HH DOLENJSKI LIST Tovariš Tito znova predsednik republike Naj današnji uvodnik posvetimo človeku, velikemu in silnemu, kar je storil *a napredek naše domovine in za mir v svetu, revo-lueionarju, ki se ni ustrašil tudi največjih težav, borcu za nov svet — tovarišu Titu, ki so ga novo izvoljeni predstavniki ljudstva v nedeljo znova izvolili za predsednika republike. To, kar se je zgodilo v nedeljo na skupni seji vseh zveznih zborov, jc bila le potrditev volje ljudstva, potrditev odločitve, ki jo je izreklo ljudstvo: tovariš Tito naj bo dosmrtni predsednik republike. Ne le v zahvalo za vse, kar je storil za svojo domovino, temveč tudi zato, ker so delovni ljudje globoko prepričani, da bo Tito še veliko prispeval pri graditvi srečnejše prihodnosti jugo- slovanskih narodov in vsega človeštva. Kes jc, kar je rekla Vida Tomšič, ko je obrazložila pism6 zveznega odbora S/DI. Jugoslavije, ki ga je podpisalo tudi 50 poslancev: ponovna kandidatura tovariša T h a za predsednika republike je tako rekoč plebiscitarno sprejeta v najbolj množični naši razpravi ob novi ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije in manifestativno potrjena na naših volitvah. Tedaj je ljudstvo reklo: tovariš Tito je bil uspešen krmar naše skupne ladje! Naj bo to tudi v prihodnje, do konca življenja, ki naj bo čim daljše, ker to življenje pomeni za delovno ljudstvo — napredek, vsak dan bogatejše življenje, mir! Jutri praznujemo tudi dan borca. Pri tem misli- mo na milijone hrabrih, nesebičnih ljudi, ki so razbijali svet krivičnih in gradili novega — svet delovnih ljudi. Ko pa hočemo iz milijonov hrabrih in zvestih izluščiti svetal lik, da bi lahko rekli, to je lik borca, potem se vedno znova vračamo k osebnosti tovariša Tita. On je bil, je in bo zastavonoša velike revolucije, ki v ledino starega orje brazdo novega. On je bil prvi, ki je ponos- Otočec pozdravlja drage rojake in rojakinje v četrtek. 4. julija, na ameriški nacionalni praznik (dan neodvisnostih, se bodo v hotelu Gred Oločec na Krki spet zbrali Številni rojaki, ki so te dni na obisku v starih krajih. Tzselieniška matica v Ljubljani, predstavniki do-" nvičih organizacij in Dolenjska tv-istićna zveza so jim pripravili bogat in zanimiv s^nred. ki bo prav gotovo privabil na Otočec še več ljudi kakor lanski prvi piknik. Dopoldne se bodo začeli rojaki zbirati na prostoru pri no za prijeten piknik, dober prigrizek in odlično domačo kapljico, pa za godbo, oddih "i zabavo. Ob 11. uri bo rojake pozdravil predstavnik občinske skupščine iz Novega mesta, govorila pa bosta tudi predstavnika izseljeniške matice in predstavnik ameriških Slovencev. Sledil bo koncert novomeškega .pevskega zbora »Dušan Jereb« iz Novega mesta, po kosilu pa se bodo na prireditvenem prostoru zvrstili novi ansambli: folklorna skupina »Fran. ce Marolt« bo nastopila z gorenjskimi plesi, tu bo spet Boris Frank s svojimi pevci, ki je že lani spravil v dobro voljo vse rojake na prvem pikniku, na vrsti pa so tudi koroški plesi in spet pevci. Presenečenje bo nastop svetovno znanega Slovenskega okteta, godci pa bodo igrali za ples. Vsem dragim rojakom, ki bodo prišli jutri na Otočec, želimo prijeten in vesel dan, poln zabave in zdravega veselja! KDVARD KARDELJ, novi predsednik zvezne skupščine no dvignil zastavo proleta-riata, vseh delovnih Ljudi, in to v dneh, ko so se nad Evropo šele kopičili oblaki zla. On je bil prvi borec oborožene revolucije, prvi je bil v izgradnji domovine po zmagoslavni vojni, prvi vzgled v vztrajanju na poti, ki se imenuje zvestoba ljudstvu. Kadarkoli in kjerkoli je potrebno, prvi pogumno dvigne prst opomina, daleč se razlega njegovo svarilo pred zločinsko vojno. Tak, kakršen jc zmeraj zvest napredku, se ne more sprijazniti s tistimi, ki bi radi na ostanke pokončane-ga sveta — če bi sploh kaj" ostalo — pritrdili ■ napis: socializem. On se je z vsem svojim bistvom predal drugačnemu socializmu: družbi blagostanja. Ali tako, kakor je rekla Vida Tomšič: Titova misel in pogum sta vtisnila pečat na vse naše pridobitve. Ali tako, kakor čuti vse delovno ljudstvo: Njegova misel in pogum naj prevevata tudi naše prihodnje delo! Dan borca je veliki praznik tudi zato, ker je vtkan vanj tudi lik tovariša Tita, njegovo življenje, nekaj najbolj plodnih desetletij naše zgodovine, kakor je rečeno v pismu, ki ga je zvezni odbor SZDL Jugoslavije poslal zvezni skupščini. »...Naši državljani so z velikim navdušenjem pozdravili sprejem nove ustave, kar je pokazala tudi široka ljudska razprava o osnutku ustave in zđaj s pravico pričakujejo, da bo moč tega dokumenta prišla do izraza na vseh področjih našega družbenega življenja. Razumljivo je, da so njihove oči uprte v nas, v voditelje in da gledajo, kako se bomo vedli do nove ustave, ali jo bomo dosledno izvajali v delo in če bomo v polni meri spoštovali njena načela...« je v nedeljo dopoldne med drugim dejal v svojem govoru tovariš Tito, ko je bil znova izvoljen za predsednika republike 3410 odlikovanih borcev in aktivistov Za letošnji dan borca bodo po vseh komunah večje ali manjše proslave in prireditve, osrednja slovesnost pa bo povsod svečana podelitev odlikovanj borcem in aktivistom iz ljudske revolucije. • V občini Brežice so v soboto, 29., in nedeljo, 30. junija, po krajevnih organizacijah ZB v Brežicah, Do-bovi, Kapelah, Pišečah, na Blzeljskem, v Sromljah, Arti-čah. Pečicah, Breganskem selu. Krški vasi in Cerkljah podelili vsega 452 odlikovanj. 3 julija zvečer bodo svečane akademije v Breganskem selu in v Dobovi ter v Brežicah v Domu JLA. Na večer pred dnevom borca bodo v Brežicah priredile enote JI.A, čla- ni ZROP in gojenci predvoja-ške vzgoje improvizirani napad na mesto, s forsiranjem Save in Krke. Ob 20. bodo zakurili taborni ogenj, sledil bo ognjemet In pravcata beneška noč ob Krki pri gostišču Grič. 6. julija bodo na Bizeljskem priredili taborni ogenj in prihod partizanskih patrulj, 7. julija pa bodo odkrili spominsko ploščo na hiši, v kateri so se zbirali aktivisti Kozjanskega odreda. • V občini Črnomelj so v nekaterih krajevnih organizacijah ZB na slovesen način podelili odlikovanja 30. junija, drugod pa jih bodo 4. julija. Vsega bo v občini podeljenih 800 odlikovanj. 4. julija bo tovariško srečanje sta- rih borcev na Vinici in na Sinjem vrhu, 7. julija pa bodo ob 14. uri v Adlešičih odkrili spomenik padlim hrvaškim in slovenskim partizanom. Na večer pred dnem borca bo v Črnomlju v prosvetnem domu slavnostna akademija, v kateri sodelujejo člani ljubljanske Opere in baleta. • V občini Metlika so v dneh pred 4. julijem po vseh krajevnih organizacijah svečano podelili 470 odlikovanj. V Gradcu bo podelitev 26. julija, ko bodo hkrati praznovali krajevni praznik. Danes zvečer, to je 3. julija, bo v Metliki svečana akademija, na kateri bodo podelili odli- Iskal sem se in — v vaših rovih našel Ob pesti pest! Zatirani, med vami! Vi ste umili s težkimi rokami mi laš z oči. Kdor s vami gre — ni zašel M A TEJ BOR (Iz ciklusa NA PARTIZANSKI STRAŽI, 1942) Bondar j»kttc. NA PARTIZANSKI STRAŽI kovanja borcem in aktivistom iz Metlike. • V občini Novo mesto je bilo v dneh pred 4. julijem v krajevnih organizacijah ZB . podeljenih 1007 odlikovanj. Prebivalce ponovno vabimo na odkritje spomenikov v Hinjah in Podturnu, ki bo 4. julija, ter na svečano akademijo, ki bo danes zvečer ob 20. uri v Novem mestu v dvorani prosvetnega doma. • V občini Sevnica bodo na predvečer po vseh večjih krajih proslave, 4. julija popoldne pa bo strelsko tekmovanje v Sevnici. Krajevne organizacije so podelile v občini skupno 96 odlikovanj borcem in aktivistom. 4. julija bo večja slovesnost v Zabu-kovju, v nedeljo, 30. junija, pa so člani ZB obiskali Bazo 20 v Kočevskem Rogu. • V občini Trebnje pripravljajo 4. julija večjo proslavo mladinci predvojaške vzgoje v Vel. Gabru. V občini so podelili ali bodo podelili še danes in jutri skupno 185 odlikovanj. • Tudi v občini VIDEM-KRšKO so te dni razdelili člani občinske skupščine ne. kaj nad 400 odlikovanj nekdanjim borcem in aktivi-, stom. Osrednja proslava bo jutri ob 14. uri pred spomenikom na Rorah nad Vid-mom-Krškim, razen tega pa bo tudi več krajevnih proslav. VREME OD 4. DO 14. JULIJA V splošnem nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvami, zlasti med 7. in 9. julijem. Suha razdobja ne bodo trajala več kakor .2 dni jj| zaporedno. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED URESNICUJMO NOVO USTAVO! Ali zbor občanov ali referendum? Mislim, da si vprašanja sploh- ne bi smel zastaviti tako. Oba — zbor občanov in referendum — sta obliki socialistične demokracije. Pa ne edini. Obstajajo tudi ie druge. Najbrt bo treba razmisliti še o novih. Seveda ne danes, pa tudi ne jutri. Toda čas in razvoj bosta prinesla še nove oblike neposredne demokracije, ki bodo cmo-gočile, da bo še širši krog ljudi sodeloval pri urejanju skupnih zadev. Ozek krog ljudi, ki je včasih upravljal ljudi in kasneje v imenu nn*., mora zamenjati družba kot celota. Pa ne le posredno — prek predstavniških organov — ampak predvsem tudi do-sredno, prek takih oblik, kakršna sta zbor volivcev in referendum. Zakaj napačno zastavljeno vprašanje? Zato, ker drug brez drugega ne moreta biti učinkovita. Zmotno je .Mišljenje tistih, ki polagajo vse i i 11 o v referendum, ćeš: To je res prava demokracija! Treba je vedeti, da je prav pri referendumu lahko najmanj demokracije, zlasti če ni dobro pripravljen in če ni sledil širšim, demokratičnim razpravam na zborih občanov, sestankih Socialistične zveze itd. Zakaj? Zato, ker se lahko zgodi, da organizator referenduma ponudi slabo rešitev, ki pa vendarle dobi večino, ker se ljudje niso dovolj poglobili v problem in ker je marsikdo izjavil > čili \oh\ci na rei^renciumu, bi moralo obveljati. Eno leto ne bi smeli sprejeti odločit ve, ki bi nasprotovala tisti na referendumu. In ne ni nič hasnilo, četudi bi ugotovili, da je bila odločitev slaba. To kajpak ne pomeni, da sem proti referendumu. Narobe: sem njegov pristaš. Rečem pa, da je bolje nič kot pa slab, zanič pripravljen referendum. In še nekaj: pri referendumu se lahxo zgodi, da pojenja aktivnost občanov, če bi (levladova:.! samo ta obuka neposredne demokracije. Aktivnost občanov pa se ne sme omejiti samo na »da« ali »ne«. Zaradi tega je Ireba težiti za tem, da bo referendum sicer postal redna demokratična oblika pri sprejemanju najpomembnejših odločitev, toda slediti bi smel šele razgibanim javnim razpravam občanov, kjer bi se izkristalizirala najboljša stališča, najracionalnejše rešitve, ki bi šle v potrditev na referendum. Pri izdelavi novega občinskega statuta se sestavljav-cem zastavlja tudi vprašanje: kako razčleniti in precizirati določbe glede zborov občanov, ki so v nekaterih osnutkih preveč splošne? Razširiti je treba krog tistih, ki lahko s kličejo zbor občanov. Med sklicatelji ne bi smeli biti več samo občinska skupščina oziroma njen predsednik in določeno število občanov, temveč morda tudi nekatere druge organizacije, denimo občinski odbor ali celo krajevna organizacija SZDL, krajevna skupnost itd. V statutu bi bilo treba nadalje bolj poudariti obveznost občinskih organov, pravzaprav občinske skupščine, da spoštuje odločitve zborov občanov, da obvezno odgovarja na njihove predloge, stališča Predsednik državnega sveta Demokratične republike Nemčije in generalni sekretar Enotne socialistične partije Nemčije VValter Ulbricht je ob svoji sedemdesetletnici sprejel visoke goste, ki so mu prišli čestitat. Ti gosti so bili: Nikita Hruščov, prvi sekretar CK Poljske združene delavske partije Vladi-slav Gomulka, prvi sekretar CK KP Češkoslovaške in predsednik CSSR An-tonili Novotnv, prvi sekretar CK Madžarske socialistične delavske partije in predsednik sveta ministrov LU Madžarske Janos Kadar in prvi Sekretar CK bolgarske KP in predsednik sveta ministrov Bolgarije Todor Živkov. že naštevanje funkcij teh političnih voditeljev vzbuja zanimanje, še bolj pa dejstvo, da so se zbrali v vzhodnem Berlinu — uradno zato, da bi čestitali Ulbrichtu ob rojstnem dnevu. Seveda pa nihče niti za bip ni verjel, da je to glavni razlog za ta sestanek »na vrhu«. Dandanes si državniki čestitajo z brzojavkami, ne morejo pa z brzojavkami reševati perečih političnih in ideoloških problemov. Zato je treba iskati vzroke za to berlinsko srečanje drugje. Na prvi pogled je očitno, da to srečanje ni planirano na dolgo dobo. Se nikoli se ni zgodilo, da bi premier Hruščov zaporedoma tako naglo dvakrat obiskal isto deželo. Sovjetski premier je bil namreč v vzhodnem Berlinu letos januarja, ko je bil kongres enotne socialistične partije Nemčije. In ko bi se za to srečanje odločili pred nekaj meseci ali vsaj pred tedni, bi ga bili — kot je navada — uradno napovedali. Kaj se je zgodilo, da je prišlo do tega »vrha«? Glavni dogodek je vsekakor začetek kitajsko-sovjetskih ideoloških razgovorov S. julija v Moskvi. Čedalje bolj se približuje ta datum, tem bolj raste napetost med Pekingom in Moskvo. Kitajci že direktno napadajo Hruščova (ne da bi seveda pozabljali na jugoslovanske »revizioniste« in celo pozivajo k zamenjavi sovjetskega vodstva. V svojih »točkah« Kitajci namreč ugotavljajo, da je tudi sedanje sovjetsko partijsko vodstvo »revizionistično« in da je potemtakem nesposobno voditi ljudstvo in uživati njegovo fcau-panje. Pravi »leninisii« — po mnenju Kitajcev —tako vodstvo — zamenjajo. Ti neposredni kitajski napadi so seveda izzvali hudo jezo sovjetskega vod- Srečanje v Berlinu stva, ki prvotno ni želelo odkrito polemizirati s Kitajci. Zdaj se je položaj tako zaostril, da so morali iz Moskve trije kitajski diplomati kot »nezaželene« osebe. Odnosi so se potemtakem tako zaostrili, da skoraj nihče ne pričakuje, da bi sovjetsko-kitajski razgovori privedli do kakšnega resničnega sporazu- ma. Mnogi opazovalci celo trdijo, da so si stališča tako nasprotna, da je kompromis nemogoč. Ta nesoglasja vplivajo tudi na opredeljevanje partij po svetu. Azijske partije v glavnem podpirajo kitajska stališča, medtem ko druge partije zagovarjajo načela miroljubne koeksistence in osnovno postavko, da bi bila atomska vojna katastrofa tudi za socializem, ne samo za kapitalizem. Srečanje v Berlinu, ki se je končalo že v ponedeljek 1. julija z odhodom Gomulke, Kadarja in Novotnega, je bilo očitno priprava in posvet za srečanje s Kitajci. Toda odsotnost enega vzhodnoevropskega voditelja v Berlinu je bila zelo očitna. Generalni sekretar romunske Delavske partije Gheorghiju Dej ni prišel v Berlin, ampak je samo brzojavil čestitke Ulbrichtu. Značilno je tudi dejstvo, da je romunski tisk edini izmed vseh socialističnih držav objavil znane kitajske »točke«. Nobena skrivnost ni, da so odnosi med Romunijo tn ZSSR v zadnjem času v krizi. Glavni vzrok: Romunija se ne strinja z »delitvijo dela« med socialističnimi deželami. Romunija hoče graditi težko industrijo tako, kakor sama hoče, zavrača pa načrte od zgoraj — to je načrte Sovjetske zveze, kako naj bi vzhodna socialistična skupnost kot celota gradila industrijo in sploh svojo ekonomiko. Skratka, Romuni se čutijo prizadete. in mnenja, da jim poroča o svojem delu. Vse to pa ne sme ostati le v okviru splošnih določb, po katerih moraš vse, narediš pa nič, ampak je treba biti določnejši. Povedati je treba tudi kaj, kako in zakaj. V nekaterih osnutkih občinskih statutov, ki sem jih prebiral, je tega premalo. Občinskim statutom reka-mo tudi »mala ustava«. Ko pa to rečemo, ne mislimo, da bi moral biti občinski statut tak, kakršna je zvezna ustava. To ne sme biti. Statut je resda »mala ustava«, toda taka, ki izraža družbena razmerja v občini, v tej temeljni družbeno-politični skupna sti, kjer živijo ljudje, proizvajajo, delijo dohodek, odločajo o njegovi uporabi itd. V statutu, ki zajema tako življenje, ne bi smelo biti sploš- nih deklaracij in tudi ne odločb, ki bi bile preprosto prepisane iz zvezne ali republiške ustave. Statut mora biti kodeks pravic in dolžnosti občana in njegovih samoupravnih organizacij, povezanih v splet medsebojnih razmerij, ki mu pravimo komuna. Toda ne tak kodeks, kakršen je zapisan v mičnih majhnih knjižicah, ki so zelo dragocene in ki so že postale nepogrešljivo pomagalo ljudem, ko se bore za uresničevanje ustave v življenje. Ustavna načela, ki so zapisana v teh drobnih knjižicah, sicer pa tudi v naši zavesti, je treba prenesti na konkretno življenje v komuni, konkretizirati v občinskem statutu, ne pa samo prepisovati. Zbor občanov naj postane najbolj množična in najbolj neposredna oblika socialistične demokracije, prek katere bodo občani vplivali ne le na politiko občine, ampak širše. Na dnevni red je treba stavljati tudi vprašanja, ki zadevajo višje družbeno-politični- skupnosti, njih naloge in probleme. Občinske skupščine o nekaterih pomembnih zadevah sploh ne bi smele odločati, dokler ne bi povedali svojega mnenja zbori občanov. Nekaterih odločitev pa brez soglasja zborov občanov sploh ne bi smelo biti. Občinski organi bi se morali truditi, da bi z dobrimi pripravami, skrbno zbranim gradivom in podatki, denimo o poslovanju skladov, o družbenem načrtu, o proračunu itd., prispevali k čim učinkovitejšemu delu teh tako pomembnih tribun občanov. Zbori občanov naj postanejo tribuna, kjer se bodo snovali delovni dogovori, kako še hitreje napredovati, kako odpraviti nepravilnosti, kje je treba bolje gospodariti. S tribune zborov občanov morajo opozarjati ljudje na primere slabe uporabe sredstev. Marsikateri dinar iz občinske blagajne bo bolje obrnjen, če gospodarjenje z njim ne bo prepuščeno zgolj aparatu ali ožjim organom — brez kontrole občanov Številne pobude občanov bodo pospeševale našo hitrejšo' rast — materialno in glede medsebojnih odnosov J. B. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED % V petek je bil v Beogradu plenum zveznega odbora SZDL Jugoslavije, ki je sklenil predlagati zvezni skupščini, naj za .predsednika republike izvoli tovariša Tita, za podpredsednika republike Aleksandra Rankoviča in za predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja. Hkrati je plenum razrešil tovariša Tita dolžnosti predsednika zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Za razrešitev je zaprosil sam, ker spričo velike zaposlenosti ne bi mogel uspešno opravljati te odgovorne funkcije. Za novega predsednika je bil izvoljen Lazar Koliševski, za generalnega sekretarja Milentije Popovič in za blagajnika Todo Kurtović. Ko je plenum razpravljal o kadrovskih spremembah, je poslušal obrazložitev Aleksandra Rankoviča, ki je s podatki o minulih volitvah ilustriral uspešno uporabo načela rotacije v praksi. Med drugim je dejal, da sestava kandidiranih in izvoljenih odbornikov in poslancev kaže, da smo močno napredovali tudi v usklajanju strukture skupščin s socialno, gospodarsko in nacionalno strukturo prebivalstva. Poudaril je tudi vlogo tovariša Tita v ustanavljanju in izgrajevanju Ljudske fronte in Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Izrazil je prepričanje, da bo vsa dejavnost socialistične zveze tudi v prihodnje deležna vse njegove skrbi in pomoči. O rezultatih minulih volitev je govoril Veljko Vlahovič, ki je med drugim dejal, da so bile volitve akt samoupravljanja delovnih ljudi. Izrazil je veliko priznanje političnemu aktivu, ki je pri volitvah opravil velikansko delo. Ko je govoril o prihodnjih nalogah Socialistične zveze, je opozoril predvsem na naslednje: prvič, da je treba še nadalje organizacijsko, politično in idejno krepiti Socialistično zvezo; drugič, da je treba še hitreje razvijati in poglabljati družbeno samoupravljanje; tretjič, da je treba posvetiti veliko skrb statutom občin in delovnih organizacij, ker šele s sprejemanjem teh statutov do- grajujemo naš ustavni sistem; četrtič, da je z doslednjo uporabo rotacije treba nadaljevati daljnosežno smer, ki naj pripelje po demokratskem postopku na odgovorne družbene položaje sposobne ljudi, ki uživajo ugled v svoji sredi, in ki se bodo dosledno zavzemali za razvijanje socialističnih družbenih odnosov; petič, da mora Socialistična zveza sumirati številna vprašanja, ki so jih občani postavljali v volilni aktivnosti, in oceniti vrsto predlogov in pobud. % Pod predsedstvom Petra Stamboliča je bila v soboto zvečer skupna seja vseh zveznih zborov, na kateri je bil sprejet začasni poslovnik skupščine. Na predlog zveznega odbora SZDL Jugoslavije in skupine poslancev je bil za predsednika zvezne skupščine izvoljen Edvard Kardelj. Njegovo izvolitev so poslanci pozdravili z viharnim ploskanjem. Za podpredsednike skupščine so bili izvoljeni Mijalko Todorovič, Stra-hil Gigov in Zvonko Brkić. Za predsednike po- NOVO IZVOLJENA ZVEZNA SKUPŠČINA PRIČELA DELATI sameznih zveznih zborov so bili izvoljeni naslednji poslanci: za predsednika zveznega zbora Mijalko Todorovič, gospodarskega Osman Kara-begovič, socialno zdravstvenega Olga Vrabič, organizacijsko političnega Krsto Popi voda, prosvetno kulturnega Nikola Sekulič, zbora narodov Ljupčo Arsov. 