PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 T!x 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 143 (13.374) Trst, sreda, 21. junija 1989 Vodstvo krščanske demokracije izreklo popolno podporo mandatarju De Miti Evropske volitve niso prinesle razčisčenja glede vladne krize Razen socialistov so ostale stranke prejšnje vladne koalicije izgubile glasove kar oddaljuje predčasne volitve - Včeraj posvetovanja z manjšimi strankami DUŠAN KALC RIM — Evropske volitve so mimo. Eni si ližejo rane, ki jih niso pričakovali, drugi si zadovoljno manejo roke nad uspehi, ki jih prav tako niso pričakovali. To so bile sploh volitve velikih presenečenj, ker so potekale v znamenju velikih pričakovanj. Prvo in glavno pričakovanje je bilo, da bodo volitve na neki način dovolj jasno pokazale, kako premostiti vladno krizo, ki so jo stranke večine že pred mesecem dni postavile v hladilnik, da bi o njej odločali volilni rezultati. Rezultate imamo končno na vpogled, vladna kriza pa bo kljub temu ostala verjetno še dolgo v hladilniku. Nikomur iz vladnih vrst namreč v tem trenutku ni zelo jasno, kakšne zaključke bi kazalo Potegniti iz mršavih številk, na kate-tih se je v nedeljo ustavilo kolo politične sreče. Petstrankarsko zvezo, vzeto v celoti, so volilci kaznovali, in tudi socialisti se kljub porastu glasov ne veselijo, ker je bil ta porast krepko pod pričakovanji. S tem je morda dokončno mrknila prikazen predčasnih volitev, kar še ne pomeni, da to govori v prid oblikovanja trdne in trajnejše vlade. Nasprotno si v rimskih parlamentarnih krogih vedno bolj vztrajno utira pot domneva, da se socialistična stranka ogreva za oblikovanje tako imenovane "počitniške" vlade, ker bi na ta način pridobila na času za globlji razmislek pred dokončnimi odločitvami. Politična slika, ki se je izoblikovala včeraj, ko so stranke za silo prebavile prva presenečenja, je vsekakor naslednja: KD je sklicala svoje vodstvo ter se enotno izrekla za obnovitev petstran-karske koalicije ter prav tako enotno podprla De Mito, kateremu je predsednik republike pred tednom dni poveril mandat, da sestavi novo vlado, in ki je včeraj začel prvi krog posvetovanj z manjšimi strankami. Glavni moto krščanskih demokratov je politična stabilnost in zagotovitev vseh pogojev za sestavo trdne in učinkovite vlade. Sam De Mita pa si ob tem zastavlja vprašanja, ali naj bo nova večina politična ali programska, kdo naj jo sestavlja in kakšne inštitucionalne reforme vključiti v vladni program. Sicer pa reševanje vladne krize ni samo skrb krščanskih demokratov, pripominja De Mita, saj je navsezadnje ni odprla KD. Če je v demokristjanskem taboru že dokaj jasno videti premike čet, je na drugem bregu, v Craxijevem taboru, nenavadno tiho. Toda politični opazovalci ugotavljajo, da zna biti ta molk nevarnejši od reke besed. Dejansko se socialistični leader (po mnenju večine vidno razočaran nad dejstvom, da se je v njegove sode steklo premalo žlahtne kapljice iz komunističnih, socialdemokratskih in laičnih vinogradov) začuda še ni oglasil. Včeraj je sicer spregovoril na zasedanju socialistične internacionale v Stockholmu, a govoril je o velikih temah miru v svetu, razorožitve, reformatorstva na Vzhodu itd., niti besedice pa o italijanskih političnih razmerah in o vladni krizi, ki te razmere označuje. Molk seveda vzbuja med zavezniki velike skrbi. Mar ni znanilec nove nevihte, se vprašujejo. To bomo videli v prihodnjih dneh. Kaj pa počnejo ostali partnerji dosedanje vladne koalicije. V socialdemokratski hiši ni posebnega razburjenja. Zato pa so toliko bolj nemirni republikanci in liberalci. La Malfa in Altissimo po nedeljski volilni preizkušnji nimata več mirnih noči. Zaenkrat nimata niti časa, da bi kaj dosti razmišljala o vladni krizi in bodočih zavezništvih. Spoprijeti se morata najprej z volilnim porazom. La Malfa v resnici še ne zgleda povsem obupan. Še vedno verjame v pravilnost politične izbire združevanja laičnih sil. Altis-simu, ki se je znašel brez izvoljenih v evropskem parlamentu, pa se že majejo tla pod nogami. Vidna veljaka njegove stranke Costa in Biondi sta že nabrusila nože. Oba sta mnenja, da mora liberalna ladjica spremeniti smer in krmarja. V viharju teh polemik se je znašel tudi radikalec Pannella, ki je po mnenju mnogih glavni krivec delnega razkrajanja tako imenovane "četrte" laične sile, ki je v resnici šele peta. Vladne stranke so torej tako ali drugače v krizi. Gre za nekakšno krizo v krizi, ki neizbežno dviguje ceno opoziciji. Začenši z gibanji zelenih, o katerih se že na veliko govori kot o možnih in morebitnih partnerjih bodoče vladne koalicije. Govoričenje je seveda preuranjeno in Forlani ter njegovi so to možnost že označili za trenutno NADALJEVANJE NA 2. STRANI Delegacija ZK Slovenije v Makedoniji SKOPJE — V ponedeljek sta se sestali delegaciji makedonskih in slovenskih komunistov, ki sta ju vodila oba predsednika Milan Kučan in Jakov Lazaroski. V uradnem poročilu je rečeno, da so taka srečanja zelo pomembna za reševanje problemov v zvezi komunistov in ustvarjanje družbenopolitičnih pogojev za uresničitev družbenih reform. Obširneje so govorili o obnovljenem konceptu socializma v Jugoslaviji, novi družbenoekonomski podlagi socialističnega samoupravljanja, vlogi države s ciljem, da je v ospredju zanimanja človek, kvaliteta njegovega življenja, njegove potrebe in interesi. Slovenski komunisti se bodo v kratkem sestali še z drugimi republiškimi vodstvi zveze komunistov, ki so z veseljem sprejela slovensko pobudo. Pogovorov »v dvoje« ne bo le s Srbijo, ki je sicer najprej vabilo sprejela, nato pa ga zavrnila, češ, da se je mogoče pogovarjati le na zveznem CK. Slovenski komunisti pa so včeraj na predsedstvu govorili o tem, da bi se morala plenuma CK ZKS in CK ZKJ ukvarjati predvsem z vprašanjem reševanja mednacionalnih odnosov, Milan Kučan pa se je tudi zavzel, da bi oba plenuma zavzela jasno stališče do separatističnih teženj v Sloveniji, kakor tudi do centralističnih teženj v drugih republikah. Udeležili so se ga tudi italijanski komunisti kot zunanji opazovalci V Stockholmu osemnajsti kongres socialistične internacionale Glavni cilj premostitev gospodarske krize V Sloveniji podpirajo program zvezne vlade STOCKHOLM — V švedskem glavnem mestu se je začel 18. kongres sofistične internacionale, ki se ga je letos prvič udeležila kot zunanji °Pazovalec. Kongres je odprl dolgoletni predsednik Willy Brandt, ki je gostil predvsem o razorožitvi, medna-fodnem sodelovanju, problemih okolja in brezposelnosti ter o vlogi socialis-učne internacionale pri reševanju teh vPrašanj. Brandt je njen predsednik že leta 1976 in bo v Stockholmu prav 9otovo ponovno izvoljen. Za Brandtom je govoril tajnik PSI “ettino Craxi, ki je svoj poseg osredo-jpčil predvsem na volilni uspeh socia-nstov na nedeljskih evropskih volit-Yah, ter o nalogah, ki čakajo tako oja-Ceno evropsko politično gibanje. Del 9°vora je Craxi posvetil palestinske-rH1 vprašanju, ki je sicer bilo osrednja eiHa včerajšnje kongresne razprave, v atero so posegli predsednik danskih apialdemokratov Sven Auken, britan-, j laburist Neil Kinnock ter italijan- se ni udeležil »veliki protagonist«, felski laburistični voditelj Šimon . eres, ki se sicer nahaja v Stockhol-J111 Vzrok svoje odsotnosti je pojasnil , °vinarjem rekoč, da ga organizacija fgresa ni pravočasno obvestila o (j 6rajšnjem debatnem argumentu in zato ni utegnil primerno razviti °je »strategije«. Peres je novinarjem Svv®ril tudi o izraelskem načrtu za jv^podne volitve na zasedenih ob- Nih. socialdemokrat Cariglia. Razprave Stockholmu pa so se tako rekoč ]§ ^avi srečali Craxi, Napolitano, ki ovV ^ tj. Pri KPI odgovoren za zunanjo poli-j^jPin član tajništva partije Bassolino. °V kiePet je vzbudil veliko rado-nf ost zlasti med italijanskimi novi-Tj i.i ki so akreditirani na kongresu. Vpfa, kot kaže, se ni lotila temeljnih 1,-fanj italijanske politike, čeprav je p0,.hjen pogovor osredotočen prav na ev‘lUčni položaj v Rimu, ki se je po 0Pskih volitvah še bolj zapletel, ^i' Napolitano in Bassolino pa so ipj °rili tudi o problemih socialistične t^rttacionale ter o možnosti novih ®Zništev v evropskem parlamentu. ahes bo kongres ocenil mednarod-tpj gospodarsko sodelovanje; glavni °rnik bo francoski ministrski prednik Michel Rocard. BOGO SAMSA LJUBLJANA — Slovenski izvršni svet podpira program ukrepov zvezne vlade, ker meni, da omogoča premostitev gospodarske krize in obrzdanje inflacije ter ustvarja možnosti za zdravo in dinamično gospodarsko rast. Takšne ugotovitve so zapisane v poročilu slovenske vlade, ki ga bo danes obravnavala slovenska skupščina, včeraj pa ga je novinarjem obrazložil podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Bohorič. Hkrati so tudi analizirali sedanje stanje in predvideno gospodarsko rast. Ugotovitve so dokaj optimistične, do konca leta predvidevajo naraščanje narodnega dohodka za 1,5 - 2 odstotka, povečanje industrijske proizvodnje za 3,5 odstotka, padec števila zaposlenih za 1,5 odstotka in naraščanje izvoza na konvertibilni trg za 8 odstotkov. Seveda pa te procese spremljajo nekateri izredno resni problemi, predvsem naraščanje inflacije. Ocenjujejo, da bo dosegla vrhunec septembra ali oktobra, kar 900 odstotkov, takrat pa bi moralo priti do preobrata in postopnega padanja. To je ključna, prelomna točka in bistveno vprašanje je seveda, če bo mogoče do tokrat vzdržati. Poročilo izvršnega sveta nato navaja temeljne gospodarske ukrepe, ki se nanašajo na finančno konsolidacijo podjetij, bank in gospodarstva nasploh in ki so že in bodo tudi v prihodnje za marsikoga trdi in celo kruti. V ta okvir spadata že tolikokrat obravnavani kliring in omejevanje klirinškega suficita, o čemer se sedaj pogovarjajo s Sovjetsko zvezo; razpravljajo o možnosti popolne normalizacije izmenjave po tržnem vzorcu. Tudi to je za številna podjetja zelo resno vprašanje. Slovenski izvršni svet se strinja s politiko osebnih dohodkov, kot jo je predvidela zvezna vlada, saj jih ne namerava administrativno omejevati, temveč morajo temeljiti na rezultatih dela, potrjenih na tržišču. Zelo resno pa je vprašanje brezposelnosti. Veliko ljudi brez dela je na jugu države, toda število brezposelnih narašča tudi v Sloveniji in računajo, da jih bo ob NADALJEVANJE NA 2. STRANI Evropsko košarkarsko prvenstvo v Zagrebu Jugoslavija gladko premagala Grčijo -evropskega prvaka Na drugi sinočnji tekmi košarkarskega EP Sovjetska zveza s težavo premagala Gambovo Italijo NA 10. STRANI Desna roka voditelja lože P2 Ortolani se je predal italijanskim oblastem MILAN — Umberto Ortolani, domnevna desna roka voditelja tajne lože P2 Li-cia Gellija, se je včeraj prostovoljno vrnil v Italijo in se predal sodnim oblastem, ki so ga več let iskale zaradi domnevnega sodelovanja pri bankrotu denarnega zavoda Banco Ambrosiano. Ortolani (na sliki AP), ki ima zadaj že 76 let, je zadnji v vrsti poslovnežev, ki so bili vpleteni v pred nekaj meseci končano preiskavo o tej zadevi in ki so praktično vsi končali pred sodniki. Nekdanji Gellijev sodelavec, ki je zadnja leta živel v Južni Ameriki, je večkrat izrazil namen, da se vrne v Italijo, trenutno pa je zaprt v kasarni finančnih stražnikov v Milanu. Njegovi odvetniki so že vložili prošnjo za izpustitev na začasno svobodo, preu sodnike pa bo stopil šele jeseni, ko bo tretja sekcija milanskega sodišča razpravljala o Ortolanijevi krivdi v zadevi Banco Ambrosiano. Od danes do sobote bo skoraj nemogoče potovati z vlakom RIM — Od danes do sobote, 24. junija, bo težko potovati z vlakom. Avtonomni sindikat strojevodij SMA-Fisafs, cobasi in CISNAL so namreč oklicali štiridnevno stavko, ki bo zelo verjetno ohromila železniški promet po vsej državi, težavne pa bodo tudi zveze z vlaki, ki vozijo v tujino. Stavka se bo začela danes ob 14. uri, končala pa se bo ob isti uri v soboto. V severnem železniškem okrožju, ki zaobjema Turin, Milan, Genovo, Verono, Trst, Bologno in Benetke, bo stavka začela danes ob 16. uri. Danes, jutri in v petek bo iz Trsta odpeljal samo en potniški vlak, in sicer za Rim, ob 23. uri. Prav tako bo v Trst pripeljal en sam vlak, ki odpelje iz Rima ob 21.30. Do Bologne bodo zveze nekoliko boljše, večina vlakov pa bo iz tega železniškega vozlišča odpeljalo proti Milanu ali proti Brenerju. Državna železnica je kot vsakič zagotovila alternativne prevoze, v glavnem z avtobusi, vendar je treba zabeležiti, da bo bolj ali manj redno vozilo le 20 odstotkov od 8 tisoč vlakov, kolikor jih v normalnih pogojih vozi. Sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL je to stavko ostro obsodila, saj po njenem mnenju krši dogovore o samourejanju stavk. Gibanja, ki so oklicala stavko pa trdijo, da državna železnica ne spoštuje sprejetih obvez, zaradi česar strojevodje še vedno delajo v težkih pogojih in z manjšimi plačami, kot kolegi v drugih evropskih državah. Na naftnih vrtinah v Novem Uzenu delajo predvsem Kavkazijci M e det nični spopadi v Kazahstanski SSR Kazahi zahtevajo izselitev »prišlekov« MOSKVA — Trije mrtvi in 53 ranjenih je obračun nekajdnevnih medetničnih neredov, ki so 16. junija izbruhnili v kazahstanskem Novem Uzenu ob Kaspijskem morju. To je včeraj sporočil glasnik sovjetskega ministrstva za notranje zadeve, ki je obenem dodal, da so v mestu uvedli policijsko uro od 21. do 6. ure. Po njegovih besedah se je vse začelo po pretepu v neki diskoteki na prostem, kjer so »ranili nekega Kavkazijca«. Malo kasneje je prišlo do novega pretepa, »v katerem je sodelovalo še več Kavkazijcev in Kazahov«. Pretep pa so prekinile varnostne sile. Po teh dogodkih je množica kakih tisoč Kazahov skušala napasti policijsko postajo v Novem Uzenu, a so jih miličniki z opozorilnimi streli zavrnili. Položaj se je po glasnikovih besedah poslabšal v nedeljo, ko so na območje prispele posebne vojaške enote notranjega ministrstva. »Skupine mladih huliganov so s kamenjem in palicami napadle vojake, ki so morali seči po orožju.« Kakih 700 Kavkazijcev je že zaprosilo, da bi jih izselili, trenutno se nahajajo v nekem zbirnem taborišču, ki ga varujejo vojaški oddelki. Glasnik je še povedal, da se je v Novem Uzenu v ponedeljek zbralo 7.000 ljudi, ki pa so jih varnostne sile razgnale. Glasnik notranjega ministrstva kot tudi agencija Tass nista navedla narodnosti ljudi, ki so v zbirnem taborišču pri Novem Uzenu. Uradna tiskovna agencija je le navedla, da so demonstranti skušali zasesti policijsko postajo, mestni vodovod in druge življenjsko pomembne objekte v Novem Uzenu. Uganko je delno razkrilo glasilo vlade Iz-vestija, ki so v včerajšnji večerni izdaji navedle, da Kazahi zahtevajo izselitev vseh Kavkazijcev in zaprtje naftnih polj. Novi Uzen je nastal pred 21 leti v pustinji med nekdanjim Uzenom in Kaspijskim morjem, ker so na tem območju odkrili bogata ležišča nafte in naravnega plina. Danes ima Novi Uzen kakih 56 tisoč prebivalcev, od teh je Kavkazijcev kar 20 tisoč. V glavnem so to Armenci, Azerbajdžanci, Gruzijci, Čečeni, Oseti, Lesginci in pripadniki še manj številnih kavkaških narodov. Vsi so zaposleni na vrtinah in v naftni industriji in predstavljajo neke vrste elito v Novem Uzenu. Med mrtvimi sta po pisanju Izvestij dva Kazaha, eden pa je Lesginec, pripadnik prastarega turško-tatarskega ljudstva jugovzhodnega Dagestana. Sodeč po pisanju Izvestij lahko sklepamo, da neredi v kazahstanskem Novem Uzenu niso obarvani samo etnično temveč tudi družbeno, ali bolje rečeno, narodne in družbene značilnosti spopada se med seboj prepletajo. Prišleki so gospodarsko močnejši, njihovi običaji niso v skladu s kazaško tradicijo, tako da je Novi Uzen za Kazahe zaradi prisotnosti Kavkazijcev v bistvu za njih tuje mesto na domačih tleh. Sovjetska oblast sedaj težko plačuje posledice prehitre industrializacije, s katero je prišlo do pravih notranjih migracij pripadnikov najrazličnejših narodnosti, ki so spremenili nacionalno značilnost koloniziranih krajev. Če k temu dodamo, da sovjetsko časopisje v zadnjem obdobju obširno piše o pohodu islamskega fundamentalizma, je lahko vsakomur jasno, da se Zakavkazje in srednjeazijske republike spreminjajo v pravi sod smodnika. Kot vedno za vse krivijo tujino, predvsem Iran. Nihče pa noče priznati, da sta prav uradno nasprotovanje vsaki religiji in ateistična propaganda povzročila pravi islamski preporod, v katerem nastajajo ilegalne šole, v katerih se bodoči verski kadri učijo koran in arabščino. • Evropske volitve NADALJEVANJE S 1. STRANI nemogočo. Dejstvo pa je, da je zelenim cena narastla. In prav tako so se znašli v poziciji večje moči komunisti, čeprav ni pred volitvami nanje stavil nihče niti počenega groša. Tajnik KRI Occhetto je v intervjuju za agencijo Dire izjavil, da morajo socialisti začeti razmišljati v objektivnem smislu ter upoštevati pravo moč komunistov. Napočil je čas drugačnih, novih odnosov na levici. Član vodstva partije Veltroni jasno razlaga, da je komunistični volilni uspeh odprl vrata perspektivi vladne alternative. Napolitano, ki je bil skupaj z Bassolinom povabljen na zasedanje socialistične internacionale (ki se je, mimogrede povedano, začelo z delavsko himno "Bandiera rossa"), pa je pozval socialiste, naj se sprijaznijo z novo stvarnostjo in prispevajo k oblikovanju zavezništva med naprednimni silami. • V Sloveniji podpirajo NADALJEVANJE S 1. STRANI koncu leta 30 tisoč. Slovenija se bo srečala s tem težkim problemom prvič v svoji povojni zgodovini. To bo treba reševati na ravni republike in v podjetjih, ne sme pa se mešati sociale in gospodarstva. Vsa resna vprašanja, ki se zaostrujejo z uveljavljanjem programa zveznega izvršnega sveta, so še bolj pereča v južnih delih države, kjer so gospodarski odnosi že sedaj težavnejši. Iz tega najbrž izvirajo kritike na račun Markovičeve vlade, da nima kratkoročnega protiinflacijskega programa. Slovenska vlada podpira zvezno in sprejema njena stališča, da je celotni vladni program protiinflacijski in da hitre terapije z zamrznjenjem cen in plač niso bile nikoli učinkovite in da so povzročile še hujši inflacijski val. Seveda pa te zahteve opozarjajo na težak položaj ne samo na Jugu, temveč tudi drugje, in na željo, da bi inflacijo zmanjšali, ne da bi kogar koli prizadeli, kar pa seveda ni mogoče. Resnična terapija je v tem, da se spodreže korenine vzrokov inflacije, s tem pa bo neizogibno treba koga prizadeti, predvsem tiste, ki slabo delajo in še slabše prodajajo. Protisrbski napisi v Titogradu TITOGRAD — Na zidu neke cerkve v titograjskem naselju Momišiči se je pred dnevi pojavil napis: Miloševič, ne prihajaj v Črno goro, ne daj se Črna gora, Črnogorci - okupirani ste. Titograjska Pobjeda navaja, da so mimoidoči negodovali zaradi »tega stenskega časopisa« za sedaj še neznanega ali neznanih avtorjev in se z začudenjem spraševali, odkod takšna neokusnost v gostoljubnem in civiliziranem okolju Titograda. V svojem komentarju časopis med drugim ugotavlja, da »lahko vsakdo o vsakomer, tudi o Slobodanu Miloševiču misli, kar hoče, da pa takšno izražanje posameznih ali skupinskih ugotovitev ni sprejemljivo, oziroma je politično škodljivo«. Pamflet je mogoče razumeti tudi kot odgovor na povabilo črnogorskega vodstva predsedniku SR Srbije, naj obišče Črno goro. Poleg tega pa zelo spominja na pisanje Mladine, Danasa, posameznih književnikov iz Črne gore in na izjave v Čankarjevem domu. Pobjeda se na koncu sprašuje: ali se za pamfletom skriva posameznik, ali pa kakšna dobro organizirana kuhinja, prepolna preveč strupenih političnih začimb, ki spominjajo na tezo o domnevni zasedbi Črne gore, ki jo je nedavno javno podal književnik Jevrem Brkovič v razgovoru z novinarjem Mladine, (dd) ZDA pozvale kitajske oblasti da prekličejo smrtne obsodbe PEKING — Kitajska televizija je včeraj poročala, da so policijske oblasti ujele še enega od študentskih voditeljev. Gre za Liu Ganga (na sliki AP), ki so ga včeraj aretirali na neki železniški postaji, ko se je hotel odpeljati proti Kiningu v zahodni kitajski provinci Oinghai. Liu Gang ima 28 let in je bil raziskovalec na pekinški univerzi za fiziko in je peti od 21 iskanih študentskih voditeljev, ki jih policija išče zaradi tako imenovanih »protirevolucionarnih zločinov.