cigaret. Nadaljnjih osem zavojev cigaret je policija našla v stanovanju neke sorodnice 42 letnega Luciana Nardinija iz Ul. Pisani 2. Nardini, ki je po poklicu strojevodja. je sicer zbežal z avtom, vendar ga je policija kmalu izsledila. Pač pa agenti še vedno iščejo tretjega moškega, ki se jim je na postaji izmuznil in v čigar avtu so našli še štiri zavoje cigaret. Trojica je torej \ukradla IGO kilogramov cigaret v skupni vrednosti 4 milijone in pol lir. Oba aretirana bo danes dopoldne zaslišal namestnik državnega pravdnika dr. Coassin, ki Vodi preiskavo. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1978 Celoletna............................. Mesečna .............................. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 795-823 Raznašale! Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 1192 Uprava: Gorica. Ul. XXIV Maggio št. 1/1 Tel. 83-382 Raznašalci Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 29.000 lir 2.900 lir Pokrajinski konzorcij za prevoze je pripravil vozni red mestnih avtobusov za bližnje praznike. Do sprememb bo prišlo 24. in 31. decembra, bo se bo avtobusna služba zaključila približno dve uri prej kot običajno ter 25. decembra in 1. januarja, «o bodo avtobusi začeli voziti dve Nri kasneje kot običajno, seveda glede na urnik, ki je v veljavi ob nedeljah in praznikih. Za vsako progo Navajamo uro odhoda zadnjega avtobusa na predvečer božiča in na Silvestrovo in uro odhoda prvega Avtobusa na božič in na Novo leto, ^Veda za obe končni postaji, PROGA 1 Ul, Doda 21.25 7.20 .Zel. postaja Proga 2 21.15 7.40 Opčine 20.09 7.24 w Kolonja Proga 3 20.25 7.40 Konkone! 21.00 10.30 Ul. Cicerone proga 4/ 20.4C 10.00 • Opčine 19.40 7.15 Trg Oberdan proga 4 20.10 7.45 Villa Carsia 20.55 7.00 .Trg Oberdan Proga 5 21.30 7.25 Trg Pei^ugino wHoian 21 15 21.05 7.00 7.20 Proga 6 Sv. Ivan 21 07 7.10 .Barkovlje Proga 7 21.30 7.30 Milje 20.35 7.30 Lazaret proga 8 20.45 7.45 Rojan 21.15 — . Čampo Marzio proga 9 21.15 Sv. Ivan 21.12 7.00 .Čampi Flisi proga 10 21.35 7.20 Trg Valmaura 21.25 7.16 Trg Venezia Proga 11 21.10 7.38 Ferdinandeo 21.06 7,15 . Ul. Mercato Vecchio 21 10 7.15 PROGA 12 Naselje S. Pelagio 19.30 8.15 Trg Giobertj 19.23 8.35 PROGA 14 Ul. Cantu ' Ul. Cicerone PROGA 15 Trg Goldoni Čampo Marzio PROGA 16 Trg Goldoni Čampi Elisi PROGA 17 S. Cilino Borzni trg PROGA 18 Ul. Cumano , Borzni trg PROGA 19 Ul. Flavia Žel. postaja PROGA 19 (podaljšana) Naselje Sv. Sergija 21.15 Žel. postaja 1 21.15 PROGA 2« Milje 21.30 Trg Stare mitnice 21.30 21.40 7.10 Žel. postaja 21.40 7.20 21.30 7.00 Čampi Elisi PROGA 31 21.20 7.00 21.00- 7.15 Milje 19.10 — 21.10 7.35 Cerei PROGA 32 19.20. 21.10 7.00 Milje 21.00 7.10 21.15 7.20 Korošci PROGA 33 21.10 7.20 21.00 7.20 Altura 21.10 8.00 21.20 7.00 Trg Stare mitnice PROGA 34 21.00 7.30 21.15 7.20 Kolonkovec 21.20 7.20 21.00 7.00 Trg Stare mitnice PROGA 35 21.40 7.40 20.30 7.10 Lonjer 21.30 7.20 20.55 7.30 Trg Oberdan 21.00 7.00 7.20 6.50 PROGA 20 (rdeča številka) PROGA 38 Stare Milje. 19.30 7.20 Sanatorij 21.00 8.00 Trst 20.30 8.15 Trg Oberdan 21.00 7.30 PROGA 21 pftOGA 39 Naselje Sv, Sergija 20.19 7.17 Opčine 21.05 7.50 Trg Stare mitnice 20 48 7.00 Ul. Cicerone 20.10 6.55 PROGA 22 PROGA 40 Ul. Metastasio 21.00 7.40 Trg Libertš 21.30 8.30 Trg Stare mitnice 21.20 7.20 Dolina 20.50 9.20 PROGA 23 PROGA 41 Grandi motori 20.55 7.30 Ricmanje 19.45 — Žel. postaja 20.25 7. (KI Trg Liberta 20.20 — PROGA 24 PROGA 42 Sv. Just 20 40 8.00 Prosek 20.35 7.00 Žel. oosta.ja 21.00 7.40 Trg Oberdan 21.05 7.20 PROGA 25 PROGA 43 Katinara 21.15 7.32 Avtobusi vozijo p< > Tr" Oberdan 21.00 7.06 običajnem voznem redu PROGA ?6 PROGA 44 Kjedln 21.10 7.3H Nabrežina center 21.02 7.05 Trg Osoppo 20 54 7.30 Trg Oberdan 21.40 7.40 PROGA 27 PROGI 45 in 46 Milje 20 55 7.05 . Avtobusi vozijo po Stare Milje 21.10 7.20 običajnem voznem redu PROGA 28 PROGA 47- Ul. Cologna 21.20 7.40 Milje 18.45 8.00 Borzni trg 21.25 7.20 Škofije 19.00 8.10 PROGA 29 PROGA 48 Ljudski vrt 21 10 7.00 Altura 21.20 8.15 Skedenj 21.10 7.20 Trg Valmaura 21.05 8.05 PROGA 30 PROGA 36 Grljan 21.20 8.00 Barkovlje 21.00 7.45 PROGA 37 Rovte 21.40 8.00 Trg Stare mitnice 21.15 7.40 ŠTIRIURNA RAZPRAVA V OBČINSKEM SVETU Za boljše izkoriščanje voda Soče sta na Goriškem potrebna dva jeza Prvi naj bi služil potrebam hidroelektrarne pri Solkanu, drugi pa namakalnim potrebam furlansko-tržiške nižine ■ Potrjena veljavnost komisij strokovnjakov Gorice in Nove Gorice Skoro štiri ure je trajala v go riškem občinskem svetu v oone-deljek zvečer (seja se je zaključila malo pred eno uro zjutraj) razprava o skupnem jugoslovansko-italijanskem izkoriščanju voda Soče, kot izhaja iz osimskega sporazuma. Skoro soglasni skien občinskega sveta (z izjemo edinega liberalnega predstavnika) ie. da je treba zagovarjati, v sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi strokovnjaki, gradnjo dveh jezov, hidroelektrarne pri Solkanu in jeza na goriškem področju, severno od pevmskega mosta. Že danes naj bi to stališče v zunanjem ministrstvu v Rimu zagovarjal gori-ški župan ali njegov delegat, v začetku januarja pa naj bi to stališče zagovarjali na sestanitu me šane jugoslovansko-italijanske ko' misije, ki bo razpravljala o vseh vprašanjih izkoriščanja voda, .kot sledi iz osimskih sporazumov. Vprašan,je gradnje jeza za namakalne potrebe spodnjega dela goriške pokrajine in gradiščansko-krminskega .'»lja, ni nova stvar. O tem je b i govor v nekaterih gospodarskih krogih že pred petnajstimi leti in še prej, ko so ugotovili, da ni moč vedno zadoščati namakalnim potrebam, odkar sta bili v zgornjem toku Soče še pred vojno, zgrajeni dve hidrocentrali. Ko se je pričelo govoriti o novi hidroelektrarni na Soči nekje pri Solkanu, so postali kmetijski strokovnjaki še bolj vznemirjeni. Z vključitvijo te točke v osimski sporazum so se nekateri bali, da bodo Jugoslovani zadrževali vodo v akumulacijskem bazenu severno od Solkana in zato naj ne bi bilo dovolj vode za namakanje. Po podpisu osimskega sporazuma sta goriška in novogoriška občina ustanovili nekaj mešanih strokovnih komisij za preučevan ie skupnih vprašanj; ona je preučila tudi to vprašanje. Na sestanku 19. novembra 1976 so goriški in novogoriški strokovnjaki prišli do skupnega spoznanja, da bo najbolje če se zgradita dva jeza, prvi severno od Solkana za potrebe hidrocentra le, drugi severno od nevmskega mosta za potrebe namakanja. Vendarle pa o poročilu s tega sestan-da se ni nikoli razpravljalo na seji goriškega občinskega sveta, kar so svetovalci PSI, KPI, PLI in SSk odbornikom tudi očitali, ne samo na ponedeljkovi seji, marveč tudi večkrat prej. Na goriški občini namreč nočejo dati uradne veljave tem komisijam, ker prevladuje med odborniki mnenje, da ni občina pristojna za pogovore na mednarodni ravni. S tem se vodilni goriški poLtiki udinjajo tendencam rimske birokracije, ki hoče Vse voditi sama. Predvsem o tem vprašanju je tekla v ponedeljek zvečer beseda in to tezo so zagovarjali svetoval ci Fornasir (PLI), Paulin (SSk), Waltrjtsch (PSI); Coceani (KPI) in Del Ben (PSI). Stališča opozicijskih svetovalcev so bila sicer nekoliko različna. Medtem ko je bil Fornasir odločno proti gradnji je za, so drugi svetovalci dopuščali možnost gradnje objekta, če bi za to nastala potreba. Odločno za gradnjo jeza pa so bili svetovalci Guido Fornasir (KD), Drufuca (PRI) Bianconi (PSDI) in fašist Pascoli. Medtem ko je demokristjan inž. Guido Fornasir (ki je sodeloval tudi v goriško-novogoriški komisiji) odločno zagovarjal gradnjo namakalnega jeza, je njegov brat. liberalec ing. Sergio Fornasir, zagovarjal popolnoma nasprotno stališče. Dr. Paulin (SSk) je menil, da bi lahko novi jez oškodoval zemljišča med štmavrom ir. Pev-mo, socialist Waltritsch pa je prikazal razvoj izkoriščanja elektrike na Soči in v Sloveniji na splošno. Končno sta demokristjana Fornasir in Tuzzi predlagala osnutek resolucije, v kateri je rečeno, da mora biti na mednarodni ravni do voljen je Jugoslovanom za ■ gradnjo hidrocentrale pri Solkanu podvrženo dovoljenju za gradnjo namakalnega jeza pri Gorici. Levičarja Del Ben (PSI) in Coceani (KPI) sta s tem v zvezi rekla, da ne izražamo na tak način zaupanja jugo slovanskemu partnerju, ki jo podpisal osimski sporazum. Končno pa so se svetovalci večine in leve opiVzicije sporazumeli, potem ko je socialist Walt.ritsch predlagal dopolnilo v resoluciji, iz katerega izhaja, da bo namakalni jez zgrajen tudi, ker se je o njem pozitivno jn nujnostno izrekla italijan-sko-jugoslovanska komisija strokovnjakov Gorice in Nove Gorice 19. novembra 1976. S tem je bilo prvič v goriškem občinskem svetu potrjeno, da obstajajo uradne komisije strokovnjakov med sosedni ma mestoma. Še prej so svetovalci z večino glasov odobrili letno podporo leta liškemu konzorciju. Proti so glasovali komunisti, socialisti, Slovenska skupnost in liberalec. Svetovalci Coceani in Pirella (KPI), Del HiiiiMiiiiimiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ben in Nanut (PSI), Fornasir (PLI) so zahtevali, da zastopnik občine v letališkem konzorciju poroča o delu tega organa v občinskem svetu in kritizirali tudi samovoljnost krščanske demokracije, ki iz svoje srede izbira predsednika letališča in tudi drugih ustanov, ne meneč se za sporazum med strankami ustavnega loka v deželnem in državnem merilu. Šolski skrbnik odgovarja nadškofiji Goriški šolski skrbnik dr. CaraJ-lo Imbriani je včeraj poslal goriš-kim listom pismo, v katerem odgovarja na napad nadškofijskega ka-tekističnega urada v zvezi s šolskimi volitvami, šolsko skrbništvo ni namreč dovolilo, da bi profesorji verouka volili kolege - profesorje v pokrajinski in okrajni šolski svet. Zaradi pomanjkanja prostora se bomo še povrnili na to vprašanje. V DOMU ANDREJ BUDAL Nr V Standrežu odprli razstavo Janeza Nanuta - Filipovega Na otvoritvi sta spregovorila Nataša Petelinova in Danilo Nanut . Pel je Sovodenjski nonet IIIIHIimillllllHIHHHIIIIHIIIHIIHtlltllHIIIIIIIIIIHIHIIIHHIIIHIIIIIHIHIIIIHIIHIIIIHimiHIIHIIIIIIItmMHHHIHIIMIIIIII« OB RAZBITJU POGAJANJ MED RAVNATELJSTVOM IN DELAVCI Kako zagotoviti livarni SAFOG vlogo gospodarskega nosilca V pričakovanju novih naročil uvaja politiko strogega varčevanja, kar prinaša nizke naložbe in ustavitev zaposlovanja novih delavcev Pogajanja med delegacijo kovina, rjev livarne SAFOG in vodstvom tega podjetja z državno udeležbo, na katerih bi morali poiskati izhou iz težav, ki se v podjetju po,javljajo, so se razbila. Vest sporoča .javnosti tajništvo kovinarske federacije in tovarniški odbor SAFOG. Delovni kolektiv tega obrata je pred leti s svojo odločno borbo in solidarnostjo občanov preprečili propad tega pomembnega industrij skega obrata v Gorici, Danes se njegova obramba ponovno Dostavlja kot ena izmed poglavitnih nalog. Zaradi splošne krize, slabega vodstva ter pomanjkljivosti načr-tloV za okrepitev in obnovo strojev postaja vprašljiv sam njegov obstoj. Delavci se tega globoko zavedajo, prav tako pa so seznanjeni s posledicami, ki jih povzroča splošna gospodarska kriza. Zavzemajo se za dejansko rast podjetja, medtem ko se vodstvo obnaša skrajno previd no ter čaka na npva naročila V pričakovanju tega izvaja politiko strogega varčevanja, kar prinaša nizke naložbe in zamrznitev najemanja novih delavcev, Ravnateljstvo bi želelo doseči pristanek delavcev na takšno politiko, ki jo opravičuje s tem, da ne more zagotoviti dela svojemu osebju, hkrati pa drugim podjetjem na dražbah oddaja naročila najrazličnejših proizvodov, ki bi jih lahko izdelovali sami. S tem preprečuje najem nove delovne sile, zlasti za-poslovitev mladih. Prav tako ravnateljstvo zavrača zahtevo o poklicnem izobraževanju, tobej o specializaciji delavcev, kakor tudi krepitev strokovnjakov na tehničnem področju ter preučevanju tržišča. Odprto je