0 Na nedeljskem skupnem zasedanju vseh zveznih zborov je bil na predlog zveznega odbora SZDL Jugoslavije, ki ga je obrazložila Vida Tomšič, izvoljen za predsednika republike tovariš Tito. Potem ko je prebral in podpisal svečano izjavo, v kateri se je obvezal, da bo delal za napredek ljudstva, se je zahvalil poslancem za izkazano zaupanje. Nato je prebral programsko deklaracijo, v kateri je med drugim dejal, da je odgovornost članov skupščine zelo velika in da morajo opravičiti zaupanje volivcev. To zaupanje pa bo opravičeno samo tako, če bodo poslanci delali strogo v duhu ustave, v interesu ljudstva, če bodo varovali interese in pravice, ki jih ljudstvu in posamezniku zastavlja naša nova ustava. .Hkrati je skupščina na svoji skupni seji izvolila tudi podpredsednika republike. Na predlog zveznega odbora SZDLJ, ki ga je obrazložil Jakov Blaževlč, je bil na to odgovorno dolžnost izvoljen Aleksandar Ranković, markantna osebnost naše revolucije. Njegovo izvolitev so poslanci navdušeno pozdravili. % Na ločeni seji zveznega zbora zvezne skupščine so bili izvoljeni zvezni izvršni svet, stalni odbori in komisije zveznega zbora ter imenovani zvezni državni sekretarji, zvezni sekretarji in zvezni javni tožilec. Izvoljeni so bili tudi člani ustavnega sodišča in člani sveta federacije. Za predsednika zveznega izvršnega sveta je bil izvoljen Petar Stambolič, za podpredsednike pa Boris Kraigher, Miloš Minič in Veljko Zekovič ter za člane Jakov Blaievič, dr. Joie Briiej, Fadil Hodža, Avdo Humo, Radojka Katic, Milutin Morata, Svetislav štefanović In Bogo Te-mclkovski. Za predsednika ustavnega sodišča je bil izvoljen Blažo Jovanovič. 4) Na prvi seji novo izvoljenega republiškega zbora, ki je bila prejšnji teden, je bil izvoljen izvršni svet. Za predsednika je bil izvoljen Viktor Avbelj, za podpredsednika Janko Smole in Beno Zupančič ter za člane Rudi Cačinovič, Slavko Furlan, Ludvik Gabrovšck, Majda Gaspari, Riko Jerman, Vladimir Kaduncc, Boris Kocijančič in inž. Viktor Kotnik. NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! C v c 11 malih marjetic, ranjalia, šmarnice, bele deteljice, rdeče deteljice, bezga, lipe. List: šmarnice, gloga, Japuna, Jetrnika, ozkollstnega trpotca, melise Rastline: gladisnika. dišeče pcrle, krvavega mlečka, melise, potaja, vodne krese, grenke ramsele, icnlklja, zdravilnega jetičnika Lubje: cesminovlh korenin, cesmlnovih palic, krhlike. Korenine: gozdnega korena (angellke), bodeče neže. sladkih koreninic, trobentice, rumenega regrata, cikorije, medvedovih tac, velikega divjega Janeza, malega divjega Janeža, srčne moči, pekočih kopriv V naii poslovalnici v Novem mestu odkupujemo tudi svcie listje Šmarnice In korenine arene moči. Cene so telo ugodne. Pojasnila dobite v naiem skladišču v Novem mestu. Slakova ulica it. 8. Ni sezone za odkup Živine l. julija je bU novomeški živinski in prašičji sejem bolj klavrn, ker je vsako leto ob tem času odkup prašičev manjši, goveje živine pa na splošno primanjkuje. Naprodaj je bUo 124 govedi in 603 prašičev. Prodali so 77 glav goveje živine in 495 prašičev. Cene /a prašiče so se gibale med 6.000 in 10.000 dinarji, za vole od 210 do 220 din kg, za krave od 80 do 130 din kg in za mlado živino od 210 do 230 din kg. ■ Za prihodnjo turistično zono bodo odprli nove gostlnsk" objekte, ki bodo Imeli več kot » tisoo letlsc. Za Izgradnjo bo P°" trebnih okoli 30 milijard dinarjev. Polovico zneska bo prispeval« S*UJT nost, ostnlo polovico pa bodo »on^ le republike, komune in same go-spodnrske organizacije Nova restavracija „DANE" - prvi up mirenskega turizma Jutri, 4. julija, to je na dan borca, bodo na Mirni slovesno izročili namenu nov, sodobno urejen turistični objekt, ki ga je zgradil kolektiv »Dane«. Težko je oceniti, kako velikega pomena bo za Mirno novi objekt. 2e pred \ftijno so v prijazno naselje radi zahajali tako domači kot tuji gostje. Toliko bolj bodo odslej, ko jim bo na voljo nova restavracija z 72 sedeži, gostinski vrt v zelenju in cvetju, kjer je 80 sedežev, novi, svetli gostinski prostori, tri tujske sobe s#po dvema ležiščema, z dvema kopalnicama, s sodobno urejenimi sanitai ljami, skratka, veliko je vsega. S 25 milijoni 600 tisoč dinarji sredstev je kolektiv »Dane« iz prej nepomembne stavbe z nadzidavo in preureditvijo ustvaril turistično gostinski objekt, kakršnih je Pri nas malo. V obeh gostinskih sobah je popolnoma nova oprema, v stavbi je centralna kurjava, po tleh je po-dolit, v eni izmed obeh gostinskih sob je lepa točilna rniza, v tujskih sobah so umivalniki s toplo in hladno vođo, gostinski prostori in ■vrt so ozvočeni, da, celo to lahko povemo: naše gostinstvo je v novi »Danini« restavraciji na Mirni dobilo Prvi sušilni aparat za roke, ki je vgrajen na sanitarijah! Kuhinja restavracije je najsodobneje urejena. V njej so pomivalne mize, ogrevalna omara, štedilnik na elektriko in trdo kurivo, hladilnik ter razni strojčki, s katerimi bo moči zelo hitro pripravljati hrano. V akvariju bo vedno dovolj rib, ki jih bo lahko gost izbral, preden mu jih bodo pripravili v kuhinji. Stene gostinskih prostorov so okusno opažene, po policah so razstavljeni »Danini« izdelki, na vseh oknih so lepe zavese, vsi prostori imajo vgrajene prezračevalne naprave, da se ne bo v njih nabiral tobakov dim, duh po pijači in jedeh. Poleg vrta je urejeno balinišče, da bo vsem, ki se želijo razgibati, pri roki tudi športno razvedrilo. Brez dvoma je vsako naštevanje in opisovanje odveč. Najboljše bo, če sami odidete na Mirno in si ogledate novo restavracijo, po-sedite v njej, strežno osebje pa vam bo prijazno in hitro postreglo. V polovici prvega nadstropja si je kolektiv uredil upravne prostore, ker so bili dosedanji premajhni in neprimerni. Prvi turistični in gostinski objekt na Mirni je odprt in izročen namenu..Da TREBANJSKE NOVICE »Šele zdaj razumem vso človekoljubnost krvodajalstva...« . Kadar beremo o krvodajalskih akcijah in o tistih l°variših in tovarišicah, ki prostovoljno darujejo kri *a življenje drugih, se nam vsili občudovanje do v?eh teh ljudi, kaj več pa redkokateri zmore. Vsak I* Btisli: »Saj jaz krvi ne boni potreboval! Mlad sem e m zdrav, za smrt je še dovolj časa«... Tudi ANGELCA FINK, uslužbenka iz Novega mesf». * *^ ko mislila. Pred nekaj meseci se je V*^£&g». sti zadnje čase imela v mislih samo domJ» Pričakovala je otroka - prvega, ^tekl. te*»«J' Pa je nenadoma dobila močne krče. N »£0,8B, pravnik ker si je mislila da bo pac mu Uo saj * bila še ves dan zdrava. Preko noci P* *° D «e»° d. tako hude, da so jo morali naslednje ga d m ou Peljati v bolnico. Tega se pa ne spominja veC.TMOJ i« morala na operacijsko mizo Notranja krvav.t^v v plodeč, huda... Nitka, ki jo je vezala na življenje, Je bila ze povsem rahla... . „ •■ moraii že hsuba krv ^bila tako huda «» » m£™X m?d operacijo ..ujati transfuzijo in P^f^Skov *»JOPa je dobila še naslednji dan, skupno 890 kubikov Krvi: . „ft 2» prvo transfuzijo med operacijo, ki je bila nuj-na-.je dal kri tov. Dušan Žunic, ki se je nekaj, dni p« j s skupino članov kolektiva Elektro prijavil za ^voiu Wlca p0tem je krvi zmanjkalo in so poslali ponjo v Ljubljano. .. . 5 Ce bi tudi tovariš 2unič tako mislil kotos*j»M, cw saj jc ne bom potreboval, in če bi se kolektiv ^ektro L1* Plavil v tej akciji, kaj bi bilo potem? Že tako £hja „Ukat ki je Angelo vezala na življenje, ta se P% gotovo utrgala. Da o tem ni dvoma, so povedan »udi zdravniki. , .„„ n ,etvr.U dftn po operaciji pa jc tov. Angelca, sicer e 0slabljena, vendar že izven nevarnosti, povedala. Nib^T *f zakaJ smo tako prepričani v svoje zdrav , nnl Ln,sem Pomislila na to. da bom tudi jaz k a. ra l^ovala tu-1o kri, pa sem jo! In še kako šele zdaj n™mem. clovckoljubno krvodajalsko akcijo In njen Čat?^' y?e- kl imaJO zdravo kri, bi bilo treba prepr- d,. U - i0 dttU' saj ne vcd0- kak0 hitr01 kri ,°-.bo.,»,™l ali nesreče, v kateri jim lahko samo Kri resi življenje. bo dostopnejši in da bodo gostje raje zahajali vanj, bo treba najprej urediti cesto od Trebnjega do Mirne. Turistu, ki bo prišel na Mirno, bo nato odprta tudi pot v prijazno kočo na Debencu, do koder bodo že zdaj lepo cesto prihodnje leto asfaltirali. Pred leti so Mirenčani pričeli akcijo za gradnjo kopalnega bazena v dolini proti Staremu gradu. Opravili so izkop zemlje in že napeljali betonske plošče za bazen. Nato je žal vse skupaj zaspalo. Zdaj je čas, da akcijo nadaljujejo. Gost, ki . bo prišel na Mirno, se bo v vročih poletnih dneh rad ohladil z osvežujočo kopeljo v bazenu. Prostora za parkiranje avtomobilov je tam đovolj. V bližini so razvaline Starega gradu, ki bi prav gotovo postale turistična zanimivost. V ohranjenem stolpu pod gradom bi se z manjšimi sredstvi dalo urediti svojstven turistični objekt za razvedrilo, kamor bi gostje prav gotovo radi zahajali. Naravnih pogojev je torej, kakor vidimo, dovolj. Delati bo treba in hiteti. Kolektiv »Dane« je imel že pri gradnji restavracije namen poživiti turizem. Prav gotovo bo tudi v bodoče pomagal po najboljših močeh pri razvijanju te donosne panoge, ki bi se na Mirni lahko lepo razvila. Upamo, da se je z novo restavracijo in vsem, kar bo gostu nudila, na Mirni res začelo novo obdobje turizma. V industriji in v drugih obratih jc že zdaj zaposlenih okoli 5000 ljudi. Se v letoš- Pogled v gostinsko sobo nove restavracije »DANE« na Mirni Statuti prepočasi dozorevajo Prizadevanja, da bi kar najhitreje prišlo do osnutkov statutov delovnih organizacij in njihovih končnih formulacij, so v novomeški občini do zdaj bolj slabo obrodila. To ugotovitev lahko podkrepimo z dejstvom, da ■je do konca junija izmed velikega števila gospodarskih in drugih delovnih organizacij osnutke izdelalo bore majhno število večjih podjetij, medtem ko se drugod, nji jeseni se bo v nova sta-stanovanja v stanovanjskem naselju vselilo 60 družin. Tudi zanje je nova restavracija potrebna. Obiščite Mirno in vedno se boste vnovič vračali tja! Druga seja okrajne skupščine v Ljubljani V sejni dvorani ljubljanskega magistrata je bila 28. junija druga seja okrajne skupščine. Na sporedu je bila razprava o gibanju gospodarstva v letošnjih prvih petih mesecih, kar je odbornikom raztolmačil podpredsednik okrajne skupščine Tone Koprivnikar. Povedal je, da je proizvodnja v ljubljanskem okraju v primeri z lanskim letom precej porastla, posebno še aprila in maja, ko je bila večja kar za 17 odstotkov. Velik porast pa se občuti tudi v izvozu, saj je znašala vrednost izvoženih artiklov v prvih štirih mesecih 14.491 milijonov dinar- Posvet o finančnem poslovanju trgovin Danes bo v Ljubljani 3. redna seja sveta za organizacijo in razvoj trgovine pri Gospodarski zbornici okraja Ljubljana. V glavnem bodo razpravljali o finančnem poslovanju trgovinskih gospo, darskih organizacij v letu 1962 in o ekonomičnosti poslovanja po strokah. Seja upravnega odbora Gospodarske zbornice v Celju V petek, 5. julija, bo v Celju 7. redna se]a upravnega odbora Gospodarske zbornice, na kateri bodo poročali o delu organov in služb zbornice, sklepali o vsebini raznih pravilnikov, ustanovili pa bodo tudi zavod za poučevanje tujih jezikov v Celju. Na dnevnem redu je tudi več imenovanj, potrditev pogodb in razprava o stališčih zbornice glede nekaterih gospodarskih vprašanj. Seja bo ob 8.30 v sejni sobi gospodarske zbornice v Celju. jev, kar je 14,8 milijonov dolarjev. To je 34 odstotkov realizacije izvoza v preteklem letu in 25,4 odstotka letnega plana. Tako se je povečal izvoz v primerjavi z istim obdobjem lani za 3 odstotke, z letom 1962 pa za 9 odstotkov. Odborniki so razpravljali tudi o nekaterih problemih drugih panog, o povečanju kapacitet v turistični in gostinski dejavnosti ter o investicijskem programu za izgradnjo nove bolnišnice v Ljubljani, ki so ga tudi sprejeli. zlasti v manjših podjetjih, stvar ne premakne. Tu so komisije sicer imenovane, očitno pa so prepuščene same sebi. Značilno je čakanje. Nekateri se izgovarjajo, da ni dobro »prehitevati«, češ da »bo v kratkem prišla na dan nova pozitivna zakonodaja«, ki »da bo konkretno spregovorila tudi o statutih«, drugi zatrjujejo, da nimajo sposobnih ljudi, ki bi »statutarna načela pravilno oblikovali«, tretji čakajo na nekakšne »predložke«, ki bi jih lahko koristno prikrojili lastnemu stanju itn. Našteli bi lahko vrsto razlogov oziroma »razlogov« za izmikanje, kar je skoraj na las podobno čakanju v zvezi z »akcijo« za izdelavo pravilnikov o delitvi dohodkov v gospodarskih organizacijah. — Vendar zakaj čakati, ko vendar vemo, da si moramo napraviti »srajco« po svoji meri? Nemogoče je to mero dobiti, če bodo v pr+nravah delali le člani komisij, drugi organi, ki so prav tako in celo še bolj odgovorni za ureditev ustavnih vprašanj, pa prekrižanih rok opazovali, kako priprave potekajo. Naj dodamo le to, da se bodo ustrezne rešitve našle Ze s slcupnimi močmi. Da bi pospešili akcijo izdelovanja statutov in ugotovili glavne hibe, ki so do zdaj najbolj zavirale priprave, se bosta še ta mesec sestala celoten plenum ObSS in zbor delovnih skupnosti občinske skupščine v Novem mestu in poleg obravnavanja polletnega izpolnjevanja plana za 1963, priprav za plan 1964 in priprav za 7-letni program perspektivnega gospodarskega razvoja posvetila jedro razprave vprašanju statutov za posamezna gospodarska področja (trgovino, industrijo, kmetijstvo itd.). O pri« pravi statutov se bodo pogovarjali tudi na ustavni konferenci sindikatov storitvenih dejavnosti, ki bo 22. julija v Novem mestu, razen tega pa bodo v priprave pritegnili tudi strokovne organizacije (DIT in ostale). Namen vseh razprav je dobiti pravilno pojmovanje oblik in vsebine statutarnih osnutkov. Statuti torej dozorevajo prepočasi. Zato ne smemo čakati! To naj bo v prihodnje tudi osnovno geslo vseh delovnih organizacij, ki še nimajo osnutkov. Prav tako pa naj bi bile v to plat usmerjene tudi najrazličnejše razprave organov in organizacij, ki so na dnevnem redu v podjetjih. čestitka iz Novega Sada Vojak Franjo Mlakar, ki je pri vojakih v Novem Sadu, pošilja pozdrave za 4. julij vsem delovnim ljudem iz domačih krajev, zlasti pa kolektivom. Hkrati pozdravlja va-ščane, sorodnike in svoje domače. AVTODELI Oddelek trgovskega podjetja » Ž E L E Z N I N A « - NOVO MESTO PRODAJA NA KREDIT: tovorna vozila Zastava 615-B, nosilnost 1.5 t — 2,995.000 din; tovorna vozila Zastava 620-B, nosilnost 2 t — 3.120.000 din; tovorna vozila furgon Zastava T-2-1100, nosilnost 1 t — 2,495.000 din; kombi nova izv. Zastava T-2-1100, nosilnost 1 t — 2,950.000 din; specialno vozilo Zastava 620-B za ekipno vzdrževanje cest — 3.800.000 din; specialno vozilo 620-B za prevoz kruha — 4.500.000 din. V dneh 5. in 6. julija 1963 bomo priredili propagandno demonstracijo tovornih in specialnih vozil »Zastava«: 5. julija na Glavnem trgu v Novem mestu, 6. julija dopoldne v Vidmu-Krškem, popoldne pa v Brežicah. Vabimo vse interesente za vozila »Zastava«, da si v napovedanem času ogledajo vozila, kjer bodo dobili vse informacije o najnovejših ugodnih kreditnih pogojih za nakup vozil. VČERAJ, DANES IN JUTRI V VIDEMSKO-KRSKI OBČINI Tudi za letošnji občinski praznik se bomo pomudili ob mejnikih iz preteklosti, sprehodili se bomo po dneh, ki jih pravkar preživljamo, in obrnili pogled v bodočnost. Za izpremembo bodo tokrat o vsem tem pripovedovali proizvajalci, družbeni in javni delavci iz komune, da sestanek ne bo preveč podoben suhoparnemu poročilu. V naslovu, ki smo ga izbrali, pomeni »včeraj« — velike napore, ki so bili vloženi v razvoj v preteklosti, »danes« — dosežene uspehe in »jutri« — načrte, ki kličejo iz dosedanjega dela. H Na raznih posvetih, ko so se zbirali predstavniki občin nekdanjega novomeškega okraja, je bldo neredko, kadar je beseda nanesla na občino Videm-Krško, slišati malce pikre opazke, češ: »Lahko njim, oni imajo bazo!« ... Takšne opazke so bile seveda prikrite, v njih pa je bilo prav gotovo tudi nekaj nevoščljivosti. Občina Videm • Krško je bila po zadnji vojni prav tako opustošena kot mnoge druge, podedovane materialne osnove pa so bile zelo majhne. »Celuloza«, ki se je v zadnjih dveh desetletjih razvila v enega izmed največjih in najsodobnejših kombinatov papirne industrije, je bila takrat kaj revna. Dosežena stopnja, ki je v primerjavi z ono v mnogih drugih komunah precejšnja, jc torej le posledica pridnosti prebivalcev, ki so marljivo gra- dili in skrbno obračali dinar. Prav gotovo jim je zdaj, ko so svoje osnove dogradili, laže kot morda komu drugod; preden so to dosegli, pa je bilo treba pretočiti precej znoja in vložiti nemalo naporov v vsakodnevno izgradnjo. Težko se je odločiti, kaj izbrati za sestavek, kd bo za občinski praznik prikazal dosedanji razvoj, današnji dan in načrte za bodočnost, življenje kipi v vsakem kolektivu, na vseh področjih in na vsakem koraku. Izbira je bila resda težka, prostor pa je žal omejen. Razvoj v komuni js usmerjen na široko, zato vam bodo proizvajalca pripovedovali o svojih nalogah in načrtih v industriji, lotili se bomo dosežkov zadnjih let v kmetijstvu in si hkrati s tem ogledali tudi načrte v zdravstvu in na področju turizma. slej najbrž še ni zmogel noben delovni kolektiv v FSRJ. Naložba v drugi papirni stroj je zelo gospodarna. Proizvodnja se bo povečala za več kot 100 odstotkov, število zaposlenih pa le za okoli 15 odstotkov. To pomeni, da so upoštevali dejstvo, da morajo biti nove strojne naprave čim sodobnejše. Drugi stroj bo proizvodnjo papirja v FSRJ povečal za toliko, da časopisnega papirja ne bomo več tako kot doslej uvažali, ampak ga bomo, ko bo stekla tudi nova tovarna v Sremski Mitrovici, celo okoli 40 tisoč ton na leto izvažali. Investicija je torej velikega zveznega pomena, v komuna pa se bo njen vpliv odražal toliko bolj, saj bo v prihodnjem letu tovarna naredila za več kot 12 milijard dinarjev vrednosti, celotna vrednost družbenega bruto proizvoda v komuni pa bo letos znesla nekaj več kot 20 milijard. Velika naložba v drugi papirni stroj je dokazala, da je naša domača industrija sposobna izrjelati mnoge naprave, ki smo jih doslej uvažali. Kolektivu je v želji, pri-štediti kar največ deviznih sredstev, v sodelovanju z raznimi tovarnami v FSRJ uspelo močno. zmanjšati vrednost naprav, ki so bile uvožene. Anica Hriberšek iz Dol. Leskovca s hčerko Darjo, ki ju vidite na sliki, je ena izmed 97 mamic, ki so letos rodile v porodniškem oddelku zdravstvenega doma na Senovem. Lani so v tem porodniškem oddelku imeli 173 porodov Kvaliteta izdelkov postaja najpomembnejša MM 9 Dograjevanje tega, kar je začeto centralnega DS, Vinko Šu-šterič, predsednik upravnega odbora centralnega DS, ter inženir Franc Raspotnik, šef vzdrževalnih naprav. 