« Včeraj pa so tudi sporočili, da so odstavili direktorja in glavnega urednika kitajskega partijskega glasila Renmin Ribaa. Ocenjujejo, da ti zamenjavi pomenita začetek čistke v intelektualnih vrstah na Kitajskem. Medtem pa je iz Washingtona prišla vest, da je Bela hiša pozvala kitajske oblasti, da pomilostijo na smrt obsojene študente. Iz ameriške prestolnice so tudi sporočili, da je Svetovna banka začasno zamrznila izplačilo štirih posojil Kitajski v skupni višini 450 milijonov dolarjev. Sprejet zakon o posojilu BEOGRAD — Delegati skupščine SR Srbije so včeraj soglasno sprejeli zakon o posojilu za gospodarski razvoj republike v višini milijarde dolarjev in dva tisoč milijard dinarjev. Posojilo bodo vpisovali od 26. junija do 20. decembra letos, vplačati pa ga bo moč naenkrat ali v šestih obrokih. Rok odplačila obveznic je deset let. Prva anuiteta bo prispela 30. junija leta 1994. Poleg denarja lahko nepovratno ali pod komercialnimi pogoji ljudje ponudijo tudi plemenite kovine, dragocenosti in vrednostne papirje. (dd) Satanski stihi tudi v Jugoslaviji BEOGRAD — Tukajšnja založniška hiša "Prosveta" bo do konca leta objavila "Satanske stihe" Salmana Rus-hdiea. "Prosveta" si je zagotovila avtorske pravice za to knjigo, ki je po svetu vzdignila toliko prahu. Za splošno prepoved kemičnega orožja Occhetto in Goria sta tik za njim Craxi dobil na Jugu največ preferenčnih glasov ŽENEVA — Splošna prepoved kemičnih orožij pomeni zgodovinski izziv za celotni proces razoroževanja, je na današnji seji konference o razorožitvi, ki je pretekli torek pričela svoje drugo letošnje zasedanje, poudaril stalni predstavnik Jugoslavije pri evropskem sedežu Združenih narodov in mednarodnih organizacijah Marko Kosin. V igri namreč ni samo pogajalska sposobnost konference, temveč tudi utemeljenost vrste političnih deklaracij, ki jih je bilo slišati, odkar so udeleženke pariške konference o prepovedi kemičnih orožij januarja letos soglasno potrdile, da je treba čimprej sprejeti konvencijo, ki bo dokončno izobčila vse vrste kemičnih uničevalnih sredstev. Na dosedanjih pogajanjih o tej konvenciji so že opravili dokajšnje delo in veleposlanik Kosin je podčrtal svoje prepričanje, da je ta konvencija kljub razlikam o vrsti pomembnih vprašanj vendarle na dosegu, saj so načelna soglasja večja, kot je videti na prvi pogled. Da bi pospešili tempo pogajanj o konvenciji, je veleposlanik Kosin predlagal bolj racionalen in realističen način ter opustitev ambicije, da je treba v ta mednarodni akt zapisati vsako podrobnost. Veleposlanik Marko Kosin je sicer dokaj kritično ocenil dosedanje dosežke konference na drugih področjih razoro- Kit pri Hvaru SPLIT — V dalmatinskih vodah so pred dvemi dnevi v okolici Hvara, včeraj pa v Praškem kanalu, opazili kita. Tega izredno redkega obiskovalca Jadranskega morja so predsinoč-njim z miličniškim gliserjem tri ure spremljali delavci hvarskega SNZ. Kita so prvič opazili pri svetilniku Pokanji dol, med Paklenimi otoki in Hvarom ter v okolici rta Pelegrin. Včeraj pa so ribiči v splitskem pristanišču sporočili, da so ga videli v bližini Praškega kanala. Menijo, da je sledil vlačilcu Prodospasa, ki je plul proti Splitu. Dopoldne kita niso več videli in ni znano, kam je odplaval. ževanja, kajti svetovnemu javnemu mnenju bo težko pojasniti, zakaj ti dosežki niso večji. V preteklosti je bilo možno počasni pogajalski tempo naprtiti neugodnemu mednarodnemu ozračju, ta argument pa v času izboljšanja odnosov med Vzhodom in Zahodom ne drži več. Zaradi tega je treba v naslednjih dveh mesecih in pol kritično oceniti dosedanje delo konference ter pospešiti prizadevanja, da bi dosegli napredek vsaj na treh najpomembnejših področjih, poleg že omenjene konvencije o prepovedi kemičnih orožij gre še za prepoved jedrskih poskusov ter preprečevanje oboroževalne tekme v vesolju. Ob koncu svojega današnjega nastopa je Marko Kosin poudaril vlogo in pomen ženevske konference o razorožitvi kot edinega mednarodnega pogajalskega telesa. BOŽO MAŠANOVIČ RIM — Socialistični tajnik Craxi je kandidat, ki je na nedeljskih evropskih volitvah dobil največ preferenčnih glasov. V južnem volilnem okrožju, kjer je PSI dobila 1.068.765 glasov je Craxi dobil kar 650.561 preferenčnih glasov. S tem ni sicer dosegel osebnega rekorda De Mite, ki je na evropskih volitvah pred petimi leti v istem volilnem okrožju dobil nad en milijon preferenčnih glasov. Tik za Craxijem je komunistični tajnik Occhetto, ki je v volilnem okrožju Srednje Italije dobil 650.137 preferenčnih glasov. V tem okrožju je KPI dobila 2.492.083 glasov. Tretji najbolj voljeni kandidat pa je nekdanji predsednik vlade demokristjan Goria, ki je v severozahodnem okrožju dobil 640.403 glasove. Tu je KD dobila 2.906.521 glasov. Dokončni podatki so bili znani šele včeraj, saj se je v ponedeljek zve- čer v štetju preferenčnih glasov iz severozahodne Italije nekaj zataknilo. V prihodnjih dneh bodo sicer apela-cijska sodišča morala prešteti glasove v vsakem volilnem okrožju posebej ih tem dodati tiste iz volišč na tujem. Italijanski državljani so lahko volili tudi na konzulatih v tujini. V našem včerajšnjem pregledu preferenčnih glasov v severovzhodneih okrožju so po pomoti izostali prefereh' čni glasovi kandidatov socialisti£,l stranke. Nosilec liste PSI v tem okr° ju Pierre Carniti je dobil 152.083 PJ-®] ferenčnih glasov, nekdanji župan h ’ netk Nereo Laroni, ki se je plasiral drugo mesto, pa 55.500 glasov. °ba t bila izvoljena v evropski parlamen • Prvi neizvoljeni na listi PSI je Belluna Giovanni Crema, ki je dobi 41.255 glasov, na četrtem mestu je Maria Antonietta Maciocchi. VARNOŽTNENAPMiE ^..mostne BLINDIRANA VRATA IN TREZORJI - AVTOMATSKA VHODNA VRATA - TELEFONSKE NAPRAVE naprave PODJETJE REGISTRIRANO IMO 3. STOPNJE TRST - Ul. sv. Frančiška 48 - tel. (040)764573 GORICA - Ul. della Bona 18 - Tel. (0481)32546 Tvojemu mestu zagotovljena varnost S sennnmja ”SFRJ med reformami na Vzhodu ter integracijo na Zahodi/' Več pozornosti Jugoslaviji Gianni De Michelis: Po Osimu so potrebne še višje oblike sodelovanja Italija naj vpiše Jugoslavijo v prednostni seznam: sodelovanje med njima je treba pošteno in raztegniti, njune gospodarske in siceršnje odnose nasloniti na nove temelje. Pri tem je potrebno izhajati iz dejstva, da bo minilo še precej časa, predno bo lahko Jugoslavija polnopravna članica EGS, zato je nujno graditi dvostransko strategijo na statusu "pridruženosti", ki naj pokaže, kakšno naj bo v bodoče sodelovanje znotraj ' združenega evropskega doma". To pa pomeni, da Osimski sporazumi niso več dovoljšnja osnova za nadaljnji razvoj odnosov med sosedama in da jih je treba nadomestiti z višjimi oblikami sodelovanja; to še zlasti narekujejo ukrepi zvezne vlade v Beogradu, s katerimi predsednik Ante Markovič postavlja osnovo tržnemu gospodarstvu. Tako nekako se glasijo zaključki, do katerih so prišli na zasedanju z naslovom "Jugoslavija med reformami na Vzhodu in evropsko integracijo na Zahodu", ki ga je priredil Aspen Institute Italia v grajski predsedniški rezidenci v Castelporzianu pri Rimu. Zanimivega in predvsem sila aktualnega posvetovanja so se udeležili podpredsednik italijanskega ministrskega sveta Gianni De Michelis, podpredsednik zvezne vlade SFRJ Kazimir Pregl, rimski minister za zunanjo trgovino Renato Ruggiero in pomočnik jugoslovanskega ministra za industrijo ter energijo Sradžam Savič pa še številni politični, gospodarski in diplomatski predstavniki ter seveda novinarji z obeh strani meje. Spremembe v odnosih med vzhodno in zahodno Evropo, ki jih je izzvala perestrojka Mihaila Gorbačova, ter naglo bližanje vsestranske integracije znotraj Evropske skupnosti leta 1993 narekujejo beograjski vladi revitalizacijo jugoslovanskega gospodarstva, rimsko vlado pa opozarjajo, da je napočil čas, ko je treba s "konstruktivnim in neposrednim" nastopom dati novega zaleta dialogu z Jugoslavijo. Tega mnenja so bili vsi udeleženci seminarja - za zaprtimi vrati - in to je bila tudi tista izrazita politična poanta, ki je posvetu vtisnila še pomembnejši pečat. Gospodarska reforma v Jugoslaviji se je začela pravzaprav šele pred nekaj meseci, že zdaj pa so vidni prvi sadovi - med drugim je zvezna banka letos "privarčevala" za 3 milijarde ameriških dolarjev deviz. Vendar so tu seveda tudi senčne plati, v prvi vrsti žgoč problem inflacije, ki se suče okoli 500%, tega problema pa ne bo lahko rešiti: potrebni so restriktivni ukrepi, se pravi "zategovanje pasu", ki pa utegnejo izzvati hudo socialno napetost. Iskrena in občasno tudi polemična izmenjava mnenj med udeleženci seminarja je privedla do splošne ugotovitve, da pomeni gospodarska reforma za Ju- goslavijo bistveno političen problem, saj je odločitev o prehodu na svobodno tržišče politična. Jugoslovanski predstavniki so sicer ob tem poudarili, da stvari ne gre kar tako posploševati. Osvojitev tržnega gospodarskega režima še ne pomeni, da je komunizem propadel, kakor mnogi trdijo vpričo dogodkov na Kitajskem, pač pa se zdaj postavlja vprašanje, ali je mogoče komunistični sistem revidirati, ne da bi ga obenem razdrli. »Komunizem, kapitalizem in socializem se spreminjajo,« je naglasila jugoslovanska stran, »vendar v smislu, da je opažati njihovo postopno "dezideologiziranje", to pa pomeni, da se njihove vrednote čedalje bolj zbližujejo.« V resnici morda ni mogoče drugače. Če namreč v vzhodni Evropi teče postopek za nekakšno demokratizacijo socializma prek družbeno-gospodarskih vzvodov, tedaj ne smemo pozabiti, da so v teku tudi obratni procesi: mladi italijanski industrijci, ki so pač kapitalisti, se vedno bolj zavzemajo za demokratizacijo kapitalizma, pri čemer so že nastali kratki stiki med njimi in veleindustrijci, torej klasičnimi, paleokapitalisti. Kdor namerava v zahodni ekonomski sistem, mora računati tudi s tem. Toliko bolj, ker se tako imenovani postindustrijski aparat tako naglo razvija, da ni zdaj več mogoče govoriti samo o odpiranju vzhodnoevropskih tržišč tujemu kapitalu, temveč bi kazalo začeti razpravljati tudi o tem, kako omogočiti nalaganje vzhodnoevropskega (in, zakaj ne? tudi jugoslovanskega) kapitala v zahodnoevropske industrijske pobude z ustanavljanjem mešanih podjetij in soudeležbo pri glavnicah družb. Toda vrnimo se k seminarju. »Odnosi med Jugoslavijo in EGS so se znatno zboljšali,« je dejal podpredsednik rimske vlade De Michelis, »k temu je prispevala tudi Italija, ki pa ni sprožila kake specifične oblike sodelovanja, kot bi bilo pričakovali ob novostih v vzhodnoevropskem Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč. Treba je odpreti novo poglavje in nanovo preučiti Osimske sporazume, sodelovanje med državama je potrebno okrepiti ne le na vsedržavni, temveč tudi na deželni ravni; Jadran bi npr. lahko postal "sredstvo integracije" in ne še "nadaljnjega ločevanja".« De Michelis je dodal, da med Italijo in Jugoslavijo ni političnih problemov: čemu potlej Italija ne posveča Jugoslaviji tiste pozornosti, ki ji pritiče? In še: Po 70. letih je v sklopu EGS mogoče nuditi večjo podporo Jugoslaviji in tudi drugim državam, kot so Avstrija, Madžarska in Poljska. Enakega mnenja je bil minister za zunanjo trgovino Ruggiero. DRAGO GAŠPERLIN Dolar včeraj spet šibkejši lira obdržala svoj trend Sedmerica industrijsko najbolj razvitih držav (G-7) se ne bo sešla pred že načrtovanim julijskim vrhom v Parizu. To je izjavil včeraj japonski finančni minister Tatsuo Mu-rayama s pripombo, da bi bilo tako srečanje povsem nekoristno glede na neredno nihanje tečajev dolarjem Potem ko je že presegel raven 150, je zeleni bankovec v Tokiu včeraj zdrknil na raven 143,80 jena, kar je 1,70 jena manj kot predvčerajšnjim. Nazadoval pa je tudi v Evropi in Ameriki: v Frankfurtu z 1,9843 na 1,9712 marke, v Parizu s 6,7350 na 6,6840 franka in tako naprej. Znotraj Evropskega denarnega sistema ni bilo posebnih sprememb. Dan po uradnem vstopu španske pezete v EDS (11,408 lire proti 11,420 v ponedeljek) je ostalo razmerje med italijansko liro in pomembnejšimi valutami skoraj nespremenjeno: francoski frank je veljal 213,84 lire (dan prej 213,725), a belgijski frank 34,639 lire (34,665). ECU je bil kotiran 1.501.57 lire. Ugoden promet italijanskih industrijskih podjetij Pokazatelj o letnem prometu italijanskih industrijskih podjetij oz. dotoku naročil se je v prvih 2 mesecih 1989 vzpel za 15,3% nasproti času ja-nuar-februar 1988. Promet na notranjem tržišču je narasel za 15,6%, na tujem pa za 14,8%. Indeks celovitega prometa kaže na 16,1% porasta pri končnih investicijskih dobrinah, na 10,5% porasta pri končnih potrošnih dobrinah in na 18,9% porasta pri repromaterialu. Kazatelj o blagovnih naročilih podjetjem se je vzpel za 12,2%, in to na račun povečanja povpraševanja na notranjem tržišču za 11,1% oz. povečanja tujega povpraševanja za 13,5%. Samo v februarju so se naročila v celem (na domačem in na tujih tržiščih skupaj) pomnožila za 11,5% v primerjavi z lanskim februarjem. Zavod ISTAT je ob sestavi teh podatkov že uporabil novi sistem ugotavljanja indeksov, ki ga narekuje pristojna oblast EGS po načelu, da je osnovo za takšne izračune potrebno zamenjati vsakih 5 let. Družba sodi v sklop tržaške Assicurazioni generali Obračun Carnica Assicurazioni Včeraj je bil v Vidmu redni letni občni zbor delničarjev zavarovalne družbe Carnica Assicurazioni, ki posluje v sklopu tržaške grupe Assicurazioni Generali. Finančno leto 1988 se je za zavarovalnico zaključilo povoljno, saj obračun izkazuje 18.723.986 lir čistega dobička, ki jih je skupščina delničarjev v celoti namenila v rezervni sklad. Člani upravnega sveta sb v priložnostnem poročilu obvestili delničarski zbor, da so se operacije za povečanje družbine glavnice od dosedanjih 4 na 5 milijard lir - ustrezni sklep so sprejeli na izrednem občnem zboru dne 14. oktobra 1988 - že zaključile, zaradi česar so se rezerve za kritje naraščajoče vrednosti delnic povzpele na 5.650 milijonov lir, izredne rezerve pa na 69 milijonov lir. Upravni svet je poleg tega na sestanku, ki je sledil občnemu zboru, izvolil za predsednika odvetnika Emilia Dusija, za podpredsednika pa Paola Malignanija. JF' "" ',1 H 1 ISRHnjli iffijf ,' t'j M i* »// ■Hi '!!! : P Office«, »lili NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE " fe. 5_? " f1:’ i f ^ ■'I', P MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 16.6. 20.6. 16.6. 20.6. y?*?NE ROTACIJE penecalj................... 42980 , °yd ..................... 19250 ^0yd risp.................. 10500 5jAS ............... .... 29350 "As r'sp................... 13750 fa! ....................... 19100 Sai r'sp.................... 8000 Montedison 2290 Montedison risp............. 1387 D. ........................... 3500 p^6 ]! nsP.................... 3500 I r®l8 risp. nc .............. 2250 -n!a ......................... 2910 l"!a risp..................... 2875 B?la risp. nc................. 1620 djnascente.................... 5690 d|nascente priv.............. 3340 Nmascente risp............... 3330 £renuida .................... 2000 ^emuda risp................... 1420 I P ........................ 3148 BIP r,sp...................... 2600 astogj...................... 413 “'"au ...................... 3340 42395 19150 10450 29200 13400 18900 7950 2244 1353 3490 3485 2240 2845 2800 1550 5620 3320 3350 2020 1420 3040 2500 427 3270 Fidis...... ....... Gerolimich......... Gerolimich risp. . .. SME ............... Štet............... Štet W 10 ......... Stel W 9 .......... Štet risp.......... Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc . Att. Immobiliari . .. FIAT .............. FIAT priv.......... FIAT risp.......... Gilardini.......... Gilardini risp..... Dalmine ........... Marzotto........... Marzotto risp...... Marzotto risp. nc . . 7300 118 101 4060 4240 3450 9210 3970 4280 10313 7200 7190 19050 14800 430 8400 8100 6030 7100 116 102 3995 4080 3250 9050 3920 4310 10155 6965 6990 18900 15000 415 8430 8150 6010 NEURADNO TRŽIŽČE I. C. C. u....... SO. PRO. ZOO. Carnica Ass. . . 800 1000 10600 800 1000 10400 20.6. spr. % 20.6. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP maj 1989 10,5% 20.6. spr. % lilltSKA INDUSTRUA • KMETIJSTVO ______ ^r|dania 20.6. spr. % Unicem .... Unicem risp. 24490 —1,05 12145 —0,37 Pe rugina . ^ 6350 + 0 49 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI a, ApQVALSTVO - BANČNIŠTVO Al!ean2a As^ A^itaha Ass" risp' por' ' ' ' '>ia Latin Gena Ass lta|urali A r Ponriia RASfra, atlco ......... b"'Po1 priv.';;........ Ranco di°R m- ilaliana ...... M°ndaH°ri • ■ ■ ^ifc^iv. nenti 39510 + 1,33 38100 —1,80 14800 + 2,63 2265 —1,52 17350 —0,29 42630 —1,09 10980 —2,75 113000 —0,88 59290 —0,94 24500 —3,51 19150 —1,08 29300 —0,88 13500 —2,53 20885 —1,02 17340 —0,91 4460 —1,55 1852 —1,96 2231 —0,84 36400 —1,62 23200 —0,43 AENT 14490 —2,23 22410 —0,84 29650 — 17700 —0,84 6010 —1,48 3590 —0,53 117950 —1,54 Calp 4189 + 2,05 Fidenza Vetrar 1000 8350 —3,24 Italgas 2350 —2,04 Mira Lanza 46000 + 0,44 Montedison 1000 . . 2265 —0,26 Montefibre 1525 —1,93 Pirelli 3495 + 0,14 Pirelli risp 2250 + 2,69 Recordati ord 13400 —1,46 Saffa 9930 —0,70 Siossigeno 37700 + 0,67 Snia BPD 2861 —1,34 Snia Fibre 1640 + 0,24 Snia Tecnopolimeri 7352 —0,11 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 5630 —0,37 Silos Genova — — Standa 25350 —4,16 Standa risp. port: . . 9930 —1,78 Alitalia cat. A 2201 —0,50 Alitalia priv 1420 —2,74 Italcable 13650 —1,37 SIP 3031 —1,43 SIP risp. port 2551 + 0,39 Sirti 9475 —0,05 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti . 51931 —0,71 Tecnomasio 2400 —0,24 Bastogi 435 + 2,35 BTP junij 1990 10,5% 98,90 — BTP maj 1990 98,80 — BTP marec 1989 12,5% . . . — — BTP januar 1990 101.05 + 0,10 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 100,70 CCT ECU 1982/89 14% . . . — — CCT ECU 1983/90 11,5% .. . 102,1 —0,20 CCT ECU 1984/91 11,25% . 102,80 + 0,29 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,15 —0,24 CCT ECU 1985/93 9% 97,10 + 0,05 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 99,60 + 0,10 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 96,40 —0,72 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 99,95 — CCT april 1992 10% 95,15 — CCT julij 1992 IND 97,60 + 0,05 CCT januar 1991 IND 99,50 + 0,10 CCT julij 1993 IND 95,75 — RODILNE DELNICE 20.6. spr. % Bonifiche Siele 31950 —0,88 Bonifiche Siele risp 8500 —0,99 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 6120 + 0,27 CIR risp 6100 —0,66 Cofide 6150 + 0,82 Comau Finanziaria 3275 + 2,50 Editoriale SpA 3800 + 1,33 Euromobiliare 6270 —1,65 Ferruzzi Agric 2369 —0,88 Fidis 7000 —1,20 Fimpar 2425 + 0,83 Finarte 5300 — Fiscambi Holding 6609 + 0,14 Fiscambi risp 2335 —0,64 Fornara 3100 + 1,04 Gaic 23200 —0,85 Gemina 1931 —0,97 Gemina risp 1906 —1,24 Gerolimich — — Gerolimich risp. port 102 + 0,99 IFI priv 20000 — IFILfraz 5580 —3,88 IFIL risp. port. fraz 3070 —2,85 Iniziativa Meta — — Iniziativa Meta risp — — Italmobiliare 173000 —0,92 Pirelli & C 8040 —1,59 Riva Finanziaria 10400 — Sabaudia Finanziaria .... — — Sabaudia risp. nc — — Saes 2780 —0,54 SME 3940 —1,45 SMI Metalli 1515 — SMI Metalli risp 1180 —1,58 SOGEFI 4800 —2,14 Štet 4080 + 0,99 Štet risp. port 3251 —0,28 CCT-december 1990 IND . . 99,90 — CCT februar 1991 IND_________ 99,95 — CCT februar 1997 IND_______ 92,90 — CCT junij 1993 CV IND . . . . 95,90 —0,05 CCT marec 1991 IND........... 99,20 — CCT nov. 1993 CV IND_________ 95,60 —0,10 CCT sept. 1993 CV IND ... 95,20 —0,10 CCT avgust 1992 IND...... 97,70 —0,10 CCT avgust 1993 IND...... 95,30 — CCT 1983/93 TR 2,5% _____ 88,90 —0,06 CCT avgust 1988/93 IND . . — — CCT avgust 1990 IND...... 99,55 — CCT avgust 1991 IND...... 99,80 +0,10 CCT avgust 1995 IND...... 93,45 — CCT avgust 1996 ............. 92,85 — CCT april 1991 IND ...... 100,10 • — CCT april 1992 .......... — , — CCT april 1995 IND .......... 92,40 —0,11 CCT april 1996 .............. 92,75 — CCT december 1990 IND . . 101,30 —0,10 CCT december 1991 IND . . 99,90 — CCT december 1995 IND . . 93,85 —0,11 F 20.6. spr. % Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc 9065 3920 -3,46 -1,73 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO_____________ Attiv. Immobiliari.......... 4315 +0,35 Calcestruzzi.............. 15450 +0,27 Cogefar ................... 5785 +0,61 Del Favero................. 5920 —0,34 Grassetto SpA ............ 15600 —T,27 IMM Metanopoli............. 1460 —0,95 Risanamento Napoli ....... 31100 —1,58 Vianini .................... 4470 —1,22 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord................ 3469 Danieli & C.................. 9110 Data Consyst................ 14150 Fiar SpA.................... 22990 Fiat........................ 10290 Fiat priv.................... 7040 Fiat risp.................... 7033 Franco Toši .:.............. 27710 Gilardini................... 18425 Magneti Marelli.............. 3026 Merloni..................... 3400 Necchi ord................. 3657 Olivetti ord................. 9439 Olivetti priv................ 5900 Pininfarina................. 11750 Rodriguez SpA............... 11000 Safilo ...................... 8950 Safilo risp.................. 8913 Saipem....................... 2949 Saipem risp.................. 2985 Teknecomp ................... 1555 —0,63 + 1,22 —1,05 —1,33 —0,87 —1,68 —1,64 + 1,88 —1,47 —3,66 + 1,49 —1,03 —0,65 —3,26 —1,43 + 0,01 —1,17 —0,43 —0,64 20.6. spr. % CCT december 1996 IND . . 92,90 CCT ECU febr. 1994 .............. — — CCT ECU maj 1994 ................ — — CCT EFIM avg. 1988 IND . . — — CCT ENI avg. 1988 IND . . . — — CCT februar 1991 IND______ 100,80 —0,05 CCT februar 1992 IND .... 97,40 CCT februar 1992 9,8% . . . 101,40 — CCT februar 1995 IND________ 95,25 +0,05 CCT februar 1996 ............ 93,60 — CCT februar 1997 IND .... 92,45 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 101,00 +0,05 CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,75 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,75 —0,05 CCT januar 1991 IND........... 101,15 +0,05 CCT januar 1992 IND........ 98,55 —0,10 CCT januar 1992 11% ... . 98,45 — CCT januar 1993 IND......... 97,15 +0,05 CCT januar 1996 CV IND , . 93,50 +0,05 CCT januar 1997 IND........... 95,05 — CCT januar 1995 IND........... 94,00 +0,16 CCT januar 1996 IND........... 93,50 +0,05 CCT INAM jan. 89 12,5% . . — — CCT jul. 88 EM 83 IND ... . — — CCT julij 1990 IND.......... 99,90 — CCT julij 1991 IND ......... 100,15 — CCT julij 1995 IND.......... 94,60 — CCT julij 1996 .............. 94,40 —0,05 CCT maj 1991 IND............ 100,25 —0,05 CCT maj 1992 .................... — — CCT maj 1995 IND............... 93,05 +0,05 CCT maj 1996 .................. 93,25 —0,11 CCT maj 1997 IND............... 93,55 — CCT marec 1991 IND . . . . . 100,10 — CCT marec 1995 IND......... 92,35 —0,05 CCT marec 1996 ............. 92,85 +0,11 CCT marec 1997 IND......... 93,20 —0,05 CCT nov. 1990 IND........... 99,60 —0,10 CCT nov. 90 EM 83 IND .. . 101,05 —0,05 CCT nov. 1991 IND........... 99,90 — CCT nov. 1992 IND........... 97,30 —0,10 CCT nov. 1995 IND....... 93,00 —0,05 CCT nov. 1996 IND.......... 92,65 —0,05 CCT oktober 1993 IND__________ 97,30 — CCT okt. 88 EM 83 IND ... — — CCT oktober 1990 IND________ 99,50 +0,10 CCT oktober 1991 IND______ 99,65 —0,05 CCT oktober 1995 IND ... , 92,80 —0,11 CCT oktober 1996 IND .... 92,55 —0,05 CCT sep. 88 EM 83 IND . . . — — CCT sep. 1990 IND....... 99,30 —0,05 CCT sep. 1991 IND....... 99,70 +0,05 CCT sep. 1995 IND....... 92,95 —0,05 CCT sep. 1996 IND....... 92,40 —0,05 CTS marec 1994 IND.......... 71,55 — CTS april 1994 IND .......... 71,70 — ED SCOL 1975/90 9% ______ 100,85 — ED SCOL 1976/91 9% .... 100,80 — ED SCOL 1977/92 10% ... 102,75 +0,24 REDIMIBILE 1980 12% ... 106,50 +0,71 RENDITA —35 5% ............ 70,40 — Iz našega volilnega okrožja sta bila izvoljena dva predstavnika zelenih Langer in Agliettova že v Strasbourgu Rossetti še čaka na uradno imenovanje Komunist Giorgio Rossetti bo torej edini zastopnik Trsta in Furlanije-Ju-lijske krajine v evropskem parlamentu. Njegovo izvolitev bodo uradno potrdili danes dopoldne, ko bo tajnik Occhetto, ki je bil izvoljen v več volilnih okrožjih, op tiral za okrožje srednje Italije, podobno kot Dacia Valent, ki je bila tudi izvoljena v severovzhodnem okrožju. Rossetti, ki je prvi neizvoljen, je po še neuradnih podatkih notranjega ministrstva prejel 31.450 preferenc. V evropski parlament je bila na listi zelene mavrice izvoljena tudi Adelaide Aglietta, poslanka radikalne stranke, sicer po rodu iz Turina, a od zadnjih upravnih volitev tudi tržaška občinska svetovalka. Agliettova, ki se v Trstu v imenu radikalne stranke ukvarja posebno z odnosi z državami Vzhodne Evrope, posebej z Jugoslavijo, je zbrala 9.072 osebnih glasov. Velik uspeh zelenih pa je na listi smejočega se sonca kronala tudi izvolitev Južnotirolca Alexandra Langerja, enega izmed ustanoviteljev italijanskega zelenega gibanja, ki je med volilno kampanjo, tako v naši deželi kot v bo-censki pokrajini, dosledno postavljal v ospredje problematiko sožitja ter zaščite etničnih in jezikovnih manjšin. Langer je dobil 35.787 preferenc. Rossetti, ki je upravičeno zadovoljen nad volilnim rezultatom KPI in tudi nad osebno uveljavitvijo, nam je dejal, da bo v Strasbourgu dosledno nadaljeval delo, ki ga je začel pred petimi leti. »Prizadeval se bom, da bosta Trst in vsa naša dežela našla ustrezno mesto v evropskem prostoru. Na tej poti bo treba vsekakor še marsikaj narediti. Z druge strani pa si bom prizadeval, da bo tudi v naši deželni stvarnosti prodrla evropska miselnost, neke vrste evropska dimenzija dogajanj, ki je doslej marsikomu manjkala.