tudi vprašanje, ki nanj sindikati že dolgo opo- JADRANSKI KOLEDAR s priloženo knjižno zbirko je na razpolago vsem prednaročnikom Medtem ko razpolagajo z zbirka mi na podeželju običajni razna šalci Primorskega dnevnika, na, ga prednaročniki iz mesta dvi gnejo v upravi Primorskega dnev nika v Gorici, Ulica 24. maja 1 IlUIIMHIItHlIlIHIIIIIIIHIMHHIIHHHtlHIIHlIHHlIlHIIIIIIIHnmtlHIIIHIItHIIIIIIHMIItllltlllllllllllllliMtlllllin DVA MESECA PO PODOBNEM PODVIGU la 3 milijone ukradenega blaga po vlomu v stanovanje v Gabrjah Tokrat so neznanci vlomili v hišo Kledetove družine 12. oktobra letos so neznanci vlomili v hišo Karla Urdiha v Gabrjah ter odnesli nekaj predmetov in gotovine, vendar svojega podviga niso uspeli dokončati, ker jih je najbrž kdo zmotil. V nedeljo proti večeru pa so neznanci vlomili v sosednjo hišo, ki je od Urdihove oddaljena približno sto metrov in kjer stanuje družina Klede. Tudi to krat se jim vlom ni posrečil v ce loti, kajti morali so jo na hitro pobrisati, tako da niso utegnili vzeti s sabo niti predmetov, ki so jih že pripravili v sobi, na zadnji strani hiše in katere okno gleda proti gozdu. Okrog 17.15 se je namreč vrnil domov Franko Klede, ki je bil z družino na obisku pri bolni materi v goriški bolnišnici. Čudno se mu je zdelo, da je v hiši vključen televizijski sprejemnik, ko vendar ni bilo nikogar doma. Posumil je da so bdi v stanovanju najbrž nepovabljeni gostje. Stopil je v sobo in takoj mu je bilo vse jasno. Okno z razbitim ste klom na stežaj odprto, na postelji pa nekaj predmetov, ki jih tatovi niso utegnili odnesti. Stekel je za hišo, kjer se začenja gozd in kamor so jo najbrž tudi popihali vlo milci, o katerih pa ni bilo več sledu. Stekel je še na cesto, vendar tudi tam ni bilo nikogar več. Ni mu preostalo drugega, kakor da obvesti še orožniško postajo v Gabrjah, iz katere so brž poslali ob-hodnico, ki je pregledala bližnje področje, vendar ni odkrila nikogar, pač pa so našli nekaj predmetov, ki so jih neznanci ali odvrgli ali izgubili na begu. > Kljub temu, da niso uspeli do konca izpeljati načrta, pa so vlo milci vseeno napravili precejšnjo škodo. Odnesli so televizijski apa rat, zbirko starega denarja, magne tofon, lovski nož, smučarsko jopo in nekaj gotovine. Po približnih o cenah naj bi bila vrednost, ukradenega blaga približno 3 milijone lir V teku je preiskava, ki pa, koli kor nam je znano, še ni obrodila uspeha. Ker je bil vlom pri Urdiho vili pred dvema mesecema izpeljan s podobno tehniko, je bila najbrž na delu ista skupina vlomilcev. zarjajo, o prejemkim. zlasti o proizvodni nagradi. Sindikati predlagajo odpravo mezdne diskriminacije. ki jo podjetje še ohranja, z njo pa ohranja tudi pokroviteljske oblike osebnega izplačevanja prejemkov. Posebno mesto v tem- sklopu vprašanj Zavzema zaščita zdravja na delovnem mestu. Zaposlovanje v SAFOG povzroča poklicne bolezni ter je zelo razširjena bolezen na pljučih (silikoza). Skrajni čas je. da konzorcij za medicino dela preuči delovne razmere in nekaj ukrene. Druga zahteva se nanaša na ureditev tovarniške menze. O vsem, kar je bilo navedenega, ravnateljstvo SAFOG ni hotelo res no razpravljati, s sindikalno organizacijo kovinarjev. ‘Zavrnilo je pogajanja tudi o kvarnih posledicah, ki jih bo racionalizacija proizvodnje povzročila delavcem s tem, da se bo število zaposlenih znižalo in da se ne bo poslužilo posebnega zakona za zaposlovanje brezposelne mladine. Ravnateljstvo se o vsem tem noče pogovarjati in prisoja krivdo za nastali položaj delavcem. Očita jim nizko storilnost, v resnici pa s tem prikriva svoje 'slabosti. Kovinarji SAFOG opozarjajo občane, trgovce, obrtnike, brezposelne mladince in študente na nibe podjetja SAFOG, ki je javnega značaja in mora zato prevzemati vlogo nosilca gospodarskega napredka Goriške. Jutri seja občinskega sveta v Sovodnjah Jutri se bo na zadnji seji v tem letu zbral sovodenjski občinski svet. Poleg županovega poročila, bodo na seji obravnavali nekatera upravna vprašanja in predloge za porazdelitev prispevkov društvom ter priznavalnino županu in občinskim svetovalcem. Seja bo ob 19. uri. V Tržiču sestanek PSI o gospodarski krizi Drevi ob 18.30 se bodo na sedežu PSI v Tržiču sestali delegati socialističnih skupin v tovarnah in podjetjih ter socialistični sindikalni aktivisti, ki bodo preučili krizo v podjetjih na Goriškem. Sejo bosta vodila referent za gospodarska vprašanja v pokrajinskem odboru PSI dr. Vladimir Nanut in referent za stike s sindikatom Medeot. Zasedanje rajonske konzulte za Podgoro Seja podgorske rajonske konzul te bo jutri, 2%. t.m., ob 20. uri na sedežu prosvetnega društva »A. Pa glavec*. Glavna točka dnevnega reda je razprava o razširitvi plinske ga omrežja na področju Podgore. Stavka v podporo sindikatu policistov V številnih tovarnah so včeraj delavci stavkali eno uro v podporo zahtev policijskih agentov po ustanovitvi lastnega sindikata Večji shod je bil včeraj zjutraj v triiški ladjedelnici, ker je zbranim delavcem spregovoril zastopnik iniciativnega odbora za ustanovitev policij škega sindikata. Požar na Plešivem Včeraj popoldne so ob 15. uri goriški gasilci pohiteli na Plešivo, kjer je v bližini Cegla pričelo go- reti v gozdičku. Gasilci so ogenj pogasili v eni uri. Uničenih je približno 3.000 kv. metrov gozdička. Ukradena mamila v lekarni v Ločniku Prejšnjo noč so lopovi vdrli v dve lekarni, prvo v Ločniku, drugo pa v Osoppu v Furlaniji. Medtem ko se jim ni posrečil podvig v Osoppu, so bili »srečnejši* oni, ki so obiskali lekarno doktorjev Livia De Bia-siga in Miljana Sclauzera na trgu v Ločniku. V lekarno so prišli z dvorišča, razbili okno, ukradli so nekaj zdravil, ki se lahko uporabljajo kot mamila. Prodajna lekarniška vrednost ne presega sto tisoč lir, na tržišču mamil p« gre vrednost v milijone. Drevi koncert Paola SIIveri,'a Na pobudo goriške občine, bo drevi, ob 18.30 nastopil v deželnem avditoriju v Gorici mladi pianist Paolo Silveri. Izvajal bo dela Mozarta, Beethovna, Chopina in Ca selle. Koncert Dubravke Tomšič v Novi Gorici V okviru glasbenega abonmaja, ki ga je priredila Zveza kulturnih organizacij v Novi Gorici bo v petek, 23 .t.m., v kinodvorani Soča, drugi abonmajski koncert. Gost večera bo znana pianistka Dubravka Tomšič. Koncert se prične ob 20. uri. Vstopnici' je moč dobiti tudi pri blagajni pred predstavo. Uspeh Vrtojbencev na Goriškem «.Oder mladih» iz Vrtojbe je postal ie stalen gost zamejskih goričkih odrov. V soboto in nedeljo so vrtojbenski mladinci nastopili v polnih dvoranah v Standrežu, Pev-mi in Sovodnjah s komedijo Ma rjana Marinca «Ad aeta*. Prvič so z njo nastopili v domačem kraju letos konec novembra, z njo bode nastopili še v drugih krajih. Gre za šaljivo kritiko nekaterih nepra vilnosti v sodobni jugoslovanski družbi. urica VERDI 17.00—22.00 »La banda del gobbo*. CORSO 17.00—22,00 »Ldberi, armati, pericolosi*. S. Patrizi in E. Giorgi. Prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO 16.45-22.00 »Roman-zo popolare*. U. Tognazzi in O. Muti. VITTORIA 17.00—22.00 «Quel movi-mento che mi piace tanto*. M. Bro-chard. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 16.30—22.00 »Due cuori a una cappella*, R. Pozzetto' in A. Belli. Tržič PRINCIPE 16.30- 22.00 »La terza mano*. EXCELSIOR 17.30-22.00 «New York, New York». Aora Gorica in okolica SOČA »Mafija*, francoski film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Odpadniki*, alžirski film ob 18. in 20. uri, DESKLE »Judo in karate v borbi * tolpo*, francoski film ob 18. in 20. uri. V spomin na pok. dr. Angela Ku-kanjo daruje odv. Avgust Sfiligoj 10.000 lir za Dijaško matico v Trstu. PRIMORSKI DNEVNIK decembra 1977 IZ ŽIVAHNEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA ' Pr“torjj' Slovenske prosvetne zveze v Ul. »v. Frančiška ie teden dni razstavlja svoja dela slovenski sli-kar Avrelij Lukežič, ki ga vidimo na gornji sliki (v svetli obleki) med odprt jem razstave, ko ga zbranemu občinstvu predstavlja predsednik Slovenskega kluba Marko Kravos. Na spodnji sliki pa vidimo člane Društva Slovencev miljske občine, ki so sodelovali na kulturni prireditvi v soboto zvečer v mil iški galeriji «Lo Squero» postavljal med deset najmočnejših šahistov na svetu. Pirc je nastop 1 na 56 mednarodnih turnirjih, na 19 pred vojno in na 37 po njej. Leta 1929 je na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini izpolnil normo za mednarodnega mojstra z odličnim tretjim mestom v zelo močni konkurenci. Pred vojno je osvojil prva mesta in odlične uvrstitve na vseh mogočih turnirjih po vsej Evropi in širom sveta. Srečaval je vse tedanje šahovske prvake, ki so sedaj že legenda, kot so Laseer, Capablan ca ali Aljehin. Od leta 1931 do 1956 je bil teher jugoslovanske državne reprezentance in član olimpijske e-kipe, jugoslovansko državno prvenstvo, pa je osvojil petkrat, trikrat pred vojno in dvakrat po njej. 0-menili bi še njegove dvoboje, kjer leta 1949 izstopa njegov neodločen rezultat 5 proti 5 z bivšim svetovnim prvakom dr. Emve.jem, ki je bil edini, ki je neprekosljivemu Aljehinu odvzel za sicer kratko dobo naslov svetovnega prvaka, Vasja Pirc je po svetu znan tudi kot odličen šahovski pisec in teoretik. Napisal je vrsto turnirskih knjig in opus z naslovom »Novej-ša teoriia šahovskih otvoritev — kraljeva indijka* v peth zvezkih. Prispeval je teoretske preglede za mnoge turnirske knjige, ki so izšle doma in v tujini. Dolga leta je bil urednik in sodelavec mnogih šahovskih publikac:j, bodoči šahovski rodovi pa sc ga bodo verjetno najbolje spominjati po otvoritvi, ki no- . ■iiiimmniiuiM.H..mnim..........................................................•••■...............m..................um....n,min,,,,i„„,„„„„„„...........„„............................. J jr ,l/rv V♦ £ lji SLOVES DOMOVINE PONESEL DALEČ V SVET Velemojster Vasja Pirc slavil 70. rojstni dan Letos veliki šahist slavi tudi petdesetletnico uspehov na šahovnici ULT RMIM i Mirne duše lahko trdimo, da sta pokojni dr. Milan Vidmar in Vasja Pirc velikana starejše generacije slovenskih šahistov. Bruno Parma in Albin Planinc pa mlajše. Vsi ti šahisti so pustili in še puščajo neizbrisno sled v jugoslovanskem, pa tudi svetovnem šahu, saj so bili in so s svojo igro zgled za mlaj še šahovske rodove. Velemojster Vasja Pirc praznuje letos dva važna jubileja: 50 let šahovskega mojstrstva in 70-letni oo. Pirc se je namreč rodil 19. decembra 1907 v Idriji, s starši pa se je že v otroških letih preselil v Maribor. Obiskoval je klasično gimnazijo, ki jo je dokončal kot najboljši dijak in najboljši šahist. Kmalu je osvojil šahovsko piven stvo Maribora ter se nato vpisal v ljubljansko univerzo, kjer je študiral zgodovino in geografijo. Kmalu pa se je Pirc popolnoma posvetil šahu. Leta 1927 je komaj dvajsetleten postal prvak ljubljanskega šahovskega kluba, avgusta istega le ta pa je na petem nacionalnem amaterskem turnirju v Karlovcu osvojil prvo mesto in s tem naslov državnega mojstra. Njegov stim šahovski vzpon se je tako začel. Na predvojnih mednarodnih tur mrvi) si je z odličnimi uvrstitvami l>ridobil sloves velemojstra in ene ga najmočnejših svetovnih šahistov mlade generacije. Že od rane mladosti je bil rahlega zdravja, sicer bi bili njegovi šahovski uspeh: še večji. Ko je bil na višku svojih moči, ga je svetovni šahovski tisk TAKO MENIJO V MOSKVI IN HONO KONCU PO DVAJSETIH LETIH SRAMOTNA SODNA FARSA V DiiSSELDORFU ZLOČINCI IZMAJDANEKA JE SPET TU AZIJSKA?