5 milijard in 500 milijonov dinarjev je bilo investiranih v lanskem in letošnjem letu v drugi papirni stroj in ostale naprave, ki jih je bilo treba bodisi postaviti na novo, povečati ali obnoviti, da bo lahko drugi papirni stroj stekel. štiri svojstvena obelež-te investicije so lahko kolektivu v čast. Zmogli so jo z lastnimi sredstvi, saj so najeli le nekaj manjših premostitvenih kreditov, že pred tremi leti je kolektiv doumel veliki pomen decentralizacije in novega načina investiranja, ki drugod šele zdaj prihaja vedno bolj in bolj v ospredje v investicijski politiki: kolektiv naj si sam zagotavlja sredstva za obnavljanje in povečevanje svojih proizvodnih naprav. Tolikšne investicije z lastnimi sredstvi do- Investicija je bila za kolektiv težak preizkusni kamen. Z njo je za toliko povečal materialno osnovo, da lahko brez strahu gleda v bodočnost. Najprej bo treba zagotoviti modernizacijo prvega papirnega stroja, ki je v primerjavi z dosedanjim zastarel. Zmogljivosti novega papirnega stroja bodo izkoriščene veliko prej, vložena sredstva pa vrnjena, ker je dosedanja proizvodnja ustvarila v kolektivu sposoben, nižji in srednji strokovni kader. Doslej so največ naporov posvečali količinskemu zado-ščanju potreb po svojih izdelkih. V "bodoče bo treba vse napore usmerjati v izboljšavo kvalitete. Ponudba na domačem trgu bo kmalu več- ja od povpraševanja, hkrati s tem pa je treba misliti na izvoz, kjer se lahko prodajo samo visokokvalitetni in ceneni izdelki. Približno 40 tisoč ton roto papirja bomo izvozili na leto, to pomeni okoli 5 milijonov dolarjev vrednosti. Kolektiv tovarne celuloze in papirja v Vidmu- • Krškem se bo trudil doseči tolikšno kvaliteto, da bo k temu znesku s svojim izvozom prispeval kar največ. Novi stroj je zelo sodoben, zato upajo, da bodo prav kmalu pričeli z njim dosezati stalno, nemoteno, kvalitetno proizvodnjo. Kljub *• masečni zakasnitvi delov, ki bi morali prispeti iz zamejstva, so uspeli pri montaži skrajšati zamudo na poldrugi mesec dni. Letošnji program občine nalaga vsem panogam v komuni, da ustvarijo skupno vrednost nekaj več kot 20 milijard dinarjev. Materialna osnova, ki zagotavlja razvoj komune je zagotovljena V industriji zaenkrat niso predvidene kakšne večje nove gradnje, ampak dograjevanje dosedanjih objektov in povečevanje njihovih zmogljivosti. Hkrati s tem posveča komuna vedno več pažnje družbenim službam (zdravstvu in. šolstvu) ter skrbi tudi sicer za razvoj dejavnosti, ki imajo neposreden vpliv na družbeni standard. To so: cestno omrežje, vodovodi in razne drage komunalne naprave. V zadnjih dveh letih -se je resno lotila problemov na področju kmetijstva, ki že kaže zlasti v družbenem sektorju prve, razveseljive uspehe. Izbira področja, ki naj bi ga opisali, je torej resda težka, kot lahko ugotovite sami. Drugi papirni stroj, ki bo, kot vse kaže, stekel v tovarni papirja in celuloze v Vidmu-Krške-m še ta mesec, je brez dvoma izrredna investicija, ki je bila ustvarjena v svojskih pogojih. Prav bo torej, če se malo dlje pomu-dimo ob njej. Zdravstvo v komuni je že uresničilo prve, osnovne oblike zdravstvenega varstva ter se usmerja v razširjeno skrb za zdravega občana. Turizem ima v občini izredne pogoje, materialne osnove pa so tolikšne, da omogočajo načrtno razvijanje te donosne panoge, ki bo že v bližnji bodočnosti veliko pomenila. O kmetijstvu smo že velikokrat pisali, tokrat pa se bomo omejili na vidne uspehe, ki jih je doseglo v lanskem in v letošnjem letu. Štiri svojstvene lastnosti investicije v drugi papirni stroj Približno tri leta minevajo, odkar so oči vse komune uprte v tovarno papirja in celuloze, ki se je lotila velike naloge: gradnje drugega papirnega stroja. V kolektivu so nam v razgovoru pri- povedovali o tem Lado Trampu/, direktor tovarne, Alojz Monctti, šef izgradnje, Nace Zagore, sekretar tovarniškega komiteja ZKS in republiški poslanec, Zdenko Picelj, predsednik Pogled na gradbišče »KOVINARSKE« jz Vidma-Kr.škcga na Paradižu, kjer so se v preteklem tednu začeli dvigati prvi kovinski stebri nove proizvodne dvorane, ki si jo gradi kolektiv. Letos oktobra se bodo selili v nove prostore, kjer bodo lahko proizvodnjo šc bolj razmahnili kakor doslej Razen novega papirnega stroja še vrsta drugih naprav in pomembnih izboljšav Meja svetovne rentabilnosti in sodelovanje z gozdarji Tovarna celuloze in papirja bo odslej izdelovala od 70 do 80 tisoč ton roto papirja na leto. S tem se bo močno približala ravni rentabilne proizvodnje, ki jo v tujini dosegajo tovarne, ki proizvajajo od 100 do 150 tisoč ton papirja na leto. Tudi to je eno izmed pomembnih zagotovil, da bodo na tujih tržiščih lahko konkurirali tujim proizvajalcem. Oskrba tako velike tovarne z lesom, zelo dragoceno surovino, je pomembna stvar, zlasti še, če upoštevamo dosedanje težave, kd so nastajale pri tem. Videmska Ce- Nov papirni stroj — drugi po vrsti — ni stroj, ki bi ga pripeljal tovorni .vlak, nato pa bi ga monterji postavili v tovarno in bi začel proizvajati. Da bi zagotovili nemoteno delovanje po montaži, je bilo treba vzpored- Od leve proti desni: Nace Zagore, Alojz Monctti, Zdenko Picelj, Vinko Siišleršič in inž. Franc Raspotnik med razgovorom o novem papirnem stroju, uspehih in načrtih kolektiva Tovarne celuloze in papirja v Vidmu-Krškem no s strojem rekonstruirati domala celotno tovarno. Zgradili so nov kuhalnik — peti po vrsti — četrti parni kotel, ki bo dajal 64 ton pare na uro in s pomočjo generatorja dajal 8 megavvatov električne energije. V obratu celuloze so povečali zmogljivosti za proizvodnjo kuhalne kisline, brusilnico so povečali za 150 odstotkov, naprave za preskrbo tovarne z vodo bodo povečali, tako da bodo dajale 65 kubičnih metrov vode na minuto, preurediti in povečati bo treha naprave za čiščenje in sekanje lesa ter mehanizirati ves lesni prostor. Drugi papirni stroj je nadgradnja v«eh prej o-menjenh preureditev in izboljšav, ki bodo veljale okoli 3 milijarde dinarjev. Proizvodnja ča sopi snega papirja se bo povečala, ko bo novi stroj stekel, za okrog 130 odstotkov, proizvodnja celuloze pa za toliko, kolikor je bo zahtevalo tržišče. te imate DOLENJSKI ZBORNIK, ki gu je izdala Dolenjska zalo/ha? Cena 1500 dinarjev. Dobite ga v vseh Knjigarnah. »POD LSPC0«: 6 novih tujskih sob Gostišče »Pod lipco« v Brestanici je letos preuredilo celotno prvo nadstropje in del drugega nadstropja ter uredilo 6 tujskih sob. V vseh sobah je popolnoma nova sobna oprema s po dvema glavnima in enim pomožnim ležiščem. V vseh sobah so umivalniki s toplo in mrzlo vodo, gostom pa je na voljo tudi skupna kopalnica. Kolektiv je v preureditev vložil blizu tri milijone dinarjev. Urejanja tujskih sob so se lotili zato, ker je po njih vedno večje p -»vpraševanje, pa tudi zato, ker se obeta asfaltiranje ceste iz Vidma Krškega proti Senovemu in računajo, da bo nato prihaja več gostov. iuloza je bila eden izmed prvih pobudnikov za sodelovanje papirne industrije in gozdarske proizvodnje. V okviru poslovnega združenja »Pa-pir-Ies« so se pred nedavnim pričeli razgovori med gozda*"-ji in papirničarji. Dogovorili so se o oblikah medsebojnega sodelovanja. Gozdarji s3 bodo vključili v poslovno združenje »Papir-Les«. Namen papirne industrije ni doseči zgolj to, da bodo gozdarji dajali čimveč lesa in vplivati na dodeljevanje kvot količin lesa, ampak ustvariti resne oblike medsebojnega sodelovanje in pomoči v obeh strokah, povečati proizvodnjo lesa, zniževati stroške M skupno prispevati sredstva za ustvarjanje plantaž hitro rastočih listavcev in iglavcev na vsem območju SRS. Predvidevanja o povečanju proizvodnje v tovarni so uresničljiva samo, če °° dobila dovolj lesa. Tu bo treba reševati tudi problem stimuliranja proizvajalcev iesfli da bi ti imeli interes proizvajati les, ki ga potrebuje papirna industrija (cene celuloznega lesa so nižje k°' ceno drv, bukova celuloza so torej prodaja ceneje kot df' va, proizvajalci pa je zato n8 delajo). V tovarni bodo proizvodnjo vedno bolj usmerja'1 v uporabo lesa listavcev: bukve in topole, pri čemer bodo uporabljali tudi bogat« izkušnje inozemskih tovarn-Zelo prav bo torej, če bo alc' oijo za plantaže hitro raste PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ - D 0 B 0 V A PRISRČNO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK 4. JULIJ! čin listavcev prevzelo poslovno združenje »Papir- Les« in skušalo s sodelovanjem gozdarjev in papirničarjsv u- sfcvarjati plantaže hitro rastočega drevja povscd tam, kjer so primerni talni in podnebni pogoji. Domača industrija bi lahko izdelovale nadomestne dele in mnoge stroje za potrebe papirne industrije Omenili smo že, da so pri izgradnji drugega papirnega stroja v Celulozi z uspelo kooperacijo izdelali mnoge dele doma ter tako prihranili precej dragocenih deviz, ki bi jih morali sicer odšteti za uvoz. Razvitost papirne industrije zahteva, da bi takšno sodelovanje še naprej poglabljali in razvijali v mejah vse države. Zmogljivosti vzdrževalnih obratov v posameznih tovarnah papirne industrije so tolikšne, da So malokje izkoriščene. Po- trebe po nadomestnih delih in novih strojih bodo vedno večje, zato bi bilo prav ustanoviti gospodarsko organizacijo, ki bi se s tem ukvarjala. Ob sodelovanju z domačo papirno industrijo pa tudi z ono v inozemstvu, ki takšne naprave in stroje izdeluje, bi lahko začeli mnoge dele in posamezne stroje proizvajati doma. To stališče je utemeljeno toliko bolj, ker bi najbrž lahko tovrstne izdelke prodajali tudi mnogim državam, ki so še v razvoju. Še letos novi zdravstveni dom v Vidmu-Krškem in z njim še bolj razširjena zdravstvena služba Dr. Jože Čakš, upravnik zdravstvenega doma, ki ima zdaj svoj sedež še na Senovem, je v pogovoru postregel z dvema razveseljivima novicama: še letos bo dograjen novi zdravstveni dom v Vidmu-Krškem, ki se bo razvil v osrednjo zdravstveno ustanovo v komuni, zdrav-s-vcna služba pa začenja po-,eS običajnih dejavnosti razvijati svoje delovanje v širino. O .slednjem pričajo štirje novi oddelki v zdravstvenem domu. Npjprej nekaj več o novi gradnji. Načrti za novo stavbo v Vidmu-Krškem so bili prijavljeni že pred nekaj ,/le-' t:- 100 let stara stavba, v kateri je zdravstveni dom zdaj, •>e neuporabna za zdravstve-"e naniene. Leta 1961 so, ko Je ObLO zagotovil potrebna sredstva, pričeli graditi. Zdravstveni dom se bo še novembra vselil v nove prostore. Nato bo postal matična zdravstvena ustanova v komuni. V zdravstvenih ustanovah v komuni dela zdaj 7 zdravnikov splošne prakse, 2 šipendista stažista pa bosta še letos nastopila službo. V prihodnjih 5 letih bo treba št3vilo zdravnikov povečati na 12. Nekoliko slabše je z zobozdravstveno službo, kjer sta le 2 stomatologa in 2 dentista. Teh bodo potrebovali v bodoče 8. Zdravstveni dom pa skupaj z občino štipendira 17 zdravstvenih delavcev: zdravnikov, stomatologov, zobnih tehn:kov. medicinskih sester in babic. Vsako leto namervjo z občino vred za štipendije dva milijona dinarjev. za prehrambeno, komunalno in delovno higieno." Center za ortodontske anomalije v okviru zdravstvenega doma bo zobozdravstveno zaščito, ki je doslej omejena samo na popravila zob, razširil. Zlasti se bo ukvarjal s sistematičnimi zobozdravstvenimi pregledi šol- . skih otrok, v sodelovanju z vodstvi šol in drugimi otroškimi socialao-varstvenimi ustanovami bo opravljal kurativno in preventivno zobozdravstveno dejavnost ter mladino že v otroški dobi navajal na higieno ust in ustne votline. Oddelek za patronažno službo bo dosedanje obiske bolnih na domu povečal z novimi dejavnostmi, ki so posvečene zdravstveni zaščiti otroka, noseče žene, mlade matere, starih in onemoglih, tuberkuloznih in ostalih bolnikov, ter proučevanju okolja, v katerem živi delavec izven tovarne, pa tudi takrat, kadar je na delu. Kmetijstvo v znamenju visokih donosov O posameznih razvijajo-čih se družbenih kmetijskih obratih smo že večkrat pisali in govorili. Tokrat se bomo omejili na opis dosežkov v družbenem sektorju. Letos je bilo odobreno posojilo za 250-hektarski sodobni nasad sadnega drevja na področju Stare vasi. investicija je temeljito pripravljena, kot najboljši dokaz pa lahko služijo uspehi sadjarskega obrata »Matija Gubec« pri Leskovcu. Na 6 hektarih hrušk so tam lani obrali po Pogled na majhen del novega papirnega stroja — velikana v zadnjih dneh montaže in preizkušanja lijonov 800 tisoč dinarjev sredstev za sklade. Tolikšne uspehe je omogočila sodobna obdelava. Novi, 250-hektarski nasad v Stari vasi, ki bo veljal 305 milijonov investicij, ima torej lepe perspektive. Nič slabše ni stanje v hmeljarski proizvodnji, kjer je zlasti KZ Kostanjevica z lanskim pridelkom dosegla zavidljive uspehe. Na 10 hektarih hmeljišč so pridelali nekaj manj kot 20 ton hmelja. Sedem osmink je bilo prvo in drugorazrednega, le ena osminka pa tretje in če-trtorazrednega. Na vsej površini so dosegli skoraj 25 milijonov dinarjev bruto dohodka, 6 milijonov 732 jHsoč dinarjev od tega, pa so odvedli v sklade kot čisti dohodek. Takšni donosi in dohodek na hektar površine se le stežka primerjajo s poljedelsko proizvodnjo. Kljub temu pa beležijo zavidljive uspehe tudi v njej. Na področju nastajajočega družbenega posestva Krči-Jesenovci rasteta na površinah, kjer ni lani na močvirnem zemljišču uspeval niti loček, za več kot moža visoko rž in pšenica, ki povešata težko klasje. Sodijo, da se bo pridelek vrtel okoli 40 stotov na hektar. Dosegli so ga samo z odvodnim sistemom in z umetnimi gnojil),, brez agronieiio- Štiri nova področja v zdravstvu V komami sta. dva zdravstvena doma: senovski in vi-dem sko-krški ter zdravstvena postaja v Kostanjevici; poleg teh pa je še več po-msžnih ambulant na terenu. Dispanzerska služba je razvita že zdaj, pa tudi patro-nažna prevzema vedno obsežnejše naloge in jih uspešna opravlja. Delovanje zdravstvene službe v komuni pa ni več omejeno zgolj na običajno zdravstveno dejavnost pregledi in podobno), ampak se usmerja širše, v skrb človeka v okolju, kjer ži-vi in dela. V okrilju zdravstvenega doma delujejo štiri nove službe, ki skrbijo za W- Našteh jih bomo in na kratko opisali njihove naloge. Oddelek za medicino dela Se ukvarja s širšo zdravstveno zaščito industrijskega de-1&vca. Namesto zdravljenja v ^-ravstvenih ustanovah u-veljavlja nove prijeme: od- delek za medicino dela začne že pri zaposlovanju. Se preden sklene delavec prvo delovno razmerje, ga pregleda zdravnik strokovnjak in mu svetuje zaposlitev, primerno njegovemu zdravstvenemu stanju. Zavod za zaposlovanje bo nudil zaposlitve v bodoče savno po posvetu s strokovnjaki iz oddelka za medicino dela Ta oddelek pa se zanima tudi za okolje, v katerem delavec dela in živi, ter oboje spremlja v nenehnih stikih z delodajalci. Oddelek za zdravstveno varstvo prevzema dejavnost nekdanje Irgienske službe. Ta služba je sicer finančno nedonosna, kljub temu pa zelo potrebna. Skrbi za preprečevanje nalezljivih bolezni in jih omejuje, če se prič-no razširjata, odkriva bacrlo-nosce, opravlja stalno kontrolo v živilskih obratih, kontrolira pitno vodo in izvire, skrbi za male asanacije ter OBČINSKA SKUPŠČINA VIDEM-KRŠKO Ž VSEMI DRUŽBENIMI ORGANIZACIJAMI IN DELOVNIMI KOLEKTIVI ČESTITA VSEM OBČANOM ZA LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK IN JIM 2ELI SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV TER OSEBNE SREČE! 13.811 kg sadežev in stržili po 1 milijon 300 tisoč dinarjev na hektar. Na teh 6 hektarih so ustvarili nekaj manj kot 7 milijonov 800 tisoč dinarjev bruto dohodka in od tega kot čisti dohodek, namenjen skladom, odvedli skupaj več kot 5 milijonov dinarjev. Letos bo dohodek še enkrat večji, leta 1905 pa trikrat večji. Uspehi na 6 hektarih breskev, ki so v rodnosti, niso nič manjši. Blizu 17 ton in pol so jih obrala lani na hektar in ustvarili na 6 hektarih 9 milijonov 450 tisoč dinarjev bruto dohodka ter 5 mi- TURIZEM — panoga bodočnosti, vendar šele takrat, ko bo razvit v dejanjih in ne le v besedah! Tov. Stane Nunčič, prejšnji predsednik odbora videmsko-krške komune, se vneto ukvarja s turizmom. Sicer trdi, da ne bi rad ugriznil v to jabolko, vendar vse kaže, da se je tej odgovorni dejavnosti že močno predal. — Naš turizem bo treba razvijati v dejanjih in ne z besedami — je poudaril že v začetku razgovora in nam nato natresel kapico predlogov in zamisli. 2ai je premalo prostora, da bi omenili vse. Naravni pogoji v komuni so za turizem nadvse ugodni. Najprej je treba urediti organizacijske oblike: tri turistična društva so preveč, v vsej komuni naj bo eno samo, dosedanja pa naj se iz-premenijo v pododbore. V odboru komunskega turističnega društva bi bili predsedniki pododborov, delo pa bi bilo na ta način usklajeno. Sredstva kaže usmerjati tja, kjer se bodo najhitreje vračala. Program društva bo moral biti širok. Zajeti mora celo vrsto turističnih dejavnosti, z lovstvom, planinstvom in ribištvom, pa tudi s proizvodnjo spominkov vred. Takšna turistična organizacija bi proučevala pogoje za razvoj turizma v komuni, pripravljala predloge in jih s pomočjo občinske skupščine uresničevala. Vsaka izmed prej naštetih dejavnosti se sicer lahko razvija po svojih načrtih, vendar morajo biti v okviru društva usklajene. Kostanjevica, ki je še pred nekaj leti bila neurejeno in nepomembno krajevno središče, je lep dokaz, koliko lahko ustvari turizem. Res je; okoli 200 milijonov dinarjev je bilo v njej investiranih, res pa je tudi, da se ta sredstva danes že obilno vračajo. Posmeh mnogih, ki so 'se v začetku norčevala iz lesenih, soh Forme vi ve, se je pokazal neupravičen. Prav mednarodni simpozij ima zasluge za začetek kostanje-viškega turizma in za kipeče življenje, ki se Je v Kostanjevici razvilo v zadnjih letih. najmoderneje urejenih cestah so odveč, saj so turistične ceste namenjene predvsem lahkemu prometu. Prevzgoja ljudi je tretja osnovna naloga. Razumeti je treba, da se da s turizmom veliko zaslužiti, gostu pa je treba ustreči. V Kostanjevici so letos že" imeli na razpolago 30 tujskih sob v zasebnih hišah. To se da urediti povsod. Krediti (roki za vračilo so žal prekratki, obresti pa sorazmerno visoke) so na razpolago, tujske sobe, gostišča in ceste pa morajo biti urejene", preden vabimo goste. - - - •-; -">. V okviru takšnih načrtov bi lahko Kostanjevico z raznimi dodatnimi nap»avanu (kopališče, športna igrišča, preureditev gradu itd.) izpre-menili v prave dolenjske Benetke, Gorjanci bi lahko postali za nas isto, kot je za Maribor Pohorje, kraji, kot so Vel. Podlog, Vel. Trn, Zdole, Bohor, Polom, Podbočje, Trška gora, Sremič, Koča na Libni pa bodo postali daleč znane turistične postojanke. Hkrati s tem bo treba obnavljati vinograde za cviček, graditi bencinske črpalke in servisne delavnice, skrbeti za lov in ribolov, urejati muzeje in spomenike in 2 vsem, kar je zanimivo, privabljati domače in tuje goste. ■ vsega nismo mogli našteti, vsega, kar bi želeli. .Tudi v tem, kar smo omenili pa je na tisoče opek, ki st) jih vložili proizvajalci in oh* čani videmsko-krške komun* v novo stavbo, ki jo gradijo po vojni. Vsakdo izmed njih si je lahko svest, da je opeko ali dve, morda tudi vet vgradil s svojimi napori. Zs dosežene uspehe vsem iz srca čestitamo in jim želim« kar največ uspehov tudi t bodoče! Jutri zvečer gostujejo Celjani v Kostanjevici Spored letnih prireditev v Kostanjevici na Krki se nadaljuje. Po izrednem uspehu, ki ga je v nedeljo popoldne doživela na grajskem dvorišču ljubljanska Opera s Smetanovo PRODANO ■ NEVE-STO in zanj požela navdušen aplavz skoraj 3.000 gledalcev, se obeta jutri zvečer nova manifest0-'ja. Slovensko ljudsko g.^dališče iz Celja bo nastopilo na kostanjeviškem grajskem dvorišču z znano Shakespearovo komedijo KAR HOČETE. Predstava bo zaključena z baklado. tiHlnov i„ .""^ročju Krči-Jesenovcl, kjer jc še lani bilo neuporabno močvirje. Se nekaj £ka k'"sje bodo poželi kombajni. Tu pričakujejo letos le nekaj manj kot 40 stotov pridelka na hektar Gostinstvo, ceste in prevzgoja ljudi — vse troje za turizem To so tri Stvari, brez katerih si turizma ne moremo misliti. Gostinstvo bo treba modernizirati, gostišča na podeželju urediti v narodnem stilu in zagotoviti gostom svež domač kruh, spe-cialitete krajevne kuhinje ter pristno domaČe vino iz okoliškega področja. Brez dobrih cest ni turizma. Za začetek" bo treba modernizirati cesto proti Brestanici in Senovemu ter ono od avtomobilske ceste do Kostanjevice. Stremljenja po GH 25. junija je JAT odprl novo letalsko zvezo Zagreb—Split, na kalerl bodo letala obratovala vsak dan dopoldne. Ta letalska zveza bo omogočila hitrejSo in udobhej. sq zvezo z morjem jn bo gotovo zelo pomembna za turizem. Razveselite znance in prijatelje z DOLENJSKIM LISTOM! „Primanjkuje nam strokovnjakov..." Turistična sezona se je že pričela in gostje marljivo vrtijo telefonske številke, da bi zvedeli, kako je z zasedbo prenočitvenih in drugih turističnih zmogljivosti. Veliko prehodnih gostov pričakuje tudi moderni hotel »Lahuija« v Črnomlju, ob katerem smo v fotoaparat ujeli vrtne sedeže. Tudi glasbena šola je končala pouk V naših podjetjih je vse pogosteje slišati trditev: »Primanjkuje nam strokovnjakov.