« Tržaški predstavnik se bo v okviru evropske skupščine tudi vnaprej skoraj gotovo ukvarjal z zunanjepolitičnimi vprašanji, posebno z odnosi skupščine z državami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč SEV in z Jugoslavijo. Med prvimi njegovimi nalogami bo poročilo o nedavnem spornem obisku delegacije evroparla-menta v Beogradu in na Kosovu. »Edini obžalovanja vreden dogodek v teh povolilnih dneh je razočaranje ob spodleteli izvolitvi prijatelja Luciana Ceschie. Upam, da bodo strankina vodilna telesa čimprej pojasnila vse odgovornosti.« Rossetti ni hotel dodati drugega, nekoliko bolj zgovoren glede tega je pokrajinski tajnik Nico Costa, ki nam je povedal, da so bivšemu direktorju Piccola zmanjkale dogovorjene preference v Venetu in posebno v Emiliji. »V Furlaniji-Julijski krajini je Ceschia dobil precej osebnih glasov, v Emiliji pa se je raje marsikdo opredelil za krajevne osebnosti.« Costa je imel očitno v mislih župana Reggio Emilie Fantuzzija, ki je bil nepričakovano izvoljen in prejel krepko nad trideset tisoč preferenc. Veliko število (od strankine direkcije nepredvidenih) preferenc je prejel tudi predstavnik ZKMI iz Modene Vecchi, ki je po Ros-settiju drugi med neizvoljenimi. Alexander Langer se bo v prihodnjih mesecih v celoti posvetil mandatu evropskega parlamentarca in odstopil z mesta deželnega poslanca Južno-tirolske alternativne liste. »Zelo sem zadovoljen, da so v Italiji in v Evropi močno prevladale ideje in načela naravovarstvenikov. Vzporedno z bojem za zaščito narave si bom prizadeval tudi za ovrednotenje ogroženih jezikovnih skupnosti in za zaščito narodnih manjšin,« nam je povedal Langer, po mnenju katerega bo moral Strasbourg v kratkem spet opozoriti Rim na izvajanje znane evropske Listine o manjšinskih pravicah. Novoizvoljeni evropski poslanec se bo v evropski skupščini potegoval tudi za uveljavitev načela, da zaščita narave ne pozna meja, kar zadeva odnose med evropskimi državami pa je mnenja, da bo morala evropska skupščina izreči jas- no besedo o splošni spravi s slovanskim svetom, ki mora imeti svoje mesto v novi Evropi narodov in kultur. Tudi Adelaide Aglietta se bo, kot nam je povedala, potegovala za premeščanje raznovrstnih predsodkov, »ki še bremenijo razvoj obmejnih področij med Italijo in Jugoslavijo«. Nova evroposlanka je v nedeljo glasovala v Bazovici in s to potezo simbolično potrdila svoje nasprotovanje lokaciji sin-hrotrona, proti kateri se bo še nadalje borila, če bo potrebno tudi v Strasbourgu. Posebno v Trstu — nam je še dejala Agliettova — pa bo treba ubrati novo pot strpnejših odnosov med Italijani in Slovenci. Ob koncu naj še omenimo, da bo moral Mario Melis, ki je bil izvoljen na manjšinski listi Federalizem, v kratkem izbirati med mandatom v Strasbourgu in mestom deželnega svetovalca na Sardiniji. S. T. Danes začnejo urejati park ob izvirih Timave Danes stečejo dela za ureditev parka ob izvirih Timave. Gre za prvo fazo del, ki predvideva ureditev območja stare štivanske cerkve ter širšega območja med desnim bregom Timave in industrijskimi objekti papirnice. Dela predvidevajo sanacijo in ureditev zelenja ter ureditev opremljenih stez, tako da se bo območja lahko posluževal širši del prebivalstva. Načrt ne predvideva gradbenih del, razen namestitve nekaterih klopi ter tlakovanja steze, ki vodi okoli cerkve. Načrt za dela, ki bodo krita z deželnim prispevkom v višini 320 milijonov lir, je izdelal arh. Giorgio Berni, dela pa bo izpeljalo podjetje ICI iz Ronk. Med včerajšnjim ogledom na terenu, kateremu je prisostvoval tudi župan Brezigar, je arh. Berni podrobno opisal dela, ki se bodo zaključila spomladi prihodnjega leta. Kot smo že povedali, gre za prvo fazo del, kateri bodo sledile druge za ureditev celotnega območja, ki obsega območje ob izvirih Timave ter del levega brega reke. Prva faza del predvideva ureditev parka, ki bo namenjen širšemu delu prebivalstva, ostale faze pa predvidevajo tudi realizacijo znanstveno-naravoslovnih struktur. Praznik sv. Ivana pri Štramarju Skupnost Slovencev z Vrha sv. Ivana pri Štramarju v miljski občini bodo tudi letos praznovali svojega patrona. V soboto, 24. t. m., se bodo ob 20. uri zbrali v domači cerkvici pri maši, ki jo bo daroval pater Bogomir. Na slovesnosti bo nastopil tudi Moški zbor Novega sv. Antona iz Trsta pod vodstvom dirigenta Edija Raceta. Sledila bo prosta zabava ob prigrizku in kozarcu domačega vina. Običaj bi narekoval, da bi prižgali tudi kres, vendar pristojne oblasti niso dale dovoljenja zaradi poostrenih protipožarnih predpisov. Po volitvah za obnovitev evropskega parlamenta Na obzonu kriza krajevnih uprav Izidi nedeljskih volitev bodo nedvomno vplivali na upravno in politično življenje na deželni in na krajevni ravni. Že danes se bodo sestali voditelji deželne šeststrankarske koalicije, da formalno ocenijo nekatere aspekte finančnega proračuna, v bistvu pa, da preverijo "zdravstveno stanje" Biasuttijevega odbora. "Afera Gonano' se je končala z odstopom bivšega socialdemokratskega odbornika, sedaj pa se postavlja vprašanje njegove nadomestitve. PSI je na deželni ravni edina med koalicijskimi zavezniki pridobila glasove, ni pa ohranila drugega mesta na volilni razpredelnici, ki spet pripada komunistom. KD je v primerjavi z lanskimi deželnimi volitvami izgubila skoraj en odstotek in pol, socialisti pa so dosegli 18,8 odst., ki je najboljši rezultat zadnjih let, čeprav je treba pri tem upoštevati tržaško zavezništvo z Listo za Trst. KPI pa je na nedeljskih volitvah dosegla 19,9 odst. Socialisti bodo na preverjanju, ki se pričenja danes, gotovo zahtevali večjo politično težo v deželni vladi in ni izključeno, da bodo spet . postavili v ospredje potrebo po oblikovanju odbora PSI-KD. Furlanski demokristjani so razočarani nad neuspehom kandidature Alfea Mizzaua, ki je bila cvet v njihovi gumbnici, znotraj stranke relativne večine pa se kujejo nova zavezništva med strujami, kar bi lahko v perspektivi privedlo tudi do velikih presenečenj. Komponenta ministrskega predsednika De Mite razpolaga z veliko večino v stranki, trenutno pa ima dva voditelja, ki sta Biasutti in minister za prevoze Santuz. Tudi v deželni PSI bo morda po volitvah prišlo do notranjih premikov. Sekretar Zan-fagnini nima še za sabo homogene večine, saj se enkrat naslanja na levico senatorja Castiglioneja, drugič pa na komponento ministrskega podpredsednika De Michelisa. Slednja je sedaj močnejša, saj je izvolila v Strasbourg občinskega odbornika iz Benetk Laro-nija, ki v deželi Veneto velja za De Michelisovo desno roko. Izidi nedeljskih volitev bodo gotovo vplivali na bodočnost tržaške občinske in pokrajinske uprave. Demokristjani so bili od vsega začetka zelo kri- tični do zavezništva PSI-Lista, njihov pokrajinski sekretar Tripani pa je v ponedeljek ostro očital socialistom, »da so s Camberjevo kandidaturo samo slepiomišili ljudi«, češ da so dobro vedeli, da melonarski prvak v bistvu nima možnosti za izvolitev v Strasbourg. Tržaška PSI, ki je zelo zadovoljna z rezultatom volitev, bo svojo novo volilno težo gotovo izkoristila na vseh že napovedanih pogajanjih, posebno v odnosu s KD. Zupanu Richet-tiju in predsedniku Pokrajine Crozzo-liju se zato obetajo težki časi, posebno če bo PSI v prihodnjih dneh, kot je zelo verjetno, formalno zahtevala vstop melonarjev v občinski in pokrajinski odbor, (st) V škedenjskem društvu Ivan Grbec Jutri predstavitev nove pesmarice Ignacija Ote V Miljah kmalu upravne volitve V okoliških občinah naše pokrajine že gledajo na volitve za obnovitev občinskih skupščin. Najbolj pozorni so seveda v Miljah, kjer iz dneva v dan pričakujejo razpust občinskega sveta, prihod vladnega komisarja in sklicanje predčasnih upravnih volitev, ki bodo skoraj gotovo jeseni. Občinski svet se mora vsekakor še enkrat sestati in formalno potrditi odstop vseh svetovalcev, nakar je na potezi prefekt De Felice, ki mora v skladu z zakonom imenovati komisarja. Volilna kampanja v Miljah se obeta živahna in zelo polemična, posebno zaradi zaostrenih političnih odnosov med večinsko Listo Frausin in opozicijo. Krajevno upravo vodi trenutno enobarvni odbor Liste Frausin, župan pa je neodvisni levičar Claudio Mutton. V ostalih štirih občinah pa bodo volitve na sporedu čez približno eno leto. V Zgoniku in v repentabrski občini bodo občani volili z večinskim sistemom, v Dolini in v Nabrežini, kjer občinski skupščini štejeta po dvajset svetovalcev, pa s proporčnim sistemom. Jutri bo v društvenih prostorih KD Ivan Grbec v Skednju lep večer, ki ga skupno pripravljata društveni odbor in Zveza slovenskih kulturnih društev z željo, da čim lepše in čim bolj svečano predstavita novo pesmarico Ignacija Ote, ki jo je le-ta posvetil ženskim in dekliškim pevskim zborom. Na večeru bo nastopil tudi ženski zbor Ivan Grbec, ki bo pod vodstvom Bože Hrvatič zapel prav nekatere pesmi iz nove pesmarice. Izid pesmarice se nam je zdel vreden razgovora z avtorjem Ignacijem Oto, ki je pri ZSKD svetovalec za glasbeno dejavnost. »V zadnjih desetih letih so se začele pri nas, pa tudi širom po Primorski ustanavljati ženske in dekliške pevske skupine in zbori. Menim, da je bil ta pojav zelo pozitiven, saj je prinesel v našo zborovsko dejavnost veliko svežine, novega pristopa k izvajanju skladb, torej nekaj novega.« V novi pesmarici je zbranih 12 pesmi; od tega je pet izvirnih skladb Ignacija Ote, ostale pa so njegove priredbe raznih ljudskih in narodnih skladb, med temi nekaterih tržaških, partizanskih, pa tudi treh dalmatinskih pesmi. Zanimalo nas je, koliko je sedaj ženskih in dekliških zborov, ki delujejo na Primorskem, oziroma na Tržaškem in Goriškem. »Na zadnji reviji pevskih zborov "Primorska poje" je nastopilo okrog 25 ženskih in dekliških zborov. In morda Severnoprimorski socialni delavci na obisku v Sesljanu Skupina štiridesetih socialnih delavcev iz štirih severno-primorskih občin Nove Gorice, Idrije, Tolmina in Ajdovščine je v preteklih dneh obiskala skrbstvene strukture v devinsko-na-brežinski občini. V vzgojno-zaposlit-venem centru v Sesljanu je goste sprejel župan Brezigar in jim obrazložil ureditev skrbstvenih strultur v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter delovanje socialnega skrbstva v devinsko-nabrežinski občini. Brezigar je ob tem poudaril, da je bilo v zadnjih letih skrbstvo v tej občini deležno posebne pozornosti, saj je bil odprt Vzgojno zaposlitveni center za prizadeto mladino, uvedena je bila služba za pomoč na domu ostarelim osebam, v teku so dela za popolno obnovitev doma za ostarele, ponovno je bila uvedena fizioterapevtska služba, letos poleti pa bodo prenovili center v Sesljanu, kjer je sedež občinskih, uradov za socialno skrbstvo. V prisrčnem razgovoru, ki je sledil, je Brezigar odgovarjal na številna vprašanja v zvezi a prisotnostjo slovenske manjšine v občini ter še zlasti poudaril, da je pri vseh skrbstvenih službah izrecno predvideno osebje z znanjem slovenskega jezika. Srečanja se je udeležila tudi predstavnica soci-alno-psiho-pedagoške službe pri tržaški Krajevni zdravstveni enoti dr. Nada Bercetova, ki je spregovorila o delovanju te službe. Gostje so s;i nato ogledali vzgojno zaposlitveni center in dom za ostarele ter se zadržali v prisrčnem pogovoru z operaterji devinsko-nabre-žinske občine. Ob koncu so povabili socialne delavce iz Devina-Nabrežine na ogled skrbstvenih struktur severno-primorskih občin. Koncert godbe Viktor Parma ob zaključku godbene šole V soboto smo v Trebčah prisostvovali prijetnemu kulturnemu dogodku. Domača godba Viktor Parma je namreč priredila ob zaključku letnika društvene godbene šole celovečerni koncert z nastopom mladih slušateljev glasbenega pouka. Že sam kraj, ki so ga trebenski godbeniki zbrali za to priložnost, je dal ' poletnemu" kulturnemu večeru poseben čar. Koncert je bil namreč na zeleni ravnici na obrobju vasi, ki ji domačini pravijo "Fantarič". Izbira kraja je bila vsekakor posrečena, saj se je izkazalo, da je ta vaški kotiček kot nalašč za podobne prireditve, med drugim tudi zaradi izredno dobre akustike. Številnim poslušalcem so godbeniki najprej zaigrali koračnico Mladi vojaki Viktorja Parme, nakar je prisotne pozdravil kapelnik Leander Pegan, ki je na prijeten način povezoval večer. Med eno in drugo skladbo so si sledili nastopi mladih gojencev trebenske glasbene šole, ki jih je spremljala na klavir gospa Mariagrazia Vilella. Letos je uspešno končalo šolo 24 učencev, ki so dobili spričevala, nekateri pa tudi posebne pohvale. Mladi so pokazali, da se pod vodstvom učiteljev Iva Bašiča, Nevja Jercoga in kapelnika Leandra Pegana razvijajo v prave glasbenike, ki bodo nedvomno prispevali k dvigu že itak kvalitetne izvajalne ravni trebenske godbe. Občinstvo je prisluhnilo še venčku slovenskih Pušeljc domačih Gvida Ovčakarja, spomladanski uverturi W. Bome-ja, skladbi Little bridge W. Langeja ter Samo enkrat se živi in Poljka ostane polika V. S. Avsenika, nakar so se vsi prisotni zadržali na okusnem prigrizku. David Malalan to še ni dokončno število, saj se nekatere skupine in zbori niso prijavili na sodelovanje. Na Tržaškem deluje kar deset zborov, na Goriškem pa trije. Torej lahko rečem, da polovica vseh teh pevskih skupin deluje prav v zamejstvu.« Pa smo skupno našteli zbore tu pri nas; dekliški zbor Devin, dekliški zbor iz Križa, ženski zbor Prosek-Kontovel, Tabor z Opčin, ženska skupina Stu ledi, Slovenski šopek iz Mačkolj, ženski zbor Ivan Grbec iz Skednja, dekliški zbor Vesela pomlad z Opčin, dekliški zbor Glasbene matice, ženski zbor na Repentabru ter ženski zbor v Boljuncu, ki je tudi že nastopal. Na Goriškem pa delujejo Sovodenjska dekleta, obnovljeni dekliški zbor iz Šte-verjana in še ženski zbor iz Sovodenj- Kako gledate na te zbore, na njihovo dejavnost, na njihov pomen za pevsko ustvarjalnost tu pri nas? »Prav gotovo je bila njihova ustanovitev koristna in potrebna, saj je vnesla v zborovsko dejavnost veliko svežine in veliko novega. Ženski in dekliški zbori muzicirajo, oziroma pojejo; drugače in so zato nekaj novega, torej pomembnega v naši zborovski dejavnosti.« KD Ivan Grbec, za katerega ste že napisali tudi nekatere skladbe, na) omenimo skladbo "Komar se je oženil po zapisu skladatelja Ivana Grbca, žel* skupno z vami prisostvovati predstavitvi te nove pesmarice. Ste zadovolj) ni, da boste v njihovi družbi dočaka*1 ta dogodek? »Seveda sem. Rad spremljam njih0' ve nastope, kot spremljam rad tudi nastope drugih ženskih in dekliških sk*1 pin. Za škedenjski zbor sem napi®®^ kot ste že omenili, skladbo "Komar 5 je oženil". Nastala je ob eni od P*0 slav, namenjeni škedenjskemu sklad . telju. V pesmarici pa so zbrane tud* dalmatinske pesmi. Na izlet v Dahn cijo gremo, so mi lani povedale sk denjske pevke, pa bi se rade 1 predstavile s kakšno dalmatinsko p mijo; in sem jim jih rad pripravil.« • Ko smo zaželeli avtorju in njeg pesmarici srečo, nam je Ota še 4eJ®. »Nisem po poklicu skladatelj- ^ dar sem imel pri vsaki skladbi, ki jo ustvaril, v mislih določeni oSti sem pač poznal njegove zino^. Jj^k0 in upošteval vse možnosti, da bi le-ta mojo skladbo tudi izvajal, so nastajale skladbe, ki so bile ze dene in ki bodo, vsaj uParn fflili vključene tudi v bodočih Proi ajp naših ženskih dekliških skupin- o0. bo pesmarica pri njihovem delu moč, sem dosegel svoj cl^j “va nikeš Veleposlanik Wiejacz na obisku v Trstu Poljska vabi podjetnike iz FJK na sodelovanje Bogat zaključni večer v Društvu slovenskih izobražencev Prisrčen umetniški poklon Kosovelom v znamenju pesmi, glasbe in recitacij Poljska je začela uvajati pomembne gospodarske in politične reforme in pričakuje, da bo lahko razvila plodno sodelovanje z zahodnimi državami zlasti na področju male in srednje industrije, na katerem so zdaj na Poljskem mogoče mešane naložbe, pa tudi naložbe posameznih tujih investitorjev, Tako je povedal poljski veleposlanik v Italiji Jožef VViejacz na srečanju, ki ga je včeraj imel v Trstu s predsednikom deželnega odbora Adrianom Biasuttijem in drugimi predstavniki deželne uprave, in pozneje na obisku pri Tržaški trgovinski zbornici. Biasutti je poljskemu gostu osvetlil mednarodno vlogo Furlanije-Julijske krajine, omenil je sporazume z Avstrijo in Madžarko za uporabljanje tržaškega pristanišča in Pogajanja za sklenitev podobnega sporazuma, ki so trenutno v teku s Češkoslovaško. Predsednik deželnega odbora je nadalje orisal velike možnosti, ki naj bi jih odprl sodelovanju naše dežele z Vzhodom zakon za obmejna območja. Poljski veleposlanik je izrazil veliko zanimanje za Biasuttijeva izvajanja in med drugim spomnil na nedavni obisk italijanskega predsednika Cossige na Poljskem, ki je postavil temelje za okrepitev sodelovanja med državama. Podrobneje je nato spregovoril o novem poljskem zakonu, ki predvideva vrsto ugodnosti za tuje investitorje, npr. oprostitev plačevanja davkov v prvih treh letih, pravico do izvoza dobičkov itd. Veleposlanik Wiejacz je naposled povedal, da so tržaške znanstvene ustanove znane ludi poljskim raziskovalcem in izrazil upanje, da bi med svojim dvodnevnim obiskom v naši deželi lahko podpisal predvideni načelni dogovor za okrepitev stikov med Podjetniki iz naše dežele in Poljsko. Šlo bi za prvi tovrstni sporazum, ki bi ga Poljska Podpisala s kako državo Evropske skupnosti. Podobne vsebine so bili tudi pogovori, ki jih je poljski veleposlanik imel pozneje na obisku pri predsedniku Tržaške trgovinske zbornice Tombesiju. Tu se je sestal tudi s predstavniki krajevnih sindikatov, industrijcev, trgovcev, špediterjev, Friulgiu-lie in tržaškega pristanišča. Veleposlanika Wiejacza sta spremljala trgovski ataše Poljskega veleposlaništva v Italiji Minkiewicz in poslanec Baracetti. Na sliki (foto Rizzo) poljski diplomat (tretji z leve) s predstavniki deželnega sveta. »Bila je pokončna, borbena in inteligentna osebnost, kakršne so le redko posejane tudi pri nas. Med nami je žalibog vse preveč takšnih, da bi jim s Cankarjem rekel "hlapci za hlapce rojeni". Rabili bi veliko Tončk, zlasti v tem času, ko se starim nevarnostim iz severa in zahoda pridružujejo grožnje iz jugovzhoda.« Na tak temperamenten način, ki mu je lasten, je prof. Ubald Vrabec zaključil svoj nagovor v spomin na Tončko Kosovel na vezilu Kosovelovim, s katerim je Društvo slovenskih izobražencev v sodelovanju s Slovensko prosveto zaključilo letošnjo sezono ponedeljkovih večerov v Peterlinovi dvorani v Trstu. Slavnostni govornik je z nekaj potezami oživel lik lani preminule sestre Srečka Kosovela, prikazal je njeno mentorsko vlogo v družini, iz katere je izšlo več ustvarjalcev in poustvarjalcev, podčrtal njena vsestranska prizadevanja za rast širše skupnosti, kateri je pripadala, nazadnje pa je obudil tudi nekaj osebnih spominov na Kraševko, s katero ga je vezalo globoko prijateljstvo. Sicer pa se je ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani odvijal v znamenju pesmi in glasbe, ki sta se tako ali drugače navezovali na Kosovele ali se pri njih navdihovali. Najprej je Moški zbor Novega sv. Antona v Trstu pod vodstvom Edija Raceta zapel nekaj pesmi, ki so jih na besedila Srečka in Stana Kosovela uglasbili Ubald Vrabec ter P. in S. Mihelčič. Sledil je nastop Gallusa consorta. Al-tistka Dina Slama je ob spremljavi flavte Miloša Pahorja in viole da gamba Irene Pahor podala samospeve, ki jih je sama uglasbila na besedila Srečka Kosovela. Igralca Radijskega odra Matej ka Peterlin in Mari- jan Kravos sta nato recitirala pesmi in odlomke iz pisem Srečka in Stana Kosovela, večer pa se je zaključil z nastopom vokalno-instrumentalnega ansambla, ki sta ga vodila dirigent Fabio Nieder in zborovodja Bogdan Kralj. Ansambel je prvič izvedel tri skladbe mladega, a že uveljavljenega tržaškega skladatelja Niedra, ki je med drugim velik občudovalec Kosovelov in je eno izmed svojih sodobno zasnovanih stvaritev posvetil prav spominu Tončke Kosovel. Že iz golega naštevanja točk je mogoče sklepati, da je šlo za izredno pester in umetniško bogat spored. Prav gotovo je v njem bilo nekaj za vsak okus številnih udeležencev, ki so napolnili Peterlinovo dvorano. Med njimi je bila tudi sestra znamenitih Kosovelov Karmela, ki se je v svojem 91 let dolgem življenju uveljavila predvsem kot pianistka. Na ponedeljkovem večeru je doživela res prisrčen poklon prirediteljev in občinstva. Na sliki (foto Križmančič) prof. Vrabec govori na ponedeljkovi prireditvi. Popis raziskovalnih dejavnosti v FJK Jutri s pričetkom ob 16. uri bodo v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah predstavili študijo o znanstvenem raziskovanju v Furlani-ji-Julijski krajini, ki jo je izvedel sam padriški čemer v sodelovanju z Deželnim servisnim centrom za majhno in srednjo industrijo (CRES). Gre za podroben popis raziskovalnih enot, ki delujejo v naši deželi in katerih izsledki so uporabni tudi v proizvodnih dejavnostih. Na jutrišnji predstavitvi bodo govorili podpredsednik deželnega odbora Gi-anfranco Carbone, izredni komisar Centra za raziskave Domenico Romeo, njegov ravnatelj Mirano Sancin, ravnatelj CRES Giorgio De Marchi ter člani koordinacijskega odbora za izvedbo študije Giacomo Costa, Giuliano Dolcetti in Roberto Sullini. Ob navzočnosti ciprskega poslanika Včeraj dan Cipra na 41. velesejmu Včeraj se je poleg poljskega veleposlanika mudil v Trstu tudi ciprski veleposlanik v Italiji Andros Nikolai-des. V spremstvu konzula Sergia Stric-Ce je obiskal podpredsednika deželne-9a odbora Carboneja in nato tržaškega župana Richettija. Na srečanjih je 'ekla beseda o možnostih okrepitve s°delovanja med Ciprom in FJK, še Posebej pa s tržaškim pristaniščem in ^ tržaškimi znanstvenimi utanovami. Med drugim so že od leta 1985 v teku Pogajanja za pobratenje Trsta s cipr-skim mestom Limassol. Veleposlanik Nikolaides je prišel v trst ob priložnosti dneva Cipra, ki je u včeraj na sporedu na 41. vzorčnem elesejmu. Tu je v popoldanskih