| SE NORČUJEJO IZ ŽRTEV ludi zaheilnonemški tisk obsoja ravnanje sodnih organov - Zločinci prihajajo na sodišče iz udobnih stanovanj, ki jih je zanje najelo sodišče - Niti en obtoženec ni v zaporu, pa čeprav jim obtožnica očita smrt najmanj 250 tisoč ljudi Leonid Brežnjev naj bi bil že žrtev te nevšecne bolezni Žarišča po vsej Aziji - Huje je v SI • Bolezen pa ni preprosta MOSKVA Že skoraj dva tedna je. odkar se sovjetski premier Leonid Brežnje" ne pojavlja več v javnosti. Tuji dopisniki, ki so v pr-v h dneh poročali v-svet, da gre za ♦slabo počutje' sovjetskega državnika, so sedaj prišli da sklepa, da je moril B cžnjev v posteljo zaradi - influence, zaradi »azijske*. To bi mogli sklepati iz naslednjih dejstev. Kakor poročajo iz Hong Konga, bo za letošnjo zimo značilna’ tako >-menova.ia azjska influenca. Tako pravijo v zdravstvenih krogih v Tloeig Kongu, od koder prihajajo nesti o širjenju te bolezni. Tako pienijo tudi v glavnem mestu Sovjetske zveze, kjer ugotavljajo, da je ♦azijska* že preplavila deželo. Gre za influenco, ki jc •dremala* nič manj kot dvajset let. Klico azijske so odkrili v Hong Kongu 28. novembra. Od tedaj se je krepko razširila v svet, saj pravijo, da so jo v »majhnih žariščih* odkrili v raznih predelih Azije, medtem ko da je Sovjetsko zvezo dobesedno preplavila. D'- Georgij Nikoiajevski. pomoč nik načele ka oddelka za epidemiološke pojave na ministrstvu za higieno in zdravstvo, je rekel, da bi letos mogla »azijska* spraviti v posteljo od 39 do 40 milijonov sovjetskih ljudi. Brežnjev, kot kaže, je že postal žrtev te bolezni, pa čeprav uradno zatrjujejo, da gre le za «sla-bo počutje*. Kakor pravijo v Hong Kongu, za to mflueneo še ni nobenega 'cepiva, nobenega učinkovitega sredstva, še več. tudi staro cepivo proti »azijski* ni bik) toliko priporočljivo, ker so bile stranske posledice tako hude, da je bilo bolje prestati »normalen eklus bolezni* kot pa se cepiti proti njej. V zdravstvenih krogih nadalje pravijo, da bo letošnji val »azijska^. če ga ne bodo »zadušili * v Aziji in Sovjetski zvezi, prizadel predvsem mlade ter zelo stare ljudi. Mlade iz enostavnega razloga, ker ni bil njihov organizem ♦prizadet*. in sc torej ni zavaroval proti infekciji z ustreznimi zaščitnimi sredstvi, s tako imenovanimi »proti-telesc'*, starejši ljudje pa so v nevarnosti iz enostavnega razloga ker j« njihov organizem šibek. V zdravstvenih krogih nadalje pravijo, 'da se naj človek izogiba influenci, o se pravi stiku z ljudmi, ki so za to bolezmjo zboleli, če pa ima smolo, da se je je vendarle na- lezel, mu ne preostane drugega, kot da jo normahw preboli, to se pravi pristati mora na normalen razvoj bolezni. Simptomi bolezni so. kot pril vi dr. Gsorgij Nikoiajevski. zelo očitni. In scer razmeroma visoka temperatura, močan glavobol, bole čine v mišicah in pa splošno slabo počutje ter šibkost. V boju proti «a-zijski* ši je človek pred 20 leti pomagal s tako imenovanimi »gama globnim* ki bodo’ verjetno prišli' v poštev tudi ob sedanjem valu in fluence. v kolikor bi prilezla tudi k nam. če so klico »azijske* 'ugotovili 28. novembra v Hong Kongu, so jo že komaj par dni pozneje odkrili tudi v Sovjetsk' zvezi in sicer v Haba rovsku, toro j na vzhodnih obromkih Sovjetske zveze. T0 se pravi, da je klica »azijske* prišla v SZ iz jugovzhodne Azije. Zaradi izredno velikega in gostega »prometa* se je kmalu razširila po raznih krajih Sov jetske zveze. Medicinski strokovnjaki meni jo, da se bo bolezen «izži-V'cla> nekako v pet'h tednih, seveda različno od kraia do k ra >, odv:sno pač. kdaj v neki kraj klica prispe. Znano je, da je »azijska* izbruhnila leta 1947 in se od leta do leta ali bolje od zime do zime ponavljala polnil) deset let, vse do 1957, ko se je pojavila v svetu druga influen ca. ki jo je povzročala klica »A 2», medtem ko je »azijsko* povzročala kljca »A 1». BONN — Da so Lile in da so zahodnonc-mške oblasti do bivših nacističnih zločincev skrajno, že nesramno velikodušne, je znano. Ne le da mnogih velikih zločin-’ ceri rtistt paštariilč pred sodišče, .pač pa so mnogi' bivši esesovci in gestapovci, ki krivi velikega gorja prilili’°rta visok« položaje. še \ več, v zadnjetn času se bivšim csesovcem dovoljujejo celo javna zborovanja in poveličevanja nacističnega sistema, lil vendar je v Dusseldorfu na sodišču nekakšen monster proces, na katerem bi se morali zagovarjati za svoje početje esesovski zločinci, ki so »vedrili in oblačili* v taborišču smrti v Majdaneku. Pred sodiščem je deset moških in pet žensk s poveljstva tabo rišča, v katerem jc bilo v dobi od 1941 do 1944 umorjenih s plinom. na vešalih ali s streljanjem okoli 250 tisoč ljudi, kolikor je bilo z dokumenti dokazano, v resnici pa je v tem taborišču izgubilo življenje okoli milijon iju dl, predvsem Judov in Poljakov. Toda motil bi se. kdor bi mislil. da bo sodišče v Diisscldorfu kaj opravilo. Nemško poljsko združenje je ta proces ocenilo kot škandal, mednarodni odbor bivših taboriščnikov na Dunaju ga je ocenil kot »sramoto*. Podobno Iz umetnostnih galerij M. Lussi se je predstavil v galeriji : Bock zahteval, naj jo aretirajo pod obtožbo, da je sodelovala z bivšimi nacisti, ker ie v skladišču (Nadaljevanje na zadnji strani) si njegovo ime, po Pirčevi otvorit vi. To je otvoritev, katero je že od leta 19J8 naprej raziskoval ter jo stalno teoretsko in praktično obdeloval. Otvoritev, ki se začne s po tezami l.e4 d(i 2.d4 Sf6, je sedaj 1«) njegovi zaslugi zelo priljubljena in slovi kot moderna obramba, ki se je afirmirala na mnogih med narodnih turnirjih in olimpiadah. S svojo obrambo je močno obogatil in poživil obrambne sisteme črnih v modernih otvoritvah, obenem pa je v obrnjeni otvoritvi z belimi figurami odpri nove strateške poti in možnosti, ki ustvarjajo sodobni ša bovški stil. Njegove knjige o kraljevi indijk- raziskujejo in obdelu jejo na nov, izviren način okoli 15 otvoritev, katere lahko združimo ixid splošnim nazivom indijskih sistemov. Pirc se je udejstvoval :n se občasno še udejstvuje na pedagoškem in trenerskem področju. Vodil je teoretske tečaje ter vzgojil celo generacijo mladih močnih šahistov. Deloval je tudi kot organizator: prod vojno je bil tajnik raznih slovenskih šahovskih klubov, po vo.j-nJ pa ie bil izvoljen za podpredsednika Šahovske zveze Slovenije in člana Centralnega odbora šahovske zveze Jugoslavije. Lela 1937 je bil kapetan jugoslovanskega olimpijske n moštva v Stockholmu, v letih 1956-57 pa kapetan državne reprezentance. S svojo vsestransko šahovsko dejavnostjo je Pirc pripomogel, da se je jugoslovanski šah povzpel na sedanje mesto svetovne velesile, zato pa mu vsi slovenski, pa tudi jugoslovansk: in svetovni prijatelji šaha čestitajo za njegovih 70 let, od katerih je 50 posvetil izključno igri na čroobeliti poljih. DUŠAN JELINČIČ SREDA, 21. DECEMBRA 1977 TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje: 9.30 Z modo po svetu: 10.05 Koncert sredi ji.tra; 10.35 Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glas ba po žaljah; 13 15 Slovanska ljudska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa: 14.30 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Deželni solisti; 17.30 Glasbena panorama; 18.10 «Človek, ki je bil», radijska igra. KOPER 7.30, 8.80. 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro ju tro; 8.32 Glasbena galerija; 9.20 Ansambel Van Wood; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Mini juke-box; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim: svet mladih; 11.32 Free-shovv; 12.10 Gla sba po željah; 14.00 Samoupravlja lec; 14.10 Italijanski zbori; 14.33 Poslušajmo jih skupaj; 15.05 Ansambel Jose Igles:as; 15.15 Folk glasba; 15.45 Par besed; 16.00 Pismo iz. . .; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasberi notes; 16.45 Med za mejskimi rojaki; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Pro-gresivn glasba; 18.35 Iz opusa velikih' mojstrov; 19.33 Crash: 20.00 Zbori v večeru; 20.32 Rock narty: 21.00 Trenutki današnje kulture: 21.10 Glasbeni program; '21.30-Popevk • ' RADIO 1 7.00 , 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, J7.00. 19.00. 21.00 Poročila: 6.00 in 7i30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Resna glasba; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Strnjena opereta; 11.30 Radijski varieta; 12.05 Par besed; 12.30 Ena dežela naenkrat; 13.30 Glasbeni program z Donatello Moretti; 14.3° Mojstri jazza-; 14.30 Program za prosli čas; 15.05 Zgodovina u stave: 15.45 Prvi Nip; 18.00 Rim v 17, stoletju; 18.35 Popevke; 19.35 Večerni program; 20.335 Obrtništvo, svet ki izginja; 22.00 Ena dežela naenkrat: Sardinija; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30. 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Popevke; 9.32 Božična pripoved; 10.12 Pogovori s poslušalci; 12.45 Glasbeno govorni spored; 13.40 Romanca; 15.00 O italijanski ljudski tradiciji; '5.45 in 16.37 Tukaj Radio 2: 18.33 Radiodiskoteka; 19.50 Srečanje petih; 20.40 Oddaja o čarovniji;' 21.29 Glasbene novosti za mladino. ^SLOVENIJA 5.O0!' 6.00. 7.00. 8.00. 9.00. 10.(8). '1.00. 12.00. 13.00. 14.00, 15.(81. 18.(8), Danes za vas: 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Be ■e da na današnjo dan: 8.08 Gla sbena matineja; 9.05 Nenavadni po govori; .9.25 Zapojmo nesem; 9.40 Aktualni problemi marksizma; 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Po Talijinih poteh: 12.10 Veliki zabav ni orkest ; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Za bavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Oh izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.30 Glasba po željah; 15.39 Glasbeni intermez-zo: 15.45 Spomini in pisma; 16.00 Loto vrt J jak; 18.05 Odskočna deska : 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske glasile; 19.20 Zabavna glasba; 19.55 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss; 20.00 Koncert; 22.20 S festivalov Jazza; 23.05 Literarni nokturno; Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; 00.05 Belokranjske pisanice: 00.30 Za pozne plesalce: 1.03 Zaprite oči in poslušajte; 2.03 Note v ritmu- 2.30 Dve simfonični pesnitvi. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Poti srednjega veka 13.00 Človek in narava 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parla mentu 14.10 Jezik za vsakogar1 NEMŠČINA 15.30 Bologna: ROKOMET 17.00 Ob petih z Romino Povver 17.05 Chicchirimiao, risanke 17.35 Jezikovne skupnosti v Italiji' NEMCI 18.(8) Argumenti 18.30 Mali Siam, glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 1 - KRONIKE 18.20 Happy Days Richie je zaljubljen, TV fih11 19.45 Almanah in Vi-emenska slika 19.55 V evTovv.iji iz Belgije Nogomet: BELGIJA’ - ITA LIJA V odmor- (ob 20. 45 cca.) DNEVNIK 21.50 Kriminalni genij Mr. Reeder-ja: TETOVIRANEC, TV film 22.45 MATCH Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Kulturni tednik 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgojil, oddaja Program za mladino 17.00 Saturnino Farandola 17.30 H dirigibile 18.(8) Laboratorij 4 18.25 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORTNA VESTI 18.50 Spaziolibero TV 19.05 Dober večer s. . . Silvanom Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STU DIO 20.40 SICER PA JE BILO ČUDO VITO POLETJE, satirični film 21.50 Vedrai clie cambierh Luigi Tenco, po desetih letih 22.50 Eno mesto v kinu: RIM 10.00 Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI Obvestila za gledalce JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana TV v ŠOU 22.40 22.50 15.55 Hokej. JUGOSLAVIJA - ROMUNIJA 18.28 Moj prijatelj Piki Jakob, sc rija 18.45 Od vsakega jutra raste dan' RAPIŠE NA KOROŠKEM < 19.30 DNEVNIK 20.00 Film ' tedna: SOJENJE V .....- NORNBERGU tekmovanje v veleslalomu ošarka JUGOSLAVIJA - BOLGARIJA Koper 16.40 Košarka JUGOSLAVIJA BOLGARIJA 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Madame Bovary, nadalj. 