« Nagli razvoj" jih resda zahteva vedno več, storili pa smo zanje zelo malo. Razvoj sodobnih proizvodnih postopkov je v naprednih deželah prišel že tako daleč, da tam delajo tehniki in inženirji za stroji. Kako daleč od tega smo še pri nas! Stipendiranje na rednih šolah ni edina pot do strokovnjakov, žal pa tudi ni najbolj primerna. Zgolj majhen del teh, ki smo jih skušali dobiti na ta način, je ostal pri nas v proizvodnji. Ne smemo pozabljati, da na Dolenjskem in v Beli krajini ne moremo nuditi strokovnjaku tega, kar mu lahko drugod. Kako pomagati? V Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnosti dela v Novem mestu, delujejo oddelki tehniške šole za zaposlene. Delo v proizvodnji in strokovni Studij sta mogoča V letošnjem letu bo omenjene oddelke tehniške šole ta zaposlene zapustilo 40 diplomantov, ki bodo po triletnem študiju pričeli delati v proizvodnji kot novi tehniki •strokovnjaki. Oddelki za zaposlene delujejo v soglasju z matičnimi šolami iz Ljubljane. Diplomski izpit, pouk in vsi ostali izpiti pa potekajo v Novem mestu. Pravico do vpisa v oddelke imajo vsi kvalificiranji delavci z vsaj enoletno prakso v odgovarjajoči stroki pod pogojem, da so v rednem delovnem razmerju. »Primanjkuje nam strokovnjakov,« trdimo, številke o vpisanih slušateljih v oddelke za zaposlene pa povedo drugače. V prvem letu pouka, to je 1960 leta se je v strojniški oddelek vpisalo 21, v elektro 6 in v lesnega 12 slušateljev. Naslednje leto se je vpisalo novih 21 strojnikov in 12 slušateljev v oddelek lesne stroke. Za elektro oddelek je bilo premalo prijavljencev. Študij traja 3 leta, pouk pa je 3 do 4-krat na teden popoldne. Dijaki opravljajo tudi praktične vaje, bodisi v laboratorijih matičnih šol Zavoda ali v podjetjih. Manj stroškov in večja verjetnost, da bodo ostali Podjetjem ostaja del sklada za kadre, ki ga lahko u-porabljajo prav za strokovno izpopolnjevanje zaposlenih. Videti je, da v mnogih podjetjih teh sredstev ne uporabljajo ali pa jih trosijo premalo premišljeno. V prvem letniku je bilo med 39 vpisanimi slušatelji 29 taksnih, ki so jim stroške šolanja plačevala podjetja, desetorica pa jih je plačevala sama. V naslednjem letniku je med 33 vpisanimi že 22 takšnih, ki si plačujejo šolanje sami, enajstim pa prispevajo sredstva podjetja. S tem smo že prišli do jedra problema. Vse kaže, da sredstva so, vendar jih podjetja le stežka odmerjajo za izobraževanje strokovnjakov. Spet smo pri ugotovitvi: naše kadrovske službe so nerazvite, v kolektivih pa prav zato vse premalo raemišljajo o strokovnjakih, ki naj vodijo proizvodnjo in jo tudi usmerjajo. Da na ta račun že pri šolanju po nepotrebnem izgubljamo precej sredstev, nas bo prepričal naslednji račun: šolanje tehnika na redni šoli v Ljubljani velja okoli 1 milijon 100 tisoč dinarjev. Prbližno 140 do 150 tisoč dinarjev prispeva vsako leto družba, štipendija znese od 6 do 10 tisočakov na mesec, prišteti je treba še sredstva staršev in dejstvo, da dijak ne dela v proizvodnji. Stroški študija v oddelku za zaposlene v Novem mestu so mnogo manjši: v vseh treh letih študija znesejo približno 300 tisoč dinarjev na dijaka, razen tega pa dijak ves čas študija dela v proizvodnji. Mar res ni sredstev za izobraževanje zaposlenih Stroški šolanja v enem šolskem letu znesejo v oddelku za zaposlene tehniške šole pri Zavodu v Novem mestu okoli 85 tisoč dinarjev. Praksa kaže, da v večini primerov plačuje okoli 50 tisočakov slušatelj sam, preostalih 35 tisoč dinarjev pa plačuje novomeška občina. Sorazmerno malo je primerov, da bi prispevala del sredstev podjetja, zlasti v drugem letniku, ki se je vpisal v šolskem letu 1961/ 62. Občina ima le posreden interes za izobraževanje, vendar prispeva 35 tisočakov na slušatelja, podjetja, ki bi morala imeti neposreden interes pa stoje ob strani. Zavod si je z velikimi težavami pribo- ■ V zadnjem času se je zaradi Izboljšanja pogojev delavcev v gozdarstvu precej zmanjšala fluktuacija delovne sile v tej panogi. Pomemben je v tem pogledu tudi velik prispevek mehanizacije, vendar je še vedno treba posvetiti več pozornosti starosti zaposlenih v gozdarstvu, ker je pritok mlade delovne sile v to panogo zelo majhen. ril pravico odpreti oddelke tehniške šole za zaposlene. Prispevek občine bo vedno manjši, ker so proračuni pičli. Dijak, ki konča študij na oddelku za zaposlene, reši svoj kolektiv mnogih skrbi: ima stanovanje, pozna proizvodnjo v kolektivu, študij bo zapustil kot »pečen« strokovnjak, da se tako izrazimo, saj ga ne bo treba uvajati v delo. Zelo hitro bo vrnil sredstva, ki jih je njegov kolektiv prispeval za študij. Trditev »Primanjkuje nam strokovnjakov« naj se torej umakne resnemu delu za vzgojo kadrov, ki se nam v ceneni obliki nudi v oddelkih tehniške šole za zaposlene pri Zavodu v Novem mestu. Razvoj kovinske, elektro, lesne in kemične industrije pri nas bo zahteval vedno več strokovnjakov. Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu je pripravljen odpreti oddelke tehniške šole za zaposlene vseh naštetih strok. Sredstva pa so dolžni prispevati kolektivi, ker bodo brez njihovega zanimanja opešali tudi dosedanji slušatelji. O izobraževanju kadrov, ki prav gotovo ni zadnja naloga, naj zato zelo re'io razpravljajo delavski sveti in sindikalne podružnice. V sredo, 26. junija, so imeli gojenci novomeške glasbene šole zaključno prireditev ob koncu šolskega leta. V učilnici, ki je bila nabito polna staršev in ostalih gostov, so izvajali spored. Bil je gledalcem všeč — motila je le strasna vročina. Goste je pozdravil ob začetku prireditve dijak Marko Picek, zatem pa so se zvrstile posamezne točke sporeda. Kaj so se naučili na klavirju, so pokazali: Beti Hribar, Lučka Zabkar, Alenka Trdan in Cvetka Avbar. Na violino sta igrala brata Bojan in Marjan Grilc. Malce nenavaden je bil nastop Vanje Mesaric, ki je igrala čelo, večje od nje, svoje znanje na istem in- strumentu pa je pokazal tudi Franc Može. Janez Medic je zaigral na kitaro in Janez Dular na klarinet. Poslušalcem se je z uspehom predstavil kvartet glasbene šole, za njim pa so se zvrstili harmonikarji: Posamezno so nastopili: Sonja Gril, Mirjana Polovina, Peter Turk in Lilijana Mar-kan, ki je med njimi požela največ priznanja. V zadnjih dveh točkah sta nastopila har-monikarski zbor in jazz orkester. Vsi nastopajoči so bili deležni toplega priznanja, ki je veljalo hkrati tudi njihovim učiteljem, najbolj pa so gledalci ploskali zadnjima točkama. Po sporedu je spregovoril ravnatelj šole Ernest Jazbec. Ob tej priložnosti je odličnim dijakom razdelil nagrade in diplome, in javno pohvalil vse učence in učenke, ki so izdelali razred s prav dobrim uspehom. Pozdrav Belokranjcem Vsem borcem iz Bele krajine čestita za 4. julij Franc Žagar, ki je pri vojakih v Kragujevcu, domače pa lepo pozdravljal Vojak čestita Jože Hrovatič, ki je pri vojakih v Požarevcu, čestita za 4. in 22. julij vsem delovnim ljudem iz domačKi krajev, svojce pa lepo pozdravlja. minu Milini ur mi i m in i i. u ii minu i h'ii i iiinn——■>tinrwmiiiMiiii rii iiMiiiiiiiriiiiiiHiliiiiii—iiimutifinii—i—m KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfu- j zijski postaji: Lado Pimar, Marija Zibert, Franjo Srnica, m Anica Dolenc, Boža Volk, Franc Spendal, Malči Cujnik, g Vinko Paternost, Stanko Krnc. dr. Jure Ccpuder, Milka s š^vric, Jožefa Novosel, Jože Sopčič, dr. Slavko Špringer, |j Ciril Hudoklin, Danica Berger, Elizabeta Mušel, Ana Mina, §§ Alojzija Anderlič, Anica Koimrlj, Ana Zupančič, dr. Vlado s Rizen, Kristina Suštarinč, Milena Spiler, Bozalija Kastelic, jj dr. Alojz Boh, Jožica Brulc, dr. Ljubo Kretič, Ana Kavčič, g člani kolektiva splošne bolnice Novo mesto; Ivan Jakše, B član kolektiva KZ Novo mesto; Alojzija Hrovatič, gospo- M dinja Iz Gornjih Lakovnic; Jožica Muliič, delavka iz Gor- S njih Lakovnic; Jožeta Bašelj, gospodinji iz Jame; Milka g Sušteršič, gospodinja iz Gornjih Lakovnic; Marija Može, E gospodinja iz Dolnjih Lakovnic; Jože Coš, upokojenec iz B Gornjih Lakovnic; Marija Klobučar, gospodinja iz Stranske jj vasi; Aldo Šinkovec, član kolektiva Iskra, Novo mesto; Mar- ■ jan Dragman, član kolektiva VP 4979 Novo mesto; Vide |§ Favbar, član kolektiva Industrije motornih vozil v Novem g mestu; Rudolf Simončič, upokojenec lz Novega mesta; fj Marjan Pavlih«, član kolektiva osnovne šole Suhor. IIBMittKIilllM Plaho je vprašala: »Kdo ti naj gospodinji?« »Oženim se!« »Oženiš se?!« je viknila zamolklo. Pri tem ji je z obrazka izginila vsa kri in z veliko grozo me je pogledala: »Moj Bog, pa vendar ne — Katreta?« V svoji zmedi je zopet mešala po kupu na mizi. Ker ji nisem odgovoril, je bila še bolj prepričana, da bom snubil ■ pri Fortunovih. »Nič ne rečem,« je vzdihovala, »nič ne rečem proti tem ljudem; radi delajo in tudi o dekletu ne vem nič slabega, Bog varuj!« Povesila se ji Je glava in vedel sem, da se ji je hotelo jokati; vedel sem pa tudi, da bi mi za nobeno ceno ne hotela pokazati, da ji gre na jok. Pričel sem znova: »Mlačanovo sem kupil. Danes smo delali v Loki pismo. Tudi Danijel je bil tam. Ldza je torej le Anžona vzela!« Odgovorila je trpko: »Kaj je hotela drugega? Kdo naj se na moške zanaša.« V hipu je popravila: »Kdo naj se na take moške zanaša?« še je vprašala: »Koliko si dal?« »Devet tisoč in pet sto.« »Si vse plačal?« »Vse.« »Boš imel kaj dolga?« »Nič.« Pristavila je grenko: »Na doto ti blez ne bo treba gledati.« »Ne.« Po kratkem premolku sem pričel: »Pravijo, da je zemlja dobra in da se dosti pridela.« »Jade.« »živelo se bo torej lahko. Gospodinja, seve, bo morala pridna biti, aH živelo se bo lahko.« »Jade.« Ta dvojna poljanska pritrditev ji je prišla kot smrtni Izdih, tako rekoč kot srčna kaplja krvi čez blede ustne. Pri tem ji je glavica popolnoma zlezla na roko in zaječala Je: »Tako čudno me notri boli!« Nisem se mogel več vzdržati, naslonil sem se k njej ter ji šepnil na uho: »Govoril sem z očetom in materjo, oba sta zadovoljna, da se oženim pri Presečnikovih, če me ti hočeš.« cvtnc vjrsENi Bliskoma je dvignila glavo in tudi telo je stegnila, da je stala kakor sveča tik mene. Obraz ji je bil v trenutku bel kot sneg, potem pa se je zopet žaril kot roža, da se je videlo, kako ji je vrelo po duši. Spregovoriti ni mogla, in šele ko sem ponovil, če me hoče, je vzdihnila: »Jest?« »Da, ti, Meta! Druge nočem, samo tebe vzamem! Sedaj odgovori, če me hočeš ! navdušen aplavz množice, ki J*rJ naslov,/0™1-^'''* operno pevko Vilmo Buko** vlog, Marinke r »Grahovo juho, nasekljano polenovko in jabolko. Pil je belo vino. V želodcu sem našel tudi sledove alkohola.« »Odhajate domov?« jc vprašal doktor in se oziral, da bi poklical taksi. »Grem na oddelek za sodno identificiranje,« je odvrnil Maigret Velika hiša na Zlatarskem nabrežju je bila skoraj prazna, hišni snažilci so pometali po hodnikih in na stopniščih. V svoji pisarni je Maigret našel Lucasa, ki je malo prej zaspal v komisarjevem naslanjaču. »Nič novega?« »Časopisi imajo fotografijo; v jutranji izdaji jo bodo objavili samo nekateri, ker so jo dobili pozno.« »In avto?« »Našel sem že tretji rumeni citroen, ampak nobeden ni pravi.« »Si telefoniral Janvicru?« »Ob osmih bo tu, da me zamenja.« »Ce me bo kdo iskal, sem zgoraj... Sporoči telefonistu, naj me zveze, kadar me bodo klicali po telefonu.« Ni bil zaspan, pač pa okoren, gibal se je bolj počasi kot po navadi. Vzpel se jc po ozkem stopnišču, ki je bilo odprto samo za uslužbence in po katerem je prišel v vrhnje nadstropje sodne palače. Samo priprl je vrata z motnimi šipami, opazil Moersa, sklonjenega nad aparate, krenil naprej in prišel v glavni arhiv. Še preden jc spregovoril, je strokovnjak za prstne odtise odkimal z glavo: »Nič, gospod komisar...« Z drugimi besedami, Ninin mož nikoli ni imel opraviti s francoskim sodstvom. Maigret je zapustil knjižnico kartotečnih listoVi se vrnil k Moersu, slekel površnik, se trenutek obotavljal, si potem snel kravato, ki mu je stiskala vrat. Mrtveca ni bilo tu, vendar je bil prav tako prieu' joč kot v eni od omar na sodnomedicinskem inštitutu — v številki 17 — kamor ga je položil čuvaj. . Govorila šta malo. Vsakdo je delal svoje, ne da °l opazil sončni žarek, ki je zdrsnil skozi podstrešno okno. V kotu je stala lutka, ki jim je že dostikrat služila in jo je Maigret zdaj znova uporabljal. Moers, ki je nekaj časa tolkel po oblačilih v Pa' pirnatih vrečah, je zdaj analiziral prah, ki ga je taKO dobil. Maigret pa se je ukvarjal s temi oblačili. S skrbnimi gibi prodajalca za stojnico je lutki, ki je bila skoraj enake postave kot mrtvec, najprej oblekel srajc0 in hlače. Ko ji je nataknil suknjič, je vstopil Janvier; M je svež in spočit, ker je noč prespal v postelji in nl vstal, preden se je zdanilo. »Pravkar so nam sporočili podatke o še enem rumenem avtomobilu. Lucas je to reč prelskal in trd'' da ni tisti, ki ga iščemo. Sicer pa se njegova številka konča z 9 in ne z 8.» Maigret je stopil nazaj, da hi presodil, kar je 'l8' pravil. »Ali ni nič, kar bi te motilo?« je vprašal Janvier* »Počakajte ... Nič ... Nič ne vidim ... Mož Jf bil malo manjši kot lutka.. Suknjič je videti P1'e' kratek« »To jo vse?« »Luknja, ki jo je napravil nož, ni široka« »Nič drugega?« »Mož ni nosil telovnika ...« »Meni se zdi čudno, da suknjič ni iz enakega bI*' ga kot hlače, riti ne iste barvo ...« »To se zgodi, veste...« . »Trenutek. Poglej si hlače. So skoraj nove. »P Bosne in Hercegovine ter na nekaterih dalmatinskih otokih. Spričo tega ni nobenega dvoma, da je pišečki lovec Filipčič tako rekoč pred domačim pragom ustrelil pravega pripadnika iz rodu šakalov, zveri, ki so prav tako ali celo bolj nevarne kot pri nas volkovi. Razumljivo je, da je lovce in strokovnjake začelo zanimati, koliko časa se šakali klatijo pri nas in kaj in odkod jih je prevedlo. Odgovor na to vprašanje je treba bržčas poiskati v zvezi z dolgotrajno in muhasto zimo. ki je že .večkrat zamedla sledove divjim živalim in jih privedla v predele, kjer običajno ne živijo. Z vso gotovostjo lahko rečemo, da so se ti »priseljenci« priklatili v Slovenijo iz Bosne in Hercegovine. Tu so naleteli na ugoden plen v srnjadi in ostali divjačini. Ob tem spoznanju so pišečki lovci tudi razvozlali uganko, zakaj je bilo v tej zimi toliko srn podavlie-nih. Očitno je, da je v pišeč-ke predele zabredla večia tolpa šakalov, ne samo ta dva, ki ju je videl (in enega ustrelil) Nande Filipčič. Primerov, da so živali zašle in začele življenje v novem kraju, ki jim je vsaj deloma ustrezal, je pri nas več. Tako se je pred leti prav v Pišece priklatilo nekaj gamsov in. do danes zarodilo že cel rod. Kot je znano, navadno prebivajo gamsi na strmih skalnatih področjih alpskega poRorja. I. Z. Fantje so že neka; dni zaporedoma jedli samo juho in meso. Ker jim je ta enoličnost nazadnje začela presedati, so začeli nergati. »Ce se bomo še kaj časa krmili samo z mesom, bomo oboleli za beriberi ali kako se že pravi tisti zamorski bolezni,« reče nekdo. »Po juhi pa bomo dobili vodenico,« pripomni drugi. uJaz že čutim, da mi nekaj škriplje v desnem kolenu,« reče tretji. »To je voda,« meni četrti. »Meni se pa že nekaj noči zapovrstjo sanja, da plavam po Blejskem jezeru,« pravi peti. »To je posledica preobilnega uživanja juhe,« ugotavlja šesti ter z obtožujočim pogledom ošine kuharja. »Jaz kuham, kar dobim,« si kuhar po pilatovsko umije roke. Potem pa dostavi: »Da pa vas pomirim, vam vnaprej sporočam, da bom od jutri dalje za spremembo kuhal juho iz volovskega in ne več iz kravjega mesa.« Mladinca Ivan in Rada sta pravkar začela napisno akcijo na neki ljubljanski ulici, ko zagledata belogardistično patruljo. Ivan se nagloma zasute tako, da s hrbtom zakrije s kredo napisano »Smrt«, nato pa potegne k sebi Rado in jo začne poljubljati. Ko pridejo mimo beli, se naredita, ko da sta neprijetno iznenađena. Tedaj reče vodja patrulje: »Le nadaljujta, le!« »Saj tudi bova,« odvrne Ivan. Cliristine Kceler, prikupna in zapeljiva manekenka, jc vri;la v Angliji s prestola »močnega« moža, vojnega ministra gospoda Profuma. Ves svet še vedno govori o tej pret-kauki in o gospodih, ki so se vrteli okrog nje, vse pa je poleg trga še zamotano v stvari, ki diši po vohunstvu in še čem ... razpis: zdravstveni dom TREBNJE razpisuje delovno mesto pomočnika upravnika Pogoji: visokošolska izobrazba ali srednješolska izobrazba z večletno prakso. Nastop službe takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. I ** £nt ist-ara v»„'eki- Suknjič spada k drugi obleki, ki Tako Z 1 dve leti-« K Pa%Videti' **•••« J n0gavieLJe raa lepo oblekel, če sodimo po nje &>lask0 u-i sraJci in kravati... Telefonirajte \ ali ie 'et, ^ v ostale bistroje ... Poskusit« Jlc WhiL eku včerajšnjega dne nosil drugačen ^'šal it0! £e spravil v kot in njegov glas se je v $rkavarne l0vorica od zadaj nekje. Zapovrstjo je . **] snri~ naPrej ponavljal: /» vas llR Policija ... Inšpektor, ki je bil vče-.« )e govoril je Maigret ogrnil lutki čez ramena nepremočljivi plašč brez barve. Včeraj, približno ob isti uri, komaj malo pozneje, je bil ta plašč še na hrbtu živega človeka, ki je pritekel v Beaujolaij-sko klet. In poklical je Maigreta. Ni hotel govoriti s kakim komisarjem ah inšpektorjem in tudi ne z ravnateljem Sodne policije kot nekateri, ki se jim njihov primer zdi važen. Hotel je Maigreta. »Ne poznate me,« mu je vseeno priznal. Res pa je dodal: »Poznali ste Nino, mojo ženo ...« Janvier se je spraševal, kaj hoče načelnik povedati s svojo zgodbo o restavracijah. »Ali rad ješ nasekljano polenovko?« je vprašal Maigreta. »Nadvse rad. Sicer se mi upira, ampak jem jo vsakokrat, kadar imam priložnost,« je odgovoril Janvier. »Točno!... Ti jo žena večkrat naredi?« »Ne. To zahteva preveč dela. To je jed, ki jo ljudje redko pripravljajo doma.« »Torej jo ješ v restavraciji, kadar jo imajo. Je pogosto na jedilnem listu?« »Ne vem ... Počakajte... Včasih ob petkih ...« »In včeraj je bila sreda... Pokliči mi k telefonu doktorja Paula. « Doktor je ravno sestavljal poročilo in se ni začudil nud Maigretovirn vprašanjem »Bi mi lahko povedali, ali so bile med polenovko gomolj ike?« »Za gotovo ne... Sicer bi našel nekaj koscev.« »Lepa hvala .., Vidiš, Janvier!... Med polenovko ni bilo gomoljik... S tem so izvzete potratne restavracije, v katerih navadno dodajajo gomoljike .. Pojdi v inšpektorsko pisarno... Naj ti pomagajo Torrence in dva ali trije drugi... Telefonist bo razsajal, ker boste nekaj časa imeli zasedene vse telefonske vode .;. Pokličite drugo za drugo restavracije, začenši s tistimi, ki so v četrtih, kjer si včeraj imel opraviti... Pozvedi, ali so v kateri od njih imeli za večerjo polenovko.« — Včasih sem pa res vesel, da imaš samo dve roki Otaija! — Kje sva že prekinila razgovor, ko naju je presenetil tvoj mož? Art B u c h w o I d: Vrni se, Mary! Kadar pošlje Američan svojo hčerko v Pariz, se izpostavlja veliki nevarnosti: morda sploh ne bo več prišla nazaj. Amerika je izgubila v francoski prestolnici več mladih deklet kot kjerkoli na svetu. Neko mlado dekle iz VVisconsina mi je pokazalo pismo, ki ga je prejelo od svoje matere. Ker to pismo imenitno razsvetljuje ves problem, ga bomo objavili, pri čemer bomo spremenili samo imena oseb: Draga Mary, prejeli smo tvoje pismo, toda zelo smo razočarani, ker nič ne pišeš o svoji vrnitvi. V Parizu si že dve leti, in oče in jaz sva zaskrbljena zaradi tebe. Tolikokrat sva ti že rekla, da Pariz ni primeren kraj za mlado dekle, nekatere zgodbe, ki sva jih slišala tukaj, so naju pa zelo prestrašile. Ni potrebno, da bi ti opisovala, kako se sosedje zgražajo zaradi tvojega bivanja v tem mestu. Vsi so globoko prepričani, da živiš grešno življenje, nekaj naših prijateljev, ki so te prej cenili, te ima zdaj — milo rečeno — za razuzdanko. Predvčerajšnjim mi je pri partiji bridgea rekla Alice Summers: »Kako lahko pustiš svojo Mary v Parizu? Con-nolvjevi so se pravkar vrnili od tam, in lasje se mi dvigujejo na glavi, kadar se spomnim na to, kar so mi pripovedovali.