urah govoril na temo »Perspektive izme-ajav med Ciprom in Evropo v letih u<<- Gosta je predstavil predsednik olesejma Marchio, ki je z zadovolj-t-Vom sprejel v vednost, da se Ciper ^anrerava posluževati Trsta kot distri-Ooijskega centra za svoje agrume. Omenimo naj, da je na tržaškem gospodarskem razstavišču včeraj bil . oi dan Izraela. Na okrogli mizi, ki so Q v tem sklopu priredili, je bil govor 1 taožnostih sodelovanja med Izrae-Oe 'n našo deželo zlasti na turistič-? m znanstvenem področju. ^ 3nes bo na 41. vzorčnem velesej-oh t^an obrtništva. Na okrogli mizi o j. dništvu, ki se bo pričela ob 18. uri, pr Sodeloval tudi Davorin Gregori kot 9 dstavnik Slovenskega deželnega Podarskega združenja. Od petka do nedelje v tržaški pokrajini Vaje civilne zaščite združenja alpincev V tržaški pokrajini bodo v petek, soboto in nedeljo velike vaje civilne zaščite, ki jih bodo izvedle skupine za civilno zaščito Italijanskega združenja alpincev. Za koordinacijo vaj bo poskrbelo Deželno ravnateljstvo za civilno zaščito. Naj zapišemo, da je Italijansko združenje alpincev organizacija, ki združuje bivše vojake, ki so odslužili vojaški rok v vrstah znamenitih "gornikov" z orlovim peresom. Skupine, ki bodo prišle v Trst iz raznih italijanskih krajev, sestavljajo torej prostovoljci in ne vojaki. Na vajah bodo simulirali potres, ki je povzročil plazove, poplave in gozdne požare in tako prizadel prebivalstvo, da je potrebna množična zdravniška pomoč. Predvideni so tudi posegi na področju prevencije. Na vajah bo sodelovalo približno 2.000 prostovoljcev, namen tolikšnih "manevrov" pa je vzbuditi med prebivalci novo miselnost in vzpodbujati ljudi k aktivnemu sodelova-n]u ob naravnih katastrofah. Pobudo bodo predstavili na današnji tiskovni konferenci, na kateri bosta spregovorila deželni odbornik za civilno zaščito Giovanni Di Benedetto in deželni predsednik združenja ANA Gabrio Merson. Prisotni bodo tudi župani okoliških občin, saj bodo vaje na vsem tržaškem ozemlju. Vprašanje civilne zaščite je torej vedno bolj v ospredju, zelo pomembno je tudi prostovoljno delo civilnega prebivalstva, saj so izkušnje jasno dokazale, da je v odločilnih trenutkih bistveno, kako sami ljudje reagirajo. Organizirane skupine prostovoljcev lahko pomenijo jamstvo, da se bo ob hudi uri prebivalstvo znalo združiti in sodelovati s poklicnimi gasilci, silami javnega reda, vojsko itd. Prav potres v Furlaniji je dokazal, kako pomembna je organizacija ljudi, ob tem seveda ne gre zanemariti pripravljenosti tistih, ki so poklicani, da ščitijo okolje in prebivalce ter skrbijo za prevencijo. Namen velike akcije je torej sodelovati z ljudmi, kar pa predpostavlja tudi dobro poznavanje specifičnosti krajev in njihovih prebivalcev. Upati je, da bo akcija bivših alpincev šla tudi v to smer in da bodo tudi gostje iz Italije izvedeli, kje so in s kom bi morali sodelovati. Uvedli naj bi jo v Avstriji Prepoved nočne vožnje močno skrbi prevoznike Tržaški avtoprevozniki in drugi gospodarstveniki so zaskrbljeni zaradi prepovedi nočne vožnje tovornjakov z več kot 7,5 tone nosilnosti, ki naj bi začela veljati v Avstriji 1. decembra letos. Tako so predstavniki omenjenih kategorij povedali podpredsedniku avstrijske zvezne gospodarske zbornice Dietru Kernu, ko se je v ponedeljek mudil v Trstu, da bi se udeležil dneva Avstrije na 41. vzorčnem velesejmu. Predstavniki tržaških avtoprevoznikov in drugih kategorij so se srečali s Kernom med njegovim obiskom na Tržaški trgovinski zbornici. Njihova izvajanja je podprl tudi predsednik zbornice Tombesi. Avstrijskega gosta je opozoril na resolucijo o omenjenem vprašanju, ki je bila sprejeta 15. t. m. na konferenci trgovinskih zbornic Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Na srečanju pa je bil tudi govor o možnostih okrepitve sodelovanja med Avstrijo in tržaškim pristaniščem na osnovi sporazuma iz leta 1985 ter o drugih oblikah sodelovanja, ki jih obravnava kontaktni odbor med tržaško in dunajsko gospodarsko zborni- V Nabrežinskem bregu posvet o algebrajski geometriji Včeraj se je v hotelu Evropa v Nabrežinskem bregu pričelo petdnevno študijsko srečanje o projektivnih variacijah v algebrajski geometriji. Udeležuje se ga več kot sto matematikov iz 16 držav, na sporedu pa je kakih 40 znanstvenih poročil. Med udeleženci so tudi strokovnjaki svetovnega ugleda, ki bodo prikazali najnovejše dosežke te vede in orisali nekatere nove raziskovalne smeri. Ob včerajšnji otvoritvi sta udeležence pozdravila rektor tržaške univerze Paolo Fusaroli in dekan prirodoslovne fakultete Giacomo Costa. V uvodnem delu je prof. Franco Ghiona z rimske univerze orisal misel italijanskega matematika Corrada Segreja, se pravi enega izmed očetov algebrajske geometrije. Srečanje vsekakor sodi med pomembne prireditve na znanstvenem področju, ki označujejo Trst in ga uvrščajo med pomembne svetovne in evropske znanstvene centre. Stiki med FJK in francosko deželo Champagne-Ardenne Odgrni odbornik za kulturo Silvano Antonini je včeraj (20. t. m.) sprejel v Trstu >n Chr'?a za *cu^t;urn' sektor v francoski deželi Champagne-Ardenne Jacguesa Riouja iPorto,,1 ana. Labn^erea. Govor je bil o možnostih sodelovanja na osnovi okvirnega F*asUtti iu' k* sta 9a letošnjega aprila sklenila predsednika obeh dežel Kaltenbach in tev. p ' Na kulturnem področju bi začeli sodelovati s prirejanjem glasbenih priredi-deleg J.a bi bila na sporedu že tega oktobra v Reimsu, kamor bo šla tudi uradna ula deželne uprave Furlanije-Julijske krajine. Tovornjak trčil v vlačilec s prikolico in se prevrnil ^?vinori e na avtocestnem pasu med ?bkovitp ln Moščenicami prišlo do Jfhela hn;^v0Inetne nesreče, ki pa ni E^thskn Jf . Posledic. Tovornjak z vi- ori 22'letn?1^trsko tablico' ki 9a ie v°- 2adai J t-jormano Matieto, je trčil ie bil ; vJačilec s prikolico. Vlači-yo.'( š0fer j": Romunije, prav tako nje-pfi trku^^etni loan Čiocan. Se je tovornjak prevrnil na bok, mladi šofer Matieto pa se je poškodoval, vendar ne huje. Z rešilcem so ga odpeljali v tržiško bolnišnico. Okreval bo v desetih dneh. Nesreča ni povzročila hujših zastojev v prometu, čeprav so morali odstraniti prevrnjen tovornjak s cestišča. Vzroki za trk niso povsem znani, čeprav se je šoferju "maščevala" naglica ali pa neprevidnost. Po prometni nesreči v mestu Mlad motociklist včeraj podlegel hudim poškodbam Včeraj je v bolnišnici na Katinari podlegel poškodbam 26-letni Gualtiero Savi. Kot smo že pisali, je mladenič predvčerajšnjim trčil v avtomobil na križišču med Ul. Battisti in Ul. Zanetti. Do trka je prišlo, ker je avtomobilist zavil v levo na prepovedanem mestu. Ob trku je Savi silovito treščil ob tla in utrpel hude poškodbe, med katerimi tudi močan udarec v glavo. Nemudoma so ga peljali v katinarsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je ponesrečenec utrpel za življenje nevarne poškodbe in zato so si pridržali strogo prognozo. Vse nege so bile zaman in motociklist je včeraj izdihnil. Smrt mladega Savija je ponoven dokaz, kako je prav mestni promet nevaren za motocikliste, saj je lahko vsak trk zanje usoden. t Zapustila nas je naša draga Pierina Košuta vd. Spadaro Pogreb bo jutri, 22. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ. Žalostno vest sporočajo sinova Tino in Fulvio, snahi Liliana in Silvia ter vnuki. Trst, 21. junija 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) _1_ Za vedno nas je zapustila naša draga in ljubljena Lilijana Bertotti Pertot Pogreb bo jutri, 22. t. m., ob 11.30 iz cerkve v Nabrežini. Žalostno vest sporočajo sestra Gi-ovanna z možem Enzom, ljubljena nečaka Marco in Nicoletta, tete, strici, bratranci in ostalo sorodstvo. Rim, Trst, Vižovlje, Stockholm, 21. junija 1989 J- Zapustila nas je naša draga 1 Maria Zaccaria vd. Lauretta (Mimi) Pogreb bo danes, 21. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Nabrežini. Žalostno vest sporočajo hčere ter vsi sorodniki. Nabrežina, 21. junija 1989 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) 21. 6. 1986 21. 6. 1989 Tri leta so minila, odkar nas je zapustil naš predragi Sergio Furlan Z ljubeznijo se ga spominjajo vsi njegov.. Trst, Zgonik, Ronke, 21. junija 1989 Na svetoivanski srednji šoli so se poslovili od šolskega leta Svetoivanski nižješolci so se skupaj s katinarskimi s pestro prireditvijo poslovili od letošnjega šolskega leta. Kljub pomanjkanju primernega prostora so bili dijaki res iznajdljivi in so z vsemi točkami navdušili številno občinstvo. Poleg nekaterih kratkih prizorčkov v domačem narečju so dijaki prikazali odlomke iz igric Ž. Petana Starši na prodaj, Leopolda Suhadolčana Naočnik in Očalnik, N. Grafenauerja Ušesa in Roke ter Kaj bomo postali; zadnje besedilo so pripravili dijaki sami. Zelo zanimiva je bila tudi igrica Nenavadni profesor z lastnoročno izdelanimi lutkami. Še posebej pa moramo omeniti glasbene točke pod vodstvom prof. Erike Slame in prof. Edith Canzian. Slišali smo več Mozartovih skladb, od katerih sta poslušalce še posebej pritegnili Uspavanka ter Ave verum. Pevska zbora sta odpela še vrsto drugih pesmi domačih in tujih avtorjev. Prof. Canzianova je dijake navdušila tudi za ples in več parov se je v zelo lepih oblekah zavrtelo ob zvokih polke in tanga. Najmlajši dijaki pa so prikazali antični dvorni španski ples. Trud, ki so ga dijaki vložili med šolskim letom, so starši nagradili z burnim aplavzom. Plesne točke pa so morali tudi ponavljati. Lep in zanimiv izlet Gropajcev na Koroško Ob koncu zelo uspešne sezone so si marljivi Gropajci privoščili enodnevni avtobusni izlet na Koroško. Hitro sta bila napolnjena dva avtobusa. Prednost so imeli seveda pevci, člani zadruge ter drugi gostje; večina izletnikov pa je bila ravno iz Gropade, tako da je bila vas tisti dan res kot pogorela. V zgodnjih jutranjih urah smo krenili na pot, stopili čez mejo pri Trbižu, kjer nas je sprejel koroški kulturni delavec Janko Malle, ki nam je bil za neprecenljivega vodiča in nam je znal na svojstven način orisati težave koroških Slovencev. Po kratkem presledku in prigrizku v vasi Bilčovs, nas je pot vodila v svojevrstno vas Sele, kjer smo se poklonili spominu trinajstih padlih oziroma obglavljenih partizanov. Nato smo po slikoviti pokrajini dospeli do domačije Riepl pri Lepeni pri Železni Kapli, kjer je bil že v polnem teku kulturni program ob priliki osemnajstega srečanja slovenskih obmejnih planinskih društev v režiji PD iz Celovca. Tu je naš zbor imel svoj nastop (zapel je pod vodstvom Anastazije Purič štiri pesmi), ki je bil za marsikoga izredno presenečenje s svojo interpretacijo. Prekmalu smo se morali posloviti iz osrčja Pece ter se v teku dneva vrniti na dom. Spotoma smo si krepko opomogli ob dobri večerji v gostilni Gabriel v St. Jakobu v lepi koroški dolini Rož. Pot je bila dolga, utrudljiva; udeleženci izleta pa so se znali v obeh avtobusih tako organizirati, da se je ta za Gropado res zgodovinski dan res kar najbolje iztekel. (A. R.) Izšla je Veverica - glasilo šol v Zgoniku in Saležu Izšla je Veverica - glasilo celodnevnih osnovnih šol "1. maj 1945" Zgonik in "L. Kokorovec - Gorazd" Salež. Glasilo za šolsko leto 1988/89 je tiskano na ciklostil (učitelji so ga vrteli ročno zaradi okvare na stroju), opremljeno pa je z ilustracijami, ki so jih izdelali učenci sami ter seveda s prispevki z različnimi temami. Največ jih je iz sveta narave, ki je otrokom najbližja. Otroci opisujejo svoje živali, gore, svoje življenjske odnose do bližnjih (Moj oče, Moja mama), sproščajo svojo fantazijo v pravljici, se učijo komuniciranja s posrednimi sredstvi (Pogovor po telefonu, Pismo), posredujejo skupinsko delo (Proizvajamo zvoke -mislimo - ustvarjamo). Sledijo dogodki, ki razbivajo vsakdanji tok dogajanja: to so spisi o izletih (Gardaland), 1. maj, rojstni dan, nedelja, velika noč, obisk učencev iz Pavie in doživetja ekskurzij (Briška jama, Rižarna). Nadalje najdemo v Veverici tudi šarado, uganke, križanko in povezanko od številke do številke ter pesmici. Tehnična izvedba ni najboljša, vendar jo lahko spregledamo zaradi dela in truda, ki so ga vložili učenci v sodelovanju z učnim osebjem obeh šol, da je Veverica izšla. Učenci so glasilo tudi sami raznosili po šolskem okolišu. j. j. Sporočilo devinsko-nabrežinske občine Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih zaključil dne 28. junija 1989 in da se bodo vršila vpisovanja gojencev za šolsko leto 1989/90 v dneh 29. - 30. junija 1989 od 8. do 12. ure v posameznih sedežih otroških vrtcev. V občinske otroške vrtce so lahko vpisani otroci obeh spolov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - otroci, ki so dovršili ali bodo dovršili do 28. 2. 1990 vsaj tretje leto starosti; OPOMBA GLEDE OBISKOVANJA: v smislu veljavnih predpisov, ki jih določa pravilnik obč. otr. vrtcev, bodo otroci, ki bodo dopolnili tretje leto starosti do 31. 12.1989 lahko obiskovali otroški vrtec od samega začetka prihodnjega šolskega leta; otroci pa, ki bodo dovršili tretje leto starosti v času 1. 1. 1990 - 28. 2. 1990, bodo začeli obiskovati otroški vrtec po božičnih in novoletnih počitnicah; - otroci, ki imajo bivališče v de-vinsko-nabrežinski občini. Že dolgo ga na vajah ni, kaj se torgj tam godi? Sinek se rodi! Zivjo GREGOR! Jožku in Idi Žnidarčič iskrene čestitke MePZ Milan Pertot in SKD Barkovlje Pevci MePZ Rdeča zvezda se prisrčno zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je 2. srečanje prijateljskih pevskih zborov v Zgoniku tako uspešno izpadlo. __________prispevki______________ Ob 45. obletnici usmrtitve sestre Marije v noči med 21. in 22. junijem 1944 v Rižarni darujejo Adelma, Dora in Slava Slavec 75.000 lir za obnovo bolnice Franja. V spomin na gospo Marijo Stok Miklavec daruje Ida Kufersin 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob pok. Marije Sosič - Nussdorfer darujeta Marija in Ivanka Sosič 20.000 lir za Sklad M. Čuk. ________gledališča___________ VERDI Poletni festival operete 1989. Danes, 21. t. m., ob 21. uri (red S) bo na sporedu ponovitev prireditve "GALA DELUOPE-RETTA DANUBIANA". Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča. Danes ob 18.15 bo v mali dvorani gledališča Verdi podelitev operetne mednarodne nagrade 1989 švedskemu tenorju Nicolaiu GEDDI. Poletni festival operete 1989 - Jutriob 21. uri (red O) in v petek ob 21. uri (red R) BRECHT V GLASBI s skupino BERLI-NER ENSEMBLE. razstave V pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE. V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je do 29. t. m. odprta razstava likovnika Marka HREŠČAKA. V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je na ogled razstava SPACAL 1989. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 29. t. m. odprta razstava slikarja Dina PREDONZANIJA. V galeriji Tribbio je do 23. t. m. odprta razstava slikarja Giordana MERLA. Ani Tretjak razstavlja do 4. julija v galeriji Da Codroma v Benetkah (2540 Dorso Duro). Galerija je odprta vsak dan, razen ob četrtkih. koncerti VERDI V gledališču Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev za POLETNI FESTIVAL OPERETE 1989. Informacije dobite pri blagajni gledališča Verdi. Športno društvo S. Nazario - Super-caffč priredi za ljubitelje glasbe v cerkvi v Naselju sv. Nazarija pri Proseku KONCERT flavtista FULVIA MINGHINELLI-JA in kitarista AXELA BOCHA. Izvajala bosta: Vivaldi, Granados, A. M. Barrios. Koncert bo jutri, 22. t. m., ob 20. uri. Vstop prost. Vabljeni! kino ARISTON - 20.00, 22.10 La vita allegra, Španija 1987, r. Fernando Colomo. EXCELSIOR - 17.45, 22.15 Un amore una vita, r. Taylor Hackford, i. Jessica Lange, Dennis Ouaid. EKCELSIOR AZZURRA - 18.30, 21.45 Cocaina, r. Harold Becker, i James Woods, Sean Young. LJUDSKI VRT - 21.15 Milagro, ZDA 1988, r. Robert Redford, i. Sonia Braga, Christopher Walken. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Scuola di mostri, komični film. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Una vedeva allegra ma non troppo, i. Michelle Pfeiffer, Mathevv Modine. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Le mor-bose passioni di una moglie partico-lare, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore, i. Phi-lippe Noiret. GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Un grido nella notte, r. Fred Shepisi, i. Meryl Streep. MIGNON - 16.30, 22.15 II ritorno dal fiume Kwai, i. Edward Fox, Christopher Penn. EDEN - 16.00, 22.00 La signora e il ma-rinaio 2, porn. □ □ VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 17.15, 22.00 Rain man, i. Dus-tin Hoffman, Tom Cruise. LUMIERE FIGE - 18.00, 22.15 Talk radio, ZDA 1988, r. Oliver Stone, i. Erič Bogo-sian, Alec Baldwin. ALCIONE - 16.30, 22.10 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, ris., ZDA 1989, r. Robert Zemeckis, i. Bob Hoskins, Cristop-her Lloyd, Yoanna Cassidy. RADIO - 15.30, 21.30 Blue pussycat bes-tial love, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ izleti Slovensko planinsko društvo Trst vabi člane, planince ter vse zamejske Slovence, da se množično udeleže proslave 85-LETNICE USTANOVITVE SPDT, ki bo v nedeljo, 25. t. m., ob 12. uri na 2.087_ m visokem vrhu POLDAN-JŠNJE ŠPICE (Jof di Miezegnot). Na razpolago je samo še 30 prostorov. Pohitite z rezervacijo! Vpisovanje se vrši pri ZSŠDI (tel. 767304). SKD Vigred priredi v nedeljo, 25. t. m., izlet na Brione. Informacije in vpisovanje pri Franki Škrk, tel. 200150, in Armiti Kante, tel. 201102, od 19. do 21. ure. Na razpolago je še nekaj mest. čestitke Danes praznujeta ŽARKO POČKAJ 17. rojstni dan, KATJA CAPPELLI pa 16. rojstni dan. Vse najboljše jima želita nona in nono iz Saleža. V ponedeljek je MARJANKA REBULA diplomirala v specialni pedagogiki na pedagoški fakulteti ljubljanske univerze. Ob diplomi ji iskreno čestitamo Marko, Tanja, Mitja, Aleks, Pavel, Igor, Magda, Davor, Eva in Andrej ter ji želimo vse tisto, kar si sama najbolj želi. V Sesljanu KATJA stanuje, danes 16. rojstni dan praznuje, Vse najboljše ji želijo nona Milka, nono Pepi, stric Renato, mama, tata, Roberto in Silvijo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert otroškega zbora iz Tolbouhina (BOLGARIJA) danes, 21. t. m., ob 20.30 v evan-geličansko-luteranski cerkvi v Trstu - Trg Panfili. Obvestilo naročnikom Primorskega dnevnika Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika razna obvestila Glasbena matica vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29. TFS Stu ledi vabi vse člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 23. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nad. Narodna in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da bo od ponedeljka, 26. t. m., poslovala s poletnim urnikom in sicer od 8. do 16. ure. včeraj - danes Danes, SREDA, 21. junija 1989 VEKOSLAV Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 23.30 in zatone ob 8.17. Jutri, ČETRTEK, 22. junija 1989 GOSTIMIR PLIMOVANJE DANES: ob 5.36 najnižja -66 cm, ob 12.29 najvišja 34 cm, 17.41 najnižja -7 cm, ob 23.11 najvišja 41' cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1018,7 mb ustaljen, veter 14 km na uro vzhodnik, vlaga 77-odstotna, nebo oblačno, padlo je 0,6 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Tombacco, Ambra Antoni, Luca Laurenti, Rossella Gratton. UMRLI SO: 75-letni Emilio Marsetti, 76-letni Pietro Covacich, 89-letna Bruna Repini, 61-letna Bruna Sussi por. Levi, 92-letna Filomena Forino vd. Fontanone, 71-letni Attilio Flego, 83-letna Ermanna Malle vd. Dougan, 78-letna Stefania Žagar vd. Gornik, 85-letna Maria Zaccaria vd. Lauretta, 82-letna Antonia Zulai, 82-letni Alfio Sanna, 78-letni Raimondo Ac-cardo, 77-letni Bruno Husu, 61-letni Gal-liano Mandanici, 21-letna Manuela DJta-lia por. Zocchi, 83-letni Attilio Russig-nan. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. junija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Zavije). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) - samo po telefonu za najnujnej-še primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: jutri, 22. t. m., ob 18. uri na osnovni šoli na Katinari ter v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. KD Slovan - Padriče priredi v petek, 23. t. m., KRESOVANJE. Ob tej priliki bomo odprli razstavo o poreklu GRGIČEV, ki je nastala iz večletnih raziskav prof. Sama Pahorja o zgodovini Padrič. Kulturni program: ob 20.30 otvoritev razstave, uvodna beseda prof. Sama Pahorja, nastop MPZ Lipa iz Bazovice, ob 21.30 KRES "Zad za kalom", nastop godbe na pihala V. Parma iz Trebč, sledi prosta zabava. Vabljeni! Pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina vabita na pevsko revijo PESEM V ZALIVU, ki bo v petek, 23. t. m., ob 20.30 pred devinsko cerkvijo. Poleg prirediteljev bodo nastopili: MePZ M. Pertot iz Barkovelj, MPZ Ermes Grion iz Tržiča, MePZ Hrast iz Doberdoba in MePZ Obala iz Kopra. KD L Grbec ter Zveza slovenskih kulturnih društev vabita na predstavitev pesmarice Ignacija Ote ŽENSKI ZBORI in na KONCERT ženskega zbora Ivan Grbec, ki bo jutri, 22. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Skednju. ŠZ Gaja Gropada-Padriče vabi na ŠPORTNI TEDEN od 24. junija do 2. julija na športnem objektu na Padričah. Program: 24. in 25. t. m. teniški turnir, od 24. t. m. do 1. julija nogometni turnir 7:7, od 26. do 30. t. m. turnir v odbojki (mešane ekipe M + Ž), 1. julija tradicionalni nočni tek Gaje, 2. julija nagrajevanje. Vsak večer ples z ansamblom Happy day in Zodiaco. Kioski bodo dobro založeni. V petek, 30. t. m., ples v maskah z bogatimi nagradami. Vabljeni! Praznovanje sv. Ivana - danes bo v Ljudskem domu v Podlonjerju POLETNO PUSTOVANJE, povezano s plesom v maskah. Jutri bo večer posvečen športu. Poleg raznih športnih prireditev in srečanj bo večer povezan s prireditvijo "Spoznaš svoje vino" in z razgovorom o škodljivosti alkohola in mamil za naše zdravje Oba večera ples. Glasbena matica - Trst, šolsko leto 1988/89, zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice, evangeličansko -luteranska cerkev, Trg Panfili, v petek, 23. t. m., ob 20.30 bo nastopil KOMPOZICIJSKI RAZRED prof. Alda Kumarja in gostje, Na sporedu: I. Florjane, A. Kumar, F. Nieder, M. Ozbič, A. Pegan, A. Tavčar, B. Turel. Vabljeni! mali oglasi PRODAM motor honda XLR paris-dakar 125, letnik '84, electric starter, nov motor, prevoženih 32.000 km. Tel. 415336. PRODAM mladiče pasme labrador. Tel. 003867/21312. PRODAM suzuki samurai, letnik '88, v dobrem stanju, z vsemi pripomočki. Tel. 0481/882374. PRODAM akacijeva in hrastova drva po ugodni ceni. Tel. 281920 ob uri obedov. PRODAM po zelo ugodni ceni kotel za ogrevanje wunderbus, 41.000 kal, gorilnik riello, pumpo, termometer, rezervoar za 400 1, avtomatski, star dve leti, v odličnem stanju. Tel. 44738 od 9. do 15. ure. PRODAM A 112, star štiri leta in pol, prevoženih 45.000 km. Tel. 228607. OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini št. 161. OSMICO je odprl Rudi Košuta v Križu št. 44. OSMICA pri Miškotu na Opčinah je tudi letos odprta. Priporočamo se za obisk. V BLIŽINI PRIMOŠTENA dajemo v najem stanovanja za dve ali štiri osebe za mesec julij. Ža informacije telefonirati na št. 826545 - Silvija. V SREDIŠČU MOŠE prodam zazidljive parcele za vile ali dvostanovanjske hiše. Tel. 0481/390238. NA RAZPOLAGO imam krasne, mesec dni stare nemške ovčarje. Tel. 229450. HIŠO z vrtom ali zazidljivo parcelo iščem v okolici Trsta ali Gorice. Tel-575145. IŠČEM inštruktorja za ekonomijo in pravo za III. razred DTTZ Ž. Žois. Tel 231704 - ob uri kosila. SE ŽELIŠ učiti francoščine? Francozinja' diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega poučevanja jezikov v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje, tudi v poletnih mesecih. Tel 566256. LEKCIJE italijanščine nudi profesorica' Tel. 0481/30358 med 13. in 15. uro. URADNICO z znanjem slovenščine /a vodenje knjigovodstva zaposli podjetje v Gorici. Pismene ponudbe na uprav® Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod ših0 "Panda". PRODAM gumijasti čoln, Bat Cormora® 4,20 m, s sedeži in volanom, s pokrivalom, z vsemi pripomočki do 3 milj, tP°' tor Mercury, 20 k.s. za 3.500.000 lir, m®2' nost dogovora. Tel. 220367 - zjutraj. menjalnica_______________________20.6.1989 FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE FIXING BANKOVC' TUJE VALUTE _ MILAN TRST MILAN trst Ameriški dolar . 1430,100 1415.— Japonski jen 9,958 9,4° Nemška marka .... . 725,000 723,— Švicarski frank 837,650 836'- 102,4° Francoski frank ... . 213,810 212.— Avstrijski šiling 102,984 Holandski florint . . 643,750 642,— Norveška krona 199,750 197- Belgijski frank 34,635 34,— Švedska krona 214,720 2ld- 8,2° 10,8° Funt šterling . 2224,650 2200,— Portugalski eskudo . 8,694 Irski šterling . 1933,400 1915,— Španska peseta 11,409 Danska krona . 186,460 183 — Avstralski dolar 1084,750 1040.-; 0,°8 Grška drahma 8,426 8,— Jugoslov. dinar — Kanadski dolar . 1192,000 1170,— ECU 1501,600 RSSSBSBSSS mmm m ____________Ženska in njena stvarnost_breda pahor Moški kot odvečni luksus Le Pavarottijev glas je pomiril gledalce »Glas Luciana Pavarottija dela čudeže.« Tako so pisali angleški časopisi po koncertu, ki je bil v ponedeljek v Londonu in na katerem so bili neredi hujši kot na marsikaterem rock koncertu. Obiskovalci koncertov resne glasbe so običajno nekoliko bolj umirjeni, tokrat pa so se razbesneli in jih reditelji niso uspeli ustaviti. Pomiril jih je šele Pavarottijev glas, ki jih je baje celo spravil v jok. V pristaniškem delu Londona so med podrtijami zgradili novo areno in povabili slavnega tenorista za otvoritveni koncert. Pravzaprav je nered posredno sprožila Pavarottijeva slava. V revno delavsko četrt je namreč skoraj istočasno prispela množica gledalcev, da je naval limuzin presegel zmogljivost uličic. Stanje so primerjali nekakšni narobe-revoluciji: medtem ko so se revni prebivalci zatekli v svoje domove, so se avtomobili bogatašev skušali prebiti do arene. Na stotine gledalcev je tako zamudilo predstavo. Pri vhodih je nastala gneča, ki so jo primerjali tisti ob najbolj kritičnih urah v podzemski železnici. Reditelji so zaman skušali zaustaviti množico. Občinstvo je odrinilo reditelje in vdrlo v areno, kjer seveda ni moglo priti do sedežev, za katere je odštelo po 50 funtov šter- lingov ali 100.000 lir. Po vstopnicah je bilo tako povpraševanje, da so bile razprodane že februarja. Prvo melodijo Un'aura amorosa iz Mozartove opere Gosi fan tutte je spremljalo besno kričanje izključenih. Pavarotti se je nato lotil uverture iz Luise Miller. Tedaj so se oglasili tisti, ki so pravočasno zasedli svoja mesta in so želeli mir. Prerekanje, ki sta ga nasprotujoči si skupini zabelili s sočnimi psovkami, se je pomirilo ob tretji melodiji Cielo e mar iz Ponchiellijeve Gioconde. Pevčevi oboževalci so se enostavno nehali dreti, čeprav so lahko videli ali slišali zelo malo. Tudi akustika nove arene je po mnenju kritikov pod dostojnim nivojem. Med pavzo je Pavarotti poklonil svojim oboževalcem avtograme na programih, medtem ko so zamudniki lahko zasedli svoja mesta. Drugi del koncerta je tako potekal nemoteno in v zbranem občudovanju priljubljenega Pavarottija, ki je prav s svojim glasom uspel »napolniti« areno. Prostor je vsekakor primernejši za rock koncerte, ni pa ustavil tenorista, ki ohranja kljub minevanju let vse svoje glasovne in interpretativne sposobnosti. Občinstvu je na koncu poklonil pet bisov, da so res vsi pozabili na začetni nered. Dvojno breme, ki ga po eni strani predstavlja zahtevna služba po drugi pa skrb za otroke, ne straši več žensk, ki zasedajo odgovorna delovna mesta. Tak namig izhaja iz nekakšne površinske raziskave, ki so jo izvedli v Milanu med tako imenovanimi uspešnicami, se pravi med ženskami, ki so se v svoji stroki zelo uveljavile. Želja po materinstvu pa nikakor ne predvideva zakonskega življenja, kajti prepogosto je »pravi moški prevelik luksus« in § »njegova prisotnost v vlogi očeta ni neobhodno potrebna«. Takšna stališča seveda zagovarjajo uveljavljene in dinamične ženske, ki so si ob uspešni profesionalni karieri zaželele otroka, niso pa pripravljene, da bi »delile življensko usodo z moškim«. Čeprav gre v bistvu za matere-samohranilke, so njihovi problemi in želje daleč proč od težav, v katerih se navadno znajde tako označena kategorija žensk. Sicer je pri milanski raziskavi sodeloval tudi poseben center, v katerega so se nekoč in se še danes zatekajo nezakonske matere s svojimi otroki. V ta center še vedno za krajše obdobje prihajajo neporočene nosečnice in matere, vendar so njihove življenjske zgodbe povsem različne od velikokrat krutih izkušenj žensk izpred dvajsetih ali samo desetih let. V prvi vrsti se je občutno znižalo število mladoletnic, ki zaprosijo za začasno bivanje v centru, v večini primerov so uporabnice zrele ženske, kajti vedno več je mater, ki so stare več kot 30 let. Vendar je najočitnejša sprememba v zadržanju nezakonskih mater, ki so se zavestno odločile, da bodo imele otroka in se svoje odločitve ne sramujejo, nasprotno. Pri tem, so dejali v centru, je treba še računati na dejstvo, da se javno mnenje ne zgraža več nad nezakonsko materjo, ki se ji zato ni treba soočiti z vrsto konkretnih težav. Še manj težav imajo seveda ženske, ki so z ekonomskega vidika povsem preskrbljene oziroma, ki so se preskrbele. Kajti ženske, ki imajo dovolj visoke osebne prejemke, ocenjujejo svoj položaj z neprikritim ponosom. Zato tudi nekako samovšečno pravijo, da so si poklonile dragoceno darilo, ko so dobile otroka, nikakor pa niso pripravljene te sreče deliti z otrokovim očetom, živeti z moškim, je po njihovem mnenju, z vseh vidikov drago. »Mama-single« je, kot izhaja iz milanske raziskave, v povprečju stara od 30 do 40 let in se za otroka večinoma odloči zelo zavestno ter ga načrtuje med eno službeno obveznostjo in dru-go. Do moških je izredno kritična, kajti »pravih moških v bistvu ni«, kljub temu pa se materinstvu ne misli odpovedati. In za konec še nekaj definicij današnjih moških. »Moški? Velik luksus, ker te ne ščiti, sploh negospodarska naložba. Same se veliko bolje vzdržujemo.« »Negotov in neočetovski.« »V bistvu so spet zmagali, ker so se po stari vojaški modrosti umaknili z bojnega polja in pustili ženske na cedilu.« Spet pred občinstvom po 11 letih Po enajstih letih popolnega molka je slavni ameriški pianist Van Cliburn v preteklih dneh spet stopil na oder in navdušil preko 10.000 oseb, ki so polnile philadelphijski Mann Musič Center. Občinstvo je zaploskalo že po prvem stavku Klavirskega koncerta št. 1 Petra Iljiča Čajkovskega, kar se običajno ne dogaja. Na koncu je ploskanje trajalo cele pol ure, seveda ob bučnem zahtevanju bisov. Zdi se - tako vsaj pravi ugledni kritik Washington Posta Joseph McLellan, da je bila izvedba Lisztovega klavirsega koncerta v Esu vsaj v začetku manj briljantna. Občinstvo pa očitno ni pozabilo na svojega nekdanjega ljubljenca, saj ga je sprejelo z neobičajno toplino in naklonjenostjo. Van Cliburn je zaslovel v dobi prvih vesoljskih poletov in tekmovanj med ZDA in SZ. Star je bil 23 let, ko je v Moskvi osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju, ki nosi ime po Čajkovskem. Ko se je vrnil domov, so ga sprejeli kot heroja. Briljantno kariero je nenadoma prekinil leta 1978, ko je zašel v hudo krizo. Tedaj se je umaknil in se posvetil študiju. II lillijl današnji televizijski in radijski sporedi llilllllll C ra' i_________________ 10.20 Obletnica finančnih stražnikov 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nad.: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik - Tri minute 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 14.30 Film: Shanghai express (dram., ZDA 1932, r. Jo-sef Von Sternberg, i. Marlene Dietrich) 15.15 Zanimivo: Action Now 16.20 Koncert godbe na pihala finančnih stražnikov 17.15 Mladinska oddaja: Big! 18.05 Danes v parlamentu 18.10 30 let naše zgodovine 19.05 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 TV film: La signora in giallo (r. Seymur Rob-bie, i. Angela Lansbury, Nancy Grahn) 21.20 Variete: Cera una volta... io Renato Rascel, nato dnevnik 22.45 Festival v Saint Vincen- _ tu, nato filmske novosti 23.20 EP v košarki: Italija-Španija, nato dnevnik U'20 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2 12.00 Nanizanka: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik, nato Diogenes 13.30 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Rubrika: Lepa Italija 15.15 Nanizanka: Lassie 15.40 Risanka: Cucciolo 16.05 Film: Una pištola che canta (vestern, ZDA 1954, r. Ray Nazzaro, i. George Montgomery) 17.10 Iz parlamenta 17.20 Aktualno: L'ago della bilancia, nato dnevnik 18.05 TV igra: II sicario 18.25 Iz parlamenta in športne vesti 18.45 Nan.: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Aktualno: Mixer Oloca-usto - II dolore e la me-moria 22.15 Dnevnik nocoj 22.25 Aktualno: Potovanje skozi aids 23.00 Nočni dnevnik 23.25 Nova obzorja: Incredibi-le - Čarovništvo 0.25 Film: La cappanina (kom., ZDA 1957, r. Mark Robson, i. Ava Gardner) RAi 3 [ 13.30 Ženska kolesarska dirka po Italiji 14.00 Deželne vesti 14.30 Film: Cose delTaltro mondo (kom., It. 1939, r. Nunzio Malasomma, i. Amedeo Nazzari, Antonio Gandusio) 16.00 Video box 16.30 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.00 Atletika (iz Catanie) 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Chi l'ha visto? 20.00 Variete: Blob: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Mario Giusti) 20.30 Film: La guerra del fuo-co (pust., Fr.-Kan. 1981, r. Jean Jacgues Annaud, i. Everett McGill, Rae Dawn Chong) 22.10 Aktualno: Io confesso (vodi Enza Sampo) 22.40 Dnevnik - nocoj 22.45 Dokumentarec: La cam-pagna del Belgio 0.10 Nočni dnevnik 0.25 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti I RTV Ljubljana 1 16.25 Video strani 16.35 Poletna noč (pon.) 17.55 Video strani 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Informativna oddaja Slovenci v zamejstvu 18.40 Spored za otroke in mlade: ZBIS - Tri predi-ce (po narodni pravljici), nato lutkovna serija Robin in Rozi - Puščice (3. odd.) 19.05 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Ciklus kanadskega filma: Premetenka (dram., Kan. 1987, r. Francis Mankiewicz, i. Marie Tifo, Charlotte Laurier, Germaine Honde, Roger Lebel) 22.05 Dnevnik in vreme 22.25 Poletna noč, vmes nadaljevanki Mala uboga bogatašinja (po romanu C. D. Heymanna, r. Charles Jarrott, i. Far-rah Fawcett, James Read, 4. del) in Hooper-man (3. del) 1.25 Video strani TV Koper 13.00 TVD Novice 13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera 14.10 EP v košarki: Italija-SZ 16.00 TVD Novice 16.10 Šport spektakel: bezbol MLB Royal-Texas Ran-gers, rugby Walles-VB 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — Kandidati, ki so bili izvoljeni v severnovzhod-nem okrožju TRST — Začetek festivala operete v gledališču Verdi 19.30 TVD Stičišče 20.00 Juke box 21.00 EP v košarki: Italija-Španija (iz Zagreba) 22.30 TVD Novice 22.40 Nogomet: prijateljska tekma Švica-Brazilija ir RTV Ljubljana 2 18.45 EP v košarki: Jugoslavi-ja-Bolgarija 20.30 Žarišče 21.00 Košarka: Italija-Španija 22.50 Svet poroča 0.05 Opera: Cavalleria rusti-cana (Mascagni) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.10 Opere; 11.30 Pisani listi; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije; 12.40 Tekmovanje Seghizzi; 13.20 Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Duh Velikih jezer (4. del); 15.22 Neopravičena ura; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: Čemu toliko junaštva?; 18.20 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. CANALC 5_______________ 8.30 Nanizanka: Una famiglia americana - II corteggia-mento ■30 Nanizanka: Peyton Plače ■30 Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle ls coppie ■60 Nanizanke: Love Boat -II bacio di Newton, 16.00 Webster - Lutto in famiglia, 16.30 II mio amico i? o Ricky 0 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 ^■K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, ,45 Tra moglie e mari- 20 to RRlri: II Bounty (pust., VB . 084, r. Roger Donaldson, OMel Gibson, Anthony 23.00 Vark\nS) anete: Maurizio Co- 0-30 p a?zo Sh°w Estate 0.35 MUbrika: Premiere ‘(Anizanki: Baretta - Tes-»mone silenzioso, 1.35 mln"ix - Di dr°ga si RETE 4________________ 7.50 Nanizanki: Lou Grant, 8.40 Svvitch 9.40 Film: Silenzio, si gira! (kom., It. 1943, r. Carlo Campogagliani, i. Mari-ella Lotti, Rossano Braz-zi) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il do-mani 16.45 Nanizanka: Califomia 17.45 Nadaljevanka: Febbre damore 18.30 Nanizanki: General Hos-pital, 19.301 Jefferson 20.00 Aktualnosti: Dentro la notizia 20.30 Film: La strana coppia (kom., ZDA 1968, r. Gene Saks, i. Jack Lemmon, VValterMatthau) 22.30 Film: Nebbie (krim., ZDA 1945, r. Curtis Bern-hardt, i. Humphrey Bo-gart, Alexis Smith) 0.15 Nanizanki: Vegas, 1.15 Missione impossibile -Segno del corso ITALIA1_______________ 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo dai sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 15.00 Variete: Smile 15.30 Glasbena oddaja: Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Nanizanke: Chiara e gli altri, 21.30 I Robinson, 22.00 Denise, 22.30 Star-sky & Hutch 23.30 Rubrika o ribolovu 24.00 Rubrika: Premiere 0.05 Nanizanke: Taxi, 0.35 Giudice di notte, 1.05 Kung-fu OPEON_________________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Colorina 16.30 Sugar (2. del) in risanke 19.00 Filmske novosti 19.30 Rubrika: Beyond 2000 20.00 Nogomet: Udinese-Inter 21.50 Zabavno-informativna oddaja: I classici delle-rotismo 22.20 Film: Delitto allundice-simo parallelo (krim., VB 1977, r. Don Boyd, i. Judy Bovvker, John Hurt) 24.00 Nanizanka: Night Heat TMC____________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Appesi a un filo 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glasbena oddaja: Clip Clip 15.00 Nanizanka: Lobo 16.00 TV film: Jimmy e An-drea (dram., ZDA 1980, r. Guy Green, i. Alex Kar-ras, Madge Sinclair) 18.00 Aktualno: Tv donna 19.15 Rubrika: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.25 Nogomet: prijateljska tekma Švica-Brazilija (prenos iz Basla) 22.20 Vesti: News 22.35 EP v košarki: Italija-Španija (iz Zagreba) 24.00 Šport TELEFRIULI___________ 11.30 Nanizanka: Matt e Jen- 12.00 Rubrike: Il salotto di Franca, 12.30 Deželna rubrika, 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Glasbena oddaja: Musič box 17.30 Nadaljevanki: Piccolo mondo antico, 18.00 Dama de Rosa 18.55 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Dokumentarec: I misteri del mondo 20.30 Nanizanka: Justice 21.30 Glasbena oddaja: Sei corde 22.30 Morski športi 23.00 Nadaljevanka: Delitti in una stanza chiusa 24.00 Dnevnik, nato dražba 2.00 Vesti: News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo... ; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Kompasovi napotki; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Sola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 14.00 Evrobasket; 19.00 Glasba po željah, vmes Evrobasket; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. Večina v pokrajinskem svetu proti odpravi lova na ptice Večina v goriškem pokrajinskem svetu je sinoči zavrnila resolucijo z zahtevo po odpravi lova na ptice. Po skoraj štiriurni razpravi so za resolucijo glasovali poleg misovskega svetovalca, ki jo je predložil, svetovalci Zelene liste in KPI ter v osebnem imenu podpredsednik Pokrajine De lust (PSI), proti pa kompaktno ostali svetovalci KD, PSI, SSk in PSDI. Seja je potekala v dokaj naelektrenem vzdušju, saj je razpravi sledilo nekaj desetin naravovarstvenikov in tudi peščica lovcev, ki seveda zagovarjajo svoj interes, da se lov na ptice ohrani. Po drugi strani so predstavniki WWF ter združenj za zaščito živali AIPA in ptic LIPU izročili vsakemu svetovalcu poziv, naj Pokrajina z odobritvijo resolucije končno sprejme konkreten ukrep proti oblikam lova, ki so jih v drugih omikanih državah že zdavnaj odpravili, pri nas pa imajo še veliko privržencev. Po predstavitvi resolucije je svetovalec zelenih Fiorelli - tako kot že na prejšnji seji, ko so o tem vprašanju že razpravljali in ga naposled na zahtevo večine odložili, da bi poglobili razne aspekte problema - postavil zahtevo, naj Pokrajina podpre že vloženi predlog o referendumu za odpravo deželnih zakonov št. 17/69 in 39/78, ki danes dovoljujeta lov na ptice. S tem v zvezi je predsednik Crisci dejal, da bo odbor podprl zahtevo po referendumu šele potem, ko bo pristojna deželna komisija odločila, ali je referendum sprejemljiv. Takojšnjo prepoved ptičarstva v naši pokrajini in pristop k referendumu so podprli komunisti, načelnik KD Bergamin pa ni soglašal s tema predlogoma in je prebral predlog protire-solucije, ki so jo skupaj z njim podpisali svetovalci Saccavini, Spazzapan in Bressan, torej načelniki vseh strank večine. Resolucija se navezuje na direktivo, ki jo je aprila 1979 odobril Svet evropske skupnosti. V bistvu gre za poziv Deželi, naj spremeni deželna zakona o lovu na ptice upoštevajoč načela evropske direktive, trorej naj nekoliko omeji lov na ptice. Hkrati je v resoluciji tudi obveza, naj Pokrajina zmanjša število ptic, ki jih lovci lahko polovijo v tekočem letu. Svetovalci opozicije so to potezo ocenili kot manever večine, ki noče glasovati za odpravo lova na ptice in se zato sklicuje na že deset let staro direktivo, ki je doslej ta ista večina ni nikoli resno jemala v poštev. Ugotovili so, da se za donosnim ptičarstvom skrivajo nemajhni ekonomski interesi in da ima lovski lobby svoje privržence tudi med vodilnimi deželnimi politiki. Tem interesom naj bi se podrejala tudi večina na Goriški pokrajini. Ker pa ne more javno zagovarjati oblike lova, ki jo večina javnega mnenja odklanja, so ugotovili tako zeleni kot komunisti, je zato po desetih letih potegnila iz predala evropsko direktivo zgolj z namenom, da prepreči glasovanje o resoluciji, ki jasno in enostavno predvideva odpravo lova na ptice. Predstavniki opozicije so zato zahtevali naj se vsekakor glasuje o tej resoluciji, svetovalce večine pa pozvali naj izbirajo po svoji vesti. Temu vabilu se je kot rečeno odzval edino odbornik De lust. Omeniti gre, da je pred glasovanjem, s katerim so resolucijo zavrnili z 12 glasovi proti 10, prišlo tudi do ostrih besednih spopadov, ki dokazujejo, kako vprašanje lova razdvaja njegove privržence in nasprotnike. Izid glasovanja so lovci pozdravili z glasnim odobravanjem, medtem ko so naravovarstveniki zapustili sejno dvorano razočarani, vendar - kot so izjavi- li - tudi trdno odločeni, da nadaljujejo svoj boj vse dokler ne bo prišlo tudi pri nas do odprave lova na ptice. Danes zaseda občinski svet Goriški župan Scarano je za danes popoldne, po nujnostnem postopku, spet sklical sejo občinskega sveta. Ponedeljkovo zasedanje je namreč odpadlo zaradi proceduralnega spodrsljaja, saj je bila seja sklicana samo štiri dni pred napovedanim datumom. Predstavnik liste zelenih Renato Fiorelli je s pisno vlogo opozoril na zadevo in napovedal, da ga na sejo ne bo. Ponedeljkova seja občinskega sveta je bila tako preklicana, vendar se tudi glede današnje seje pojavljajo dvomi, če je bila sklicana ob spoštovanju rokov. Dnevni red zasedanja ni bil dopolnjen z novimi točkami in postavlja se tako vprašanje, če je bilo sklicanje po nujnem postopku utemeljeno ali ne. Jutri se začenja matura Za maturante višjih srednjih šol se jutri pričenja zaključna preizkušnja. Ob 8.30 bodo namreč odprli ovojnice z naslovi nalog, ki so jih na Ministrstvu za šolstvo oblikovali že pred tedni. V naslednjih dneh bodo na vrsti še druge pisne preizkušnje, zatem pa kolokvij. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko so se dijaki tretjih razredov spoprijeli z zaključnim izpitom že prejšnjo soboto. Do 28. junija naj bi zrelostni izpit opravili vsi dijaki. Člani zbora Oton Župančič na taboru v Šentvidu Med osem tisoč in več pevci, ki so sodelovali na letošnjem dvajsetem, jubilejnem pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, so bili tudi predstavniki mešanega pevskega zbora Oton Župančič iz Štandreža in ženskega pevskega zbora Ivan Grbec iz Skednja. Z njihovo prisotnostjo na tem največjem prazniku petja, ki je na žalost potekal ob sitnem dežju, pa so potrdili, da je enotni kulturni prostor, vsaj kar zadeva zborovsko petje, utečena stvarnost, ki se na takih množičnih manifestacijah še utrjuje. Sicer je letošnji jubilejni šentviški zbor potekal v znamenju 120-letnice slovenskih narodnih taborov, 90-letnice slikarja Božidarja Jakca (odprli so tudi razstavo Jakčevih portretov nekaterih slovenskih glasbenikov) in 80-letnice skladatelja Radovana Gobca. Na predvečer tabora, na katerem je bil slavnostni govornik Ciril Zlobec, pa je šest zamejskih zborov nastopilo na koncertu v Šentvidu. Ob tej priložnosti je član predsedstva Zveze slovenskih kulturnih društev Ignacij Ota izročil prirediteljem ob jubileju spominsko plaketo v imenu ZSKD in Združenja pevskih zborov Primorske. Na sliki (foto Pavšič) pevci štandreškega zbora Oton Župančič v sprevodu pred množičnim nastopom. Sindikat slovenske šole zaključil svoje delovanje v tem šolskem letu Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica, nam je poslal v objavo naslednje poročilo o delovanju združenja v zadnjem obdobju ter o nalogah, ki jih bo treba reševati v jeseni. "Tudi letos je goriški odbor sindikata slovenske šole z veseljem sprejel že tradicionalno povabilo Saverija Rožiča in gospe ter sklenil svoje delovanje do novega šolskega leta na domu gostiteljev v Podgori. Na seji, ki je bila 15 junija v neformalnem prijateljskem razgovoru, je bil prisoten tudi vice-konzul v Trstu Bogdan Benko, da bi otipljivejše spoznal naše delovanje in potrebe. Potrjeno in poglobljeno je bilo stališče SSŠ, da je nujno skrbeti za uveljavljanje angleščine na slovenskih šolah. Potem ko bodo zbrani vsi podatki o dejanskem stanju in potrebah po uveljavitvi tega predmeta na slov. šolah in italijanskih, o administrativnih ukrepih ter možnosti eksperimen-tacije, bo sindikat sprožil širšo akcijo. Novi šolski center je namenjen samo slov. višjim šolam. Vprašljivo je celo, ali bo njegova kapaciteta zadostna za sprejetje vseh višjih šol (klas. g., učit., trg. z., tehn. trg. z., tehn. ind. z.). Sedanje dograjevanje podzemeljskih prostorov in uporaba teh za pouk naj bi bila proti mednarodnim normam! Šolsko skrbništvo je na zahtevo sindikata in priziva prizadetih pozitivno rešilo problem točkovanja tujih diplom za vključitev prosilcev v posebne lestvice za namestitve. Razpravljalo se je tudi o vprašanju osamosvojitve sekcije Ž. Zois, o rabi slovenskega jezika na slov. sekciji ITI, o vlogi slovenskega sindikata, ki le s težavo in nehvaležnim trudom lahko odgovarja potrebam posameznega člana, o neobjavljenem pismu v Primorskem dnevniku organizatorjem večera na temo Zunanja podoba dvojezičnega mesta. Za razčiščenje posameznih vprašanj so se zadolžili posamezni člani odbora. SSŠ - Tajništvo Gorica sporoča, da bo od 3. do 15. julija v Ljubljani tradicionalni seminar slovenskega jezika in kulture. Za goriške šolnike sta na voljo dve štipendirani mesti. Sindikat tudi opozarja, da bo od 20. do 27. avgusta v Mariboru jesenski seminar za učitelje in profesorje. Za goriške šolnike je na razpolago deset mest. Interesenti se morajo prijaviti s pismeno prošnjo pri odbornikih SSŠ najkasneje do 25. junija." 17. junija 1989 Nove možnosti za gospodarsko sodelovanje obrtnikov ob meji Morske mine še niso odstranili Peklenskega stroja niso našli Ob koncu prejšnjega tedna so se na redni letni skupščini zbrali člani obrtniške sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za Goriško. Predsednik sekcije Bogdan Butkovič je podal izčrpno poročilo o opravljenih nalogah v zadnjem obdobju. Iz poročila izhaja, da je sekcija svojo dejavnost usmerila predvsem v navezovanje in utrjevanje odnosov s sorodnimi organizacijami v Italiji in Jugoslaviji. Na italijanski strani je sodelovanje za-dobilo konkretno obliko z združenjem CNA na Goriškem. Na jugoslovanski strani meje pa se sodelovanje razvija z Obrtnim združenjem. Nove možnosti ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ob sodelovanju KD SOVODNJE vabi na POSVET Z DRUŠTVI ki bo v petek, 23. junija, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah Dnevni red: - uvodni posegi - razprava - družabnost ob zaključku sezone se odpirajo, je bilo posebej naglašeno, po sprejetju novih zakonskih predpisov za tuje naložbe v Jugoslaviji. Take možnosti bi veljalo izkoristiti predvsem v obmejnem prostoru. Na skupščini so osvojili predlog, da se vse člane seznani z novimi možnostmi in da združenje nudi svoje posredovanje, oziroma pomoč, pri izpeljavi formalnosti, ki so s takimi oblikami gospodarskega sodelovanja povezane. Na sedežu združenja nudijo interesentom podrobna pojasnila. Skupščina članov sekcije obrtnikov se je odvijala v konferenčni sobi motela Nanut. Približno pol kvadratnega kilometra široko območje morja pred Gradežem je še zmeraj prepovedano za plovbo. Velike magnetne mine, ki se je ujela v mrežo ribiške ladje, namreč še niso odstranili. Včeraj so na kraj prišli strokovnjaki posebne službe vojne mornarice, da bi mino odstranili. Zgodilo pa se je nekaj nepričakovanega. Na morskem dnu, na mestu, ki je bilo označeno, mine niso našli. Danes bodo območje podrobneje prečesali, saj se zdi skoraj nemogoče, da bi peklenski stroj, ki tehta kakih osem stotov in je dolg približno tri metre, kdo lahko dvignil na površje in ga odnesel. Bolj verjetno se zdi, da je bil kraj, kjer so mino našli, označen le približno, ali pa je morski tok, ki je menda na tem predelu precej močan, premaknil plovko. Po prvem neuspehu včeraj, bodo strokovnjaki službe SDAI nadaljevali z akcijo danes dopoldne. Protesti zaradi hrupa letal Hrup, ki ga povzročajo sodobna potniška letala ob vzletanju in pristajanju ni prijeten. Posebno, če se ponavlja nekaj desetkrat dnevno. Na to opozarjajo prebivalci Tržiča in okoliških krajev. Na deželnem letališču se namreč spet odvija tečaj šolanja pilotov, ki se vadijo v vzletanju in pristajanju. S tovornjakom v ciprese ob cesti Precejšnja gmotna škoda, na srečo pa brez težjih telesnih poškodb. Tak je obračun prometne nesreče, zgodila se je v ponedeljek ponoči na državni cesti pri Rupi. 41-letni Danilo Cunja iz Trsta, Ul. DellUva 1 je s tovornjakom fiat 626 trčil v dve cipresi ob cesti. Ob trčenju je nastala precejšnja gmotna škoda, voznik pa je utrpel le nekaj lažjih poškodb. Ozdravel bo v osmih dneh. Nesreča se je pripetila okrog prve ure zjutraj. Cunja je po navedbajh karabinjerjev, ki so napravili zapisnik o nesreči, vozil v smeri proti Gorici. V Gradišču pogreb trgovca A. Bressana V Gradišču bodo danes - pogrebni sprevod bo ob 15.30 iz splošne bolnišnice v Gorici - pokopali Arriga Bressana, znanega trgovca z mesom in živino. Umrl je v goriški splošni bolnišnici po napadu kapi. Bressan se je rodil v Gradišču pred 63 leti. Med vojno je bil med tistimi, ki so na terenu pomagali osvobodilnemu gibanju. Že kmalu po koncu vojne je Arrigo, po očetovi smrti prevzel vodstvo družinskega podjetja in ga postopoma razvil in razširil tudi na področje mednarodne trgovine. Tej dejavnosti so se posvetili tudi nekateri drugi člani družine. Bressan je umrl tako rekoč na delovnem mestu, saj ga je slabost obšla v klavnici v Gradišču, kjer je nadzoroval predelavo pošiljke mesa. vazna obvestila KD Danica na Vrhu vabi danes 21. junija ob 20.30 na sejo društvenega odbora, ki bo v središču Danica. V župnijski dvorani v Podgori bo v petek, 23. t. m., ob 20.30 predstavitev zbornika o Lojzetu Bratužu, ki ga je pred kratkim izdala Pokrajina. Radio Popolare - Ljudski radio bo danes ob 18.40 prenašal oddajo o Lojzetu Bratužu. Knjižnica Damira Feigla v Gorici obvešča, da je odslej odprta vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 9. do 13. ure. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem sporoča, da bo avtobus, za piknik na Jezerskem, odpeljal ob 6. uri s Travnika, mimo gostilne Primožič, skozi Pevmo, Oslavje, Števerjan, Podgoro, Štandrež in Sovodnje. Priporoča se točnost. izleti Društvo slovenskih upokojencev vabi na izlet na Reko dne 4. julija. Izlet prireja VZPI-ANPI iz Gorice ob priložnosti podpisa listine o prijateljstvu in sodelovanju. Vpisovanje bo v četrtek, 22. junija, od 10. do 12. ure na sedežu v Ul. Croce 3. SPD Gorica vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 25. t. m., udeležijo slovesnosti ob 85-letnici SPD Trst, ki bo na vrhu Poldnašnje špice, popoldne pa v domu Mangart v Žabnicah. Zbirališče in odhod ob 6. uri s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ GORICA — Sprejema prijave za notranje in zunanje gojence za šolsko leto 1989/90. — Sporoča slovenskim otrokom, da bo v času od 26. junija do 7. julija v prostorih doma Slovensko poletno središče — dnevna kolonija. Otroci doberdobskega in sovo-denjskega območja se bodo lahko prevažali v Gorico z avtobusom. — Organizira poletno šolo računalništva »Prvi stik s kompjuterjem in njegova uporaba« za mladino do 12. leta starosti. — Sprejema prijave za seminar računalništva na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani za mladino od 13. do 16. leta, ki bo potekal od 11. do 15. julija. Vse informacije in prijave za poletno središče, šolo in seminar računalništva v pisarni dijaškega doma, Ul. Montesanto 82, tel. 83495, vsak dan med 11. in 13. uro do sobote, 24. junija. ________prispevki___________ V počastitev spomina ob prvi obletnici smrti drage Pine Leban por. Marušič daruje družina 30 tisoč lir v sklad za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu. kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Cocoon - II ritomo«. VERDI 18.00-22.00 »Accadde in paradi-so«. Nick Nolte. VITTORIA 17.30-22.00 »Attrazione ses-suale«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Trzic COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »II vizio segreto di mia mog-lie«. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Lov na dragulje«. ŠEMPETER Ni predstave. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 531576-DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo, Ul. 1. maja 94, teh 790338. _________pogrebi____________ Danes v Gorici, Ermanno Grusovin. ob 10. uri iz mrliške splošne bolnišni' ce v cerkev na Svetogorski cesti in na glavno pokopališče, ob 15.30 Arrig0 Bressan iz mrliške veže splošne bol' nišnice v Gradišče. informacije SIP uporabnikom ////////////^ ^ Družba SIP obvešča, da je danes, 21. junija t. I., v ^ ^ teku zamenjava telefonske številke približno 300 ^ ^ abonentom v občini Tržič in občini Ronke. Intere- ^ x senti so že bili obveščeni. Nove telefonske številke bodo objavljene v telefonskem imeniku 1989/90, ki bo v kratkem razdeljen. 20 dni bo na razpolago uporabnikom avtomatska telefonska služba z ustreznimi napotki. GRUPPO IRI ŠTET % Societa Italiana per TEsercizio delte Tetecomunicazionip.a. i Drevi ob 20.30 v Trstu Koncert otroškega zbora velike svetovne veljave Vsi ljubitelji vrhunskega zborovskega petja bodo prišli drevi na svoj račun. Zvezi slovenskih kulturnih društev je namreč uspelo pritegniti v Trst otroški zbor iz Tolbouhina v Bolgariji, ki je danes med najkakovostnejšimi otroškimi zbori na svetu, nekateri strokovnjaki pa menijo, da gre za najboljši zbor sploh. Skratka, obeta se vrhunski koncert, takšen, kakršnih v našem prostoru ni prav veliko, prej bi lahko rekli, da so zelo redki. Mladi bolgarski pevci bodo nastopili ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili v Trstu. Otroški zbor iz Tolbouhina je pred 25 leti ustanovil dirigent Zaha-ri Mednicarov. Zbor ima v svojem repertoarju preko 400 skladb različnih obdobij in stilov, skladb a cappella in z instrumentalno spremljavo. Posnel je nekaj plošč in s svojimi koncerti žel povsod ogromno uspeha, posebej zaradi izjemne zrelosti in priprave mladih pevcev. Pel je po vsej Evropi, v Venezueli in na Japonskem in dosegel tudi nekaj najvišjih mednarodnih nagrad in priznanj. Skratka, drevi ob 20.30 se obeta pravi pevski praznik in umetniško doživetje mednarodne kvalitete in zamaha. Massimo Gon gost koncerta združenja Chromas Pogled iz avantgarde v preteklost V ponedeljek, 12. junija, si je na šestem koncertu sklopa Trieste Pri-ma združenje Chromas dovolilo korak nazaj: z recitalom pianista Mas-sima Gona smo se iz glasbene avantgarde preselili v relativno daljno preteklost, kjer so se komaj pojavljale prve klice "sodobnosti" (kot npr. opuščanje tonalitete) - začetek stoletja, torej. Massimo Gon (tega tržaškega umetnika ne bomo predstavljali, saj ga vsi dobro poznamo) je s "svojimi" enkratnimi klavirskimi odtenki oživel \t Reflets dans 1'eau iz prve serije Debussyje-vih Images vse "kemične harmonije" tega francoskega glasbenega poeta v galeriji prosojnih podob, ki nas popeljejo v likvidno dimenzijo, kjer je vsak zvok izven njenega elementa. Hommage a Rameau je zazvenel otožno, ritmično začarani Mouvement v elegantnem virtugziz-mu. Nemirna začetna leta našega stoletja so zaznavna tudi v Dveh poe-mih op. 32 Aleksandra Skrjabina -kljub subjektivno romantični zasnovi se ta ruski skladatelj giblje izrazito napredno v novih zvočnih iskanjih. Tako je Gonova interpretacija težila k impresionizmu, ki se izraža v sanjajočih atmosferah prve skladbe ali pa v ritmično bolj izrazitih izbruhih druge. Dosegla pa je svoj magični vrh v Skrjabinovi Peti sonati op. 57, v svoji enotni zasnovi Nadrealistične podobe tržaškega slikaija Galerija Cartesius v Ulici Marconi ob tržaškem ljudskem vrtu, ki je po srečnem naključju pred nedavnim omogočila tržaškim ljubiteljem umetnosti, da so se spoznali z umetnostjo enega najveljavnej-ših švedskih umetnikov iz polpretekle dobe, z deli Karla Nordstroma, je pripravila sedaj prav tako posrečeno razstavo in sicer razstavo pomembnega domačega mojstra Dina Predonzanija. Mojster se ne predstavlja s svojimi sodobnimi deli, pač pa z deli, ki so nastala v glavnem v dobi od 1940 do 1900. leta. V precejšnji meri gre za risbe. Dino Predonzani je po rodu Koprčan in spada v že starejšo generacijo. Strokovno se je šolal v Benetkah in sicer na srednji umetniški šoli ter na likovni akademiji. Po končanem šolanju se je zasidral v Trstu in se v celoti posvetil dejavnostim, ki jim je osnova likovnost. Dolgo je poučeval umetnost na srednjih šolah; dokler je Trst še gradil ladje, je poučeval tudi dekoracijo ladij; deloval je tudi kot gledališki scenograf in tudi pri dekoraciji nekaterih javnih zgradb; sodeloval je z vrsto znanih tržaških arhitektov, tudi z Nordiom. Skratka, njegova dejavnost je bila vedno zelo živa in heterogena in kot uspešen likovni ustvarjalec je nekajkrat razstavljal na beneškem bienalu ter rimskem kvadrienalu. Njegovo sedanjo razstavo v galeriji Cartesius sestavljajo, kot smo rekli, v glavnem risbe. In če pustimo ob strani štiri njegova olja z novejšimi letnicami, bi mogli razstavo razdeliti na dvoje: v prvem delu gre za mojstrova dela, ki so nastala v drugem delu druge svetovne vojne, ki ga je Predonzani kot italijanski častnik preživel v taborišču Deblin, v drugem delu pa gre za risbe in skice, ki so nastale v prvi povojni dobi, v glavnem do 1949, torej v letih mojstrovega naglega razvoja v surrealizem, ki je postal njegova izrazita likovna govorica. Predonzani, ki so ga septembra 1939 nacisti strpali v taborišča v Deblinu, je izza mreže napravil in nato tudi rešil več del. Tako je narisal s svinčnikom štiri prizore ali podobe taborišča, ki so danes tudi dokument tiste dobe, izredno lep je njegov akvarel z naslovom "Rusi". Gre za upodobitev skupine sovjetskih ujetnikov, na katerih se dobesedno čuti dušeče vzdušje taborišča. K tem je treba dodati štiri tempere, katerih ena prikazuje razkuževalnico taborišča, ena ruševine deblinskega gradu, dve pa dve bližnji ruski ali poljski vasici. K tem delom, ki poleg umetniške veljavnosti imajo tudi zgodovinsko veljavo, bomo dodali še malo risbico, ki prikazuje ležečo človeško figuro, verjetno jetnika, torej mojstrovega sotrpina. Ta del razstave vsekakor pritegne največ pozornosti. V drugi del razstave spada dolga vrsta risb, v katerih se kaže mojstrovo iskanje novih poti, novih smeri, nove govorice, iskanje pač, ki ga je tudi pripeljalo med najvidnejše tržaške predstavnike surre-alizma. Zanimiva razstava bo trajala do 29. t. m. (Prej bogato razčlenjeni zaokrožitvi vseh dotedanjih skladateljevih iskanj. Navdušeni parter gledališča Ros-setti je tako pričakal drugi del koncerta, kjer se je Massimo Gon pokazal v "svoji" pianistični dimenziji: značajno je Rahmaninov avtor, ki mu dovoljuje totalno simbiozo z glasbenim elementom. Tako je v njegovih Etudah - Tableaux op. 39 zaživela le glasba v Rahmaninovem smislu: "Nič cerebralnosti, le iz srca v srce. Glasba je ljubezen. Sestra ji je poezija, mati pa trpljenje". Lahko si mislimo, kako je ta pogled razbijal teorije tedanje glasbene avantgarde - Rahmaninov je bil najpopularnejši pianist svoje dobe. In postal je most med Čajkovskim in Hača-turjanom, zadnjim predstavnikom ruske skladateljske akademije (ki je mogoče edina ohranila svoj čar). Ravno Rahmaninovu je Gon posvetil svoj CD; predstavitev bo na evropski turneji - bili smo prisotni mali premieri, na kateri je ruska magija izstopala v tretji etidi (Alleg-ro molto), tipično Rahmaninova spevnost v sedmi (Lento), monumentalen zaključek pa v deveti (Al-legro moderatol. Koncert je združenje Chromas organiziralo v dobrodelne namene. CORRADO ROJAC Bilten SD Te dni smo prejeli tretjo številko (junijsko) Biltena Slavističnega društva za Trst, Gorico in Videm. Kljub skromni ciklostilirani obliki pa pomeni Bilten vsekakor pogumno dejanje, ki naj bi osvetljevalo razne plati slavistične znanosti. Na to opozarjajo tudi trije objavljeni prispevki. Ivan Verč je naslovil svoje razmišljanje o literaturi in posredovanju književnosti v šolah »Nekaj besed o literarni znanosti«. Boris Pangerc informira o treh knjigah za vsakdanjo pedagoško rabo, Majda Kaučič-Baša pa se ustavlja ob neustreznem poimenovanju spričevala kot shede. Pri ZTT je izšla tretja dopolnjena izdaja Pahorjevega romana Mesto v zalivu Vprašanja o človekovi ogroženi nacionalni identiteti Kljub navidezni množici knjig se bralcu čestokrat primeri, da v knjigarnah zaman išče nekatere knjige, posebej še živečih avtorjev, ki pa so že postali zaradi nesporne veljave »klasiki«, tako da so njihova dela razprodali zaradi Potreb na knjižnem trgu in novih generacij bralcev. Tako se rado zgodi, da ob ponatisu take knjige ljudje hitro razgrabijo (primer Šalamunovega Pokerja) in knjiga spet oživi, čeprav drugače kot noviteta: na neki nov način se lahko bralec preizkusi ob njej. In prav ob ponovnem preverjanju °kusa in njegove spremenljivosti oziroma trdnosti je čar Ponovnega branja. Včasih se izkaže, da je knjiga, ki smo jo Pekoč brali iz šolske dolžnosti in zaradi izpitov, postala z Parni vred »odrasla«, ko so nove življenjske izkušnje odpih-Pile z nje šolski prah in šolsko modrost... Kot da se ob Vsakem ponovnem branju iz istih kamenčkov sestavi drugačen kalejdoskop misli in občutij. Taka nova bralna avantura se nam ponuja ob tretji, do-Polnjeni izdaji Mesta v zalivu, romana Borisa Pahorja. Knji-9a je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Kar akoj je treba opozoriti na tehten spremni esej Evgena Bav-Carja, ki je pripoved tenkočutno razčlenil in jo na koncu P^načil »kot dokument o trnovi poti v svobodo tržaških lovencev«. Pričujoča knjiga ima še letopis življenja in dela orisa Pahorja in preglednico o avtorjevih dosedanjih ^Pjižnih ter revialnih objavah. Tako opremljena bo vseka-p0*' dobrodošlo pomagalo šolski mladini, ki šele spoznava Phorjev opus. Bralcu iz matične domovine pa bodo prišle tudi opombe, v katerih je avtor z zanj značilno skrb-t °stio pojasnil vsa tista mesta v knjigi, ki bi nemara brez 9a ostala Netržačanu težko razumljiva, t, knjigi, ki jo je literarna zgodovina uvrstila med naj-^ jša Pahorjeva dela (Jože Pogačnik), odkrila v njej »lirič-0st«. »poetične plasti« ter jo (morda manj posrečeno) spra- ^alizma Pod poglavje Socialno-kritične inačice prenovljenega (Matjaž Kmecl), naslutila v njej čisto »specifično ve°klematiko« in tematsko drugačnost glede na drugo slo-Sj ^ko literaturo, namreč »narodnostno občutje« (Anton d^njak), ° tej knjigi je treba reči, da jo je mogoče tudi Z ^ s brati z užitkom, ne glede na to, ali smo obremenjeni litp"0^ov^no aii ne, kar pač potrjuje njeno v času obstojno ki brarno kakovost. Gre za tisto posebnost dobre literature, be pa*ca do zadnje strani ne izpusti iz magičnih niti zgod-tufjj reProsto rečeno, knjiga je napeta in berljiva, primerna r0tna2a Počitniško branje. Seveda, gre za zgodovinski vojni Hi6(j d, saj je časovno dogajanje postavljeno v čas, ko so ugo svetovno vojno Nemci okupirali Trst. Zgodba Vhiitv ^ekana' ki se po razpadu italijanske vojske in po bra 2? j:2 bergamaških hribov zateče na Prosek (18. septem-v Trst ?stane tam nekaj dni, nato pa se odloči, da se bo tojjj , ^ Pridružil ilegalcem, je s svojim zgodovinskim okvi-Ziiano rat* t^Pična, emblematična,' saj iz nje razbiramo že Pa je Usodo slovenskega upora v teh krajih, po drugi strani kovo QOS?^na, ker se nam od strani do strani razpira juna-^teratuSe doživljanje sveta na način, ki je lasten samo tj e sko2' |Povedni prijem avtorju omogoča, da nas pope-Preprij;;1 . adtrint Rudijeve duševnosti: zdaj z neverjetno strah prV*m. Popisom primarnih nagonov, kot je na primer 2daj s j®d. fizičnim izničenjem v napetih prvih poglavjih, Prostorov^m°*:i’sk ki presegajo realistične popise krajev in Pjegov n ' skozi katere hodi Rudi Leban, ker odslikavajo Se Slavni 'ens*d odnos do svoje zemlje in svojih ljudi. Ko dini druž'^Una^ Pred »lomastečimi Siegfriedi« zateče k Vi-lru na Prosek, se nam razkrije (ob asociacijah, z dialogi, notranjimi monologi, sanjami itd.) njegov odnos do žensk. Odrezavo proseško lepotico, zagledano v lesk in blišč vsega tujega, doživi hkrati kot mit o Lepi Vidi, mit, ki mu bo on kot vojščak dal nov smisel. V svobodi, ko bo postal slovenski narod končno suveren gospodar na svoji zemlji, se bo vsaka Lepa Vida mogla vrniti v rodni pristan. Proseška lepotica sproži oziroma potrdi upravičenost in nujnost Rudijeve namere, daje smisel njegovi domoljubni akciji, prepričjiva pa je tudi zunaj svoje nezavedne vrašče-nosti v mit. S frfotavostjo, površnostjo in lahkomiselnostjo je živi zgled ženske goske, ki ji je poglavitni cilj zadovoljevanje vsakršnih želja, ne pa ljubezen ali moški. Ves čas obvladuje položaj prav zaradi tega, ker ji je moški sredstvo za izpolnitev želja, tako da njen lik učinkuje sila mikavno ne samo na Rudija v davnih vojskinih časih, ampak je njena sveža, mladostniška koketnost ohranila čar in aktualnost še danes, in to z mitom vred. Kmečki ljudje in njihove z zemljo zraščene postave so podani zares doživeto, tako da se človek čudi pisateljevemu posluhu in poznavanju kmečkih ljudi (posebej njihovega načina mišljenja - tako skrivnostno skupnega vsem pripadnikom tega stanu), ki se mu sproti razraščajo v simbol domače zemlje (Ljubova nona). V vaškem svetu Pahorjev junak ne najde samo zavetja (išče ga tudi pri materinski Majdi) in trenutne varnosti pred podivjano soldatesko, ampak se kot mestni človek in ubežni vojak pred novo odločitvijo v sebi notranje zbira, se kakor poji in krepča ob izviru in išče rešne misli in pomene v naravi, v sleherni stvari in pri vsakem bitju. (Ta čas je Evgen Bavčar točno označil kot beg pred smrtjo.) Mestoma se zdi, kakor da z zaznavami (s popisi) celih pokrajin sonca in njegove bleščave roti naravo samo za moč in smisel. Tu v kamnitih hišah, na borjačih in uličicah nastaja trpek kolektivni spomin, obenem pa možje in fantje zarotniško tkejo ozračje uporništva in tovarišije za »mozaik jutrišnjega dne«. Rudi Leban ni slučajno študent prava, tudi študij si je izbral zato, da bi vse spoznal o narodovih in človekovih pravicah, a proti nasilju in premoči orožja fašistov in nacistov se znanje in vednost izkažeta kot nezadostna. V navidezno, le trenutno varnem vaškem okolju se Rudiju pokaže mesto kot »kamnita past,« v njem bi imel manj možnosti za preživetje kot v naravi pri partizanih, a ker je Trst zanj »naše rojstno mesto« se končno odloči za ilegalno delo v njem. Seveda s temi stavki še zdaleč ni izčrpana vsa Rudijeva zgodba in polivalentnost njegovih razmerij do sveta.. Prostor onemogoča kaj več napisati o metaforičnosti in poetičnosti kot glavnih slogovnih odlikah romana. Tudi v Pahorjevem leposlovju je zaznati (kot v njegovih polemikah) posebno lahkotnost pisave, kar nemara lahko pripišemo avtorjevemu realističnemu odnosu do sveta, v katerem je »bor pač bor«, nasilje nasilje, žrtev pa žrtev. Morda je to bolje opredelil Evgen Bavčar, ki je v eseju napisal, da junaki govorijo »z magično slastjo besedovanja«. Naj zaključim z mislijo, da se roman Mesto v zalivu s svojo domovinsko oziroma domoljubno tematiko uvršča v leposlovje na Slovenskem kot literatura z »višjimi cilji«. Zastavi vprašanje obstoja slovenstva, človekove ogrožene nacionalne identitete, a istočasno tudi odgovori nanj s človekovo izjemno vitalnostjo ter priborjenim in zato necene-nim optimizmom. Če pomislimo, kdaj je prvi zapis romana nastal (gotovo že pred 1. 