21.35 Turistična oddaja 21.50 Galeb - LADJA MIRU, dok. oddaja Zagreb 18.15 Izobraževalna oddaja 19.30 DNEVNIK 20.00 Dokumentarni film 21.20 Večer pesmi JLA 22.50 Šahovski komentar ŠVICA 19.10 DNEVNIK 19.25 Glasben; oddaja 19.55 Kulturna beležnica 20.30 DNEVNIK 20.45 Argumenti Film o CIA Romoio Guerrieri je začel sne-ntati nov film, ki mu je dal naslov »Un uomo, una citta* oziroma »Liberi, pericolosi, armati*. Film je začel snemati-v Rimu in igrajo v njem David Janssen, Oo- . rinne CIery, Maurizio Merli, Arthur Kenned.V in Philippe Leroy. Film prikazuje zgodbo nekega bivšega agenta ameriške obveščevalne družbe CIA. Gre za zgodbo »neprijetnega* • gosta ali prijatelja, vsekakor človeka1,4 ki je marsikomu v napoto, kajti moz ie napisal knjigo o določenih nečednih zadevah ameriške- Obveščevalne Službe in se kreta v določenih* grških krogih, koder pripoveduje, kaj vse se je dogajalo s CIA, hkrati pa zbii a dokaze in dokumente, da hi napisal še drugo knjigo, ki bi bila še bolj neprijetna, še bolj »eksplozivna* od prve. Zato atenski oddelek CIA sklece, da ga .je treba »likvidirati*. Ker je to nemogoče, skušajo človeka povsem osamiti, da ne more najti nikjer mesta v grški družbi. Končno ga spravijo v norišnico, da je povsem izločen od »normalnega sveta*. Romoio Guerrieri pri tem pravi, da nijemu ne gre za polemiko z ameriško obveščevalno službo, ki bo v tem filmu prav gotovo dobila negativno oceno. Njemu gre za to. da bi prikazal »več osebnih zgodb in več značajev*. Gre torej, po njegovem, za nekakšno nizanje značajev, kot osebnosti. Film bo do snemali v Italiji, vendar gre za koprodukcijo, kajti sodelovali bodo tudi Kanadčani in še kdo drugi, sicer pa bo film stai 1 milijardo ali kaj več. “"n""...................................................................i..mn...iiniirumimii"""""' ANDREJ ŠA VIJ: VRSTA SKOZI Č.-\S Obrusi koprsku-goriske generacije slovenskih učiteljev (IU75 • 1909 . 1919) Rudolf Vižintin (1873- 1941) Rojen je bil v Renčali pri Go rici, za učitelja se je izšola) na koprskem učiteljišču, kjer ie ma turiral leta 1893. Učiteljeval je najprej v Rrdih, v Šmartnem in Cerovem, dalje v Kromperku pri Solkanu, leta 1902 jo prišel v rojstni kraj kot učitelj, po smrti Antona Bajca je naslednje leto postal tu nadučitelj. Poslej ga je iz Renč dvignila višja sila le dvakrat: najprej prva svelovna vojna, leta 1926 pa je bil preme ščen kot zaveden slovenski uči tel j in nosilec kulturnega dela kraja v notranje pokrajine (ta lije. V domovino se je vrnil tx> lan. umri je v Gorici, star 68 let. Rudolf Vižintin je bil eden iz med naših številnih učiteljev, kit so se popolnoma zlili s sredino, v kateri so delovali, postali so njen neločljivi del in službovali v kraju do konca. Že leta 1902 ga srečamo med soustanovitelji tamburaškega in pevskega dru štva «Svolx)da* v Renčah. V tem društvu je vodil mogočen 6(» članski mešani pevski zbor, ki je bil desetletja med prvimi zbori na Goriškem. Tudi po prvi vojni je nadaljeval kulturno delo v Renčah izven šole, kar je seveda le še prej izzvalo njegovo pre- mestitev v stare pokrajine Italije. Vižintinovo ime je neločljivo povezano z obrtno-nadaljevalno šolo. Ta je delovala v Renčah že od leta 1896, ustanovil jo je Vižintinov precinik in vzornik Anton Bajc, o katerem bomo govo rili še na drugem mpstu v tem prikazu. Bajčeva strokovna nadaljevalna šola za zidarje v Renčal) je bi Ta med prvimi šolami te vrste na Slovenskem, na Go riškem .je bila vsekakor prva. Leta 1903 je postal njen vodja Rudolf Vižintin in jo vodil do njenega konca. Tu je prilika, da spregovorim nekaj več o obrtno-nadaljevalnih šolah na Primorskem. Prebivalci Goriške so si že od nekdaj morali pomagati z obrtjo. Pri tem je bilo značilno, da so se v določenih krajih razvile prav določene obrti. npr. v Renčali zidarska, v Mirnu čevljarska, v Solkanu mizarska, na Banjški planoti, zlasti v Izikovcu. kova ška (izdelovanje nožev, krivačev, renčcljic,. sekir in drugega, zla sti starejšega rezilnega orodja), na Krasu je dalo nekaj postranskega zaslužka izdelovanje bičev iz žilavega brinovega lesa, žen skl svet se je ponekod ukvarjal s čipkarstvom. Tem dejavnostim primerno so zrastle na Goriškem najprej specializirane, nato še splošne obrtno-nadaljevalne šole za vajence. Strokovna nadaljeval na šola za zidarje v Renčah )e vrsto let edina, postopoma po s° zaživele še v drugih krajih Nai' bolj so se pomnožile v zadaj1'1 šestih letih pred prvo vojno. Tako so leta 1914 delovale': Strokovni nadaljevalni šoli zidarje v Renčali (vodja najp^ Anton Bajc,- nato Rudolf Vižin‘ tin) in v Gabrovici (vodja Pave Medič), za mizarje v SolkaJ° (vodja Franc Bajt), za čevljari* v Mirnu (vodja najprej And111 Ferlat, nato Alojz Urbančič) za U lesarje v Nabrežini (vodja Frapc Tomšič); splošne cbrto° nadaljevalne šole so delovale' v Gorici moška obrtno-nadaljeval'13 šola v Šolskem domu (vodja 1131 prej prof. Fran Vodopivec, 1131(1 prof. Ajfiton Gvajc), ženska ohri na šola v šolskem domu (voo1 teljica Ema Arko), v Ajdovšči'11 (vodja hrane Bajt), za čevlja1'-!6 cu (najprej vodja Kristjan Bra lina, nato Emi! Josip Kalan)- v Kanalu (vodja Alojz Verč), v Tol- minu (vodja Franc Kašča), Komnu-(vodja Josip šlrekelj)- v Sežani (vodja Anton Berginc) 'n v ' Trstu (vodja najprej Teodhr Betriani, nato Fran Marinček)-Tik pred prvo svetovno vojn11 je na Goriškem oziroma , na Er’ morskem delovalo 14 obrtno11®, .daljevalnih šol. čipkarski teč®)1 so bili najprej v čepovanu. na Otlici, v Velikem Dolu, pozneje še v Bovcu in v Cerknem. nogomet V PRIJATELJSKI TEKMI DREVI V LIEGEU E BELGIJA-ITALIJA tanje že sodi v okvir priprav za nastop na SP MILAN — Italijanska nogometna Pfezenlanca je včeraj odpotovala Liege, kjer se bo drevi v prija-"Jski tekmi pomerila z Belgijo. J*®o je italijanska nogometna organizirala v okviru dolgo-^nega načrta, ki ima za svoj cilj '!l>eAen nastop na SP v Argenti-Prav zaradi tega je trener Be-[*°t sklical igralce, ki niso doslej • oblekli plavega dresa, ali pa ti-, ■ Bi so doslej le malokrat igrali reprezentanci. ,po zadnjih dveh uradnih nasto-5 ko so «azzurri» razočarali, je Aer Bearzot sklenil preveriti no-£ mlajše igralce, ki bi morali zadati nekatere standardne nogo-%še, ki v zadnjem času ne i-faio v običajni formi. Tako bo . bratih igral Paolo Conti, ki je že 'vaj časa med najboljšimi italijan-ijjii vratarji. V obrambi bodo igra-pentile, Maldera, Manfredonia in lrea, medtem ko vodstvo reprezen-^ee največ pričakuje od napada, bo v vlogi srednjega napadalca 'ral Paolo Rossi, član presenetiji-£ Vicenze. Vse oči bodo drevi u-A prav v tega igralca, ki trenut-® Vodi na lestvici strelcev 1. ita-toiske lige, skupno s Savoldijem. .Najverjetnejša začetna postava I-.De bi morala biti taka: Conti, Lotile, Maldera, P. Sala, Manfreda, Scirea, C. Sala, Tardelli, Ros-1 Antognoni, Pulici. Jekmo bo prenašala tudi italijan-9 TV, ki se bo vključila v pre-ob 13 55 POGRAD — šahovska velemojstra .^ski in Korčnoj, ki se v tem kra-' Potegujeta za uradni naslov izziva svetovnega prvaka Karpova, ni-a včeraj nadaljevala desete prekisle partije. To Pa zaradi pritožbe 5rčnoja, češ da se Spasski med oddaljuje od mizice s šahovnico J se sprehaja po dvorani ter na toonstracijskih tablah analizira svo-‘ Partije. danes bo na vrsti 12. partija, jutri J bosta velemojstra zaključila deseto Ginjeno partijo. Delovanje ZSŠDI Komisija za Zamejski šport dmjšnji petek je na Ravnah na jjjbškem, pod pokroviteljstvom tarnanje telesnokulturne skupnosti; j^dala komisija za zamejski šport, , jo pripravila skupni prbgčatfl za 1978. ■ Sestanek je ob prisotnosti Jlstavnikov ZTKOS, ZSŠDI in kode SŠZ vodil predsednik medna-komisije Evgen Bergant, f* pregledu programa za leto 1977, ■!. so ga v splošno zadovoljstvo v |dU izpeljali, sta se Kocman (ZS Jv in Prušnik (SŠIZ) zahvalila za 5 pomoč in razumevanje, ki so ? toteli pristojni organi matične do-i dne do zamejskega športa, ki je I fazvoju in zato se vzporedno ve ™ tudi potrebe/ ,'Wman je predstavil obširen pro-Am ZSŠDI, k: zajema vrsto že u-^jenih oblik sodelovanja in neka-:fe čisto nove prijeme. Med dru-f! je iznesel željo, da bi obravnavi probleme slovenskega zamejca športa v Italiji tako na seji jl^sedstva ZTKOS kot na republi-TlfS in bi delegac ja predsedstva j'KOS obiskala Tržaško, Goriško in d^ško Slovenijo. Za ureditev šport-l Bnjižnice bo ZSŠDI dobivalo vse pRne revije in knjige, ki izha-v slovenščini in srbohrvaščini ■ strokovno literaturo za trenerje ,vaditelje. Predvidena je organista tečaja za vaditelje, oziroma davanj pri nas za športnike, oziroma trenerje, poleti pa bo na Obali potapljaški tečaj. Izražena je bila želja, Ja bi Zamejski športniki imeli pravico do zdravniških specialističnih pregledov v športnih ambulanta.) j Sloveniji in bi ZSŠDI podpisalo konvencijo z bolnico v Valdoltri. Med raznimi večjimi tekmovanji, oziroma srečanji naj spomnimo na nogometni in odbojkarski turnir phjateljstva, na 2. srečanje zamejskih športnikov, ki bo v Murski Soboti, na gostovanje športnikov iz SR Bosne in Hercegovine pri nas, na pohod «Po poteh partzar.ske Ljubljane* in na organizacijo ene etape mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria. Na-tolje naj bi ZTKOS nudila pomoč pri pošiljanju nekaterih kakovostnih. trenerjev, naj bi bila soudeležena pri organizaciji športnega d elovanja v Beneški Sloveniji in o-mogočila, da bi bil plavalni tečaj v Lioici d v-k-at tedensko. Govor je bil še o drugih oblikah sodelovanja in pomoči SMUČANJE 17. POKAL VITRANCA KOŠARKA V MLADINSKEM PRVENSTVU LITA V KRANJSKI GORI POLET V IZENAČENI TEKMI KLONIL KONTOVELU Danes bo veleslalom, jutri pa slalom Kranjska gora bo danes in jutri prizorišče velikega smučarskega tekmovanja. v katerem se bo pomeril velik del svetovne elite alpskega smučanja. Na 17. »Pokalu Vitranca* bo skupno nastopilo 110 smučarjev iz devetih držav. Danes bo na vrsti veleslalom (prva vožnja bo ob 9.30, druga pa ob 13. uri), jutri pa slalom (prvi spust ob 10. uri, drugi pa ob 12. uri). Najštevilnejša bo reprezentanca Jugoslavije, z vedno boljšim Bojanom Križajem na čelu. Tudi avstrijski in italijanski reprezentanci bosta dobro zastopani, saj bo za .vsako tekmovalo po deset smučarjev. Avstrijce bo vodil letos še poprečni Hans Hinter-seer. sicer pa bodo v vrstah «belo-rdečih» nastopili še smučarji, ki tekmujejo v tekmovanju za svetovni pokal, razen Heideggerja, ki je zadnji trenutek odpovedal svoj nastop. V italijanski reprezentanci ne bo ne Thonija. ne Grosa, vendar pa bodo z Nocklerjem na čelu tekmovali ostali najboljši smučarji. Med drugimi nič manj znanimi imeni ne smemo pozabiti Neureutherja iz ZRN, Sochorja in Zemana iz ČSSR, Poljaka Bachledo ter Gasienico in pa Bolgara Popan-gelova. Kot je torej razvidno, se v Kranjski gori obetajo zanimivi dvoboji, v katerih' pa le težko napovemo favorita. Lepo priložnost, da se izkaže pred domačimi gledalci, bo imel Bojan Križaj, predvsem zaradi odsotnosti letos še nepremaganega Stenmarka. Kljub tej odsotnosti pa je zanimanje za to tekmovanje FIS izredno. Organizatorji so proge odlično pripravili in tudi vreme je v zadnjih dneh kar naklonjeno, tako da pričakujejo v tem slovenskem zimskošportnem središču lepo število ljubiteljev alpskega smučanja. CORTINA D'AMPEZZO - Danes bo v tem kraju tretji moški smuk za svetovni pokal. V včerajšnji ppvi poskusni vožnji je bil najhitrejši Franz Klammer, ki je progo presmučal v 1’52”88 pred Kanadčanom Rea-dom (1'53"85) in Italijanom Plankom (1’54”02). V drugem spustu pa je bil najboljši Plank (T53”98), pred Norvežanom Hakerjem (1'53”99) in Kanadčanom Podborskim (r54”04). Servolana premočna za Bor - Med naraščajniki hud poraz Doma MLADINCI Kontovel — Polet 81:79 (42:39, 77:77) KONTOVEL: I. Nabergoj, Ukmar 14 (2:3), R. Daneu 2, Perini 6 (4:5), Starc 9 (1:3), M. Ban 40 (10:13), V. Ban, Bukavec, Cernoli, Prašelj 10 (2:4). POLET: Ferluga 10 (0:4), Danev 8 (0:1), A. Piccini 2 (2:4), M. Pic-cini, Benčina 9 (1:1), Sosič 22 (2:6), Vitez 28 (4:7), Kerpan, Volpi, Bratož. PROSTI METI: Kontovel 19:28, Polet 9:23. PON: Starc in Danev v 33. min., Ferluga v 39. .min. in Sosič v 40. min. SODNIKA: Franco in Desco. ' Kontovelska peterka je odnesla predragoceni točki. Kontovelci bi s porazom zapravili vse možnosti za uvrstitev v finale, Poletovci pa so si s porazom svoj položaj nekoliko poslabšali. Zato je razumljivo, da so igralci obeh moštev stopili na igrišče precej živčni. Dvoboj se je začel v znamenju popolne izenačenosti. Domačini so sicer stalno vodili, vendar jim slaba ■■■111111111111111111111111111,,n,n,n,i,iiiiiiiitMlil,lil,m,mu,iIIii,IiI„„,„v,mu,MiiiiiitmaniitiiiiiiiniiifiiiiiiMiiilimiiiiiiiiimiHtiiiiiiinii NAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH NOGOMET Kadeti Primorja osvojili dragoceno zmago v Šesto točko so si doma priborili tudi naraščajniki Juventine KADETI 0:1' ^ ,vaditelje. Predvidena je organi-S.ia tečaja za vaditelje, oziroma ^iteljice otroške telovadbe, teča-*a inštruktorje v Ljubljani, semita za odbornike v Strunjanu (od do 25. marca), strokovnih pre- W____________________________ Libertas — Primorje (0:0) PRIMORJE: Adamič, Verša, Claudio 'Sinatra (Bezin), Tlmeus, Terčič, Persi, Milič (Husu), Albi, Nelli, Guštin. STRELEC: v 77. min. Persi. Proseško Primorje je v gosteh proti enajsterici Libertasa izbojevalo dve d' agoceni točki. Obe ekipi sta v nrvem delu zaigrali zelo medlo; vsekakor so bili v prvem polčasu bolj nevarni domačini, ki so ob najmanj dveh priložnostih za las zgrešili zadetek. Prosečani so v tem delu srečanja prepustili pobudo nogometašem LiJjertasa, sami pa so se omejeva'i na redke in nenevarne protinapade. V nadaljevanju so «rdeče-rumeni» stopili na igrišče kot prerojeni in se takoj podali v napad. Zelo dobro so organizirali svojo igro na sredini igrišča in jo bili, statvo'v premoč:. Do zaželenih sadov sp Prosečani prišli šele piotj k^jjpu polčasa, ko je Persi s prostim’ streldrh zunaj kazenskega prostora ukanil vratarja domačinov. H. V. Prijateljska tekma (kadetov) Primorec — Triestina (postava Berretti) ’ 0:2 (0:0) PRIMOREC: Krevatin, Brass, (v d p. Počkar), Romeo Malalan, Križ-mančič, Cibic (v d.p. Kalc), Saražin, Škerlavaj (v d.p. Linza, nato Strsn-ščak), Boris Kralj, Igor, Kralj, Darko Kralj, Krasna. Sodnik: Marjo Kralj iz Trebč. Primo:&evi kadeti so tokrat izkoristili počitek v p venstvu in so se pomerili v prijateljski tekmi s postavo Triestine, ki nastopa v prvenstvu Berretti. Trebenci so tekmo izgubili predvsem zaradi dveh napak obrambe, kar so Tržačani spretno izkoristili in dosegli oba gola. Triestina je zaigrala dobro, -poznala se ji je dobra uigranost, predvsem na sredini igrišča, kjer je vedno spravila Trebcnce v težave. Kljub temu pa Primorec ni odigral podrejene vloge, nasprotno, bi lahko tildi povedel v prvem polčasu, a s‘rel Saražina se je odbil od vratnice. ■ V domači' obrambi se je tokrat lepo izkazal Krevatin, ki je z drznimi posegi večkrat rešil svoja vra- ta. Tudi domačemu Sodniku gre pohvala za dobro sojenje. Bruno Križmančič NARAŠČAJNIKI CGS — Primorje 3:1 (2:1) PRIMORJE: Bukavec,, Milič (Perca), Briščik, Grgič, Cupin, Milkovič, Prizzi, Lanza, Fonda, Majcen in Lauzana. ■4 iraščajr.ik; Primorja so proti e-kipl CGS, ki spada med najboljše enajsterice prvenstva, klonili z visokim rezultatom, ki pa ne odgovarja resničremu stanju na igrišču, saj so Prosečani v tej tekmi zaigrali dobro. Prvi so prišli v vodstvo domačni, ki so izkoristili negotovost proseške obrambe. Toda primerjani so takoj odgovorili z lepimi akejami in kmalu nato izenačili. Ko smo že mislili, da se bo prvi polčas končal pri neodločenem rezultat' je domačinom uspelo tik pred koncem priti do drugega zadetka.' V nadaljevanju so bili Prosečani bolj učinkoviti, od ekine CGS in so pogosto spravili v zadrego nasprot-nb obrambo, toda do zaželenega gola ni prišli. Obratno so bili domačini: v protinaoadu ponovno uspešni in so obdržali to vodstvo do končnega žvižga. H. V. Juventina — Audax 0:0 JUVENTINA: Rusjan, Sturm, Makuc, Margolina, F, Devetak, V. Devetak. PagMaro, Mervič, Leban, Cor-desehi, Stellsto (Markosič). Naraščatoiki Juventine so prišli na domačih tleh do šeste točke v letošnjem prvenstvu. Rezultat je popolnoma pravičen, saj sta si bili ekipi skozi vso tekmo enakovredni. V prvem polčasu so bili domačini v rahli premoči, a napadalci niso znali izkoristiti priložnosti pred vrati gostov V nadaljevanju pa so štandrežci prepustili več pobude nasprotnikom, ki so v nekaterih trenu‘kih resno ogrožali vrata »belo-rdečih*. Teda domač ni so se spretno in borbeno brcnili ter so bili v protinapadih zelo nevarni. Lahko rečemo, da je izid srečanja popotooma pravičen. Prihodnja tekma štandreških naraščajnikov bo 8. januarja 1978 v Gradišču (San Marco - Juventina). Bip ZAČETNIKI Esperia — Primorje 3:0 (2:0) PRIMORJE: Bcsticco, Blasom Zangolich, Micheli, Meden, De Bernardi, Nabergoj, Antoni, Sedmak, Rupel in Briščik. Tokrat so Prosečani dali obe točki solidni ekipi Esperie, ki je prišla do zmage brez večjih težav, ker so nogometaši Esperie mnogo bolje telesno pripravljeni in imajo več izkušenj kot naši fantje, ki letos i-grajo prvič -v prvenstvu začetnikov. Domačini so že v prvem polčasu vod'li z dvema goloma razlike in so v nadaljevanju slavili zasluženo zmago s tretjim zadetkom. H. V. Kras 4:0 Chiarbola B (1:0) KRAS: Igor Škabar, Klavdij Purič, Igor Purič, DelTAnno, Drago Purič, Franko Škabar, Castellani, Škrk, Hrvatič, Petelin in Šuc. V prvi tekmi drugega dela prvenstva so Krasovi začetnik' visoko izgubili proti poprečni Chiarboii B. Čeprav so nastopili z okrnjeno postavo, so v., pi-vem polčasu zaigrali precej dobro, medtem ko so v drugem polčasu prepustili pobudo domačinom. Prvi gol so prejeli, ker je Drago Purič podal žogo vratarju, ki pa žoge ni zadržal !n jo je napadalec domače ekipe potisnil v mrežo. V drugem polčasu je Chiarbola podvojila z enajstmetrovko. Po drugem zadetku je Kras Zaigral še bolj zmedeno in je prejel še tretji in četrti gol. Slednjega so domačini dosegli naravnost iz kota. R. B. Portua’s — Gaja 2:0 ((HO) PORTUALE: Gnesda, Predonzani, Gerli, Serschen, De Maria, Vinci, Zarotti, Vaič, Favetta, Postogna, Pignataro. GAJA: Žagar, Tome', Miloš Križmančič, Milkovič, Wiljam Kalc, Fa-bio Kalc, Robert Križmančič, Pečar, Kovačič, Čuk, Aleksander Kalc (Bak), 13 Čok, 14 Kralj. STRELCA: v d.p. Favetta in Zarotti. Mladi predstavniki Gaje so morali zapustiti proseško igrišče poraženi, saj jih je premagala, in to v drugem delu igre, tržaška ekipa Portualeja. Varovanci trenerja Vi-vianija so zadovoljili le v prvem polčasu, ko so se enakovredno upirali Tržačanom, igrali so kar dobro in so večkrat tudi ogrožali tržaška vrata, tako da so prvi polčas zaključili brez gola. Remi so hoteli obdržati tudi v nadaljevanju, toda domačini so postajali vse bolj nevarni in proti koncu tekme so najprej pričakovano povedli, in ko so «zeleno-rumeni» po skušali remizirati, še podvojili in zasluženo zmagali. - d.gr. NAJMLAJŠI Juventina — Azzurra 1:0 (1:0) JUVENTINA: Krpan, Zavadlav, Solinas, A. Brajnik, Tabaj, P. Brajnik, Baštjančič. Trevisan. A. Span-ghero, Nanut, F. Spanghero (Pete-jan Mauro). STRELEC: Baštjančič. Najmlajš predstavniki Juventine so na domačem igrišču prepričljivo osvojili,obe točki proti šibkemu moštvu Azzurre iz Gorice, štandrežci so prišli v vodstvo že v prvih’minutah srečanja z golom Baštjančiča, ki je lepo izkoristil priložnost pred vrati gostov, čeprav so bili Štandrežci stalno v premoči, jim ni u-spelo priti do drugih zadetkov. Gostje so se omejevali samo na redke in sploh nenevarne protinapade. Naj omenimo, da je v drugem polčasu Adriano Spanghero zastreljal enajstmetrovko. 1:0 ZARJA: Vidali, Ražem, Igor Grgič, Dean Grgič Kalc, Finessi, Racman, Mule, Fonda, Kralj, Salvi, Miljkovič. Najmlajši predstavniki bazoviške Zarje so še drugič zapored okusili grenkobo poraza. Igrali so proti solidni ekipi Fortituda, ki je pokazala mnogo več uigranosti kot pa naši fantje. Miljčani so prišli prvi v vodstvo že v prvem polčasu, zarjani pa niso znali ustvariti zrelih priložnosti. Najnevarnejši v vrstah Zarje je bil Mule, ki je dvakrat lepo streljal, to-do vratar in branilec sta rešila kočljivo situacijo. Razen teh akcij pa Zarja ni pokazala ničesar, da bi lahko izenačila in tako so Miljčani zasluženo zmagali. V vrstah Zarje je tokrat dobro zaigral le Fonda. Big Fortitudo — Zarja igra v obrambi ni omogočila, da bi odločno povedli. Openci so sicer v drugem delu, v 12. minuti vodili s 66:59, tedaj pa je kontovelska peterka prešla v cono. Poletovci se niso znašli in Vitezu met iz razdalje ni šel od rok. Tako so domačini kmalu izenačili in povedli. Na koncu pa so bili Openci še tako prisebni, da so uspeli izenačiti. Treba je bilo odigrati še en podaljšek. Poletovci so bili v očitno okrnjeni postavi, saj so igrali rezervni igralci. Tako so Kontovelci odnesli težko pričakovano zmago. Od posameznikov je treba tokrat seveda omeniti neustavljivega Marka Bana, ki je sam dosegel polovico točk za Kontovel. Med poletovci pa je zanesljivo zaigral Sosič, ki je večkrat spravil v zagato kontoveisko obrambo mož - moža. L' S. Servolana — Bor 71:66 (40:33) BOR: Parovel 17 (3:5), Slobec 2, Udovič 12, Koren, Kneipp B. 14 (2:5), Kneipp R. (k) 2, Race . 19 (1:3), Trevisan, Pegan, Mesesnel. Borovci so še v drugi tekmi povratnega- kola spopadli z neva'rno ekipo Servolane. Po nezanimivi tekmi na odprtem igrišču v Skednju so bili «plavi» poraženi. Igrali so namreč medlo, nezbrano in nazadnje sb za nasprotnikom zaostajali' kar za pet točk. Začetek je bil zelo spodbuden, toda že v peti minuti so borovci začeli zaostajati. V obrambi šo igrali neborbeno, v napadu pa so preveč metali od daleč in v veliki meri te mete tudi zgrešili. Prvi polčas se je- zaključil tako z izidom 40:33 in «p!avi» so drugi polčas ponovno začeli v zaostanku, vendar pa /a niso utegnili nadoknaditi. Večkrat so se nasprotniku sicer približali celo na tri točke, tedaj pa so popustili in ves trud je bjl zaman. Poraz je bil torej neizbežen in niti izredna borbenost B. Kneippa ni pomagala borovcem do zmage. Razen n jeva moramo pohvaliti še oba na.iboliša strelca «plavih», in sicer Raceta ter Parovela. Meko PROMOCIJSKO PRVENSTVO Bor — POM Tržič 95:102 (88:33, 40:47) BOR: Klobas 16, Vatovec 32, Per-co 9, Parovel, Kneipp 7, Koren 2, Ražem 14, Obtok, Pertot, Žerjal 14. POM ARA TRŽIČ: Cavallari 16, Esposito, Leonardi 2, Franceschini 24, Ardessi 30, Michelutti 13, Furio-so 4, Agpstinis 8, Bocatti, Locci. SODNIKA: Cian in Brrsadip, Trst. PROSTI METI: Bor 23:40. PM: 18:34. PON: Furioso (55:49). Klobas in.