« Ne bom ti več govorila o tem, ker upam, da bo naposled le spregovorila tvoja vest. Zdaj pa bi ti sporočila nekaj domačih novic, ki so nas v zadnjem času vznemirile. Harvev VVetheridge, to je tisti, ki ima bencinsko črpalko na VVashingtonovem bul-'varju, je ustrelil svojo ženo in bo prišel pred sodišče zaradi umora. Prilagam ti izrezek iz časopisa. Baje je njegova žena imela razmerje s Carltonom Smithom — ali ni to tisfi fant, ki je hodil s teboj v šolo, ali je morda njegov brat? Harvev je izjavil, da bo ubil Carltona, brž ko pride iz zapora. Očka pravi, da se mu bo ta izjava pred sodiščem še opletala. Sally Simpson, Eleonoiina petnajstletna hčerka, je noseča, in to je strašen škandal za vse mesto. Ni hotela izdati, kdo je oče tako da so njeni starši skoraj ponoreli. Vsi smo mnenja, da bi bilo najpametneje, če bi bila na tihem kam odpotovala in naskrivaj rodila, toda Sally je strašno trmasta in ponosno razkazuje svojo nosečnost. V gimnaziji je prišlo do pravega pretepa. Neka tolpa je priredila v šoli ples, ko pa je ravnatelj ukazal, naj se razidejo, je eden od fantov potegnil nož in ga ranil. Razen tega je prišlo ludi do spopada med gimnazijci in študenti ki so napravili na srednji šoli veliko škodo. Tri so prepeljali v bolnišnico (prav tako prilagam izrezek iz časopisa). Gospoda Schneiderja iz Samove drogerije so sinoči na-jpadli na ulici in mu vzeli 50 dolarjev. Se ena žalostna novica — Pap Carroway je napravil samomor. V banki je poneveril denar, nato pa je prišla kontrola. Škoda ga je, vsi smo ga imeli radi. Preteklo soboto so se štirje smrtno ponesrečili pri trčenju. Nekaj fantov z univerze je slavilo zmago v košarki in so pijani vozili 120 na uro. Tako, to je nekaj domačih novic. Zdaj pa te še enkrat prosim, dragi otrok, da razmisliš O vrnitvi domov. Rekla sem ti, in ponovno te opozarjam, da grešni Pariz ni kraj za osamljeno mlado dekle. Poljublja te tvoja mama. — Žena, naj gledata otroka album z znamkami, samo da bo mir! BREŽICE leta 1999 22. junija so v brežiškem Prosvetnem domu odprli razstavo, ki prikazuje razvoj Brežic v prihodnjih desetletjih. Otvoritvi so poleg avtorjev urbanističnega programa inž. Karla Filipčiča in inž. Franca Filipčiča prisostvovali še predsednik obč. skupščine Milan Šepetavec in predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja brežiške komune. Ob tej priložnosti so poudarili, da pomeni urbanistični program izvirno študijo, v smislu katere naj se Brežice razvijajo v smotrno urejeno središče te spod-njeposavske komune. Treba je priznati, da je razstava lepo in smiselno aranžirana, tako da nudi slehernemu obiskovalcu dovolj nazoren pregled nad celotnim mestnim predelom. To pa je najboljši dokaz, da sta avtorja originalnih urbanističnih študij z izbiro najboljših variant opravila delo, na katerega bo treba nasloniti celoten perspektivni razvoj mestnega naselja. Stvarnost, ne utopija! Marsikdo, ki bi na hitro preletel vrstice tega sestavka, bi mahnil z roko, češ: »Spet se gremo utopijo. Kako je mogoče vedeti, kakšne bodo Brežice leta 1999?« Drugi bo spet dejal: »Kaj se igramo, ko pa ni sredstev! In tudi dokazov, da se je do zdaj delalo po nekih U-pla-nih, je bore malo.« In tretji. Dejal bo ... To ni prav nič važno, kaj bo dejal ta ali oni. Urbanistični program navsezadnje ni narejen z namenom, da mora biti teren že jutri tak, kot je v študiji. Take zahteve bi bile nesmiselne. 0 Nedvomno je urbanistični program nadaljnjega razvoja mesta Brežic zasnovan na stvarnih, ne utopičnih elementih. Že grobi pregled teh študij in načrtov pove, da nimamo opravka z zamislimi brez realne podlage, kajti vse, kar sta tvorca urbanističnega programa začrtala, bi morala biti nujna posledica sedanjega razgibanega življenja v mestu, ki ima vse pogoje, da se še nadalje izgrajuje. »Namen tega prostorskega oblikovanja' je zagotoviti človeku primeren življenjski prostor,« pravi motto razstave. Zakaj je to potrebno poudariti? Poglejmo, kaj se predvideva! Najprej v gostoti prebivalstva. Zdaj živi na hektaru zazidalne površine v Brežicah 45 ljudi, 1999. leta pa jih bo na isti površini že 150 Ali za celotno mestno področje: zdaj imajo Brežice okrog 2.500 ljudi, ob koncu stoletja pa bodo imele že 7.000 prebivalcev, torej skoraj trikrat več. Predvsem ta ugotovitev in pa hkrati razvoj celotnega mestnega življenja z večjimi potrebami in zahtevami po boljši urejenosti so zahtevali, da že zdaj razmišljamo o tem in da naredimo tak razpored razvojnih faz, da bo 1.1999 vse ustrezalo pričakovanemu stanju. Kakšne bodo »perspektivne« Brežice Avtorja regionalne študije (inž. Franc Filipčič) in urbanističnega programa z idejnimi rešitvami (inž. Karel Filipčič) sta pri študijah variant Novo brežiško naselje je na razstavi predstavljeno tudi z maketo o podobi mesta ob koncu stoletja upoštevala zgodovinske, kulturne, gospodarske in druge značilnosti mesta in pokrajine s posebnim ozirom na estetiko. Prav tako je upoštevan in posebej obdelan stari mestni predel, zlasti območje okrog brežiškega gradu. (Ureditvene načrte za ta predel je pripravil inž. arh. Marjan Mušič, uredil pa prof. Miro Kugler.) Predvsem je bilo prizadevanje usmerjeno v dvoje: da se mesto prikroji sodobnemu načinu življenja in poslovanja in da na drugi strani obdrži vse tiste značilnosti srednjeveškega mesta, ki so najbolj vabljive za turiste. V ta okvir spadajo dela pri urejevanju fasad, pročelij in načrtne rekonstrukcije starih zgradb. Med tem pa se novi mestni predel (Hrastina) razvija po vseh sodobnih načelih, z moderno urejenimi stanovanjskimi bloki, parki, otroškimi igrišči in drugimi objekti. Nedvomno je najvažnejši del urbanističnega programa Zanimanje za urbanistično razstavo, ki prikazuje perspektivni razvoj Brežic in novega naselja Hrastine, je precejšnje. Razstavo večkrat obiščeta tudi oba arhitekta, avtorja Študij in načrtov. Na sliki: inž. Karel Filipčič (na levi) pojasnjuje, kar zanima obiskovalca razstave tisti, ki govori o ureditvi mestnega prometa. Iz tega dela posredujemo le nekaj značilnih variant. Velja načelo, naj se promet popolnoma diferencira. To pomeni, da- je treba doseči, da bodo na glavnih cestah vozila le motorna in druga vozila, medtem ko bodo pešci hodili po poteh, ki bodo v ta namen (zlasti v novem naselju) posebej urejene. Promet bo speljan na obodu blokov. Bistvene spremembe bodo tudi v starem mestnem naselju. V prvi vrsti je treba naglasiti, da sta oba mosta čez Savo in Krko že zdaj ozka, zaradi večjega števila motornih vozil pa bosta v nekaj desetletjih hudo ozko prometno grlo. Sicer pa je predvideno takole cestno o-mrežje: Obvozna cesta, ki je predvidena, se bo pri železniški postaji priključila posavski cesti, nanjo pa se bo navezala tudi cesta iz Pisec, Bi-zeljskega in Dobove. Vse ceste se bodo združile pri gostilni Budič in se pridružile avtomobilski cesti Ljubljana — Zagreb. Obvozna cesta bo šla tudi mimo industrijskega področja, kar bo za brežiško industrijo precejšnja ugodnost. Vse ceste v notranjosti mesta pa bodo enosmerne. Ob glavni cesti je predvideno še avtobusno postajališče in nedaleč od tam parkirišče za osebna vozila. Potemtakem se bo v starem delu mesta gibal samo pešec. Kako bo s poslovnimi, kulturnimi in drugimi središči? Primarni preskrbni center bo še vedno v starem mestnem predelu (za sadje, zelenjavo, špecerijsko blago, delikatese), sekundarna preskrboval-na središča pa bodo razporejena po celotni stanovanjski površini. Zdravstvo bo imelo svoje območje južno od ceste mimo bolnice (bolnišnica s polikliniko, zdravstveni dom, reševalna postaja itd.). Soli bosta dve, za blizu 2000 otrok. Predvideni pa so tudi trije otroški vrtci in vrsta otroških igrišč na zelenih površinah v novem naselju Hra-stini. Tudi športni objekti bodo vzorno postavljeni. Na splošno pa bodo posamezna središča urejena tam in tako, da bo možen najhitrejši dostop iz vseh mestnih okolišev, ne da bi bil pri tem pešec prometno ogrožen. Kaj pričakujemo od razprave? V teh nekaj vrsticah nismo mogli zajeti niti bistva tega, kar lahko vidi obiskovalec na urbanistični razstavi. Tudi tile zapisniki niso sistematični, urejeni tako, da bi mogel bralec dobiti čisto nazorno podobo, kakšne naj bodo »perspektivne« Brežice. Namen našega sestavka je bil namreč predvsem opozoriti na pomembnost razstave, ki je odprta slehernemu občanu. Razstava pa ni organizirana le s tem namenom. Poglavitni njen namen je, da nudi obiskovalcem osnovo za razpravo, saj se vsi, od izvrš- nih organov občine, ki so ini-ciator tega velikanskega dela, do tvorcev — inženirjev arhitektov iz Projektivnega biro. ja in drugi zavedajo, da bo treba še obilo dopolnitev in sprememb, preden bomo dobili res ustrezno podobo mesta za nadaljnja štiri desetletja. Bržčas pa ni namen razprave, da bi ob obiskih in raznih zakotnih gostilnah prišla do izraza predvsem osebna mišljenja, porojena ob načeti drobnolastniški posesti (urbanistični program se na to ne sme ozirati), pač pa naj bi prišli na dan dobri objektivni predlogi in pripombe, ki bodo predvsem pripomogli, da bi se Brežice razvijale tako, da bi njihov razvoj ustrezal res vsem momentom — od estetskega do gospodarskega. Mesto naj se razvijar tako, da bo zadovoljen še tako kritičen duh, tudi tak. kot je bil svojčas finski strokovnjak arh. EHel Saari-nen, ki je dejal: »Pokažite mi vaše mesto, pa vam povem, kakšne so kulturne težnje vašega prebivalstva.« I. Z. Nov živinorejski obrat ZK Brestanica S prevzemom kmetijskih gospodarskih naprav kazensko poboljševalnega doma pri brestaniškem gradu Je kmetijska zadruga iz Brestanice pridobila nov, lepo urejen živinorejski obrat, v katerem je 350 stojišč. V obratu je trenutno 280* glav živine v pitanju, hkrati pa imajo še 50 krav molznic. V mlekarni, ki je v sestavu obrata, predelujejo del mleka. Kmetijska zadruga je vse gospodarske naprave odkupila od KPD za 66 milijonov dinarjev. Srečanje v Podbočju Podbočje je znano* partizansko »gnezdo« pod Gorjancih 14.491 milijonov dinar-ustanovili organizacijo osvobodilne fronte, razen tega pa je bilo na tem področju mnogo borb in podvigov med NOB. Dokaz za zavednost in odločnost domačinov" pa je tudi 78 grobov borcev, akti- PREMISLIMO, KDAJ KDO NA DOPUST! Julij in avgust sta meseca, ko se pričnejo redni letni oddihi zaposlenih. V podjetju zapuščajo proizvodna mesta, v ustanovah in zavodih u-strezna delovna mesta, vendar navadno ob takšnem času, ko odhod enega ali dveh (ali več) ljudi ne pomeni bistvene obremenitve za druge. Važno je zlasti, da znamo dopuste pravilno razporediti v proizvodnih organizacijah, kjer lahko nenačrtno planiranje dopustov povzroči znaten zastoj v produkciji. Nasprotno je treba proizvodnjo obdržati na nivoju, ki ga je podjetje doseglo med letom, ali pa jo še povečati. Zato kolektivni dopusti niso priporočljivi. Naloga delavskih svetov in drugih organov ie, da temu vprašanju posvetita največjo pozornost in sprejmejo ustrezne ukrepe. vistov in talcev, ki so dali življenja za svoje prepričanje. 2e leta 1952 so se bivši borci in aktivisti srečali ob odkritju spomenika 38 žrtvam iz vasi na Planini nad Pod-bočjem, ki so jih utaši pobili septembra 1942. Na istem kraju so se srečali še leta 1958. Naslednje leto pa so na Dobravi pri Podbočju slavili spomin na julij 1943, ko so partizani prebredli Krko in napadli letališče v Cerkljah ter uničili okupatorju več letal in si priborili veliko streliva jn hrane. Takrat so odkrili ''"ti soominsko ološčo Francetu Strojini in njegovi hčerki, ki so ju ubili črnc-rokej v maju 1944. 7. julija letos se bodo bivši borci in aktivisti ponovno srečali na veselici na Kodri-cevem vrtu zraven gasilskega doma. Za ples in zabavo bo poskrbel domači ansambel, za dobra in cenena' okrepčila pa prireditelji. Krajevna organizacija združenja borcev NOV Podbočje, ki je sreča, nje pripravila, vabi vse, ki so na tem področju bili aktivisti ali pa so se tu borili, da se zabave udeležijo, saj se bodo tako lahko zopet srečali s svojimi nekdanjimi so-borci in tovariši. J. S. ■ V Gvineji so do sedaj jugoslovanska podjetja že izgradila sodobno tovarno opeke tn jez ter hidrocentralo, pred kratkim pa so v Konakrlju odprli urbanistično razstavo za bodočo ureditev gvl-nejskega glavnega mesta, ki so Jo pripravili in naredili zanjo skice ter načrte strokovnjaki urbanističnega instituta v Zagrebu. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA 4. JULIJ! OBRTNO GRADBENO PODJETJE »REM0N T« STRAŽA Kopališče v Sevnici oziroma Boštanju ZA DAN BORCA ISKRENE POZDRAVE IN ČESTITKE VSEM NEKDANJIM BORCEM-PARTIZANOM! Avtopromet tuzemska špedicija »GORJANCI" NOVO MESTO - STRAŽA Sevnica je postala velik industrijski center z okoli 3000 prebivalci, ki močno pogrešajo kopališča. Vemo, da ob Savi ni moč graditi kopališča, ker je nesnažna, blizu Sevnice pa je reka Mirna, ki je topla in prav prikladna za kopanje. Nekateri Sevničani se lu>- Gostovanje kolektiva cementarne Delavci Cementarne v Zidanem mostu so pred kratkim ustanovili svoj dramatski odsek pri sindikatu. V nedeljo so gostovali v Sevnici z burko »Nedolžni zapeljivec«. — Dvorana je bila kar dobro zasedena za poletni čas, igralci pa so lepo igrali. Želimo jim še mnogo uspehov! . pa bo obnovljena cesta na široko odprla vrata domačemu in tujemu turizmu vročini.« To je bil odgovor na vprašanje, kaj menijo o življenju. 0 »Cesta, pa to bo cesta za nove karambole.« »Lepo, fantje, kdaj pa jo mislite dokončati?« Spogledajo se. Vprašanje je resno. Kdo bo odgovoril? Obrazi, ki so bili še malo prej pripravljeni za pikre in hudomušne pripombe, se zresnijo. Vprašujoče jih pogledam. »Najbolje bo, če povprašate naše šefe. Jaz mislim, da.. -« »Pohitite, Slavonci!... Užina!« Naš razgovor je končan. Lepo so se mi »izvlekli«, si mislim. Ti, Slavonci! Drbri dve uri "bi potreboval, preaen bi prenodu vse graaoi--ce. Zato ne odločim, oa ooi-scem seie graaoisča. -V leseni DaraKi, tam, kjer se odcepi cesta protj Gospodični, bofete našli tehniKa,« mi povedo. In že jo maham iz Jugorja proti Gorjancem. Vijugasto cestišče je povsem obnetano s kamenjem. Z desne in leve si cesta ubira novo smer, Tu je skrajšana, tu razširjena, Kubiki Izkopane zemeljske mase leže pod bregom. S kamioni pa vozijo zemljo tudi naprej, proti najvišji točki na gorjanskem prelazu, kjer delajo velikanski nasip čez dolino. Več metrov dolge skladovnice kamenja v presledkih spremljajo cesto prav do barake, kjer so »Seli-«. Od Jugorjev do te barake je dalj, kot so mi povedali. Hodim nekaj časa po stari, nekaj časa po novi cesti. Slednjič tisto barako le zagledam. Potrkam. Zaprto! Daleč" ne morejo biti. Vidim, kako se nekaj desetin metrov nova cesta prebija v novj smeri. Tja stopim. In res zagledam valjar na nasipu čez dolino. Vidim delavce in dvoje mož, ki vlečeta jeklen merski trak. Eden od njiju mora biti od »glavnih«, pomislim in se poženem navzdol po kamenju. »Dober dan, kako je?« Gradbeni tehnik Bork Pike! in delovodja Stanko Kržan me najprej začudeno pogledata, nato pa pojasnilo delovni postopek. »Obhodil sem že vso traso, on bi me zanimalo, kako daleč ste z deli na cesti. Podatke o kubikih in ostalo bi rad.-« Tovariš Pikel me potem povabi: »Kar v naš štab!« (Stab pravimo baraki, mimo katere ste Sli.) Pa se bomo pogovorili o vsem, kar vas zanima.« Vse drugače Je v tej kolibi. Senca, hladna voda. Človek si lahko odpočije. Tehnično osebje Cestnega podjetja lz Novega mesta, ki gradi gorjansko cesto, ne pozna počitka. V »štabu« so načrti, tu je spravljena vsa dokumentacija. Sem prihajajo poročila o delu. »Jaz nekako vodim II. in III. sektor. Cesta je namreč razdeljena na tri sektorje. Celotna dolžina je 12 km, poteka pa od Lokvice do gostilne Zaje« pove tehnik Pikel. Vtem pride v kolibo tudi šef sektorja Milan Bizjak. Itiiro »vzame na znanje« mojo željo in začne pojasnjevati: Najtežje je delo v usekih. Na sliki vidimo na levi staro cesto, na desni pa novo cestišče, ki ga bodo delavci novomeškega cestnega podjetja »vdolbli« skozi usek »/si trije sektorji so po dolžini približno enaki, po težavnostni stopnji pa med seboj dokaj različni. Najtežji je, bi rekel, tretji sektor, kjer je največ usekov in nasipov, razen tega pa poteka nova cesta okrog 700 metrov po novi trasi. Medtem ko so izkopi in nasipi na I. sektorju urejeni Hi je potrebno pripraviti le Se planum, pa bedo dela na II. sektorju potekala Se kaka dva meseca. Zlasti bo. treba prebiti useke, vtem ko so druge zemeljske mase že izravnane. III. sektor Je zdaj v začetni fazi del. V Juniju Je bilo narejenih precej nasipov in začeto delo v več usekih.« »Koliko zemlje in kamenja ste doslej Ukopali in vložili v nasipe?« »Na vseh treh sektorjih Je bilo doslej izkopanih okrog 43.000 kub. metrov zemlje, v nasipe pa vgrajenih okrog 10.000 kub. metrov zemeljske CT3.se,« izračuna tovariš Bizjak. »Je to veliko?« vprašam. »Da, to Je veliko. Ce rečem za celotno traso, je do zdaj narejenih okrog 60 (ali tudi več) odstotkov vseh del.« METLIŠKI TEDNIK »-e ze kakšen del pripravljen za asfaltiranje?« »Ob koncu julija bomo začeli asfaltirati traso v dolžini 8 km. Grobi planum Je narejen na odseku med Lokvtcami in Ju-gorjem.« »Zanima me, koliko streliva ste do zdaj porabili?« »Blizu t tone. Uporabljali smo kamnetit.- »Potekajo dela na gradbišču zadovoljivo?« »Da v glavnem zadovoljivo, čeprav pride od časa do časa do zastojev zaradi slabega vremena. Povečala se je storilnost, ki se je v zadnjem času nasproti zmanjšanemu številu delavcev povečala za okrog 12 odstotkov.« »Kdaj bi bila po vašem mišljenju cesta sposobna za promet?« »Ce ne bo ovir, bo odprta v začetku novembra, morda tudi že prej.« »fovariS Bizjak, kdo vse sestavlja delovno silo?« »Dalmatinci, Zagorci. Bosanci, Slavonci in domačini.« I •Potemtakem je to cesta bratstva in enotnosti. Kako pa je z mehanizacijo?« »Na gorjanski cesti imamo 5 kompresorjev, 4 valjarje, 2 drobilca, 3 nakladalnike, 2 buldožerja in okrog 20 motornih vozil (prekucnikov in drugih) za prevoz zemlje.« »Zadostuje to Število?« »Morda ne čisto popolnoma.« »Obilo uspehov In na svidenje na novi cesti v novembru!« rečem v pozdrav. * Ura gre proti dvanajsti. To je čas, ko imajo delavci in ostali enourni odmor. Cas za kosilo. Ropot strojev polagoma pojenja. Zagledam praktikanta Nika Adlešiča, ki opravlja tu geodetske meritve. Stara znanca sva. »Kaj pa ti tu?« vprašam. »Od aprila do oktobra sem na tej cesti edini, ki opravlja geodetske meritve. Moram kaj zaslužiti, da se bom v Ljubljani lahko preživljal med študijem.« »Zdaj si menda že v tretjem letniku na arhitekturi... Kako si pa kaj zadovoljen na cesti?« »Se kar.« Nato jo ureževa proti Ju-gorju. Tam mi tovariš Niko pojasni, da nima pri roki nobene- ga projekta, da bi mi pokazal tehnično izvedbo trase. »Na sedežu prvega sektorja, odkoder sem bil začasno premeščen na drugi in tretji sektor, imajo vse, mi tu pa bolj malo.« p Ce se te dni peljete iz Novega mesta proti Metliki po gorjanski cesti, vas bo pri Koroški vasi opozorila tabla z napisom: »Cesta v gradnji. Vozi previdno!