1949), nas vsa ta trpka sončnost še danes preseneti kot izjema in novost. IVANKA HERGOLD Odprto pismo Ivanki Hergold Spoštovana, z zadovoljstvom ugotavljam, da ste začeli z objavljanjem poročil o novih knjigah, ki jih bralkam in bralcem solidno predstavite, obenem pa tehtno ocenite. Tak je tudi Vaš pristop k moji knjigi Ta ocean, strašnd odprt, in lahko bi se vam zanj zahvalil v privatnem pismu, ker pa se v dveh odstavkih svojega spisa dotikate vprašanj, ki so pomembna tudi za širšo slovensko javnost, sem izbral varianto odprtega pisma. Tako pravite o meni in mojem pisanju: »Seveda, rad ima svoj prav in večkrat posplošuje, kar z enim zamahom na primer pospravi socialistično možnost s prizorišča zgodovine. Moti tudi posplošujoča in ploska neprijaznost do tukajšnjih socialistov in komunistov, ne da bi se pri tem zavedal, da s tem pristaja na metodo svojih zoprnikov«. Naj najpoprej rečem, da mi je žal, da iz mojih polemičnih odlomkov sklepate, da izločam "socialistično možnost s prizorišča zgodovine". Menim namreč, da sem v knjigi poudaril, da sem za socialno demokracijo, za socializem torej, ki se bo uveljavil v pluralistični družbi, kjer ga bo opozicija lahko zamenjala, če bo imela ljudi za sabo: tako se je enkrat zgodilo s Palmejevo socialdemokracijo, potem pa tudi z Brandtovo. To pomeni, da sem bil in sem proti tako imenovanemu realnemu socializmu oziroma proti diktaturi v imenu delavskega razreda. Zato sem dal kot moto knjižici Odisej ob jamboru 1971. leta Kosovelove besede: »Ne morem priznati absolutno nobene diktature« (podčrtal Srečko Kosovel). Kot kaže razvoj dogodkov, se marsikateri voditelj realnega socializma zdaj skuša rešiti antihuma-nistične vizije, tako da je upati, da jo bodo le "pospravili" s "prizorišča zgodovine", če naj uporabim Vaše besede. In predvsem človek z živim pričakovanjem sledi razvoju v tem smislu na Slovenskem. Drugačen je tisti primer, ki se nanaša na mojo "neprijaznost do tukajšnjih socialistov in komunistov". Poudariti je namreč treba, da gre za slovenske socialiste in komuniste, ki so v obeh italijanskih levičarskih strankah, to se pravi, v strankah, ki delujeta v družbeni ureditvi zahodne demokracije, torej pluralizma. Človek bi zato pričakoval, da bi se v času Kocbekove afere 1975. leta tukajšnji socialisti in komunisti zavzeli za svobodo mišljenja, za dialog, to se pravi, za Kocbekovo pravico, da javno spregovori o svojih pogledih. Komunistična stranka Italije je bila na primer takrat za zgodovinski kompromis s kristjani -slovenski tukajšnji komunisti pa so imeli v Kocbeku osebo, ki je bila vseskozi za tak kompromis na Slovenskem: zato bi bilo naravno, da obsodijo kampanjo proti njemu tukaj pri nas. Tukajšnji slovenski so-cialsiti, ki so v italijanski socialistični stranki, ki odklanja komunistični ekskluzivizem, so imeli v Kocbekovem primeru lepo priložnost, da pokažejo svojo zavzetost za demokratične prvine, tudi če bi se zamerili Ljubljani. No, a o absurdnem vendar ni tukaj kraj za to. Vam se zdi moje odklanjanje amfibijske narave naših levičarjev "plosko". Morebiti je res, vendar je vsakikrat utemeljeno, to pa je v zadnji analizi predvsem pomembno. Glejte, v tistem klavrnem ozračju, o katerem je govor, je bil takrat kot socialist izjema prof. Pino Pečenko, ki se je uprl celo strankinemu voditelju Pittoniju, ko je šlo za to, da bi preklical svoj podpis na seznamu podpornikov za izdajo Kocbeku posvečene brošure. In to v svoji knjigi prijatelju Pinu tudi priznavam, da je namreč znal biti zvest svoji koncepciji svobode in pluralizma. To pa pomeni, da ne odklanja en bloc pripadnikov levičarskih strank; zato tudi ne bo držalo, da "pristajam na metodo svojih zoprnikov", ampak da sploh nimam za zoprnika tistega, ki ravna na podlagi načel pluralistične demokracije. Še enkrat se Vam zahvalim za nazorni prikaz moje knjige in Vas lepo pozdravljam. BORIS PAHOR početju tukajšnjih slovenskih socialistov bi človek še kaj več rekel, Ze po prvem dnevu finale Jugoslavija V zagrebškemu Domu sportova se je včeraj začelo 26. evropsko košarkarsko prvenstvo, ki ga je uradno odprl predsednik predsedstva SFR Jugoslavije Janez Drnovšek. Po uvodnih tekmah med ekipami, ki naj bi na tem EP ne odigrale nobene prave vloge, so se zvečer med sabo spopadli favoriti. Italijanom za malo ni uspelo, da bi prav v končnici presenetili Sovjete, čeprav so ti ves čas vodili, Jugoslovani pa so povsem zasenčili evropske prvake Grke in se jim oddolžili za pekoč poraz na EP v Atenah. Glede na to, kar je pokazal prvi dan, se že sedaj obeta finale med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. se obeta -SZ točk prednosti, v naslednjih desetih minutah pa so nerazumljivo popustili na vsej črti in dosegli samo pet točk (Španci pa 29). Treba je opozoriti na to, da nastopa Španija na tem EP v povsem spremenjeni postavi brez bratov Martin, Romaya, Villacampe, Sibi-lia in Solozabala. SKUPINA A SZ - Italija 87:84 (54:34) SOVJETSKA ZVEZA: Vetra 2, Sok, Berežnoj, Marčulionis 23, Volkov 20, Tihonjenko 10, Kurtinajtis 13, Sabonis 12, Gadašev, Homičus 2, Belostenji, Goborov 5. ITALIJA: Gracis 2, D'Antoni, Magni-fico 3, DelLAgnello 4, Bosa 2, Bruna-monti 5, lacopini 10, Binelli 10, Riva 31, Morandotti 7, Costa 10, Carera. PON: Marčulionis (32), Sabonis (38), Volkov (40). Po prvem polčasu je kazalo, da bodo azzurri doživeli katastrofo, saj je SZ igrala naravnost sijajno, Italijani pa so bili brez pravega orožja in niso pokazali nič, kot da bi se bili že vnaprej predali. Že na samem začetku drugega polčasa je prišlo do preobrata. Sovjeti so stopili na igrišče vidno nezbrani in azzurri so jim s požrtvovalno igro vsilili delni izid 16:3. Nato so si Sovjeti znova opomogli, vendar pa le za kratek čas, saj so Italijani igrali res dobro in se jim približali na eno samo točko Spored EP Danes: 14.00 SZ - Nizozemska; 16.00 Francija - Grčija; 19.00 Jugoslavija - Bolgarija; 21.00 Italija -Španija. Jutri: 14.00 Grčija - Bolgarija; 16.00 Nizozemska - Italija; 19.00 Francija - Jugoslavija; 21.00 Španija - SZ. V petek: prost dan. V soboto: 14.00 polfinale 5.-8. mesto; 16.00 polfinale 5.-8. mesto; 19.00 polfinale 1.-4. mesto; 21.00 polfinale 1.-4. mesto. V nedeljo: 14.00 finale za 7. mesto; 16.00 finale za 5. mesto; 19.00 finale za 3. mesto; 21.00 finale za 1. mesto. zaostanka (80:79), za nameček pa sta morala Marčulionis in Sabonis na klop zaradi osebnih napak. V zadnjih tridestih sekundah je bilo dramatično: azzurri so imeli tri točke zaostanka, a žogo v rokah. SZ je prvi napad zaustavila, a Kurtinajstis je zapravil protinapad in zagrešil še naivno osebno napako. Italijani so se seveda odpovedali prostim metom (isto so po prekršku nad lacopinijem spet storili tudi malo zatem), a tri sekunde pred koncem je finski sodnik Jugebrand krivično dosodil lacopiniju osebno napako v napadu in azzurrom odvzel žogo ter možnost, da bi v zadnjem hipu izsilili podaljšek. Pravi junak preporoda Italije v drugem polčasu je bil Riva, ki je v 20 minutah igre dosegel 26 točk, razočaral pa je D'Antoni. IZJAVE Garastas (trener SZ): »Zadovoljen sem z rezultatom, ne pa z igro. Nismo znali zaustaviti Rive.« Gamba (trener Italije)): »Obramba je bila v drugem polčasu spet naše najboljše orožje, čeprav ni bilo vse tako, kot sem želel. Končnica ni bila najbolj jasna, toda o sodnikih nisem nikoli govoril in tudi zdaj ne bom.« lacopini: »Pet sekund pred koncem je bil nad mano storjen prekršek, ki bi ga bil moral sodnik kaznovati s tremi prostimi meti, zadnjega mojega prekrška pa sploh ni bilo.« Španija - Nizozemska 78:76 (29:49) ŠPANIJA: Večina 13, Arsega, Birju-kov 6, Laso, Jimenez 19, Andreu 6, Montoero 6, Villalobos, Morales 2, Martines 13, Aller, San Epifanio 13. NIZOZEMSKA: Bottse 3, Emanuels, De Waard 12, Van Rootselaar 10, Franke 2, De Velde 17, Van Poelgeest 9, Houben, Lieverst, Vrind 2, Dam 2, Kujpers 19. Nizozemci so bili na pragu presenečenja, saj so imeli v 21. minuti že 23 SKUPINA B Jugoslavija - Grčija 103:68 (49:35) JUGOSLAVIJA: Petrovič 35, Radulovič 5, Čutura 8, Kukoč 2, Paspalj 7, Zdovc 7, Radovič, Vrankovič 2, Divac 11, Danilovič 6, Radja 16, Primorac 4. GRČIJA: Galis 30, Patavukas, Yan-nakis 12, Kamburis, Stergakos 2, Age-lidis, Korfas, Filipou, Andrikos 5, Faso-ulas 10, Papadopulos, Christodolou 9. Jugoslavija je začela z neobičajno postavo Petrovič, Zdovc, Čutura, Paspalj in Radja. Grki, ki so v bistvu igrali vedno z isto postavo, so takoj povedli z 12:4, a modri so jih dohiteli pri 14:14 in so nato iz minute v minuto večali svojo prednost, da se je srečanje kmalu spremenilo v pravo ekshibicijo Jugoslavije, pri čemer so prav vsi igralci trenerja Ivkoviča imeli priložnost, da pridejo na svoj račun, razen Radoviča. Jugoslavija je v tej tekmi pokazala ves svoj strahovit potencial. Modri so bili pri metu na koš naravnost navdahnjeni. Odstotki realizacije povedo vse: 50% za tri točke, 60% za dve in 94% pri prostih metih. Dražen Petrovič je premočno dobil dvoboj z Galisom, ki je predvsem veliko metal. Petrovič pa je zadel štiri trojke (poskušal je sedemkrat), z neposredne razdalje je zgrešil le dva meta (7:9), soigralcem pa je postregel z nič kolikimi asistencami. Kot vsi se je izkazal tudi igralec ljubljanske Olimpije Jure Zdovc, ki je igral ves prvi -polčas in povsem zaustavil nevarnega strelca Vannakisa, prestregel nekaj žog in tudi zadel trojko, skupno pa dosegel sedem točk. Danes bi morali modri zlahka odpraviti Bolgare, ki so proti Franciji res razočarali. Verjetno pa bo Jugoslovanom težko ponoviti igro, ki so jo pokazali sinoči. Francija - Bolgarija 109:78 (59:30) Antonello Riva (z žogo) je bil v drugem polčasu nezgrešljiv, a Sovjet Volkov je posebno blestel v prvih 20 minutah igre (Telefoto AP) . i halo, zagreb - halo, zagreb Zamude zaradi... črepinj Prvi dve tekmi evropskega prvenstva sta se začeli z zamudo, ker sta najprej neki Bolgar, nato pa še neki Španec med ogrevanjem razbila stekleno oblogo koša. Če vemo, da sta Divac in Sabonis predvčerajšnjim na treningu že na podoben način »preizkusila trdnost« zagrebških košev, so jih morali prireditleji zamenjati že štiri. Nevarno je, da prvenstva ne bodo mogli dokončati... NBA se zanima tudi za Pivo Antonello Riva se bo poleti udeležil kampa profesionalnega NBA moštva Golden State Warriors iz San Francisca. Riva je takole komentiral povabilo: »Lani sem bil ob koncu sezone pre- utrujen, letos pa me mika preveriti, ali so ameriški košarkarji za nas res nedosegljivi.« Ni izključeno, da bo Riva odigral tudi nekaj tekem ameriške poletne lige »summer league«. Belostenji v Italijo? Vztrajno se govori o tem, da se can-tujska Vismara zanima za sovjetskega centra (216 cm) Belostenjija. V Zagrebu je mnogo italijanskih trenerjev, med njimi Scariolo, Sacco, Recal-cati, Bucci in Casalini. TAKO PO TV Jugoslavija - Bolgarija ob 19.00 po TV Koper; Italija - Španija ob 21.00 po TV Koper in po Rail v rubriki »Športna sreda«. Seleševa vse više V ponedeljek se začne teniški turnir v Wimbledonu Favorita Edberg in MIAMI — Mlada jugoslovanska teniška igralka Monika Seleš, ki pa že dalj časa biva v Miamiju v ZDA, se je s svojim zadnjim uspehom v Parizu, kjer je le v polfinalu izgubila z najmočnejšo igralko na svetu Steffi Graf, povzpela na 14. mesto skupne svetovne razpredelnice. To je velik uspeh za 15-letno Jugoslovanko, posebno če pomislimo, da je Seleševa do sedaj odigrala le pet uradnih turnirjev. Aranxa Šanches, ki je osvojila zadnji turnir v Parizu, se je z desetega prebila na osmo mesto, na lestvici pa še vedno premočno vodi Zahodna Nemka Steffi Graf. SKUPNA LESTVICA: 1. S. Graf 306,61 točke; 2. Navratilova 181,39; 3. Sabatini 161,51; 4. Evert 143,75; 5. Gar-rison 100,89; 6. Sukova 90,23; 7. Malee-va 87,15; 8. Sanchez 85,71; 9. Schriver 80,76; 10. Martinez 68,50; 11. Zvereva 66,87; 12. Potter 63,46; 13. Novotna 62,25; 14. Seleš 60,00 itd. LONDON — V ponedeljek se začne najbolj prestižni teniški turnir na svetu (VVimbledon), včeraj pa so že določili nosilce skupine in izžrebali pare. V moški konkurenci so nosilci skupin sledeči: Lendl, Edberg, Becker, Wilan-der, McEnroe, Hlašek, Mecir, Mayot-te, Chang, Connors, Gilbert, Curren, Krickstein, Česnokov, Pernfgrns, Mansdorf. Žreb ni bil naklonjen Živo-jinoviču, saj se bo v prvem kolu srečal z odličnim Jarrydom, Ivaniševič pa bo igral proti Francozu Championu. Po splošnem mnenju se bo ponovil lanski finale med Edbergom in Beckerjem (lani je bil uspešnejši Edberg), saj sta postavljena na povsem nasprotni strani turnirske tabele, poleg tega pa sta prišla v formo v pravem trenutku. V ženski konkurenci je Jugoslovanka Seleševa nosilka skupine štev. 11, po vsej verjetnosti pa bi se morala v osmini finala pomeriti z Grafovo. Na ženskem Giru slavje Petre Rossner VIBO VALENTIA (Catanzaro) -Vzhodna Nemka Petra Rossner niza uspeh za uspehom. Včeraj je v končnem naletu osvojila tudi šesto etapo LJUBLJANA — V prijateljski nogometni tekmi v Ljubljani je jugoslovanska reprezentanca 2. lige z 2:1 (0:1) premagala novega prvoligaša Olimpijo. Tekmo za Bežigradom si je ogledalo okrog dva tisoč ljubiteljev nogometa, sodil pa je Nikolič iz Ljubljane. Gol je za Olimpijo dosegel Gliha v 24. minuti, za reprezentanco pa je bil uspešen Kozniku v 47. in 62. minuti. Novi prvoligaš Olimpija se je publiki predstavil s krajšim slavjem, na katerem sta Ante Pavlovič v imenu jugoslovanske nogometne zveze in Branimir Znika v imenu združenja prvoligašev podelila kapetanu Olimpije Petru Ameršku pokal za osvojitev 1. mesta v 2. zvezni ligi. Gledalci so s svoje strani z dolgim aplavzom nagradili igralce in strokovno vodstvo Olimpije za povratek v družbo najboljših. Ljubljančani so v prvem polčasu igrali z najboljšim moštvom in so povsem nadigrali drugoligaško reprezentanco, ki je bila zelo neučinkovita. V drugem polčasu je Olimpija nadaljevala z drugo posta- kolesarske dirke po Italiji za ženske ter seveda še vedno vodi na skupni lestvici pred Chiappovo in Bandinije-vo. Včerajšnja krožna etapa, ki se je začela in končala v Vibu Valentii, je bila dolga 71 km, kolesarke pa so jo prevozile v 1.48’46" s povprečno hitrostjo 36,976 km na uro. Na ciljni ravnini je Rossnerjeva za las prehitela Italijanko Bandinijevo, Chiappovo, Francozinjo Odinovo itd. Zmaga Kappesa v Švici BELLINZONA — Zahodni Nemec Andreas Kappes je osvojil osmo etapo kolesarske dirke po Švici (Arosa - Bel-linzona). V končnem naletu 208 km dolge etape je premagal Francoza Ar-nauda in Italijana Podenzano. Na skupni lestvici še vedno vodi Švicar Breu, ki ima 30" prednosti pred rojakom Steigerjem ter 49" pred rojakom Mullerjem. Italijan Podenzana je peti z zaostankom T40". Papež drugi na Koroškem BELJAK — Slovenski kolesar Krke Sandi Papež je osvojil drugo mesto v prvi etapi četrte kolesarske dirke po vo, tako da je reprezentanca le dosegla dva zadetka in zmagala. Na svečanem zasedanju izvršnega odbora kluba, ki je bilo po tekmi, so proslavili povratek Olimpije v 1. ligo. Zlasti je bilo poudarjeno, da za to nosijo veliko zaslug poleg igralcev in strokovnega vodstva tudi glasni in vdani navijači. Klub ima namen, da obdrži vse igralce, ki so nastopili v pretekli sezoni. V tem smislu upa, da bo z vsemi tudi dosegel dogovor, čeprav je eden najboljših, Din-ko Vrabac, že najavil odhod. Igralci Olimpije bodo danes v Kopru, kjer bodo s tamkajšnjim istoimenskim klubom odigrali polfinalno srečanje jugoslovanskega pokala na področju Slovenije. Ljubojevič remiziral ROTTERDAN — V 14. kolu turnirja za svetovni pokal je Jugoslovan Ljubojevič remiziral s Sovjetom Sokolovem ter se trenutno nahaja na zadnjih mestih lestvice. Na vrhu skupne razpredelnice je bivši svetovni prvak Karpov, ki vodi za celo točko pred Nizozemcem Timmanom. Becker Koroški. V končnem naletu ga je namreč prehitel Čeh Kreuziger. Carera, Alemao in Renato z Brazilijo NEAPELJ — Careca, Alemao in Renato, ki nastopajo z Napolijem oz, Romo, se bodo danes pridružili brazilski nogometni reprezentanci, ki je na turneji po Evropi. Danes bo v Bazlu igrala proti Švici in bo skušala nekoliko popraviti slab vtis, ki ga je zapustila na srečanjih proti Švedski in Danski, ko je gladko izgubila z veliko razliko v golih. Menotti: Hugo Sanchez boljši od Maradone CIUDAD MEKICO — Cesare Menotti, bivši trener argentinske reprezentance, ki je leta 1978 osvojila svetovni naslov, je v intervjuju za mehiški športni dnevnik "Esto" izjavil, da je najboljši mehiški nogometaš Hugo Sanchez, ki že vrsto let nastopa za Real Madrid, vsekakor boljši od Maradone, vendar pa nima naklonjenosti sredstev množičnega obveščanja in se ne »zna prodajati«. V nedeljo Cremonese proti Reggini za A ligo MILAN — Dodatna tekma za napredovanje v A ligo med Cremonesejem iD Reggino bo v nedeljo, 25. t. m., ob 17. ur> j v Pescari, tekma med Brescio in Empoli' jem, ki bo odločala o nazadovanju, pa bo dan prej ob 16.30 v Modeni. V primeru neodločenega izida ob koncu regularnega časa bodo odigrali podaljška, nato p3' če bo seveda izid še izenačen, bodo streljali enajstmetrovke. Turinskim navijačem nobene vstopnice TURIN — Za tekmo Lecce - Torino, ki bo odločala o nazadovanju v B ligo, ne bodo imeli turinski navijaši niti ebe vstopnice. Ko je namreč vodstvo Torina' ki prireja pravo »invazijo« Lecceja s čarterskimi letalskimi poleti in avtobus*; vprašalo vodstvo Lecceja štiri tise vstopnic, je bilo hudo razočarano. Lec<^ ne bo namreč Torinu dal niti enega!*5' tka. Vodstvo Torina je takoj protestiral pri italijanski nogometni zvezi žara", »povsem nešportnega obnašanja«, venda1 doslej ni prav nič doseglo. To je PrV1J da se kaj takega pripeti v italijanske nogometnem prvenstvu. V tekmi proti jugoslovanski reprezentanci iz 2. lige Olimpija proslavila povratek v 1. ligo Konec ledna >' Livornu Čuk, Starc in Ban na poskusnem treningu pri Allibertu Za jadranovce se počitnice očitno niso še začele, saj so trije (Marko Ban, Mauro Čuk in Klavdij Starc) konec tedna bili v Livornu, kjer so pri tamkajšnjem Allibertu opravili poskusni trening. Allibert se je namreč obrnil do Jadrana, ki je svojim igralcem to dovolil, tudi zato, kot nam je povedal predsednik Edi Kras, ker je glede bodočnosti Jadrana še precej odprtih vprašanj, katerih rešitev je odvisna od matičnih društev, ki se morajo sestati in pogovoriti. Pri Allibertu so naši košarkarji opravili dva treninga (vodil ju je De Sisti), katerih so se udeležili tako člani li-vornskega društva, ki je letos nazadovalo v A-2 ligo, kot tudi košarkarji iz drugih ekip. Mauro Cuk nam je povedal, da tak poskus zanj ni nobena novost, saj jih v svoji karieri ima veliko za sabo: »Odgovorni pri Allibertu se na koncu dvodnevnega bivanja v Livornu z nami niso nič menili,« je povedal Mauro, »kar pa ni nič čudnega, tak je običaj na podobnih treningih, nihče ne pove takoj svojih morebitnih želja ali namenov. Poskus sam ni bil posebno zahteven, hoteli so le preveriti nekoliko naše sposobnosti.« Ko smo Čuka vprašali, ali ga bi zanimal morebitni prestop, je odvrnil: »Treba vzeti vse v poštev, sedaj na kaj takega še ne mislim, takih odločitev se ne sprejema od danes do jutri. Lahko bi tudi spremenil sredino, vendar treba imeti pred očmi pogoje in tudi vse druge obveznosti.