Žerjal (87:88)....... Tudi v petem kolu promocijskega prvenstva so borovci ostali praznih rok. Tokrat so slovenske košarkarje premagali igralci iz Tržiča, ki so s? pred dvema tednoma ojačili z cd!ič-nima Micheluttijem in FranceschL nijem. In prav ta dva igralca, skupi no z Ardessijem, sta spravila na kolena požrtvovalne borovce, ki pa so, kot običajno, v ključnih trenutkih odpovedali in nato tudi tesno izgubili. Čeprav je tokrat Valter Vatovec, ki se je opomogel po poškodbi, zaigral res dobro (dosegel je 32 točk), pa je ostala Borova ekipa nekoliko odpovedala in to predvsem v obrambi. Naj omenimo tudi, da so se gostje odlikovali predvsem zaradi točnega meta od daleč, s čimer so z lahkoto razbili slabo Borovo obrambo. Po tem spodrsljaju so borovci ostali na dnu lestvice z dvema samima točkama. K. Leo Ferroviario — Bor 128:58 (60:28) BOR: Gerdol 4, Kosovel 12 (0:3), Lokar 10, Pečar 14, Pregare 4, Švara (k) 14, De Walderstein, Merku, Škrel, Devetak. PON: nihče. PM: 0:3. SODNIK: Cvek. Kot predvideno, je Borova nara-ščajniška ekipa, klonila proti močnemu Ferroviariu. Končni izid je prestrog za borovce: saj 50 prika z.ali v prvem polčasu še kar dobro igro v napadu, ampak v obrambi so bili prenizki za močne centre Fer-roviaria. V prvem polčasu so borovci prikazali kar lepo igro. Čepfav niso zmojjli preveč pod košema, so ne-kajkraTbobrali žoge igralcem Ferro-viaria in šli na koš. Preveč zgrešenih metov je dalo Ferroviariu možnost za protinapad in kmalu je ta dobil 30 točk prednosti. V drugem polčasu pa so «plavi» klonili. Tokrat so zgubili preveč žog. V tem delu igre sta se izkazala Kosovel, ki se je sam boril pod košema in Švara, ki je s svojo požrtvovalnostjo rešil več žog. LESTVICA STRELCEV Pečar 105, Lokar 66, Švara 39, Kosovel 22, Gerdol 11, Škrel 9, Pregare 4, Furlan in Devetak 2. Max NARAŠČAJNIKI Kontovel — Italsider 103:71 (52:36) KONTOVEL: Ukmar 16, Pupis, E-mili 21, Čuk 16, D. Daneu 2, Sedmak 17, R. Daneu 34, Terčon 2, Štoka, Pertot. SODNIK: Mayer. Proti Italsidru so Kontovelovi naraščajniki prepričljivo zmagali. Tržačani so sicer precej šibka ekipa, vseeno • pa so tokrat varovanci trenerja Lukše prikazali dobrb in kvalitetno igro. Sptoh so prkazali lepo organiziran protinapad, s katerim so lahko presegli stotico. Seveda, treba je upoštevati, da so bili nasprotniki precej stobši, vsekakor pa so Kontovelci dokazali, da so precej napredovali. Robert Daneu je v njihovi igri nenadomestljiv, saj poleg tega, da učinkovito izkorišča svojo višino, vodi igro svojega moštva, bodisi v obrambi, bodisi v napadu. I. Š. Dom — Pagnossin 9:101 DOM: Krulc, Cingerli, Krošelj, Uršič 2, Zavadlav, Waltritsch 6, Devetak 1, Prinčič, čemo, Čotar. V tretji tekmi prvenstva dečkov je goriški Dom zabeležil že svoj 3. zaporedni poraz. Zmage sicer ni nihče pričakoval, kajti Pagnossin je vedno slovel po homogenih ekipah, tako pekočega poraza pa vseeno nismo pričakovali. Na Domovi strani je bilo preveč naivnih napak in po nepotrebnem izgubljenih žog. Nemočni pa so bili domovci pri odbitih žogah, saj so bile vedno lahek plen mnogo višjih nasprotnikov, ki so večino košev dosegli prav v igri ped obročem. Sobotni poraz pa ne sme demoralizirati Domovih fantov. Konec prvenstva je namreč še ze-)b daleč: to pa daje slovenski peterki možnost, da se še izkaže. Prihodnjo tekmo bodo domovci i-grali na tujem, in sicer proti ekipi Ardite. Tekma bo šele po božičnih počitnicah, v soboto, 7. jan. ob 15. uri v športni dvorani Stella matuti-na v Gorici. / Vili Prinčič DEČKI Rlcreatori — Kontovel 103:47 (47:24) KONTOVEL: čuk 7, Štoka, P. Starc, Košuta, Pertot 6, D. Danieli, Emili 34, M. Starc, Furlan, M. Danieli. PROSTI METI: 11:23. SODNIKA: Guerin in Manfioletti. Ponoven poraz Kontovelovih dečkov. Treba bi bilo resneje trenirati, sicer bodo take katastrofe neizbežne. Kronika nedeljske tekme je precej enostavna. Nasprotnikovemu pre-singu se je znal izogniti samo Emili, ki je sicer svoje akeije uspešno zaključeval. Tako se je zgodilo, da so Kontovelci večkrat izgubili žogo že na svoji polovici igrišča. Tržačani so spretno izkoristili vse nasprotnikove napake in so lahko nekaj sekund pred koncem presegli stotico. I. S. «PRGPAGANDA» PRIJATELJSKA TEKMA Bren — Bor i (16:1C) BREG: Maver 21, Vodopivec, Š'e-fenčič 4, Peter Žerjal, Adrijan Slavec 2, B ris Žerjal, Boris Slavec 2, Korošec 2. BOR: Bvadassi 22, Rudes 4, Semen, Vecchiet 2, Slama, Devčič, Tkvčar 3, Jagodic. SODNIKA: P. Bradrssi in Maz-zucca. V okviru priprav na bližnje košarkarsko prvenstvo »propaganda* sla se v nedeljo v Dolini pomerito Breg in Bor. Ker je bito srečanto prijateljsko, sta tvdi sodnilja pustila, da se je končalo pri neodločenem izidu, s katerim so bili zadovoljni igralci ob-h ekip. Henrik Maver pri Bregu in Darko Bradassi pri Boru sta bila še posebno uspešna, a tudi osta’i zašto-žijo pohvalo zaradi velike m-e požrtvovalnosti. . Davto č-k VATERPOLO EVROPSKI SUPERFINALE Jutri v Ljubljani ^ Canottieri - Ferenc.varos LJUBIJANA — Jutri bo že tretjič v Ijub’janskem Tivoliju evropski su-perfinale v vaterpolu. Na tej športni prireditvi, ki je že tradicionalna, se besta pomerila zmagovalca pokala prvakov in pokalg pokalnih prvakov. Letos sta to moštvi italijanskega Ca-nottierija in madžarskega Ferencva-rosa. 1 Tekma se bo pričela ob 16.45 in jo bosta prenašali tudi italijanska in jugoslovanska TV. KOŠARKA V italijanskih košarkarskih ligah A-l in A-2 bedo danes odigrali tekme zadnjega kola prvega dela prvenstva. Goriški Pagnossin bo gostoval v Bologni, kjer bo imel proti Sinudyneju izredno težko nalogo. Tržaški Hurlingham pa bo igral na domačih tleh proti vodeči Althei. PARI DANAŠNJEGA 11. KOLA A - 1 LIGA Briil - Fernet Tonic, Canon - Al-co, Cinzano - Emerson, Gabetti • Mobilgirgi, Perugina - Xerox, Sinu-dyne - Pagnossin. A - 2 LIGA Scavolini - Pintinox, Chinamartini-Jollyco!ombani, Hurlingham - Al-thea, Mecap - Gis, Sapori - Vidal, Mobiam -• Etdorado. NOGOMET SANREMO — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Sanremu je v 4. dnevu Italija A premagala Madžarsko s 4:0. V drugi tekmi tega dne je Švica premagala deželno reprezentanco Ligurije s 4:2. Danes bo Italija B nastopila proti Bolgariji, Francija pa proti Romuniji. Po štirih dneh tekem vodi ,v skupini A Italija B, v B skupini pa sta z enakim številom točk na vrhu lestvice Italija A in Švica. KOŠARKA V nadaljevanju balkanskega košarkarskega prvenstva v Skopju je včeraj jugoslovanska A reprezentanca premagala svojo mladinsko reprezentanco s 110:78. NOGOMET Ltones Zarja — S. Marco Bazoviška Zarja bo danes odigrala v Ribiškem naselju zaostalo srečanje 2. amaterske lige proti San Marcu. Tekma se bo začela ob 14.30. 88. 0 Kitajski dnevnik Predstavitev zunanje politike ,, Zvečer nas sprejme visok funkcionar zunanjega mini-^Hva Ljudske republike Kitajske. Skoraj tri ure' se po-uv&rjamo z njim. Poskuša nam predočiti kitajsko zuna-Politiko in še posebej odnos kitajske do neuvrščeno-• Pojasni nam, da je linijo zunanje politike Ljudske publike Kitajske izdelal sam Mao Ce-.tung. Čeprav je *hda štirih« ovirala izvajanje Maove politične linije tudi *Unanji politiki, je ta vendarle ostala v poglavitnih k/*h nedotaknjena in tako je tudi danes. »-Nobenih rehiemb ne bo v kitajski zunanji politiki,« nam kate-'rično zatrdi predstavnik zunanjega ministrstva. L Nato zvemo vrsto podrobnosti o odnosih Kitajske do Rženih narodov, o stališčih Kitajske do temeljnih kon Atov v današnjem svetu. V dnevnik si jih nisem za-čeprav sem si. jih skrbno zabeležil. Pomočnik zu-i^iega ministra Ljudske republike Kitajske nas je prosil, ^ tega dela pogovora ne bi objavili. Preveč ljubeznivi I bili Kitajci z nami in preveč prijateljsko so se vedli, t>i njegovo željo lahko prezrl. [j. Tako o -kitajski zunanji politiki ne morem napisati določenega, razen morda tega, da se mi je znova pokazala / polna kontradikcij, polna težko umljivih stališč, polha apriorizmov, ki jih nekako ne morem uskladiti s siceršnjo kitajsko politiko in s sicer v mnogih črtah tako progresivno politično ideologijo. Ko je pomočnik zunanje- ' ga ministra govoril o neuvrščenosti, je med drugim dejal: »Našo linijo v odnosu do neuvrščenosti je predstavil tovariš Teng Hsiao-ping že leta 1972 v Združenih narodih, ko je govoril o treh protislovnih in medsebojnih'povezanih svetovih.« Mimogrede ga vprašam: »Oprostite, ste rekli tovariš Teng Hsiao-ping?« Odgovori: »Se razume, Teng Hsiao-ping je član naše partije, Teng Hsiao-ping je naš tovariš, zakaj ga ne bi imenoval tako?« Nova faza v očitni rehabilitaciji Teng Hsiao pinga, torej. Zdaj, po dvajsetih dneh, odkar spremljamo njegovo postopno, previdno, toda zdi se zanesljivo rehabilitacijo, je Teng Hsiao-ping postal že »tovariš«. v V nekaj skopih črtah nam funkcionar zunanjega mini strstva predstavi ta Teng LiiiNA Rtziu»iNCA KlTAJbKtil Hsiao-pingov govor, ki naj bi CESARJEV: Prebivalci Pekinga ga odobrila predsednik Mao mog*čnih kl(ajsUih vladarjev v Ce-tung in centralni komite najbolj priljubljen mestni park komunistične partije. Foto: M. G. ♦Države tretjega sveta so tiste, ki so bile dolga stoletja podvržene izkoriščanju in pozneje imperialistični a-gresiji. Zdaj so večinoma neodvisne in pred njimi je velika naloga, da okrepijo neodvisnost in nacionalno gospodarstvo. Te države se bore proti imperializmu, proti hegemonizmu in proti kolonializmu. Zato so tudi poglavitne sile protiimperalističnega, protihegemonističnega in protikolonialnega boja. Po našem mnenju,« pravi kitajski funkcionar, »se morajo zato vse države tretjega sveta združiti z državami drugega sveta in se boriti proti o-bema supersilama. Obe supersili sta namreč največji mednarodni izkoriščevalki in poglavitni potencialni vzrok bodoče tretje svetovne vojne, še posebej ena izmed su-persil je povsod v ekspanziji in pomeni temeljno nevarnost za človeštvo. Brez boja proti supersilam, pa ni mogoče napredovati ne v ekonomskih ne v političnih odnosih. Zato je ustvarjanje novega ekonomskega reda v bistvu boj zoper supersili.« »Drugi svet omalovažujoče gleda na tretji svet. Drugi svet so vse države, ki niso tretji svet in ne supersili. Mi Kitajci,« pravi naš sobesednik, «smo proti temui Toda tudi drugi svet maltretirata supersili. Zato Kitajska podpira tudi drugi svet. Pri tem iščemo kar največ prijateljev,« pravi eksplicitno naš sogovornik, »da bi se skupaj borili zoper največje zlo na svetu, zoper supersili.« •Toda tretji svet je silno širok. Tu so države, ki so si med seboj popolnoma različne. Imajo popolnoma različno družbeno ureditev, popolnoma različno ideojogijo. Vendar so tako ali drugače podvržene imperialističnemu zatiranju in izkoriščanju. Zato se te države morajo združiti. Eden od načinov združevanja zoper imperialistično zatiranje in izkoriščanje je tudi gibanje neuvrščenih. Zato Kitajška gibanje neuvrščenih v celoti podpira.« »Toda znotraj gibanja neuvrščenih sta dve kategoriji držav tretjega sveta. V eni so države, ki vodijo čisto politiko neuvrščenosti. Nekatere države pa so ustvarile takšno ali drugačno povezavo z eno ali drugo supersilo. V mojem bistvu pa so vendarle združene v boju proti imperializmu, hegemonizmu in kolonializmu ter pripravljene graditi nov politični in ekonomski sistem. Zato Kitajska ne vodi sovražne politike do tistih neuvrščenih držav, ki so se povezale s supersilama, temveč vodi do njih politiko pridobivanja.« »Jugoslavija nas je opozarjala,« pravi naš sogovornik, »da je pojem tretjega sveta neprimeren in da izključuje Evropo. Vendar to ni res. Teng Hsiao-ping je v svojem govoru 'v Združenih narodih govoril o državah Afrike, Azije, Latinske Amerike in drugih. To ,in drugih’ smo vključili prav zato, ker ste nas na to opozarjali vsi Jugoslovani. Verjetno tega niste opazili,« nam pravi. Nato konča z besedami: »Kitajska misli, da je zbliževanje tretjega sveta z drugim svetom neogibno. Le tako bomo dovolj močni v boju zoper supersili. Zato v celoti podpiramo politiko neuvrščenosti, zato v celoti podpiramo Jugoslavijo.« Ni bilo mogoče in tudi ne primerno, da bi se spuščali v polemiko ali v pojasnjevanje. Sprejeli smo to kot informacijo z vsemi njenimi občutljivimi toni in podtemi, ker je bila pravzaprav namenjena le našemu seznanjanju, bila je le nekakšna napol zasebna informacija, pravzaprav pojasnilo, ki nas ni zavezovalo ali kakorkoli' o-bremenjevalo. Ko smo se. poslavljali, sem še za trenutek ostal s pomočnikom zunanjega ministra. Takrat mi je ob ljubeznivem stisku roke povedal še nekaj,'kar se mi je zdelo nadvse pomembno in sem si tudi takoj zapisal v dnevnik. »Katerikoli Jugoslovan, ki bo prišel na Kitajsko, bo dobrodošel, katerikoli Jugoslovan, na katerikoli ravni, ki se bo hotel seznaniti s Kitajsko, bo sprejet pri nas prijateljsko,« je rekel pomočnik zunanjega ministra. »Jugoslavija in Kitajska imata veliko skupnih interesov in veliko željo po zbližanju. Prav je, da tudi novinarji delujejo v takšni smeri.« Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi •, PP 559 — Tal, 79 39 OS 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SPIM DZS - 61000 Ljubljano. Oglasi mm) Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 21. decembra 1977 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 25U. sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir tief.ekola v Kmečki banki obtožen lažnera pričevanja, vendar pa jo je pobrisal v tujino, preden bi ga lahko dosegla roka pravice. Omejiti gre tudi. da ?a je informator STO Serpieri že dan po pokolu označil kot enega od organizatorjev atentata skupno s francoskima teroristoma Guerrinom Serracom in Robertom Leroyem. (vt) do prizadela ujma. Epicenter po tresa jakosti 4. stopnje po Merca! liju oz. 2,8 po Richterju .je bil pod jezerom Cavazzo 91 km od seizmoloških naprav pri Briščikih na Tržaški planoti. Proces Brasili: sodni zdravnik pobil obrambno tezo fašističnih morilcev MILAN — Nepričakovan razplet na procesu proti morilcem Alberta Brasilija, levičarskega študenta, ki je bil ubit pred dvema letoma pred neko kinodvorano. Sodni zdravnik prof. Romeo Pozzato, ki je obduci-ral truplo mladega študenta, je s svojim iričeVanjem pobil obrambno linijo obtoženih fašistov. Po njihovem izvajanju je šlo za nenačrten Umor, neke vrste «tiesrečo na delu*, sa j naj bi nameravali samo pretepsti žrtev. Ker pa je študent reagiral. je eden od napadalcev v »samoobrambi* segel po nožu in nehote zabodel nasprotnika. Zdravnik pa je ugotovil, da je bil Brasili smrtno ranjen z različnima nožema Fašisti so nadalje zahrbtno napadli študenta in ga zabodli, preden je lahko reagiral. Očitno je torej, da je šlo za hladnokrven in prej pripravljen zločin, s katerim so fašisti skušali'zaostriti napetost v mestu tik pred volitvami. V Bariju proces proti fašističnim prenapetežem BARI — Včeraj dopoldne se je v Bariju začel proces proti 15 pretepačem misov3ke mladinske orga nizacije «fronte della gioventu*. ki so obtoženi oživljanja fašizma. Med obtoženci so Guseppe Del Piecolo. domnevni morilec komunističnega aktivista Benedetta Petroneja, ki je po zločinu pobegnil, in šest neofaši-stdv, ki so obtoženi, da so mu pomagali pri begu. Na zahtevo branilcev, k: naj bi ne utegnili še preučiti dokaznega gladiva, je bil proces, odložen do 27. decembra. WASHINGTON — Včeraj so se zaključila med ameriškimi in kubanskimi oblastmi pogajanja glede dokončne razmejitve. Ustrezna pogodba je bila podpisana že v petek, veljati pa bo začela 1. januarja 1978, to je še pred ratifikacijo v vvashing-tonskem senatu oz. kubanskem državnem svetu. BOČEN — pokrajinska federacija gradbincev (FLC) se je prijavila kot zasebna stranka ob priliki sodnega postopka, ki je bil sprožen proti inž. Hermannu Zanieru v zvezi z nedeljsko smrtjo delavca Pierina Lacchina. Ta je, kot znano, našel smrt Pod ruševinami zidu na gradbišču bodoče pohištvene tovarne. Četvero oboroženih mož ga je skušalo naložiti v dostavno vozilo, pešačiva pa'sc je krčevito oklenila njegovih nog in ja ni izpustila, dokler niso zločinci pobegnili RIM — Včeraj zjutraj je prišlo do poskusa ugrabitve, ki se je ponesrečil zaradi pogumnega posega mimoidoče ženske. Zločinci so vzeli na piko 31 -letnega Angela Appollonija, sinu znanega in seveda premožnega gradbenika Alfonsa, ko pa so uvideli, da ne bodo kos nalogi, so urno pobegnili. Zgodilo se je ob 7.34 na Trgu V. Mangano v mestni četrti Collatino. Ko je Angelo Appolloni zapustil poslopje, v katerem stanuje, ga je napadla četverica oboroženih moških ter ga skušala spraviti v. fur-gon. Kljub iznenadenju se je Angelo krčevito d pri napadalcem in pričel na ves glas kričati. Pritekla je neka ženska in se naravnost zapodila v gnečo. Angela se je tako močno oklenila okoli nog, da ji ga banditi . niso mogli iztrgati. Prerivanje je trajalo približno pol minute, vsakdo je pač vlekel na svojo stran: PROTESTI ZARADI NAPADA FRANCOSKIH BOMBNIKOV Alžir zahteva zasedanje OAE o položaju v Zahodni Sahari Gibanje «Polisario» bo pojutrišnjem osvobodilo osem talcev AL2IR — Alžirija je zahtevala i-zredno zasedanje Organizacije afriške enotnosti, na katerem bi afriške države razpravljale o trenutnem položaju in tudi o usodi bivše španske kolonije Zahodne Sahare. Odločitev alžirske vlade je zunanji minister Buteflika utemeljeval z dejstvom, da francoske vojaške sile čedalje češče posegajo v. vojaške spopade na področiu, ki sta si ga razdelila Mavretanija in Maroko. Neposredni vzrok za tovrstni ukrep in za ostre, sil po Londonu, proteste pa j« predvčerajšnji letalski napad francoskih bombnikov na kolono pripadnikov osvobodilnega gibanja Zahodne Sahare, med katerim ie umrlo približno 50 ljudi. Odločno je proti francoskemu početju nastopila tudi Libija, ki je francoskemu veleposlaniku v Tripolisu izročila protestno noto. Zunanji minister Ali Triki ca je ob tem* poudaril, da «s takimi dejanji Francija razkriva svoje napadalske nemene*. ki jih ne skuša omiliti niti vlada, če dopušča, da obrambni minister Bourges codaia «tako nezaslišane i-zjave*. Francoski minister je namreč zatrdil, da «ima Francija pra-vipo, da poseže kjerkoli izven lastnih meja. če to terja zašč!ta in varnost francoskih državi ianov*. Francoski državljani, ki bi jih bilo takrat treba ustrezno zaščitit' na ? ‘ sVonittn. osmih talcev, osvoboditev katerih ie gibanje «Po!isario» sporočilo že ored dnevi in do, katerega bi moralo priti po'utr:šn;em. Pojasnila Elizeja so torej precei nepredmetna, na kar opozarja tudi francoski tisk. Pariški dnevniki v glavnem obtožujejo napad 28 francoskih bombnikov na »prebivalstvo Zahodne Sahare*, zanimivo pa je. da dejanja kot takega sploh ne postavljajo v dvom, razen dejstva, Če so pri tem uporabili tudi naoalm. Francoska vlada namreč vojaškega posega ni ne zanikala ne priznala, oač pa obtožila levico, da se y volilne namene skuša 'zra.biti primer osmih talcev gibanja «Polisario». Diplomatski krogi v Franciji pa so kljub povečanju napetosti med o-svobodilnim gibanjem Zahodne Sahare, oziroma njegovim glavnim zaveznikom Alžirijo, na eni strani ter Francijo na drugi, prepričani, da se bo primer osmih francoskih talcev srečno iztekel. Po zadnjih! podatkih naj bi letalo z osmimi Francozi in generalnim tajnikom OZN WaJdheimom pristalo na francoskem letališču Orly 23. t.m. približno ob 15. uri. Do osvoboditve bi moralo priti v Alžiru v prisotnosti glavnega predstavnika mednarodne organizacije, s čimer pa ne soglaša maroška vlada. Posredovanje OZN. če-"v»v ga narekujejo »humanitarni ra zlom*, je po mnenju Rabata samo »potuha rovarjenju Alžirije in ničnih odDos’anikov* ter legalizacija mednarodne teroristične dejavnosti*. (bp) dobro znani voditelji mednarodne mafije, ki jim ne bo lahko stopiti na prste. Po njihovem načrtu bi moral Pier Luigi Totri prodati nekaj milijonov delnic neobstoječe panamske družbe, ki naj bi razpolagala z rudniki dragocenih kovin v britanski Kolumbijk Preiskovalci so prišli Torriju na sled. ko so skušali ugotoviti, kaj se' skriva za nekritimi kredtnimi pismi. ki jih je Torri nonšalantno tro- Pi<*r Luigi Torri pripravljal goljufijo za 250 milijard? Furlanija si* jc zoprl zatresla VIDEM — Ob 2.56 včeraj je trža ško .geofizikalno opazovališče zazna In potresni sunek na območjih, ki jih je maja in septembra tako hu LONDON — Primor mednarodne ga goljufa Pier Luigi ja Torrija, je oo njegovem pobegu iz nekega bri tanskega zapora, zadobil neslutene razsežnosti in .se bo baje še bolj razširil. Iz preiskave, ki jo je uvedlo britansko sodstvo, izhaja, da so Torri in sedmerica njegovih paj dašgv pripravljali goljufijo, ki bi iim morala navreči 160 milijonov funtov šterlinpov. se pravi približ no 250 milijard italiianskih lir. Po mnenju javnega tožilca bo dokazno gradivo (približno 1000 obtežilnih dokumentov) obtožence dokončno pri bilo na obtožno kloD. Organizatorji "oliufije. ki si je niso izmislili Torri in njegovi pajdaši, pa so baje Še en ropar v rokah florentinske policije FIRENCE - Piero Cecchinetti. za katerega policija sumi, da se je udeležil ropa, med katerim so iz flore itinske pošte odnesli skoraj dve milijard' lir,. se je prijavil namestniku državnega pravdnika Ca-siniju, ki vodi preiskavo o vsej za devi. Cecchinfttija je spremljal njegov zagovornik, ki je odločno zanikal, da b' se njegov varovanec u-deležil ropa. Osumljencu so nemudoma izročili zacorno povelje in ga zaprli v zapor Murate. Njegov zagovornik odvetnik Galgani je iz ja vil. da ima Cecchinetti podrobno do kumsntiran al bi za čas, ko naj bi bil prisoten pri ropu. FIDENZA (Parma) — V San Nico-demu nedaleč od Fidenze je utonil 4-leini sinko bivšega boksarja Gian-carla Garbellija. Giorgio. Med igranjem na poledeneli površini večje mlake se mu je vdrlo pod nogami in v hipu je izginil pod vodo. ugrabitelji proti furgonu, ženska pa proč; Nazadnje je le-ta omagala, žrtve pa vseeno ni izpustila, tako da so kriminalci morali 'vleči še njo. Slednjič so se vsega naveličali, skočili v furgon in odbrzeli. Medtem ko ni ženska zadobila nobene poškodbe, so Angela odpeljali v > bolnišnico, kjer so mu prevezali rano na glavi (zaradi udarca z br-zostrelkinim kopitom) ter odrgnine Po nogah (očitno zaradi nohtov rešiteljice). Okreval bo v 10 dneh. Posebjiu' oddelek letečega oddelka rimske policije, ki se bavi z zatiranjem ugrabitev in ga vodi (Ir. Cioppa. je nekoliko pozneje zasledil omenjeni furgon: banditi so ga pustili nedaleč od kraja spodletelega nabada na Appollonija, šlo pa je, kakor je ob takšnih priložnostih navada, za ukradeno vozilo. V nje-:govi notranjosti so agenti odkrili pero z imenom podjetja, ki ga vodi Alfonso Appolloni in sedaj se preiskovalci vprašujejo, kako to. Očitno — tako menijo nekateri — je bil med ugrabitelji, če že ne kakšen uslužbenec, vsaj prijatelj ali znanec osebe, ki je zaposlena v tvrdki. V tej službuje tudi Angelo. Pogumni ženski, na račun katere bo zelo verjetno izrečena marsikatera segava, češ, pa naj še kdo govori o nežnem spolu ipd., gre vse priznanje za njen podvig. Slednji je vsekakor znamenje, da javnost čedalje manj zaupa pristojnim o-blastem, ki bi morale skrbeti za varnost občanov in da je zato odločno pri nravi jena braniti se kar sama ter hkrati priskočiti na pomoč pred navadnim in političnim terorizmom tudi bližnjemu, (dg) MOSKVA — Včerajšnja Pravda poveličuje vlogo in dejavnost sovjetske politične pol cije (KGB), ki slavi prav danes 60. obletnico ustanovitve. V svojem članku trdi Pravda. da je de’ovanje KGB naperjeno proti vohunskim središčem in obveščevalnim službam imperialističnih držav in da lojalno služi veliki stvari izgradnje komunizma v ZSSR. V okvir tujih vohunskih agencij .sodijo tudi sovjetski dis'denti, pravi Pravda, ki trdi, da slednji skušajo izkoristiti v svoje namene sklepč helsinške listine. Zločinci iz Majdaneka (Nadut lenarite s 4. 