« Do tu je cesta že asfaltirana, od tod naprej je razdrta, ali bolje, pripravljena, da jo rekonstruirajo. Zato je tudi vožnja manj ugodna. Toda čim bolj se približujete serpentinam, U se vijugajo navkreber proti prelazu, tembolj se veselite u-spehov, Id jih dosegajo na cesti. Res, cesta bo kmalu »odprla poslovna in turistična vrata v Belo krajino,« kakor je svojčas naglasil predsednik občinske skupščine v Metliki tovariš Franc Vrviščar. Ivan Zoran KOLPA VABI! Vroči dnevi silijo človeka, da se ohladi in umakne žgočemu soncu. Mnogi Metlicam in številni izletniki se radi namakajo v Kolpi, saj je ena najtoplejših rek v Sloveniji. Tako nudi Kolpa s svojo toploto in bistrino res pravi užitek kopalcem. Pa ne samo to, tudi rib ima dosti, tako da pridejo tudi športni ribiči' na svoj račun. Metliško turistično društvo se je letos zavzelo za boljše gospodarjenje na kopališču na Kolpi, kot je bilo to v preteklem letu. Mladina pridno pomaga, tako da so uredili prostor za odbojko, mali nogomet in za druge igre. Ko bo končana cesta čez Gorjance, bo dolina Kolpe dostopna še večjemu številu domačih in tujih turistov. Seve bo s tem v zvezi treba urediti kopališče, okolico in izboljšati postrežbo. Turistično društvo bo ob podpori občinske skupščine Metlika moralo vložiti še precej truda, da se bo vse to uredilo. Razgibana dejavnost Zveze borcev V McUlkl je bilo 8. junija občinska konferenca ZB. Iz uvodna poročila, ki ga le l™*;1 Predsednik obč. odb. ZB Frenk M°lek, jc bilo razvidno, da je oejavnost organizacije ZB pre-ceJ živahna. Na področju obči--* Metliko deluje 14 krajevnih organizacij Zveze borcev s "60 člani. Od tega Je 800 žena. 00 celotnega Števila je M« nC" "danjih lnternirancev tn 20 bivših vojnih ujetnikov. V gospodarstvu jc zaposlenih 157 članov, v državnih organih in družbenih organizacijah le zaposleno 87 članov kmetov, ki Imajo več kot 1 ha zemlje, pa le 82. v ZK je včlanjenih 10 članov, v SZDL pa 1239. V J*P8 Je sodelovalo od 1841. leta "4 članov, od leta 1942 512 članov, od leta 1943 944 članov. V •etu 1944 in 1943 pa so oe vključili mlaJSl letniki, ki so kot •Martine! in kurirji delali v zaledju. Od skupnega Števila prebivalcev v občini je 26 odst. clnnov ZB. prl predsedstvu obfilnskeRa odbora,ZB I« bila najbolj ak-«vna komlslla za prlrnavon'c Posebne delavne dobe med Non Nn osmih »kupnih sejnh Je reševali sm proSenJ, od te- ga je zavrnila 6 proftenj zaradi nedokazanega dela med NOB, 17 proftenj pa je bilo vrnjenih v dopolnitev. Ostale komisije se reševale stvari skupno 6 predsedstvom ZB, posamezni člani komisij so bul angažirani za delo na terenu. Tudi komisija za skrb borcev Je bila precej akUvna tn je reftevala probleme zdravljenja in upokojitve borcev. Zgodovinska in pomenISka dejavnost beleži lepe uspehe pri postavljanju spomenikov, spominskih plošč, obeležij dogodkov in krajev lz NOB, kakor tudi pri pisanju spominov iz najslavnejših dni nafte zgodovine. V ta namen obstaja tudi muzej NOB, ki poveličuje to dobo. Na področju občine Metlika so postavljeni 3 spomeniki, 19 spominskih ploSč in obeležij ter 1 skupno grobišče. Nekatera obeležja so zgrajena brez strokovnih priprav, v bodoče Jc treba temu posvetili več skrbi. Skrbeti Je treba, da spomeniki in obeležja ne bodo izpostavljeni dežju, mrazu in soncu. So vedno Je odprto vpraSan'e ureditve nekaterih grobišč, to Je v Podzemlju, Su-horju, na Radovicl, Jugorju in v BuSlnjl vasi. V teku pa jo ureditev grobišča v Rosalnlcah. ki bo končana do 22. julija 1963. Poleg tega ima zgodovinsko- spomeniška sekcija Sc dokončati zbiranje dokumentov in pisanje kronike NOB. V 4 letih, odkar je organizacija ZB prevzela skrb za poklicno usposabljanje borcev, je Izpopolnilo svojo izobrazbo 39 članov. To pa je bilo največ odvisno od volje posameznikov. Krajevne organizacije ZB ln aktivi ZB v podjetjih so temu problemu posvečali premalo skrbi. V preteklem letu je bilo poslano na zdravljenje 52 članov. K zdravljenju Je prispeval Zavod za socialno zavarovanje 146.000 din za člane, ki niso zavarovani. Mnogi člani iSčeJo rešitve na podlagi 73. ln 80. člena ZPZ, to Je po izrednih pogojih, ki so omogočeni s predpisi za aktivne udeležence NOB. Mnogi tudi imajo možnost taksne reSltve, predvsem tisti, ki so socialno ogroženi, zdravstveno izčrpani In nesposobni za delo. Pri reševanju teh zadev pa so določeni pogoji, od katerih so te rešitve odvisne. To Je predvsem premoženjsko stanje za reSitev po 80. členu ZPZ in ID, predpisana delovna doba ln zdravstveno stanje po čl. 73 ZPZ. Zato Je ureditev pokojnine mnogokrat odvisna od odločitve prosilca, kako bo rešil vprašanje svojega posestva. Od česa ima več koristi: od stalne mesečne preživnine ali od zemlje, ki Je v mnogih primerih nima kdo obdelovati. Pri reševanju teh zadev je potrebno sodelovanje vseh organizacij, ker je Se precej nerešenih problemov. Do sedaj je bila po rlenu 80 ZPZ 44 osebam določena pokojnina, invalidski dodatek prejema 42 oseb, poseben invalidski dodatek prejema 19 otrok PB. ki ne Šolajo ali pa so učenci v gospodarstvu. Zelo pereč problem je Se vedno stanovanjske vprašanje borcev. Najtežje je v Metliki zaradi povečane zaposlitve v zadnjih letih. Skupno Je bilo dodeljeno 14 stanovanj za zaposlene ln nezaposlene borce. Od tega so podjetja dodelila 9 stanovanj. ObLO pa 5 stanovanj. V letošnjem letu bo ObLO zagotovil sredstva s pomočjo glavnega odbora ZB za gradnjo petih stanovanj za nezaposlene borce. V podjetjih pa morajo aktivi ZB skupno z DS ln UO reševati stanovanjsko vproSanJe borcev. Šolanje otrok padlih borcev je v glav- nem urejeno, ker je že večina otrok prišla do poklica. V Šolah ali uku je Se 19 otrok, od tega sta dva vajenca, 13 Jih je v srednjih Šolah in 4 na univerzi. Za vse te otroke so z zakonom urejena finančna sredstva za dokončanje Šolanja in pridobitev poklica. Veliko bolj težavno je vprašanje šolanja živečih borcev, predvsem socialno ogroženih. Dolžnost organizacije ZB, občinskih forumov, ki se bavijo s temi vprašanji, kakor tudi ostalih ustanov je Se nadalje, da omogočijo Stipendije in učna mesta otrokom bivših borcev. Aktivnost sekcije bivših lnternirancev ln vojnih ujetnikov se Se vedno kaže le v urejanju potrebne evidence, v katerih taboriščih in zaporih so bili bivši inter-nlrancl, koliko časa itd. Na tem se Je v lanskem letu vse premalo delalo. Tudi na občnih zborih ZB se niso obravnavali problemi lnternirancev. Potrebno bo vključiti v članstvo vse tiste bivSe vojne ujetnike in lnternirance, ki imajo za to pogoje. Finančno poslovanje obč. odb. ZB se rešuje vsako leto z dotacijo ObLO ln dohodki od članarine. Vse ostalo, kot je spomeniška dejavnost, ki zahteva precejšnja sredstva, pa Je potrebno zagotoviti iz drugih virov. V ta namen Je ObLO lansko leto ustanovil sklad za borce in spomeniško de- javnost, v katerega naj bi prispevali tudi zavodi in gospodarske organizacije del sredstev za spomeniško dejavnost. Pohvalno je, da so nekatere gospodarske organizacije določile prispevek za leto 1963 ln tudi že vplačale 100.405 din. Ta prispevek sta plačali tovarna Beti in Lekarna v Metliki. Obveze so dale tudi No-voteks. Komunalna uprava in Pe-čarija. Neposredna naloga ZB v letošnjem letu je priprava in postavitev spomenika v Rosalnlcah. Na pokopališču v Rosalnlcah so pokopani borci iz HrvaŠke, Trsta in Slovenije. Druga naloga je priprave na proslavo dvejsete obletnice Kočevskega zbora, ki bo letos v Kočevju. Dne 6. januarja 1964 bo proslava 20-letnice pohoda XIV. divizije na Štajersko. Proslava bo na Suhorju ln v Metliki. V februarju 1964 bo v Črnomlju proslava 20-letnlce zasedanja SNOS. Vse to zahteva tudi sodelovanje organizacije ZB, saj bodo te kraje obiskali mnogi, ki so med vojno tukaj živeli, se borili ali delali. NaSe organizacije ZB morajo biti s vsemi ostalimi pobudnik za estetsko ureditev naselij, posebno pa morajo skrbeti, da bodo obstoječi spomeniki ln obeležja temu primerno urejeni It. F. Premog bo, če bodo vagoni Ljudje se bodo minule zime najbrž se dolgo spominjali. Mraz in premog — to sta besedi, ki smo ju med zadnjo zimo najbrž največkrat izgovorili. Prvega je bilo preveč, drugega pa premalo. No, mraz je že zdavnaj odnehal in tudi premoga zdaj ne potrebujemo. Vseeno pa pogovori, kot je ta, ki sem ga slišal na cesti, niso tako nenavadni: »2e imaš premog?« — »Naročil sem ga že, pa mi ga še niso pripeljali!« Radovednost me je gnala v Bršlin k podjetju »Kurivo«. Prvo presenečenje sem doživel, ko sem videl, da sta na prostoru, kjer bi moral biti pr^jofiog, le prah in pesek in nič drugega. Le črna barva na tleh je dajala slutiti, da so tu včasih ležali celi kupi premoga. Ko sem se o teh stvareh pozanimal pri upravi podjetja, so mi povedali tole: PREMOG JE IN GA NI! S temi besedami je označil sedanje stanje pomočnik poslovodje Alojz Seničar. »Pri nas dobivamo premog iz Velenja, Zagorja, Laškega, Senovega in iz bosanskih rudnikov Kreke in Banovićev. Povsod nakopljejo dovolj premoga, toda železnica ne zmore tolikšnega prevoza. V Velenju na primer vsak dan zmanjšujejo proizvodnjo, ker imajo premoga toliko, da ne vedo, kam bi z njim. V Novem mestu je »Kurivo« lahko zadostilo povpraševanju le v marcu in aprilu, v maju pa že ni moglo več slediti vedno pogostejšim naročilom. V zadnjih mesecih so dobili samo okrog 200 vagonov, to je okrog 3600 ton premoga, potrebovali pa bi ga najmanj 10 tisoč ton. če bo šlo tako naprej, kleti do jeseni verjetno ne bodo polne.« »Črnega zlata« sploh ne vskladiščijo, ker ga kupci dobesedno razgrabijo, takoj ko pride na postajo. Trdijo pa, da bo premoga dovolj, ko se bo izboljšal prevoz, saj ga lahko naročnikom pripeljejo dnevno štiri do pet vagonov. Ob zaključku razgovora je tov. Seničar povedal, da bo podjetje storilo vse, kar je v njegovi moči, zato naj ljudje malo potrpe, saj je premoga dovolj, in ko se bo izboljšal še prevoz, bo zadoščeno vsem tistim, ki si že v poletju skušajo pripraviti zaloge za mrzle zimske dni. KAJ MENIJO LJUDJE? Tržni nadzornik Frane Košir se me je hitro otresel z besedami: »Menda smo pri nas doma premog že naročili, sicer pa za to skrbi žena ...« Gospodinja Zinka Prime pa je povedala tole: »Zdi se mi nadvse koristno naročiti premog v poletnih mesecih, ko je 45-odstotni popust. Pri nas smo ga naročili že maja, pa ga še niso pripeljali.. Upam pa, da letos ne bomo ostali brez njega,, kot se je zgodilo lani v najhujši zimi.« Do 31. julija je torej še čas, da si naročite premog s ptf-pustom. Kurivo vas pričakuje! J. S. Otroci vas pozdravljajo Letos bo s posredovanjem občinske organizacije RK Novo mestV) preživelo počitnice v počitniški koloniji v Fazanu pri Portorožu 160 otrok, prva skupina 57 pa je odšla pretekli teden. Na Debelem rtiču bo preživelo po nekaj tednov 160 otrok; prva skupina 46 se pravkar pripravlja za odhod. V Kraljevici bo preživelo počitnice 20 otrok, ki bodo odšli 24. julija, v Gozd Martuljek pa je 29. junija odšlo 50 otrok. Preostane še Rakitna, ki bo nudila gostoljubno počitniško streho 74 otrokom; prva skupina 36 se je že vrnila, druga, v kateri jih bo 36, pa je odšla 29. junija. Vsi otroci, ki so odšli v zadnjih dneh junija, so srečno prispeli in lepo pozdravljajo starše in domače. Vsi otroci, ki bodo še odšli v počitniške kolonije ali klimatska zdravilišča RK, morajo s seboj prinesti potrdilo,, da nimajo nalezljivih bolezni. Potrdilo dobijo v zdravstvenem domu. Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh! Novomeška kronika ■ Na travniku onstran kopališča na Loki zadnje dni kar mrgoli kopalcev. Krka je že toliko topla, da privablja številne ljubitelje plavanja, ki pa se vsi po vrsti pritožujejo, da nI nikjer poštenega dohoda v vodo. Na pralnici peska, kjer smo se zdaj prisiljeni kopati, pride namreč do vode lahko le mladež, ki ji je vseeno, če se po zadnjici podriča do vode, vsi ostali pa ostajajo na hribčku, žalostno zroč v hladno vodo. Kdor ni vajen plezanja in se kljub temu spusti proti Krki, jc v resni nevarnosti, da si kaj zlomi, žalostno je to, da imamo kopališče s kabinami in vsemi ostalimi napravami, bazeni in dohod v vodo pa so podrti. Sramota ?a sedanjo novomeško generacijo pa je, da Je imelo Novo mesto, odkar najstarejši ljudje pomnijo, kopališče, zdaj pit, ko toliko govorimo o turizmu ln »potrebnih objektih« za delovnega človeka, ga pa nI!! ■ Te dni bo trgovsko podjetje »Železnina« na Cesti komandama Staneta v bivšem lokalu Rltljeve Petrine odprlo specializirano prodajalno za barve, lake in čistilna sredstva. Lokal je na zunaj in znotraj popolnoma' preurojen ln je med najlepšimi v Novem mestu. ■ Na Glavnem trgu so pred kratkim začeli preurejati lokal, kjer je bil prej Potovalni urad. »Mladinska knjiga« iz Ljubljane bo ta lokal preuredila na najsodobnejši način in v njem odprla svojo prodajalno. ■ Cene ko na novomeški tržnici občutno popustile. V ponedeljek, 1. julija, je bilo dovolj vsega, kar potrebujejo gospodinje pri kuhi: lisičke so prodajali po 80 din liter, zelje po 50 din kg, borovnice po 100 din, češnje po 100 din, krompir po 60 din, jajca po 30 din, grah po 80 din. peso po 100 din, ližol po 120 din, maline po 300 din, jagode po 300 din, karfio-lo po 200 din. kumare po 150 din in kolerabo po 40 din kg. Za lepo glavo solate so zahtevale ženske 20 din, za skodelico smetane 90 din, za sirčke 10 din. za mleko 60 din. Naprodaj so bile tudi rože v šopkih in lončnice, otroška konfekcija in ženski predpasniki. ■ V obupnem stanju je del razmeroma prometne asfaltirane ceste od Osolnikove gostilne do odcepa pri železniški progi v Bršlinu. Kotanja poleg kotanje, res prava SAMA.!AMA! Doklej? m V dolgi vrsti morajo večkrat čakati kupovalci kruha v pekarni ntt Giavnem trgu. Prodajalk je sicer dovolj, pač pa je ena sama blagajničarka očitno premalo. Ali ne bi bilo mogoče, da bi, kadar je naval le prevelik, ena izmed prodajalk prevzela posle druge blagajnlčarke? Ljudem bi bilo s tem zelo ustreženo. ■ Svečana akademij« / izbranim programom bo nocoj ob 20. url v prosvetnem domu v počastitev dneva borca. V programu sodelujejo Friderik Lupša, Franček Drofenik, Vanda Gerlovič, člant ljubljanske Opere ln baletni par ljubljanskega baleta. Prebivalce vabimo, naj se akademije, ki jim bo brez dvoma nudila redek umetniški užitek, udeležijo! ■ f .ili.iii.i<- prebivalstva: rodile so: Ivanka Kerin z Glavnega trga 18Zorana, Marija Perše iz Srni- helske 29 - deklico, Lojzka Potrč, Nad mlini 26 — Otmarja, Anica Klobčar Iz Kristanove 25 — An-dreiko. — Poročili so se: Alojz Avbar, delavec iz Gor. Globodola, in Marija Ovniček, uslužbenka lz Partizanske-H; Janez Judež, bolničar iz Dalmatinove 2. in Albina Turk, bolničarka I/. Defranccschi-Jsve 1: Bogomir Simič, uslužbenec iz Iiladnikove 1, in Eva Nlofergal, profesorica lz Gubčevu 12. Proslava v Smarjeti Krajevne organizacije ZB, ZWI in ZROP v Smarjeti bodo organizirale v nedeljo, 7. julija, proslavo s prireditvijo. Ob 9. uri dopoldne bo žalna svečanost pred spomenikom padlih, ob 14.30 pa se bo začela proslava, kjer bodo podeljena odlikovanja zaslužnim borcem NOB. V počastitev dneva borca si bodo prebivalci šmarjete lahko brezplačno ogledali zgodovinski film iz druge svetovne vojne. Člani ZB pa bodo napravili izlet na kraj, kjer je padel pohorski bataljon. Med potjo bodo obiskali še druge zgodovinske kraje na štajerskem.. : Zaradi tega naj se vsi člani ZB, ZVVI in ZROP, ki se nameravajo izleta udeležiti, javijo pri svojih odborih. Ves dobiček od prireditev bo šel v ta namen! Slab dotok davkov in občinskih doklad V občini Novo mesto bi se moralo v prvem" polletju v obliki dohodnine steči 73 milijonov, dohodnine iz ostalih virov pa 10 milijonov dinarjev. Poleg obojega bi morali plačati kmečki gospodarji še 92 milijonov dinarjev občinskih doklad. Doslej se je steklo 40 milijonov dinarjev kmečke dohodnine, 6 milijonov dohodnine iz ostalih poklicev in 52 milijonov -iz občinskih doklad. Ker je proračun zelo napet,- je takšen dotok slab, vrhu vsega pa velja pripomniti tudi to, da je nekoliko manjši, kot je bil v istem obdobju lanskega leta. Razno iz Dol. Toplic 0 V zadnjem času je prišlo v Dol. Toplice na- izlet precej šolarjev iz vse Slovenije in tudi s Hrvaškega. Nekateri so obiskali tudi partizanske kraje, drugi pa so o-stali kar pri bazenu na prostem. 0 Osemletka v Toplicah je priredila ob koncu šolskega leta razstavo likovnih in tehničnih izdelkov. Množica lepo izdelanih predmetov je dokaz, da so se veliko naučili. Rastavo si je ogledalo precej staršev, ostalih domačinov in gostov. 9 Preteklo nedeljo je ribiška družina Novo mesto organizirala velik ribolov, ki se ga je udeležilo veliko ribičev. 2e dalj časa pa se mudi pri nas tudi več ribičev iz Švice. 0 V začetku pomladi so začeli nadzidavati zdraviliško zgradbo. Najprej so jo mislili dvigniti samo za eno nadstropje, potem so se premislili in zdaj bo gradnja z dvema nadstropjema skoro končana. 0 Topličani imajo veliko neprilik z vodovodom, ki pogosto odpoveduje in veo ur ni vode. Ko voda spet priteče, je zelo kalna, da je skoro ni moč uporabljati. Ureditev vodovoda bi bila za Toplice najbolj nujna, saj brez vode ne more uspevati noben zdraviliški kraj. 0 Košnja sena je v polnem teku, pogosto pa nagaja dež. Kmetijska zadruga je že pospravila velike količine sena in jih spravila v silose. D. G. Praznik v Podgradu V počastitev dneva borca so v nedeljo člani Zveze borcev in ostali prebivalci Pod-grada ter okolice s sodelovanjem občinskega odbora ZB v Novem mestu odkrili spomenik 35 padlim borcem iz Podgrada in okoliških vasi, 14 žrtvam fašističnega nasilja ter 16 italijanskim partizanom iz brigade »Fontano t«. Proslave in odkritja spomenika se je udeležila množica ljudi. K slovesnemu raz- Milan Medvešck za mizo našega odgovornega urednika; sam je bil več let med glavnimi uredniki PROSVKTE, zato dobro ve, da je zastavljena novinarska miza nekaj običajnega v vsaki redakciji... Neverjeten napredek! Pretekli teden smo pozdravili v uredništvu našega lista dragega in ljubega gosta: MILANA MEDVEŠKA, novomeškega rojaka in upravnika slovenskega lista »Prosveta« iz Chicaga. Njegov čas je dragocen, saj smo takoj videli, da je še vedno sredi najrazličnejših uradnih in napol službenih opravkov, za oddih in počitek v očetovi hiši pa mu jc doslej ostajalo bore malo časa. In še ga čakajo številni znanci in prijatelji v Beogradu, pa obisk pri bratu v Splitu in še to in ono. Zato smo bili z novinarsko radovednostjo tokrat bolj skromni, v prijetnem klepetu pa smo le zvedeli, kako gleda naš rojak na razvoj v domačih krajih. »Po letu 1949 je to moj drugi obisk v rodnem kraju in reči vam moram«, je začel v izredno čisti in lepi slovenščini z rahlim dolenjskim naglasom, »da je gradnja tolikerih stanovanjskih blokov in hiš pri vas naredila name največji vtis! Drugo, kar me takoj nato najbolj preseneča, je izredno gosto omrežje avtobusnih zvez. To, kar sem videl tu pred 14 leti, ni nič v primerjavi s sedanjim razvojem. Izredno me je presenetila tudi vaša molo-rizacija, ki je nekaj velikega, kljub še vedno več ali manj nerazvitemu standardu. Čudovito jc, koliko ljudi že ima avtomobile. Seveda ga imajo tudi pri nas mnogi na kredit. To je dobro, če že ne gre preveč v širino, vidim pa, da imate tudi dobro kontrolo nad zadolževanjem. Vesele me čiste gostilne, dobra postrežba in odlična hrana v njih. Človek se kar čudi. Z ženo sva bila na primer v nekem gostišču v Grosupljem naravnost presenečena, tako pa je skoraj povsodi. Zal sanitarije povsod pa le 5e niso take, kot bi morale biti. Na investicije v to smer ne bi smeli pozabljati, saj gre za majhne denarje, a vendar r.» stvar, ki lahko razvoju turizma zelo mnogo škoduje! — Glede poljedelstva, sem slišal, ne gre lahko, a prepričan sem, da boste tudi to uredili. Videl sem lepa polja, moram reči. Še besedico o Novem mestu samem: vse sedanje razširitve so nekaj velikega, prej se pa 20 in več let nič ni nikamor premaknilo! Poglejte samo, kako raste Žabja vas; no, vsepovsodi gradite! Ljudje se množično vozijo na delo s svojimi vozili kot pri nas v Ameriki. Česa pogrešam? Saj veste — starih, »ta pravih« starih Novomeščanov je vedno manj___A eno drži: napredek imate vsepovsod, na vseh področjih ...« Tg. položenju je pripomogel lep, sončen dan. Načrt za spomenik, ki je izredno veličasten, je napravil upravitelj vajenske šole v Novem mestu tov. Jože Zam-ljen. V razgovoru o spomeni- Vsako soboto: ples na Loki Končno se bodo tudi Novomeščani imeli kje zabavati ob sobotnih večerih. Občinski komite mladine se je odločil, da organizira ples na Loki. Minilo je že deset let, odkar je zgrajen gostinski objekt s kopališčem na Loki, vendar ni nihče res skrbel za njegovo vzdrževanje. Zares škoda gostinskega objektu, kot je ta na Loki! Sicer pa v našem mestu v teh soparnih poletnih mesecih primanjkuje podobnih lokalov. Za poživitev kulturno-zabavnega življenja se jc zavzel občinski komite mladine Novega mesta; prvi rezultati se bodo videli že v soboto, 6. julija, ko se bodo iz Loke prvič v tej sezoni slišali veseli ritmi mladinskega zabavnega orkestra »Dizzy Combo«. Trudijo se, da bi do takrat lokal, čimlepše uredili. »Diz/.v Combo«, ki dosega v zadnjem času vse večje uspehe, bo nastopal s svojimi pevci vsako soboto. Cc bo obisk dober, bodo angažirali tudi nekatere pevce zabavnih melodij od RTV Ljubljana. Včasih bodo program izpopolnili tudi humoristi iz Novega mesta in okolice. 