« Na rolkarskem tekmovanju za italijansko DP Antonio lori trener pri Grmadi V nedeljo so se naši rolkarji udeležili druge preizkušnje, veljavne za italijansko prvenstvo, in sicer v kraju Lanza d lntelvi (Como). Proga je bila izpeljana v reber in razdalje so bile 1300 metrov za kategorije mlajših cicibanov in mlajših cicibank, 2500 metrov za kategorije cicibanov in cicibank, 5500 metrov za mlajše začetnike in ostale ženske kategorije ter 11.000 metrov za preostale moške kategorije. Naši so se pomerili v kategorijah mlajših cicibanov, cicibanov in mlajših začetnikov ter v kategoriji junior. ŠD Mladina je bilo prisotno s šestimi atleti, ŠD Grmada Hobles pa s štirimi. Med mlajšimi cicibani so predstavniki naših dveh društev zasedli kar vsa prva štiri mesta in sicer: 1. mesto, kot je že običaj, z Davidom Bogatcem (ŠD Mladina), 2. z Janom Umkom (ŠD Grmada Hobles), 3. z Igorjem Drasičem (ŠD Mladina) in 4. z Mitjo Cossuto (ŠD Mladina). Dobro se je uvrstil tudi Erik lori (ŠD Grmada) med cicibani, saj je kljub tehničnim problemom zasedel zadovoljivo 4. mesto. V isti kategoriji se je Matej Lachi (ŠD Mladina) uvrstil na 6. mesto. V kategoriji mlajših začetnikov je Andrej Legiša (ŠD Grmada Hobles) pristal na 13. mestu, Rajko Ze-čevič (ŠD Grmada Hobles) pa je bil 12. med juniorji. Društveno sta se Mladina in Grmada Hobles uvrstili na dobro 10. oz. 17. mesto med 36 društvi. VRSTNI RED MLAJŠI CICIBANI: 1. David Bogateč (ŠD Mladina) 6'30"; 2. Jan Umek (ŠD Grmada Hobles) 6'41"; 3. Igor Dra-sič (ŠD Mladina) 7T7"; 4. Mitja Cossu-ta (ŠD Mladina) 7' 39": 6. Daniel Tence (ŠD Mladina) 8'39": 7. Mitja Tretjak (ŠD Mladina) 8'58". CICIBANI: 1. Flavio Vaccaretti (CS Bassano) 13'56"; 4. Erik lori (ŠD Grmada Hobles) 23'31"; 6. Matej Lachi (ŠD Mladina) 24'48". MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Glauco Maffei (GS Unicars) 23' 23"; 13. Andrej Legiša (ŠD Grmada Hobles) 29'43". JUNIOR: 1. Gabriele Dal Pont (CS Castionese) 41'57"; 12. Rajko Zečevič (ŠD Grmada Hobles) 56T9". DRUŠTVENA LESTVICA: 1. GS Unicars 676 točk; 10. ŠD Mladina 130; 17. ŠD Grmada 109. (Ervin lori) Zmage in dobre uvrstitve na raznih prireditvah Dober konec tedna za Adrio Resi Prvenstvo Treh Benečij bančnih uslužbencev v kolesarstvu, ki se je prejšnji teden odvijalo v Bocnu, je bilo za predstavnika lonjerskega kluba Adria Rešim Davida Legišo, sicer uslužbenca Hranilnice in posojilnice na Opčinah, izredno uspešno. V kategoriji juniorjev se je v ostri konkurenci 60 vozačev uvrstil ha 4. mesto, 24 sekund za vodečo trojico, potem ko je bil najhitrejši v zaključnem sprintu zasledovalcev. Na 50 km dolgi krožni stezi je odločal hujši vzpon v zaključnih kilometrih. V soboto pa so predstavniki lonjerskega kluba nastopili na klasični dirki cikloamaterjev Čedad - Kobarid, kjer je med senjorji zmagal belomodri Jakofčič, med veterani pa je bil Hafner tretji. Še boljši uspeh pa je Adria Rešim dosegla v nedeljo v Trstu na dirki, ki jo je organiziral klub ACLI. Med senjorji je spet zmagal Jakofčič, medtem ko je bil Komac peti, v starejši kategoriji pa je šlo prvo mesto Hafnerju, medtem ko je Visintin prispel na cilj z glavnino. Ravno tako sta z glavnino prispela Ferluga med veterani in Legiša med juniorji. V nedeljo pa bo na Krasu na sporedu deželno prvenstvo, na katerem Legiša računa na dobro uvrstitev v juniorski konkurenci. (R. Pečar) Na sliki: kolesarstvo je v Lonjerju zelo priljubljeno Kajakaška sekcija SK Devin Tokrat na brzicah Soče V sežanski občini posebna skrb mladim Pri kajakaški sekciji SK Devin so po lanski zanimivi izkušnji z gumijastimi čolni po reki Tari v Črni gori ponovno vključili v program letošnje sezone atraktivne spuste s tem plovilom, ki nudi tudi novincem rečnih športov možnost, da odkrijejo očarljivo lepoto naših rek. Za prvi spust z gumenjakom so izbrali brzice Soče, kjer je osemčlanska ekipa skalami in čez slapove preveslala 20 .m proge od druge do četrte stopnje. Na °ncu so veslači, ki so bili prvič na reki, z navdušenjem pristali tudi na krst, čeprav je bila voda ledeno mrzla. Poleg nadaljevanja športno-rekreacij-ske dejavnosti bo sekcija v kratkem priredila začetne in nadaljevalne kajakaške tečaje na morju in na reki pod vodstvom izkušenih učiteljev Kajakaškega kluba Soških elektrarn. SK Devin si pri tej panogi obeta še mnogo uspešnih pobud, saj je edino slo-vensko tržaško društvo, ki že tretje leto 9oji ta rečni šport in si prizadeva, da bi ?a vzljubila tudi naša mladina. (Sirk) Interliga v minikošarki za pokal Cartubi . S finaino tekmo med tržaško Omo ln, , im.osorn iz Divače se je pred dnevi zaključila letošnja interliga, ki že ne-iet zaporedoma združuje najboljše ekipe minikošarke z obeh strani meje. Letos je nastopilo deset ekip, in sicer: Divača, Sežana A, Sežana B, Orna, Li-oertas, Čamp Foschiatti, RCT A, RCT ° (vse iz Trsta) ter Interclub iz Milj. =>amo tekmovanje je bilo razdeljeno oa predtekmovanja, nakar so se prve stiri pomerile za razvrstitev od 1. do 4. mesta oz. za drugih šest mest. V predtekmovanju je bila najuspešnejša Orna, ki je tudi sicer veljala za favorita tekmovanja. Toda dekleta trenerja Gorazda Gabriča iz Divače so igrala iz tekme v tekmo bolje in že v predtekmovanju so Orni zadale prvi poraz. Finalno srečanje, ki ga je uspešno organiziral košarkarski klub Interclub iz Milj, je bilo najlepši zaključek turnirja. Izredno borbena tekma, kvalitetna minikošarka in številno občinstvo so bili najlepši dokaz o koristnosti minikošarke za vzgojo mladih športnic. V prvi četrtini finalne tekme smo gledali izenačen boj, v katerem si nasprotnika nista mogla priboriti prednosti. Toda že v drugi četrtini je bila zmaga odločena. Odlična Tijana Novakovič je povsem razbila obrambo Orne in ob pomoči soigralk priborila 15 točk prednosti, ki so jo mlade ci-moske v tretji oz. četrti četrtini še povečale. Nenadejanega uspeha so bili v taboru Cimosa nadvse veseli, toliko bolj, ker sta tudi ostali ekipi, Sežana A in Sežana B, pokazali visoko raven znanja in le športna smola je dekletom ekipe Sežana A preprečila vstop v finalno skupino, v katero bi po kvaliteti nedvomno sodile. Turnir sta odlično organizirala kluba RCT Trst in Interclub Milje in osebno Fragiacomo Marina in Franco Zubin. Ob tem se postavlja zanimivo vprašanje, ali bodo zgledu mladih košarkaric sledile tudi članice in organizirale tekmovanje v okviru skupnosti Alpe-Adria, kar bi bila nedvomno velika pridobitev. (M. S.) Navdušenje Da v sežanski občini posvečajo veliko skrb vzgoji mladih košarkarjev, pričajo tudi vidni uspehi dveh ekip sežanskega košarkarskega kluba Kraški zidar na nedavnem mednarodnem turnirju minibasketa v Franciji. Ekipa starejših pionirjev, ki so jo sestavljali učenci sežanske in divaške osnovne šole, vodil pa jo je trener Janko Sila, se je uvrstila na 2. mesto. Kmalu po tem nastopu je ekipa mlajših pionirjev šolskega športnega društva osnovne šole dr. Bogomira Magajne iz Divače odšla na pionirski festival za pokal Šumi kot ena izmed štirih najboljših osnovnošolskih ekip v Sloveniji. Po finalu pionirskega festivala, ki je bil na OŠ Franceta Bevka v Ljubljani, smo obiskali trenerja divaških pionirjev Janka Silo in ga povprašali o rezultatih tekmovanja. »Na letošnjem pionirskem festivalu,« je povedal Sila, »je v Sloveniji sodelovalo preko 650 moštev z 10 tisoč igralci. Zaključnega finala republiškega prvenstva v košarki za mlajše in starejše pionirje so se udeležile štiri ekipe. Poleg naše ekipe so sodelovale še postave SŠD Franceta Bevka in OŠ Karla Destovnika Kajuha iz Ljubljane ter ŠŠD Bratstvo in enotnost iz Kranja. Sijajno navdušenje ljubiteljev košarke, staršev, prijateljev in sošolcev mladih košarkarjev je spominjalo na prvoligaška tekmovanja. Za letošnje prvenstvo mlajših pionirjev je značilna izjemna borbenost vseh moštev. Sicer pa so bili rezultati naslednji: ŠŠD Ka- za košarko rel Destovnik Kajuh - ŠŠD dr. Bogomira Magajne 43:38, ŠŠD Bratstvo in enotnost - ŠŠD France Bevk 45:64, za 3. mesto ŠŠD Bratstvo in enotnost -ŠŠD dr. Bogomir Magajna 50:46, za 1. mesto ŠŠD France Bevk - ŠŠD Karel Destovnik Kajuh 52:47.« Kljub tesnima porazoma so divaški košarkarji zapustili dober vtis. Kako ste dosegli tak uspeh in kaj ste si zadali v začetku tekmovanja? »V letošnjem tekmovanju smo si za cilj zastavili uvrstitev v četrtfinale, kar nam je tudi uspelo po uspešnih nastopih na občinskem in področnem tekmovanju, na katerem smo prepričljivo premagali svoje nasprotnike. Četrtfinalni turnir v Novi Gorici pa je zbudil upanje po vidnejši uvrstitvi kljub porazu s kasnejšim finalistom OŠ Bratstvo in enotnost iz Kranja. Prepričljiva zmaga nad lanskoletnim prvakom OŠ iz Idrije na polfinalnem tekmovanju v Postojni pomeni dokončno potrditev večletnega trdnega dela z mladimi košarkarji. Za boljše rezultate v Ljubljani pa je v odločilnih trenutkih zmanjkalo moči.« Kljub temu pa lahko zaključimo, da mlade učence iz Divače odlikuje izjemna zagrizenost pri delu in velika ljubezen do košarke, ki je že v lanskem letu dala slutiti dobre rezultate košarkarske selekcije. Seveda pa brez strokovnega dela in mentorjev (eden takih je tudi Janko Sila) ne gre. OLGA KNEZ STOJKOVIČ Čeprav imajo sovodenjski cicibani za sabo uspešno sezono V prihodnjem obdobju bo treba poprijeti na novo u Ribani Sovodenj so bili letos zelo Drv Sni' saj so v svoji skupini osvojili (j ,0 H^sto, ob koncu zaključnega sn (9°riška pokrajina) pa tretje, saj odbili obe dodatni srečanji. Za imo "pr“lli »Glede na vse lahko rečemo, da je x .a sezona uspešna. O tem zlasti pri-J° rezultati. Po drugi strani pa nika-m/ J1'86111 zadovoljen z igro. Vse našo eC S*on‘ 1® na dveh, treh igralcih, ki javV?? odločili po individualnih akci-tj, ' b velja predvsem omeniti Kris-in v . vetaka, ki je dosegel 29 golov, 16« ab° botojana, ki pa jih dosegel je j? vebko bolje igrala jeseni,« tud; ui ^'urbč, »ko se je še poznalo saj s ® 0, Prejšnjega trenerja Čevdeka, stvom c: nt;e Prevzel tik pred prven-Pešna ; po®ladi ekipa ni bila tako us-Lirioov111 °bitno je, da sem v fazi tre-vPlivai naredil nekaj napak, ki so Res na6 na siabšo igro in rezultate, liko te"6 ,UCk.' ^ je bilo spomladi ve- Sm° nitT Priskočil C*0br0' da sta v končnici —~ niraV Z Srbskim kadrom in ni-Popoln ■ o3 enom samem srečanju bili Prisko-1] dobro, da sta v končnici Lic, sip1 k119 Pomoč "odbojkarja" Čer-biio ni^1 2 Laslovom v skupini A ne »je vse r®čeLo,« je nadaljeval Čurlič, temeljilo na individualnih spo- sobnostih posameznikov, medtem ko ekipa sploh nima prave igre, akcij ne izvaja. Sicer pa so se fantje na večini srečanj izkazali z borbenostjo. Pohvala gre tudi predsedniku društva Lucijanu Fajtu in drugim odbornikom ter seveda vsem staršem, ki so omogočili, da so fantje prihajali na treninge in tekme. Nekajkrat pa je bila na naši strani tudi športna sreča.« »Seveda ne gre pričakovati, da se bodo v prihodnje gonovili taki rezultati,« je še menil Čurlič. »Nekateri igralci bodo namreč prestopili v višjo kategorijo. Glavna naloga pa bo pripraviti novo ekipo in novo kolektivno igro. Prav zato naj bi bili sami rezultati v drugem planu. Za fante je pri teh letih najvažneje, da se naučijo osnovnih nogometnih potez: kolektivna igra, podaje, osnovna razporeditev, gibalne sposobnosti in da pokažejo veliko mero borbenosti. Zanje mora seveda nogomet biti le igra, zabava, ob kateri pa se le morajo naučiti osnovnih meril obnašanja, športne etike in pripadnosti kolektivu.« Za ekipo cicibanov Sovodenj so v sezoni 88/89 nastopali: Federico Pe-legrin, Marko Florenin, Sebastjan Ož-bot, Vasja Petejani, Kristjan Devetak, Manuel Devetak, Diego Fajt, Erik Petejani, Štafano Zafanin, Matej in Simon Černič, Boris Cotič, Egon in Bo- jan Kovic, Danjel Marušič, Matija Pi-ras, Luca Boškin. Ekipa je med sezono opravila 63 treningov, tako na igrišču kot v telovadnici. Odigrala je nekaj prijateljskih ter 15 prvenstvenih tekem, na katerih so mladi Sovodenjci enajstkrat zmagali in štirikrat izgubili. Dosegli so 51, dobili pa 20 golov. Samo Kristjan Devetak in Vasja Petejani sta dosegla kar 45. Vseh 15 srečanj je v celoti odigral le Vasja Pete-jan. (pr) Na sliki: postava sovodenjskih cicibanov. Teniški turnir v Štandrežu Rekordna udeležba na memorialu Faganel V domu Andreja Budala v Štandrežu je v polnem teku teniški turnir, posvečen spominu domačina Renca Faganela, ki je bil vsestranski športnik in je tragično umrl pred tremi leti. Na tekmovanje se je prijavilo rekordno število igralcev, 54 moških in 8 žensk, tako da se bo turnir po predvidevanju zaključil šele naslednjo soboto. Visoka udeležba je ponoven dokaz, da postaja tenis vedno bolj masovna športna panoga tudi pri goriških Slovencih, saj nastopajo na memorialu R. Faganel poleg domačinov tudi igralci iz sovo-denjske in doberdobske občine, številno pa je tudi zastopstvo iz samega mesta. MOŠKI - 1. KOLO: E. Makuc - Zorn 9:5; Gaiotto - Braini 9:2; Lukeš - F. Vižintin 9:0; Andaloro - Zimolo 9:7; Reščič - Faganel 9:6; D. Coceani - Zavadlav 9:0; Chizzolini - Turri 9:0; Zanon -Cingerli 9:8; Zampar - Nanut 9:3; Mo-setti - Briško 9:4; Plesničar - Berdon 9:2; Peteani - Briško 9:7; B. Makuc -Zotti 9:1; R. Makuc - M. Komel 9:6; Sirk - R. Ferfolja 9:7; M. Makuc - R. Tabaj 9:8; Vogrič - Semolič 9:5; Ožbat - Juretič 9:5; M. Tabaj - Ančič 9:2; M. Vižintin - Pavlin 9:4. ŽENSKE - 1. KOLO: Dreossi - Fajt 9:4; Pelerin - Zavadlav 9:2; Mikluš -Hoban 9:2; Koren - Gergolet 9:5. (mal) SD SOVODNJE sklicuje 29. t. m. ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Skupščina sovodenjskih športnih delavcev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. ŠZ GAJA obvešča, da sprejema vpisovanja za teniški turnir do 23. t. m., za nočni tek Gaje pa do 1. 7. ter eno uro pred startom na športnem objektu na Padričah (tel. 226115) od 18. do 20. ure. Vabljeni! ŠZ SLOGA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 23. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah s sledečim dnevnim redom: otvoritev in določitev predsedstva, poročila, razprava, volitve in razno. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD BREG priredi košarkarski turnir 3:3, ki bo od 26. do 30. t. m. v dolinskem športnem centru. Za vse informacije telefonirati od 12.00 do 14.00 na št. 228309 ali od 19.00 do 20.00 na št. 228394. ŠD VESNA sklicuje 30. t. m., ob 20.30 v prvem in v 21.00 v drugem sklicanju redni občni zbor, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Križu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, razno ter volitve novega odbora. Vabljeni člani in simpatizerji. JK ČUPA obvešča vse svoje člane, da i ionska številka na društvene žu naslednja: 299858. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000, - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 21. junija 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja in liska W ' ^ ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Dobrih 300 kilometrov jugozahodno od norveškega otočja Spitsbergi v Grenlandskem morju Sovjetska ladja Maksim Gorki trčila v ledeno goro Vsi potniki že na varnem, posadka skuša rešiti ladjo OSLO — Sovjetska potniška ladja Maksim Gorki, ki je imela na krovu 955 oseb, je v noči na torek trčila v ledeno goro v Grenlandskem morju 185 milj (342 kilometrov) od Spitsber-gov (Svalbard). Vseh 577 potnikov so rešili, na varnem je tudi del posadke, preostali pa se na krovu trudijo, da bi rešili ladjo pred brodolomom. Do trčenja je prišlo ob 00.27, ko je nad območjem ležala gosta megla. Po pričevanju potnikov, ki so bili skoraj vsi že v svojih kabinah, so najprej začutili močan pok, nato vrsto tresljajev. Nihče si ni delal večjih skrbi, saj so taki udarci med plovbo v arktičnem morju nekaj povsem običajnega. Položaj pa je bil bolj resen, ledena gora je namreč v premcu povzročila sedem metrov dolgo razpoko, v katero je bliskovito vdirala voda. Kapitan je dal znak za preplah, saj ni bilo povsem jasno, ali bo posadki uspelo preprečiti najhujše. V morje so spustili rešilne čolne in začeli z evakuacijo potnikov. Na klic v sili se je takoj odzvala norveška obalna straža, ki je na kraj nesreče poslala svojo ladjo Senja, s Spitsbergov pa so takoj poleteli helikopterji. Reševanje je potekalo kot po priročniku, brez panike in zmede. Morje je bilo k sreči mirno kot olje, le nekoliko je pršelo, temperatura pa je bila okrog ničle. Nihče od potnikov ni bil ranjen, norveški reševalci so takoj poskrbeli predvsem za najstarejše potnike, med njimi so bili tudi diabetiki in srčni bolniki, ki jim dodatna pustolovščina nedvomno ni koristila. Direktor zahodnonemške potovalne agencije Phoenbc Flugreisen Johannes Zurnieden je v Bonnu zanikal prve agencijske vesti, da so potnike izkrcali tudi na ledene ploščadi, tako da so nekateri dočakali reševalce s prvimi znaki ohladitve. Njegovo verzijo so potrdili tudi v spitsbergskih bolnišnicah, 'A4 Po trčenju je prednji del ladje zalila voda, tako da se je premec pogreznil za nekaj metrov, helikopterji pa so takoj začeli z reševalno akcijo (Telefoto AP) kjer so ugotovili, da ni nihče utrpel poškodb in drugih tegob, če izvzamemo tiste, s katerimi so se priletni potniki že vkrcali 11. junija v Hamburgu. Zurnieden je še navedel, da je bilo med 577 potniki, 563 Zahodnih Nemcev, trije so bili iz Nizozemske, trije iz Avstrije, dva iz Italije, jirav tako dva iz Švice, eden pa je bil Šved. Kot rečeno je Maksim Gorki izplula iz Hamburga 11. junija na 18-dnevno križarjenje, med katerim so potniki že obiskali Reykjavik, namenjeni pa so bili še k Severnemu rtu, na povratku bi si ogledali norveške fjorde, ledena gora pa je to brezskrbno križarjenje prekinila. Ladjo, ki ima 25 tisoč BRT, dolga je 196 metrov, široka 20, doseže pa hitrost 20 vozlov, so splavili leta 1969 v Hamburgu za zahodnonemško družbo Hamburg Atlantic Linie, leta 1974 so jo za več kot 30 milijard lir prodali Sovjetski zvezi. Maksim Gorki so lani v zahodnonemškem Bremer-havnu popolnoma prenovili in posodobili za daljša križarjenja. Na rešilnih čolnih so se morali pošteno potruditi, da so od bokov odstranjevali ledene sklade (Telefoto AP) Dekleti sta preživeli Sestri Cheril in April Harper iz Denverja se gotovo prištevata med redke prave »srečkoviče« na svetu. Pločevina, ki leži med kabino enega in prikolico drugega tovornjaka je namreč njun avtomobil. Dekleti sta neznano kako prišli iz nje sicer prestrašeni, a skoraj nepoškodovani (Telefoto AP) Razpečevalci mamil Angela Casella včeraj z delovno pogodbo odpotovala iz Locnja LOS ANGELES — Število mladoletnih razpečevalcev mamil v Kaliforniji stalno narašča in niti skoraj vsakodnevne policijske kontrole ne zaležejo. Razpečevalci se družijo v organizirane skupine, vsaka skupina pa dela na točno omejenem področju, poleg tega pa se člani oblačijo samo v določene barve. Tako obstajajo »rdeči«, »črni« in »modri«. Veliki voditelj modrih je bil prejšnji teden tarča spopadov med tolpami. Umrl je tako rekoč na bojišču, njegovi »učenci« pa so mu priredili slavnosten pogreb, na katerem je bila modra barva obvezna: modri so bili avtomobili, modri venci umetnih rož, modre obleke pogrebnikov. V Los Angelesu obstaja kakih 400 razpečevalskih tolp, ki združujejo več kot 50 tisoč članov. Od leta 1980 so tolpe povzročile 3 tisoč mrtvih, samo lani pa jih je bilo 405. Nekatere »organizacije« naredijo tudi selekcijo novih članov, ki jih zbirajo s pomočjo posebnih vprašalnih pol. Interesenti, in teh ni niti tako malo, morajo povedati, koliko prostega časa imajo, ali imajo že izkušnje z razpečevanjem, ali sami uživajo mamila, itd. Vsaka tolpa pa ima tudi trdna disciplinska pravila, ki jih mora vsak član spoštovati, kot neke vrste delovno pogodbo. Dekleta v tolpi so nedotakljiva, kraja je strogo prepovedana, obvezno pa je imeti pri sebi orožje, po možnosti nabito pištolo. Policija iz Los Angelesa pa je ugotovila tudi, da so najbolje plačani razpečevalci v drugih mestih ZDA prav nekdanji losangeleški mladoletni prestopniki, ki so si doma nabrali veliko izkušenj. LOCRI — Včeraj zjutraj so bile vse trgovine v Locriju zaprte v znak solidarnosti z Angelo Casello, ki že nekaj dni bije oseben boj z organiziranim kriminalom in zahteva vsaj najosnovnejše vesti o sinu Cesareju, ki so ga ugrabili lanskega januarja. Zaprtje trgovin je organiziralo združenje trgovcev in obrtnikov in odziv je bil stoodstoten. V prihodnjih 24 urah bodo župani okoliških občin priredili še druge oblike javnega protesta proti nesposobnosti varnostnih organov in države, da bi zadali dokončen udarec ug-rabiteljskim tolpam, ki se skrivajo na Aspromonteju. Predsednik združenja trgovcev iz Locrija Franco Mam-moliti pa je bil včeraj zelo polemičen z podravnateljem criminalpol Fero. Fera je konec prejšnjega tedna povabil gospo Casella, naj se odpove svoji akciji in se vrne domov, »saj so samo varnostne sile pristojne za najustreznejšo rešitev primera Casella«. Mammoliti pa ga je včeraj v pogovoru z novinarji opomnil, da prav gotovo ni zasluga varnostnih sil, če se je število ugrabitev v zadnjih letih zmanjšalo, pač pa dejstvo, da je mafija našla nove in manj nevarne oblike zaslužka, v prvi vrsti s trgovanjem z mamili- Medtem je msgr. Riboldi, ki se že od nekdaj bori proti mafiji, odločil za 48-urni molk, v čemer ga je podprla tudi gospa Casella. Mati Korajža je že včeraj zapustila Locri, vendar ni odpotovala v Pavio, pač pa se je ustavila pri znancih v Catanzaru. Tudi msgr. Riboldi je odpotoval iz Acerre, kjer biva, in nihče ne ve, kje se nahaja. Že v kratkem obtožnica proti napadalcem na vlak z navijači FIRENCE — Štirje mladi Firenčani, ki so obtoženi, da so v nedeljo vrgli molotovko v neki kupe vlaka, s katerim so se peljali navijači Bologne na tekmo v Firence, se morajo zagovarjati pred sodiščem. Pri napadu sta bila dva navijača gostujoče ekipe izredno hudo opečena, osem pa jih je bilo lažje ranjenih. Namestnik državnega pravdnika Pietro Dubolino ima od trenutka priprtja 96 ur časa za zahtevo zapornih nalogov za 20-letnega Simo-neja Aspidija, 25-letnega Domenica Seconda in 23-letnega Maurizia Igne-rija. Prav toliko časa pa ima tudi državni pravdnik za mladoletne Giaco-mo Pucci, ki vodi preiskavo o komaj 17-letnem E. B. Drugo vprašanje, s katerim se tožilstvo ukvarja, pa je povezano z obtožbami, ki naj bi bremenile priprto četverico. Za zdaj je zanesljivo, da bodo obtoženi priprave in posesti eksplozivnega telesa ter ogrožanja varnosti v javnih prevozih. Precej možnosti je, da bodo obtoženi tudi namernega požiga, povsem odprto pa ostaja še vprašanje obtožbe za pokol, ki pa se lahko spre- meni v lažjo obtožbo, in sicer v poskus umora. V preiskavi so tudi ugotovili, da je molotovko vrgel mladoletni E. B., ki pa bo že čez nekaj tednov postal polnoleten. Glede nadaljnjega postopka pa so tri možne poti: prva predvideva formalno vložitev dokončne obtožnice za osumljence, druga zadržanje celotne preiskave za 40 dni, tretja pa takojšnje sojenje zaradi proizvodnje in posesti molotovke, za druge obtožbe pa naj bi se odločili v nadaljevanju preiskave na podlagi morebitnih tehničnih in medicinskih mnenj. V Milanu pa so včeraj do ponedeljka preložili proces proti trem »navijačem« Milana, ki so obtoženi nenamernega uboja navijača Rome Antonia De Falchija. Avtopsija je pokazala, da je De Falchi sicer umrl zaradi srčne kapi, naknadno pa so tudi ugotovili, da je De Falchi dobil številne udarce, ki pa jih ni mogoče imeti za smrtne. Napada so obtoženi Antonio Lamiranda, Daniele Formaggia in Luca Bonalda, proces pa so preložili na zahtevo obrambe. Onesnaženost kriva za pomanjkanje hrane in poplave PARIZ — Pomanjkanje hrane in hude poplave so posledica nekontrolF ranega zastrupljanja ozračja. Tako vsaj trdi 150 ekologov iz 40 držav, ki so se na pobudo francoskega predsednika Mitterranda pred kratkim zbrali v Parizu. Po njihovih ugotovitvah je industrijsko zastrupljanje okolja že povečalo temperaturo na Zemlji, posledice tega pa naj bi po mnenju strokovnjakov čutili že čez dvajset ali najkasneje trideset let. Toda strokovnjaki tudi trdijo, da bodo klimatske spremembe ogrozile kemično in biološko ravnotežje na kopnem, v atmosferi in v oceanih, vendar za zdaj še ne vedo, kdaj in kako bo do teh sprememb prišlo. Ekologi zato predlagajo organiziranje posebne opazovalne mreže na najrazličnejših koncih našega planeta, da bi tako lahko pravočasno reagirali na klimatske spremembe. V ZDA trdijo, da je lansko pomanjkanje žita v svetu le najava težav, do katerih bi prišlo, če bo tudi letos taka suša kot lani.