'strani) (alkohola so jetniki dobivali v ta borišču. S tem je hotel reči, da je to, kar .je doživljal v taborišču, videval v pijanem stanju. Končno še ena značilnost tega procesa, ki posredno pove. da za farso, ki se že dve leti vleče v Dusseldorfu v 111. dvorani tamkajšnjega sodišča, niso krivi le sodniki, odvetniki in bivši zločinci, pač pa da je temu kriva vsa Zahodna Nemčija. Bivši zločinci iz Maidaneka pa niso v zaporu. Obtožnica iim očita stotiso-če umorov. Kljub temu ti ljudje živijo lagodno življenje v svobodi, saj so jim najeli udobna stanovanja v neposredni bližini sodišča, stanovanja, ki jih plačuje država. Morda bodo ob koncu procesa dobili tudi odškodnino za čas, ki so ga »potratili* za sodni proces, ki se vleče že dve leti in ki mu še ni videti konca. Včeraj so se sindikalisti srečali s tajniki KP1, PSI, PSDI, PRI in KD in se pogovarjali o možnosti oblit9' vanje nove vlade. Na sliki: Lama in Maeario z Berllnguerjem (Telefoto ANS- PO DVEH MESECIH ODLAŠANJA OBJAVLJENA RAZSODBA A vstrijsko ustavno sodišče obsodilo grobo ravnanje orožnikov v Škocjanu Sodišče v celoti zavrnilo ugovore velikovškega okrajnega glavarstva, ki je moralo odgovarjati zaradi ravnanja svojih orožnikov CELOVEC - O tem, kaj je pravičnost, sodi avstrijsko ustavno sodišče očitno drugače kot koroški državni tožilec. Povod za to ugotovitev je razsodba, ki jo je minuli teden po več kot dveh mesecih odlašanja objavijo avstrijsko ustavno sodišče, ki je imelo nalogo razsoditi o tem, ali je koroško orožoištvo' pri aretacijah, do katerih je prišlo med znanimi dogodki v Škocjanu 8. avgusta lani, ravnalo v skladu z zakonom ali v nasprotju z njim. Dogodke je sprožila demonstracija koroških brambovcev, ki so 8, avgusta lani v Škocjanu odkrili spomenik koroškemu brambovstvu. Ker pa Škocjan nikoli ni bil središča brambovstva. je skupina slovenskih aktivistov tedaj organizirala nasprotno demonstracijo, fci je potekala mir-vse dotlej, dokler s'ovenskih kot jetnica zlagala zavoje s plinom «zyklon B», s katerim so v’ »kopalnicah* morili jetniku. Pri tem je zanimivo še to da sodišče, da praktično vse sodstvo na takšno nesramno početje ne reagira. Sicer pa kako bi reagiralo, ko ga pogosto sestavljajo ljudje, ki so s nacističnim početjem če ne neposredno pa vsaj posredno kompromitirani Zato ni nič čudnega, če je mogel neki odvetnik obrambe poljskemu časnikarju iz Varšave Andersu Stanislavskemu. ki je nrišel v Diisseldorf pričat, kakšno življenje je bilo v taborišču, postavili vprašanje, koliko vina, koliko aktivistov niso začeli napadati nem škonrconalistični brambovci. Prav na to pa so očitno čakali Orožniki, ki so grobo napadli in aretirali 26 Slovencev, od tega kar 15 v Sinčji vasi, nekaj kilometrov daleč od kraja demonstracij. Med aretiranimi je bil tudi slovenski odvetnik Janko Tlschler, s katerim so orožniki še posebej surovo ravnali. Zaradi brutalnosti policije So aretirali vložili pri koroškem državnem tožilcu tožbo, vendar pa jo je le ta zavrnil, češ da za postopek ni razlogov. Drugačnega mnenja je bilo zvezno lista vno sodišče, ki je razpravljalo o prizivu na takšno odločitev koroškega državnega tožilca 6. oktobra letos. t- •» Angelo Appolloni, ki je včeraj za las ušel ugrabiteljem, z ženo in sinčkom (Telefoto ANSA) Razsodba, ki so jo objavili šele minuli teden, se nanaša samo na primer odvetnika Tiscbler.ja in ne velja za preostalih 25 tožnikov, ki razsodbo sodišča še čakajo; vendar pa jc ta razsodba tudi po sebi dovolj značilna, saj je dalo ustavno sodišče v celoti prav tožniku in je tudi v celoti zavrnilo ugovore velikovškega okrajnega glavarstva, ki je moralo odgovarjati za ravnanje svojili o-rožnikov. V tej zvezi''poziva glasilo narodnega sveta koroških Slovencev «Naš tednik* oblasti, naj uvedejo disciplinski postopek proti tistim funkcionarjem, ki so za takšno grobo protislovensko ravnanje oroiii-kov odgovorni, medtem ko glasilo zveze slovenskih organizacij »Slovenski vestnik* v zadnji številki dokumentirano ugotavlja, da je Slovencem na Koroškem težko uveljaviti pravice preko organov pravosodja. Koroško državno tožilstvo y zadnjih letih ni zavrnilo le tožbe, ki jo jc hotela skupina slovenskih aktivistov vložiti zoper vročekrvne in pristranske orožnike iz Škocjana, marveč tudi vrsto drugih tožb na račun ljudi in krogov, kj so podpihovali in še podpihujejo s protislovensko histerijo. Prav spričo tega pa vidi »Slovenski vestnik* v razsodbi ustavnega sodišča dokument, ki ne izreka le pravice slovenskim aktivistom, marveč je hkrati tudi obsodba ravnanja koroškega tožilstva in koroškega pravosodja na sploh. MARJAMI SEDMAK Avstrijsko odlikovanje za bivšega escsovca CELOVEC — Enega od najvišjih odlikovanj, ki jih podeluje druga avstrijska republika je konec nre teklega tedna dobil tudi predsednik avstrijske svobodnjaške stranke Friedrich Peter. Ker avstrijska republika z odlikovanji na sploh ni skopa, ta podelitev iz rok pred sednika republike ne bi bila 'sporna. če Peter ne bi bil tisti avstrijski politik, ki je |»vojno politično kariero začel potem, ko je opravil vojaško; vojaško kariero pa ie o-pravljal kot pripadnik pete čete desetega bataljona prve esčsovskt pehotne brigade, ki je bila v letih 1941 in 1942 -zadolžena za »čiščenje* Belorusije in Ukrajine, pri čemer je pod liesedo čiščenje razumeti u-bijanje Ciganov. Židov in ljudi, ki so bili osumljeni, da so komunisti. Kariera predsednika avstrijske svobodnjaške stranke Friedricha Petra, ki mu je predsednik republike tokrat fzročil »veliko zlato odlikovanje* je bila že v preteklosti povod za hud politični škandal Petru neposredne udeležbe pri po- kolih v Ukrajini in Belorusiji sicer nihče ni mogel nedvoumno dokazati, zalo pa so pogosto opozarjali na to, da jc bil eden od varnostnih ukrepov, ki naj bi vse pripadnike SS - ovskih enot prisilili v molčečnost, tudi ta, da so morali pri streljanju sodelovati vsi, celo kuharji. Mimo tega pa je bii Peter eden od tistih osemnajstih, ki so jih izbralf med pet tisoč pripadni- kov brigade, da bi jih kot posebne »sposobne* 'poslali na oficirski tečaj. Ne glede na to pa je. ka .ie izbruhnila «afera Peter*, za predsednika svobodnjaške stranke zastavil svoio besedo celo socialist in zvezni kancler Kreisky, kar mu je Peter kasneje poplačal z vrsto političnin uslug. Zato pa si je Kreiskv tedaj nakopal srd ne sa mo avstrijskih, marveč tudi vrste tujih protifašistov, ki mu njegove poteze še vse do danes niso odpustili. MI S. Hud potres v Iranu: 350mrtvih in 500ranjenih v Število žrtev se bo verjetno še dvignilo - Na prizadetem območju lakota in mraz TEHERAN — Včeraj sta pretresla prostrano območje Irana huda potresna sunka. Po dosedanjih podatkih naj bi ujma zahtevala okoli 300 človeških žrtev in povzročila velikansko gmotno škodo. Prizadeti kraji ležijo 700 km jugovzhodno od glavnega mesta Teherana. sicer v pokrajinah Zarand in Bae Tanga). Prvič se je zemlja stresla ob 3,36, drugič pa ob 11.29 po krajevnem času. Posebno hudo razdejanje je povzročil prvi potres, čigar jakost je dosegla 6.2 stopnje po Richterjevi lestvici. Mesto Zarand, ki je središče istoimenske pokrajine, ni utrpelo poseb ne škode, vseeno pa je bilo ubitih tam 18 ljudi. Posledice ujme so bolj zaznavne v manjših naseljih, kj so bila v dobršni meri porušena. Jakost drugega sunka je v hipo-centru znašala 5.3 stopnje po Richterju. To pomeni, da je bil potrete blažji in zato tudi ni zahteval človeških žrtev (ne gre sicer pozabiti, da so se prebivalci gosteje o-bljudenih krajev razbežali v vse smeri že po prvem potresu). Trpljenje preživelih je toliko večje, ker je v prizadetih predelih hud mraz. Sploh pa je prizadeto območje pod debelo snežno odejo. Brž ko je geofizični zavod teheranske univerze seznanil oblasti s tragedijo, se.je sprožila reševalna operacija, ki jo vodi vojska. Med Teheranom in prizadetimi kraji je bil postavljen zračni most, da bi nesrečno prebivalstvo čimprej oskrbeli z zdravili, živežem, oblačili Uradna iranska tiskovna agencija «Pars» govori o 108 žrtvah, drugi viri pa poročajo, da je bilo pri ujmj mrtvih najmanj 350 oseb, a po ysej verjetnosti bo končni obračun tragedije še težji. Obenem se širi glas o 500 ranjenih, (dg) Sindona: Prostozidarska organizacija mi vneto pomaga Massimo De Carolis naj bi bil v New Yorku večkrat gost sicilskega poslovnega moža RIM — Medtem ko si italijansko sodstvo že nekaj let zaman prizadeva, da bi doseglo izročitev Micheleja Sindone, sicilski poslovnik gosti v svojem razkošnem stanovanju v New Torku italijanske politike in sodnike. Če naj verjamemo njegovi besedi, kot jo je zapisal urednik nekega milanskega tednika. je Massimo De Carolis, demokrščanski poslanec in vodja strankinega desnega krila, eflen od rednih gostov. Politik se jc sicer opravičeval s sklicevanjem na nekdanje poslovne stike, Simlona pa naj bi označil poslanca kar kot starega prijatelja. V razgovoru z urednikom milanskega tednika je poslovnik Judi prvič priznal, da so mu priskočili na pomoč člani mogočne prostozidarske organizacije. «Sam nisem član gibanja — naj bi priznal — vendar sim pred časom uslužno pomagal nekemu vplivnemu prostozidarju. In ko sem zabredel v težave, mi je. organizacija ponudila pomoč.* Med drugimi naj bi se za poslovnika osebno zavzel Licio Gelli, industrijec in vodja mogočne lože P-2, ki jo mnogi opisujejo kot gonilno kolo vseh zarotniških pobud in protidržavnega rovarjenja. Ravno Gelli naj bi predstavil Sin-dono bivšemu rimskemu glavnemu pravdniku Carmclu Spa-gnolu, sodniku, ki ,|e vodil zasebno preiskavo o Sindonorem stečaju in izročil ameriškemu sodstvu zaključke, ki so bili v nasprotji) z izvajanjem milanskih sodnikov Viole iu Urbi-scija. Iu kaže, da se s tem poseg prostozidarskega gibanja v korist Sindone še ni zaključil. «Gelli — trdi Sindona — je zelo prizadeven, pa čeprav, vsaj v Italiji, ni dosegel vidnih rezultatov. Vsekakor pa vse Se ni izgubljeno ...» (vt) 0 politiki narodnega sveta v prihodnjem letu CELOVEC - Kot poroča g*8* narodnega sveta koroških Slov«*1 »Naš tednik* je predsedstvo 16 fl. srednje organizacije minuli te. bravnavalo med drugim tudi P1^ tiko organizacije v prihodnje«1 tu, v tej zvezi pa tudi vpraša«^ kako naj organizacija nastop1 prihodnjih občinskih in deželnih litvah. ki Kar zadeva vprašanje politik«- , li in nro*a io nKnrn V « naj jo organizaci ja ubere v Prjn ^ njem letu. izhaja narodni svet politika aVS1 spoznanja, da se ponusa ^ ske vlade očitno ne spreminja-se očitno tudi ne bo spremenila da bodo morali, Slovenci spričo ga' tud: v prihodnjerrj letu oP«2 . jati domačo in mednarodno .ia'^;.* na to, da 7. člen državne P°£ ni uresničen. Predsedstvo je . vilo, da se avstrijska vlada slej prej hrani neposrednega in ena„j. pravnega dialoga s slovensko n1®, lino oziroma njenimi najbolj *VL ritativnim- predstavniki. Kar za • •lp manjšinske sosvete, ki jih :e ljuje 7. julijska zakonodaja, P,a narodni svet slej kot prej da manjšina v njih ne smr. s°Tjni-vati, saj bi sicer sama sebi P0®™ sala smrtno obsodbo. vsi- Predsedstvo narodnega sveta i icuacuotvu uaiuuncsa d* je lotlo tudi precej zaplet®na^, vprašanja nastopa Slovencev na P.., hodnjih občinskih in deželnih v tvah; prve naj bi bile leta 1979- o { ge pa leto dni kasneje. Narodni se je v tej zvezi izrekel sa imenovani samostojni nastop Sl«' 'r. u, vencev, o tem pa naj bi neje skleoali v prvi colovlci P1’ „ njega leta. Kot je znano, jc h‘> prihodnjih občinskih in deželni11 ^ litvah govor tudi na seminarj«- jj ga je Zveza slovenskih organi/'. . priredila od 18. do 20. riove^j v Želeni Kapli. Ta seminar ie n^. drugim obravnaval tiste hib« lV sirijskega političnega sistema, radi katerih je koroški nemšk' . raai Katerin je koroški nema*1 y rionalizem preko vodilnih kroB treh koroških strank uspel uv® ; viti svojo protislovensko kar zadeva nastop Slovencev na P , hodnjih volitvah, so udeleženci rlai clflanili mnnn ClAVftflCi . ! daj sklenili, da morajo Slovenc1 j, kati zavezništvo z vsem' avstril w mi demokrati, hkrati pa so bili di mnenja, da more biti sle^ .m odločitev o samostojnem . nastopu Slovencev plod dof!oV^Ij. med obema osrednjima organ^jj jama. Takšnega dogovora za 5 še ni. - M. s' Konferenca OPEČ v Carac*9" Predsednik Venezuela za podražitev nafte CARACAS. — V Caraballedi % daleč od venezuelskega mesta se je včeraj začela kcn^Jv ca petrolejskih ministrov 13'd*«# članic organižacije izvoznic j1®*. OPEČ. Na njej bj se morali niti, če naj ostane zdajšnja .rij-petroleja nespremenjena še P1’" jo nje leto, oziroma, če bi jo zvišati. Saudskoarabski minister si, kakor, znano, prizadeva, cena za leto dt;i zamrzne. ker bi povišanje ne koristilo^ f vam proizvajalkam in drugič. bi tako pomagali zahodnemu strijskemu svetu iz gospodarski [e. žav, v katere je zabredlo po P fo klih navitjih cen «črnemu zlatu* je ponovil tudi včeraj. j. Drugačnega mnenja je venegjno ski predsednik Perez, ki je u!’8 odprl konferenco. Zavzel se !e