1 V soboto in nedeljo so v krajevnih organizacijah Zveze borcev NOV potlelili odlikovanja zaslužnim borcem in aktivistom naše revolucije. V novomeški občini je bilo odlikovanih 1007 tovarišev iu tovarišic. Na Kliki: član občinske skupščine Zvone Pere deli odlikovanja članom Zvezi: borcev na II. terenu v Novem mestu ku, ki je po zasnovi in načinu izvedbe nekaj povsem novega, je dejal: »Majolika in žara sta značilna simbola našega človeka in revolucije; zato sem si izbral ta motiv in ga tudi realiziral. Izdelati je iz Upniškega marmorja, napravili pa so kamnoseki iz Gradca v Beli krajini.« Spomenik je odkril sekre: tar ZB za to področje tov. Alojz Muni, L.S. Za dan borca Vojaki: Anton Pavlin rz Mokrega polja, Franc Žagar iz Drecjega vrha, Mila« Malnarič iz Semičn, Stan1' Drenik s Cikave, ki so pri vojakih v Slavonski Požegi« pošiljajo iskrene čestitke za dan borca vsem borcem in borkam, ki so sodelovali v osvobodilni barbi. Čestitk? so namenjene tudi vsem bralcem Dolenjskega lista t^r prebivalcem Dolenjske in Bele krajine. Lep pozdrav domačimi V vsako naSo družino domači tednik Dolenjski list! OB POMEMBNI ZVEZNI TELESNO-KULTURNI AKCIJI Odpravimo plavalno „nepismenost" Akcija »NAUČIMO SE PLAVATI!« ima namen, da posreduje plavalno »abecedo« novim milijonom Jugoslovanov. Predvidoma naj bi trajala do leta 1970 Pred kratkim se je pričelo obdobje velike akcije, ki jo je sprožila Zveza telesnokulturnih organizacij Jugoslavije. Z namenom, da se število »neplavajočih«-Jugoslovanov občutno zniža (sedaj je takih skoraj tri četrtine!), je letos po vsej Jugoslaviji stekla akcija pod geslom »Naučimo se plavati!«. Trajala bo predvidoma do leta 1970 in ima namen posredovati vsaj osnovno plavalno znanje novim milijonom Jugoslovanov. Odstotek neplavalcev je pri nas zaskrbljujoč. Zato so v Beogradu že aprila formirali zvezni odbor te akcije, podobne odbore pa so kasneje formirali tudi v vseh republiških centrih, v nekaterih okrajih in občinah. Ker je plavalna sezona že v teku, je tam, kjer tega še niso storili, treba takoj pripraviti vse za pričetek akcije. Formirati je treba predvsem občinske štabe. vati, da bomo lahko leta 1970 u-gotovili, da pri nas neplavačev ne poznamo več. Fr. Mikec PLES POD KOŠI No\o mesto je bilo v soboto in nedeljo prizorišče letošnjega . košarkarskega prvenstva za mladinke. Ob sedmih zjutraj se je zbralo na X.oki 9 ekip: Branik (Maribor), Ilirija (Ljubljana), Jezica (Ljubljana), Maribor I. Maribor U, MTT (Maribor), OHmpija • (Ljubljana); Slovan (Ljubljana) in Triglav človek, ki ne zna plavati, ni popolnoma pripravljen za življenje Pravijo, da tisti, ki ne zna plavati, ni popolnoma pripravljen za življenje. Večkrat namreč pride posameznik v položaj, da o biti ali ne biti odloča znanje plavanja. Precej manj bi bilo nesreč, če bi ljudje plavanju posvečali več pozornosti. V celi državi zna plavati samo okoli 5,000.000 Jugoslovanov. Ta podatek nas preseneča, je pa popolnoma razumljiv, saj se je doslej plavanju kot življenjsko važni spretnosti posvečalo premalo pozornosti, športne in telesno-vzgojne organizacije so posvečale pozornost le tistim, ki so imeli možnost za tekmovalne uspehe v tej športni panogi, medtem ko so se za organizacijo plavalnih šol zainteresirali le redki posamezniki in društva. Njihova prizadevanja na področju množičnega plavanja so bila kot kapljica vode v morju. Zato ni treba dvomiti o koristnosti akcije »Naučimo se plavati«, ki se je že pričela po vsej Jugoslaviji in se bo nadaljevala kar 7 let — vse do leta 1970. Cilj akcije je jasen, a tudi težak: problem plavalnega neznanja je treba spraviti z dnevnega reda. široka akcija Da bi akcija čim lepše stekla, so k sodelovanju pritegnili poleg telesnokulturnih organiztcij tudi Zvezo mladine Jugoslavije, sindikalno organizacijo. Zvezo prijateljev mladine. Zvezo tabornikov. Svet za šolstvo visoke šole za telesno kulturo itd. S tem hočemo doseči, da bi bila akcija čim širša. Jasno, da bodo prav šole odigrale odločujočo vlogo v tej akciji, ker bo tako zajeto največ mladine. Da bi v prihodnjih sedmih letih dosegli cilj akcije, nekateri strokovnjaki predlagajo, da b: y .§H razredu. osnovne, šole uvedli plavanje kot obvezni predmet. Toda kdo bo obvezno plavalno šolo vodil? Nimamo namreč dovolj strokovnjakov. Dijaki na učiteljiščih poleti sicer absolvirajo tečaj za plavalne vaditelje, vendar je to vse premalo. Ne bi bilo torej napak, če bi še posamezniki specializirali za pouk plavanja. Dobrin plavalnih strokovnjakov nam nam-. reč še zelo primanjkuje. Občinski štabi plavalne akcije Celotno akcijo vodi zvezni odbor v Be&gradu,. v republiških in o-krajnih središčih pa so formirani republiški oziroma okrajni odbori za Izvedbo akcije. Marsikje so u-Itanovill tudi občinske štabe, naj-Tečkrat pri občinskih zvezah za telesno kulturo. Kjer te naloge še Uso izvršili, jo morajo čim prej. Zanimivi bodo podatki, kako so Ponekod v Sloveniji pričeli z akcijo. Po časopisnih poročilih vemo, da je v Slovenskih Konjicah ObLO Predpisal obvezni pouk plavanja na svojem področju. Na Bledu so se akcije lotili nekoliko drugače. Učitelji telesne vzgoje na šolah so sklenili, da bodo dali pozitivno oceno lz telesne vzgoje le tistim dijakom, ki bodo znali plavati. Vsi neplavalci bodo imeli v počitnicah poseben pouk. Tako upajo, da bodo neplavaštvo med šolsko mladino največ v dveh sezonah odpravili. Novo mesto ima odlične pogoje za plavanje In kako je v Novem mestu? Situacija v plavalnem športu je že več let dobesedno revna. Pred leti je bil formiran plavalni klub E-LAN (vodil ga je tov. Bogomil Lilija), ki je organiziral dve plavalni šoli in nekaj tekmovanj, potem pa je spet vse zaspalo. Novo mesto ima sorazmerno dobre pogoja za izvedbo te akcije, zato pričakujemo, da bo akcija uspela. Tudi v nekaterih drugih krajih, kjer imajo za plavanje ugodne pogoje, ima akcija vse možnosti za uspešen zaključek, težje pa bo seveda v krajih, kjer za plavanje ni nikakršnih pogojev. Tam si bodo morali pomagati z zajezitvijo potokov in rek, misliti pa bo treba tudi na manjše pokrite plavalne bazene v bližini šol ali v samih .šolskih poslopjih. Ko bomo gradili nove šole, odslej ne smemo vztrajati le pri graditvi telovadnic. Zavzemati se moramo tudi za graditev manjših plavalnih bazenov v kletnih prostorih šolskih poslopij, ki najbrže ne bi terjali velikih investicij. Tako bi bilo omogočeno delo plavalnih šol že med šolskim letom, ko vreme le redko dopušča plavanje na prostem. Ena glavnih nalog letošnje akcije bo tudi ta, da bo spremenila zaostala mnenja, češ da plavanje ni koristno. Ker pa bo akcija tekla 7 let in ker jo bodo podprli vsi odločujoči činitelji in tudi vse družbene organizacije, je pričako- Skupina novomeških jamarjev čaka na vlak na novomeški postaji pred odhodom v podzemeljsko jamo na UrSnih selih. Naši jamarji so zelo aktivni, čeprav imajo pomanjkljivo opremo in premalo sredstev. Njihovo pionirsko raziskovalno delo bo v naglem turističnem razvoju privabilo k nam še marsikaterega tujega turista, ljubitelja kraškega sveta (Foto: Lojze Medle) Delo lutkarjev na novomeškem učiteljišču Letos zaključujemo enajsto leto delovanja lutkarske skupine na novomeškem učiteljišču. V tem času je iz skromnega odra na hodniku osnovne šole zrasel lepo o-premljen stalen oder, ki, čeprav je v razredu, vendarle omogoča izvedbo tudi težjih lutkovnih iger. V teh letih smo imeli 195 lutkovnih predstav, od tega 57 gostovanj. Predstave si je ogledalo okoli 23.000 gledalcev. Vsako leto je bilo 10 do 20 sodelavcev, vaje smo imeli redno vsak teden, predstavi pa po dve vsako drugo nedeljo. Včasih pa nas je bilo toliko, da smo delali v dveh skupinah, in to v glavnem od novembra do aprila. V zadnjih letih smo za vse igralce priredili ekskurzijo v ljubljansko lutkovno gledališče, ki smo jo financirali z dohodki od predstav. V glavnem smo delali z lastnimi sredstvi, prejeli pa smo tudi nekaj dotacij in podpor od »Krke«, Dva poraza v Mariboru Gostovanje novomeških odbojka-ric v Mariboru se je končalo z dvojnim porazom: prvi dan so se srečale z ekipo Branika in izgubile s 3:1, drugi dan pa z Mariborom 3:0. BRANIK * : PARTIZAN 3:1 (14:16, 15:2, 15:6, 15:5) V preteklem letu so Tartizanove odbojkarice z lahkoto premagale ekipo Braniku. Trenutno pa je situacija drugačna. S povratkom treh starejših zelo dobrih igralk je postala ekipa Branika zelo močna in je poraz naših odbojkaric bil pričakovan. Uspešne so bile samo v prvem nizu, v vseh ostalih pa niso zadovoljile. V celoti bi lahko rekli, da so prikazale bolj povprečno igro in je zmaga Branika zaslužena. KOPALIŠČE, KOPALIŠČE . . . V Novem mestu je kopališče bilo, zdaj 'ga nI, pa bo spet. Samo kdaj? Zgodilo se je v lanskem poletju. Delevoi, oboroženi s krampi in ostalim orodjem, so prišli na Loko, pregnali množico kopalcev in podrli klavrne ostanke lesenega kopali Va. Novomoščuni so so v zadregi spnšcvall: »Kje nuj se kopljemo?« Nekateri ro se s svojimi vozili hodili kopat v Smnrjjške ali Dolenjski! Toplice, drugI so ostali v mestu ln se kopali na desnem bregu Krke — na inlvkl. Največji optimisti so mislili, da bo novo betonsko kopališče zgrajeno v .nem, nnrd.i v dveh tednih Minil Je teden, minila sta dve, mirilo je leto in spet se začenja nova ko-,prQna sezona, o kopališču pa nI ne duha ne sluha. Kogar IJUMM tr. dni pot na Loko, zagleda kupe peska, kamenja ln ostaloga gradbenega materiala. Torej se bo le začelo'? Tovariš Jože Gosenc< lz Komunalne uprave pravi takole: »Z delom bomo začeli 27. junija. Letos bomo naredili breg nt tri stopnice za sončenje. Vso to bo zgrajeno Iz železnih pilotov In betona Moram reči, da nam je jez. ki Je precej dvignil vodno gladini, prekrižal načrte. Obrežje bi moralo biti zgrajeno do 10. julija, a zarodi težav z načrti bo predvidoma narod do konca julija. Bazonu - eden manjši ln eden večll — pa ste druso poglavje Lelos Jih vsekakor še re bo. Drugp leto morda, če bodo sredstva . . . Letos bomo litc.rtlll še tuš. kabine in stranišča. Poudar|am pa, da Je vso odvisno od sredstev.« Tako torej Komunalno podlotje. Na I/ikl pa se najbolj nuvdušenl že kopijojo v hladnih valovih umazano zelene Krke. Enrgu Izmed n.ilh, študenta P.ivla tilila. .ein zaprosil ta nekaj besed. »Kopališče |e že nekaj let pereč problem.«, jc delal. »Menim, da ne bi smeli P'drell sturegu kopališča že lani. ampak naj bi ga tik preden hI začeli z novo gradnjo. Veseli pa me ln mislim, da w tudi vsi ostali kopi'lc.1 navdušeni, ker ie Je gradnja pre-miknlla z mrtve točke, Začeli :io (orel delali ln ne preostane nič drugega, kot da počakamo, dokler kopališče ne bo zgrajeno. Lahko se S"\cdu Jo/tmo na odt.ovorne ljudi, ki so se šele sredi poletja spomnili na to. da |e treba gradili kopališče. Zdaj pa bomo le Klrrlnll, kuko ruutajl betonski lrcg . . . MARIBOR : PARTIZAN 3:0 (15:5, 15:7, 15:9) Odlična ekipa Maribora sodi med najboljše odbojkarske ekipe v Jugoslaviji. V lanskoletnem zveznem tekmovanju so zuscdle peto mesto. V letošnjem republiškem tekmovanju igrajo superiorno vlogo. V celotnem tekmovanju so izgubile samo en niz. Vrsto nizov pa so zmagale gladko s 15:0. Naše od-bojkarlce pa so ravno v tem srečanju v celoti zadovoljile. Hrabro so se postavile po robu domačinkam in bile v trenutkih celo enakopravne. S svojo igro So nudile dober odpor, kar kaže tudi rezultat. MARIJA ŠKTINA V REPUBLIŠKI REPREZENTANCI Marija Sctina, talentirana mlada oc'bojkarica Partizana, bo prihodnjo soboto in nedeljo v Osijeku branila barve naše republike v medrepubliškem mladinskem odbojkarskem srečanju. Pred srečanjem je bila poklicana na priprave mlade reprezentanco v Maribor, od tam pa Je odpotovala v Osijek. Mladinka Setinova sodi danes med najboljše slovenske odbojkarice, zato je njena izbira upravičela. Upajmo, da bo dobila mesto tudi v reprezentanci, ko bo ta v prihodnjih mesecih gostovala na Danskem. NOVOTEKS — SINDIKALNI ODBOJKARSKI PRVAK Kljub temu da odbojkarski turnir, ki se igra v okviru delavskih Športnih Iger, še ni končan, je prvo mesto že osvojila Novotekso-vn ekipa, ki je na ta način obranila lanskoletni naslov. Za letošnje tekmovanje se jc prijavilo 16 ekip ln so od teh v končno tekmovanje prišle štiri. Finalni turnir pa je pekazal, da je Novoteksova ekipa praktično brez konkurence. Nekoliko močnejši odpor Jim je nudila le ekipa ObLO, ki bo po prikazani igri zasedla drugo mesto, za preostali dve mesti pa bo verjetno borbn med ekipama Krke in KGPK. Rezultati finalnega turnirja: No-voteks : KGPK 3:0, Novoteks : KRKA 3:0, Novoteks : ObLO 3:1, ObLO : KGPK 3:0, preostala srečanja bodo odigrana v teh dneh. V ženski konkurenci sta bili do sedaj samo dve srcčunjl: Pionir : ObLO 2:0 in Novoteks : IMV 2:0. V tej konkurenci Imajo največje možnosti za osvojitev prvega mesta Plonirjeve igralke. DPM, Sveta Svobod in PD, učiteljišča, ObLO Novo mesto, SZDL, skupno za 128.051 din. Brez lastnih dohodkov od predstav pa bi kljub dotacijam ne zmogli rekonstrukcije, ki smo jo začeli že leta 1957, a še ni zaključena. Vrednost Inventarja (lutke, rekviziti, knjige, oder) je - ocenjena na 230.000 dinarjev. Uprizorili smo naslednje lutkovne igre: Pavlina v stiski (28), Janko in Metka (39), Meh za smeh (21), Pavlihove dogodivščine (2), Težave Peteršiljčkove mame (9), Kralj Matjaž in Alenčica (8), Hudobni graščak (7), Rdeča kapica (28), Carovni klobuk (16). Debela repa (5), Radovedni Pavliha (21), Strah ima velike oči (8) in Viteško žaloigro (3). Gostovali smo v Stopičah, na Otočcu, v šmarjeti, Šmarjeških Toplicah, Prečni, Mirni peči, Ločni, Dolenjskih Toplicah, Malem Slatniku, Nemški vasi, Trebnjem, Smilielu, Ajdovcu, Šentjanžu, Sent-lovrencu, Irci vasi, Črnomlju, Semiču, Blrčnl vasi, Dobrnlču, Kle-novniku, v otroškem vrtcu, na Trški gori, v Straži. Razen tega smo imeli nekaj zaključenih predstav za kolektive. V letošnjem letu smo uprizorili 6 iger, predstav pa je bilo 14. Dušan Metlic. (Kranj). Predsednik novomeškega Partizana Danilo Kova-čič je pozdravil vse udeležence in 'jim zaželel, čimveč uspehov ter obenem predal novozgrajeno asfaltno igrišče košarkarjem in vsej novomeški' mladi? ni. V imenu Košarkarske r^f-ze je nato vse navzoče pozdravil Cižek Bolka ter odprl prvenstvo za 1963. leto. Takoj nato.so se začele tekme mladink, kt so trajale vso soboto in nedeljo dopoldne. KAKO SO IGRALI? Ekipe so bile razdeljene v tri skupine po tri moštva. Zmagovalci skupin so se nato v finalu pomerili za razvrstitev od l. do 3. mesta, drugo uvrščeni so se borili za 4. do 6. mesto, tretje uvrščeni pa za 7. do 9. Rezultati predtekmo-var.j so bili naslednji: 1. skupina: Olimpija : Ilirija 39:30, Ilirija : Jezica 28:30, Olimpija : Jezica 48:33. Vrstni red; Olimpija, Jezica, Ilirija. 2. skupina: Branik : Maribor II 70:9, Branik : MTT 59:15, MTT : Maribor H 31:7. Vrstni red: Branik, MTT, Maribor II. 3. skupina: Triglav : Slovan 53:12, Triglav : Maribor I 35:14, Maribor I i Slovan 26:21. Vrstni red: Triglav, Maribor I, Slovan. Finalne tekme so se začele rožno zvečer pod lučmi. V boju za I. mesto je Olimpija premagala Triglav s 55:31, nato na Triglav Branik z 39:33. Prvo mesto je tako bilo praktično že oddano za res dobro ekipo Olimpije, ki je v zadnji tekmi premagala še ekipo-Branika s 43:42 po dramatični borbi v zadnjih minutah. V borbah za 4 mesto je Jezica premagala Maribor I z 32:20 in MTT z 38:20, MTT pa je bil boljši od Maribora I. Rezultat je bil 29:28. 7. mesto je zasedla ekipa ni rije, ki je premagala Slovana z 38:14 in Maribor II z 39:9, Slovan pa je premagal Maribor n s 15:8 Končni vrstni red letošnjega nrvenstva je torej naslednji: Olimpija. Triglav, Branik, Jezica, MTT. Maribor I, Ilirija, Slovan in Maribor II. Večina tekem na prvenstvu je bila kvalitetna in tako so gledalci, ki jih je bilo oba dneva precej, prišli na svoj račun. Kakor vedno je bila tudi tokrat organizacija v rokah novomeškega Partizana brezhibna. Posebna poslastica za ljubitelje košarke pa je bila tekma med domačim Partizanom in ekipo trenerjev in sodnikov, ki se je sicer začela šele opolnoči, pa vendar je velika večina gledalcev vztrajala do konca ln se navduševala nad nekaj res lepimi akcijami obeh moštev In številnimi usneSnimj meti od blizu In daleč". Zmagali so NovomeščanI, rezultat pa jc bil 72:71 (38:34). Za trenerje so Igrali: Borka. Pur (16). Prihoda (4) Prah. Koštomej, Buh, Gerželi (13). Krope (15), Močnik (23) |n Pavlic. Novomešča-ni pa so Igrali v naslednji po- stavi: Petrič, Jereb, Golcš (9), Bele (19), Blažič (7), Sctina II (15) in Splihal (22) (številke v oldepajih pomcr.ij.j Število košev). Po ' končanem tekmovanju je bila slovesna razglasitev rezultatov, na kateri je Bolka čestital ekipi Olimpije za prvo mesto in ji izročil lep pokal. Letošnje slovenske prvakinje so nastopile v naslednji postavi: Bevk, Modrijan, Fajdiga,-Šiftar, Bremec, Miklič, Bassin, Uršič, Renko. Erzin, Kersnik in Mikulin. Ekipi Triglava in Branika sta dobili nagradi,-ostale pa pohvale. Najboljše strelke na turnirju so bile: Vo-debova (Branik) 98, Kodekova (Triglav) 70, Kovačičeva (Jezica) 51 in Fajdigova (Olimpija) ter Ogrinčcva (Slovan) s 50 koši. »ČUDOVITO, PREKRASNO . . .« Zdenka Dobrilovič in Silva Uranjek, ki sta igrali za MTT, nista mogli prehvaliti Novega mesta, Krke in sploh celotne prireditve. Z uspehom svoje ekipe sta bili nadvse zadovoljni, saj nista upali, da bodo obstale v zlati sredini. »Čimprej na svidenje v Novem mestu!« so bile zadnje besede, preden sta se poslovili od gostoljubnih domačinov. PIONIRJI V SKOFJI LOKI V Skofji loki pa je bilo prvenstvo za pionirje. Sodelovali so tudi novomeški košarkarji; ki so v Škofjo Loko odpotovali brez upanja, saj trenirajo komaj dva meseca. Bili so v najmočnejši skupini z OlimpijO; Triglavom in Jesenicami. Olimpija je premočno zmagala, ostale tri ekipe pa so imele vsaka po eno zmago. Sreča pa jc tu obrnila Novomeščanom hrbet, saj so bili zaradi slabšega količnika šele četrti in se tako niso mogli dobro uvrstiti, čeprav so nato premagali še Ljubljano. Ne toliko 6. mesto kot dve zmagi nad ekipama Triglava in Ljubljane dajeta upanje, da bo košarka v Novem mestu ostala šport, ki zelo hitro napreduje, ILIRIJA V NOVEM MESTU V četrtek, 4. julija, bo v Novem mestu v počastitev dneva borca gostovala ekipa Ilirije iz Ljubljane, ki se bo v prijateljski tekmi srečala z domačini. ekma bo ob 20. uri pod lučmi, -al Pozdrav iz Petrinje Belokranjski fantje, ki služijo vojaški rok v Petrinji, čestitajo za dan borca ter pozdravljajo bralce Dolenjskega lista, svoje starše in prijatelje: Cedomir Vrlinič, Širno Vrlinič, Miko Grdun, Albert Štravs, Jože Petrič, Lojze Mihelčič, Ignac Turk, Jože Ogulin, Jože šutej in Jaka željko. PARTIZAN JESENICE 3:« w. o. —ol BOJ ZA SOCIALIZEM POMENI: NENEHNO PRIZADEVANJE ZA NAPREDEK, ZA OBRAČUN Z ZAOSTALOSTJO IN ČAKANJEM. OB DNEVU BORCA SE TEGA SPOMINJAMO SE BOLJ KOT SICER, SAJ JE BIL VES NAŠ BOJ PRAV TAKO NENEHNA POT NAVZGOR! NAJ ŽIVI ČETRTI JULIJ! i m v Industrija motornih vozil novo mesto Kmetijsko-gozdarski predelovalni m kombinat - NOVO MESTO POZDRAVLJAMO LETOŠNJI DAN BORCA IN ČESTITAMO ZA TA PRAZNIK VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM NOB! OB PRAZNOVANJU 4. IN 22. JULIJA POZDRAVLJAMO VSE BORCE ZA SVOBODO, NAPREDEK IN MIR, ZA SREČNEJŠE ŽIVLJENJE VSEGA ČLOVEŠTVA! CESTNO PODJETJE NOVO MESTO PRELITA KRI, NAPORI IN TRPLJENJE NAŠIH NARODOV NISO BILI ZAMAN: IZBOJEVALI SMO SI SVOBODO IN GRADIMO SVOJ DOM IN SVETLO BODOČNOST! POZDRAVLJAMO 4. JULIJ — DAN BORCA, PRAZNIK VSEH JUGOSLOVANSKIH NARODOV! OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO POZDRAVLJA DAN BORCA NAŠ VELIKI VSELJUDSKI PRAZNIK! * OBČINSKI KOMITE ZKS * OBČINSKI ODBOR SZDL * OBČINSKI KOMITE ZMS * OBČINSKI ODBOR ZB * OBČINSKI SINDIKALNI SVET * IN OSTALE ORGANIZACIJE POZDRAV VSEM PRVOBORCEM, AKTIVISTOM IN VODITELJEM NAŠE REVOLUCIJE! ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO ČESTITA IN POZDRAVLJA ZA 4. IN 22. JULIJ! VODNA SKUPNOST DOLENJSKE NOVO MESTO ČESTITA VSEM, KI SO SODELOVALI V NASI REVOLUCIJI IN NADALJUJEJO IZGRADNJO SOCIALISTIČNE DOMOVINE! POZDRAV VSEM BORCEM, PODOFICIRJEM IN OFICIRJEM V VRSTAH JLA — SLAVNE NASLEDNICE NAŠIH PARTIZANSKIH BRIGAD! POZDRAV VSEM DELOVNIM LJUDEM! SGP ,PI0NIR' NOVO MESTO OB DNEVU BORCA ZNOVA POUDARJAMO: VSE SILE ZA NENEHEN RAZVOJ PROIZVAJALNIH SIL! LE TO JE POT DO VIŠJE ŽIVLJENJSKE RAVNI! KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM, ZLASTI PA KMETOVALCEM, PRISRČNE, BORBENE POZDRAVE ZA 4. JULIJ! KOPITARNA SEVNICA Ustvarjajmo obilje dobrin za lepše in boljše življenje naših ljudi! To je nadaljevanje leta 1941 začete vseljudske revolucije! OBČINSKA SKUPŠČINA BREŽICE Občinski komite ZKS « Občinski odbor SZDL • Občinski komite ZMS • Občinski sindikalni svet 0 Občinski odbor ZB in ZROP NAJ ŽIVI DAN BORCA! Priporoča se z vsemi svojimi poslovalnicam: DOLENJKA" trgovsko podjetje na debelo in drobno NOVO MESTO ln čestita prebivalstvu Dolenjske za 4. julij, posebno pa vsem tovarišem in tovariši-cam, ki so sodelovali v NOB! BORBENE POZDRAVE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI POŠILJA ZA 4. JULIJ KMETIJSKA ZADRUGA BIZEUSKO NAJ 2IVI DAN BORCA — 4. JULIJI KERAMIKA tovorno keramičnih izdelkov NOVO MESTO VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE REPUBLIKE POŠILJAMO TOPLE POZDRAVE S PRISRČNIMI ČESTITKAMI ZA DAN BORCA! »METALNA« — KRMELJ » P E T R 0 L m LJUBLJANA Poslovalnica Novo mesto SE PRIPOROČA VSEM VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL IN ČESTITA ZA DAN BORCA - 4. JULIJ' OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA OBČINSKI ODBOR SZDL # OBČINSKI KOMITE ZKS 0 OBČINSKI ODBOR ZB « OBČINSKI KOMITE ZMS « OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN OSTALE ORGANIZACIJE pošiljajo Dorbene pozdrave za 4. julij vsem belokranjskim borcem in aktivistom, hkrati pa čestitajo vsemu prebivalstvu v komuni za DAN BORCA in DAN VSTAJE! Za naš veliki praznik — 4. julij iskreno čestitamo vsem tovarišem in tovarišicam, ki so sodelovali v NOB, terenskim aktivistom in vsemu ljudstvu Bele krajinel »KOVINAR« SPLOŠNO KOVINSKO PODJETJE ČRNOMELJ Bodimo še naprej zvesti revolucionarnemu ustvarjalnemu duhu marksizma! Naj živi DAN BORCA — naš veliki praznik! VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITAMO ZA 4. JULIJ! LESNO PREDELOVALNO PODJETJE METLIKA OBČINSKA SKUPŠČINA ČRNOMELJ OBČINSKI ODBOR SZDL * OBČINSKI KOMITE ZK # OBČINSKI KOMITE ZMS * OBČINSKI ODBOR ZB * OBČINSKI SINDIKALNI SVET NOVO MESTO PONOSNI SMO NA VELIKE PRIDOBITVE NASE BORBE IN REVOLUCIONARNO PREOBRAZBO DEŽELE, KI STOPA MED INDUSTRIJSKO RAZVITE DRŽAVE! PONOSNI SMO NA NASE BORCE ZA SVOBODO, NAPREDEK IN MIR, ZA SREČNEJŠE ŽIVLJENJE VSEGA ČLOVEŠTVA! ZA DAN BORCA ČESTITA VSEM, KI SO SODELOVALI V NASI LJUDSKI REVOLUCIJI LN VSEM, KI DANES PRISPEVAJO K IZGRADNJI SOCIALIZMA KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO S SVOJIMI PODRUŽNICAMI IN IZPOSTAVAMI DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA KOMUNALNA UPRAVA ČRNOMELJ SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OSTALIH DELOVNIH KOLEKTIVOV ■ ZA PRAZNIK 4. JULIJ! Naš boj za svobodo in napredek nas je v zadnjih letih privedel do vrhunskih moralno-političnih stvaritev današnjega človeštva! Naj živi 4. julij — dan borca! OBRAT KRKA NOVO MESTO PRISRČNE POZDRAVE VSEM JUGOSLOVANSKIM REVOLUCIONARJEM POŠILJA DELOVNI KOLEKTIV LESNE PREDELOVALNE INDUSTRIJE »ZORA« ČRNOMELJ SVOJIM GOSTOM, ZLASTI PA TOVARIŠEM IN TOVARIŠICAM, ČLANOM ZB, ČESTITAMO ZA 4. JULIJ IN SE PRIPOROČAMO! GOSTINSKO PODJETJE »MAJOLIKA« - STRAŽA Z OBRATI V PODTURNU, URSNIH SELIH, MENISKI VASI, DOL. TOPLICAH IN STRAŽI POZDRAV VSEM BORCEM NOV, GRADITELJEM JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI! Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj naj živi nezlomljiva SfNOSTJUGOSLO-^SKIH NARODOV. S*$l\ v BORBn °AN BORCA! RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA PRI ČRNOMLJU ČESTITA ZA NAS BORBENI PRAZNIK 4. JULIJ IN POZDRAVLJA VSE PRVOBORCE, AKTIVISTE IN VODITELJE NASE REVOLUCIJE! KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE PRISRČNE BORBENE POZDRAVE ZA 4. JULIJ! ISKRENE ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI POŠILJA ZA 4. JULIJ ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE RUDNIK LIGNITA, GLINE IN KREMENOVIH PESKOV GLOBOKO PREBIVALSTVU SPODNJEGA POSAVJA ČESTITA ZA DAN BORCA TRGOVSKO PODJETJE KRKA" BREŽICE 7? SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE „POTROŠNIH" ČRNOMELJ TOPLO ČESTITA PREBIVALSTVU BELE KRAJINE ZA 4. JULIJ IN SE PRIPOROČA! DELOVNI KOLEKTIV BETI METLIKA BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE POZDRAVLJA OB DNEVU BORCA VSE BORCE SLAVNIH PARTIZANSKIH BRIGAD IN JIM NAJPRISRČ-NEJE ČESTITA! HKRATI ISKREN POZDRAV PREBIVALSTVU METLIKE IN OKOLICE! V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 5. julija: Ciril in Metod Sobota, 6. julija: Danica Nedelja, 7. julija: Dan vstaje Srbov Ponedeljek, 8. julija: Milojka Torek, 9. julija: Veronika Sreda, 10. julija: Ljubica Četrtek, 11. julija: Olga čestitka Martini in Džoki Petaković go sreče v skupnem življenja Marjanca in Janez. PAHVAVEJ Za požrtvovalnost pri zdravljenju se iskreno zahvaljujem pri-mariju dr. Smrečniku, dr. Zakraj-škovi, dr. Trobišu in strežnemu osebju TBC bolnišnice v Novem mestu. Vsem bolnikom — tovarišem pa lep pozdrav in skorajšnje okrevanje! — Franc Cvelbar. KRILNO ČRPALKO št. 2, skoraj novo, ugodno prodam. — Franc Vovk, Novo mesto, Cegeinica 19. NJIVO prodam v bližini Metlike. Poizve se pri Morela, Novo mesto. MOŠKO in žensko kolo prodam. Novo mesto, Trdinova 28. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SJ.VTI- NA: Bolujete na želodcu, jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poizkusite z rogaško »DONAT« vodo! Hvaležni boste temu prirodnemu zdravilu! Dobite ga v Novem mestu v trgovinah podjetja »Hmelj-nik« in v Vidmu-Krškem v trgovinah podjetja »Resa«. KUPIM STROJ za mletje sadja na valje. Matija Skala, Krvavčji vrh 3, Semič. PSA VOLČJAKA prodam. Gosti-ša, Novo mesto, Defranceschije-va 2. SOBO oddam za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (318S-63). GARAŽO oddam v najem. Miha Čolnar, Novo mesto, Trdinova 14. »KAR MOKER SEM POSTAL « Tako je v soboto v našem uredništvu povedal prvi nagrajenec, dobitnik hladilnika in naš naročnik Nace Vršča j, ko smo ga vprašali, kako Je zadovoljen z nagrado. »če mi verjamete ali ne, o nagradi me je prvi obvestil in mi čestital pri-marij dr. Smrečnife. Potem so mi čestitali še vsi tovariši bolniki. Povem vam, da sem od preseue-Čerrja in stiskanja rok kar moker postal,« je smeje pripovedoval tovariš Vr-ščaj. »Kaj boste s hladilnikom?« »Doma v Mali Bučni vasi ga bom dal montirati, saj spada v gospodinjstvo, mar ne? Zato komaj ča- kam, da ozdravim in se vrnem domov, pa tudi na delo. Štiri leta sem bil zaposlen v skladiščil žita. Bolezen, ki me je zalotila, pa je bržčas posledica internacije med vojno.« Zanimali smo se, kako živijo bolniki na pljučnem oddelku, če poslušajo radio in spremljajo razne dogodke. »O, da,« je rekel Vršča j, »radio poslušamo in tudi televizijo gledamo.« Najraje pa prebiramo časopise. Vsak teden dobimo v sobo po dva izvoda »Dolenjskega lista«. »Kaj vam je najbolj všeč v »Dolenjskem?« »Preberemo vse, najprej pa zadnjo stran, nesreče in drugo, potem pa, kaj piše o domačih dogodkih.« »Verjetno ste tudi brali o podvigu sovjetskih ko-zmonavtov. Mislite, da i mamo tudi pri nas ženske, ki bi toliko dosegle kot ttozmonavtka Terje-škova?« »Seveda, prepričan sem, saj imamo sposobne ženske.« se enkrat smo čestitali Nacrtu Vrščaju, on pa je obljubit, da bo kar najhitreje ozdravel in še naprej marljivo prebiral »Dolenjski list«. Ivan Zoran MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 24. junija do 1. julija je bilo rojenih 21 dečkov in 16 deklic. Poročila sta se: Petar Viskič, mornar iz Sup-Drage, in Marija Sporer, šivilja iz Cešče vasi. — Umrla sta: Jože Kožar, uslužbenec iz Vinomera, 49 let, in Ana Saje, gospodinja iz Malenske vasi, 8U let. MATIČNI URAD KOSTANJEVICA V maju ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Alojzij Jordan, kmetovalec, in Justina Strajnar, šivilja, oba iz Dobrave; Jože Ste-fanič, kmetovalec iz Orehovca, in Murija Pisek, -šivilja iz Kostanjevice; Jožef Stopar, kmetovalec z Vrtače, in Elizabeta Dolmovič, kmetovalka iz črešnjevca; Pavel Pcterman, kolar iz Zgornjih Gorij, in Marija Kučič, delavka iz črneče vasi. Umrli so: Stanislav Cvelbar, komercialist z Dol. Prekope, 39 let; Ana Pire. otrok iz črneče vasi, 1 leto; Janez Stefanič, upokojenec lz Orehovca', 97 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ju.ijana Pe-kolj iz Vrbovca — Marijo in Jiil-ko, Amalija Kralj iz Kapljišča — Anico, Olga Robida iz Lopate —> Francija, Slavka. Rešetič iz Gornjega Maharovca — Vilmo, Tilka Pekolj iz Luže — Ivanko, Marija Baje iz Zabukovja — Antona, Ne-venka šabič iz Tisove — Slavico, Pavla Gorenc iz Vrhovega — Antona, Zinka Kure iz Loke — Boža. Ljudmila Tramte lz Zloganja — Majdo, Jožefa Mahnič iz Rihpov-ca — Franca, Marija čadonič 1» Črnomlja — Marjana. Ivanka Su-štaršič iz Požarč — Sonjo, Cirila Juršinič iz Hrasta — Marjana, Nada Jakše iz Irce vasi — Bojana, Milica Papež iz Črnomlja — Janeza, Malči Hudorovac iz Prečne —Branka, Ana Kocjan iz Dolenje vasi — Jožka, Marija Zore iz Rovinja — Vido, Danica Hočevar iz Dobrave — Pavlo, Pavla Tekav-čič iz Prevol — Julko, Ana Verba-nez iz Učakovcev — Jožeta, Marica Mravinec iz Vinice — Jožeta, Anica Medic iz Rodin — Vilka, Milka Vinski iz Črnomlja — Marjana, Frančiška Ravnikar iz Sent-ruperta — Milko, Emilija Hrovat iz Meniške vasi — Damjano, Olga Vidrin iz Lončarjevega dola — Olgo, Marija Kocjančič iz Trebče vasi — dečka, Justina Dolcnšek lz Drušč — deklico, Marija Ttirk iz Jurke vasi — deklico, Jelka Derma iz Jurovskega broda — dečka. Kristina Babic iz Dragatuša — dečka, Tončka Dvojmoč i/. Ostroga — dečka, Milka Nučič iz Črnomlja — dečka, Francka Bakan iz Skocjana — deklico, Marija Veliar lz Smole- nje vasi — deklico, Terezija Pilta-ver iz Regrče vasi — deklico, Terezija Lajkovič iz Slinovc — dečka. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Blaževič iz Gaberij — Eriha, Vera Jereb iz Cirč — deklico, Marija Pegam iz Cerkelj — Jožeta, Tončka Miklav-čič iz Kostanjevice — Janeza, Darinka Tursan iz Sv. Križa — Stjepana. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Vinko Fink, sin soboslikar-ja iz Irce vasi, se je s sekiro usekal v desno nogo; Jože^Aupič, delavec iz Sadinje vasi, se je s sekiro usekal v, levo roko;- Srečko Udove, sin strojevodje iz Bršlina, je padel s kolesa in si poškodoval levo koleno in desno stopalo; Ber-nardka Judnič, delavka iz Praproti, je padla s kolesa in si poškodovala glavo in levo ključnico; Ana Avsec, delavka z Malega Slat-nika, je padla s kolesa in si poškodovala levo koleno; Milan Za-lašček, sin posestnika iz Žužemberka, je padel z voza in si poškodoval desno nogo, desno roko in glavo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ . Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Nikola Kralj, uslužbenec iz Frigorja, si je pri skoku z voza poškodoval levo nogo; Barica Ma-lckovlč, gospodinja iz Zdenci, se je poparila z vrelo vodo; Martin Vogrin, delavec iz Laz, si je pri padcu s kolesa poškodoval glavo; Anton Leš, posestnik iz Lučelice, si je pri padcu z voza poškodoval rebra; Marijan Grgec, sin delavke iz Gor. Bistre, si je pri padcu z drevesa poškodoval glavo; Janez Hrlbei.sek, posestnik iz Dol. Le-skovca, si Je pri padcu z voza poškodoval glavo in levo nogo; Cilka Hribar, gospodinja iz Prigorja, si Je pri padcu z drevesa zlomila desno nogo; Marija Mikjavčič, gospodinja iz Brestanice, si je pri padcu z drevesa poškodovala desno roko; Zdenka Zrbolc, delavka iz Ledine, si je pri padcu s kolesa poškodovala glavo; Anica Urek, gospodinja Iz Arnovih sel, si je pri vozu poškodovala roko. Dolenjske Toplice: 6. in 7. julija ameriški film »Ko je kraljevala komedija«. Metlika: 6. in 7. julija italijanski film »Roko in njegovi bratje«, 10. jul. italijanski film »Cioei ra«. Mokronog: 6. in 7. julija tran-coski film »Ambiciozna«. . Novo mesto — Krka: 5., 6. in 7. julija angleški barvni film »Obračun v zalivu«, 8., 9. in 10. julija ameriški barvni film »Konjeniki«. Semič, 7. julija jugoslovanski film »X-25 javlja«. šmarjela: 7. julija italijanski film »Preklete sleparije«. Trebnje: 6. in '7. julija jugoslovanski film »Kozara«. Žužemberk: 7. julija sovjetski film »Prvi dan miru«. Kostanjevica: 6. julija ameriški barvni film »Karneval v New Or-leansu«, 7. julija italijanski barvni film »Rimska sužnja«. VSAK ČETRTEK: DOLENJSKI LIST! RAZPIS Okrajni ljudski odbor Celje, tajništvo za notranje zadeve, Gregorčičeva ulica št. 5, Celje, razpisuje po 5. členu pravilnika o postopku pri oddajanju del v investicijsko graditev (Uradni list SRS št. 8 z dne 28/3—1963) JAVNO LICITACIJO za zgraditev 9-stanovanjskega bloka na Bizeljskem Licitacija bo 15. julija 1963 ob 10. uri na iN/. Celje, Gregorčičeva 5, soba št. 99. Vrednost razpisanih del znaša 35,500.089 din, to so vsa gradbena, obrtniška in instalacijska deli razen centralne etažne kurjave v pritličju. Rok za pričetek del je 1. avgusta 1963, dovr- šitev pa 30. junija 1964. Pogoje, tehnično in ostalo licitacijsko dokumentacijo ter vse informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo interesenti v pisarni št. 99 na TNZ OLO Celje, Gregorčičeva 5. IZ PISARNE TNZ CELJE Brestanica: 6. in 7. Julija ameriški barvni film »V 30 dneh okoli sveta«, 10. julija sovjetski film »Zasledovanje Avrike«. OBJAVE — RAZPISI Obvestilo o rednih letnih tehničnih pregledih motornih vozil za Spodnje Posavje Obveščamo vse lastnike in voznike motornih vozil na območju zasavskih občin: Brežice, Sevnica, Videm-Kr-ško, da bodo redni letni tehnični pregledi motornih vozil po naslednjem razporedu: Občina Sevnica 10. VII. za vsa motorna 8 VII. za osebne avtomobile in motorna kolesa, 9. VII. za tovorne avtomobile in vsa ostala motorna vozila. Občina Videm-Krško V garažah rudnika Senovo na Senovem: 10. VII. za vsa "motoma vozila z območja kraja Senovo V garažah ObLO Videm-Krško: 11. VII. za osebne avtomobile Fiat-Zastava, 12. VII. za vse osebne avtomobile, 13. VII. za vsa motorna kolesa, 15. VII. za tovorne avtomobile in traktorje. Občina Brežice V garažah podjetja Prevoz, Brežice: 16. VII. za osebne avtomobile Fiat-Zastava, 17. VII. za vse ostale osebne avtomobile, 18. VII. za vsa motorna kolesa, 19. VII. za tovorne avtomobile in prikolice, 20. VII. ,za vsa ostala motorna vozila. Komisija za tehndč>ie preglede bo poslovala po zgoraj navedenem razporedu dnevno od 7. do 12. ure in od 14. -do 19. ure. Opozarjamo lastnike motornih vozil, da vozila pripravijo in uredijo v skladu s predpisi. Komisija za tehnične preglede motornih vozil pri avtotransportnem podjetju PREVOZ, Brežice Razpis natečaja Sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Trebnje Upravni odbor sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Trebnje razpisuje po sklepu seje z dne 26. junija 1963 NATEČAJ ZA POSOJILA: 1. za adaptacijo trgovskih lokalov 9 milijonov dinarjev, Zahvala Nekdanjim sošolkam in so. šolcem. s katerimi smo pred 38 leti absolvirali trgovsko šolo v Novem mestu in ki so ob te) priložnosti priredili v Novem mestu tovariško srečanje, se prisrčno- zahvaljujem za toplo pozornost in vso skrb, s katero so pripra. vili to snidenje .Posebno zahvalo sem dolžan gospe So. nji Sajetovi, Zori Adamovi, Jerici Gros ter Cirilu in Fran-clju Adamu. Enako se zahvaljuje tudi moja iena, ki je zdaj prvič v Sloveniji in ki so jo, kakor mene, tako pri. srčno sprejeli. Vsem najlepša hvala! MILAN MEDVEŠEK 2. za stanovanjske zadruge 2 milijona dinarjev, 3. za dograditve in adaptacije stanovanjskih hiš udeležencev NOV 3 milijone dinarjev, 4 za dograditve in adaptacije stanovanjskih hiš (individualni graditelji) 3 milijone dinarjev. Najdaljši rok vračila 15 let, najnižja obrestna mera 2 odst., mi-: nimalna lastna udeležba 50 odst. od predračunske vrednosti. Rok za vložitev ponudb do 20. julija 1963 di 14. ure. Pogoji za udeležbo na tem natečaju in ostala potrebna navodila so interesentom na razpolago v pisarni občinske skupščine . v Trebnjem, soba 8-1. Razpis pekarne in slaščičarne Pekarna in slaščičarna v Novem' mestu sprejme kvalificirane pekovske pomočnike z odsluženim vojaškim rokom in enega delavca za pomožna dela. Razpis delovnih mest KOMUNALNA UPRAVA METLIKA razpisuje prosta delovna mesta za: visokokvalificirancga ali kvalifici' ranega delavca kovaške ali njej sorodne stroke z daljšo prakso cestarja uslužbenca administracije snažilko. Plača po pravilniku osebnih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje pošljite ali se osebno zglasite v pisarni komunalne uprave Metlika. Obvestilo VUKČEVIČEV MLIN iz Globotic pri Kostanjevici obvešča cenjene stranke, da zaradi popravil ne bo obratoval od 7. do 25. julija 1963. Za nadalje pa se priporoča! Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov! RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 4.05, 5.05, 6.00, 7.00. 8.01). 12.00, 13.00. 17.00, 19.30, 22,oq. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 5. JULIJA: 8.30 Od planina do big banda. 10.15 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Franc Novak: Stanje v vinogradih po letošnji pozebi in ij-krepi v poletnih mesecih. 13.30 Po domovini. 14.05 Pol ure s popevkami. 15.15 Z lokom po strugah. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Drobni dragulji iz opor. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Popularne orkestralne melodije. 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 6. JULIJA: 8.05 Po-štarčok v mladinski glasbeni redakciji. 9.10 Deset pianistov iz desetih dežel - 3. oddaja. 10.40 Iz repertoarja orkestra Slovenske filharmonije. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inc. Ciril Romlc: Nega gozdnih kultur. 12.23 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 Zabavni orkester Paul VVcston. 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Portret v miniaturi. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Domačo viie in napevi. 20.45 »Slovenska popevka Blad 63« (prenos z Bleda). NE DEM A, 7. JULIJA: 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Marndič: Jastrebov sin. 9.05 Naši poslušalci čVstltujo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovari- ši .. . 11.30 Nedeljska reportaža. 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 15.15 trikrat pet. 15.30 Danes popoldne. 19.05 Glasbeno razglednice. 20.00 številnim »vestim poslušalcem domačih In narodnih na-pevov. 21.00 Popotovanja velikih skladateljev — II. oddi'ja. Franz Liszt. PONEDELJEK, 8. JULIJA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Pone-doljsko dopoldne ob narodni pesmi. 10.35 Naš podlistek — K. Paustovskl: Spomini na sodobnika — I. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Lojzo Cetina: Načini usklajevanja proizvodnje * potrošnjo. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 V paviljonu zabavne glasbe. 14.05 Morda si želite to poslušull? . . . 15.40 Literarni sprehod — E. Caldvvell: Nož za koruzni kruh. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Glasbene uganke. 18.45 Na mednarodnih križpotjlh. 19.05 Glasbeno razglednice. 20.00 Lepe melodije. 21.00 Skupni program JRT — studio Beograd. TOREK. 9. JULIJA: 8.05 Znameniti operni ductl. 9.10 Mojstri simfonija. 10.15 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu. 11.00 Pozor, nima« prednosti! 12.15 KN — ini. Mira Puc: Kako povečamo zrejo plemenskih telet. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 V paviljonu zabavno glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdrav- ljajo. 15.15 Ciganski napevi. 15 30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 Pluninska oddaja. Odmevi z gora . . . 19.05 Gla-sljene razglodnice. 20.00 Iz arhiva ZORL. SREDA. 10. JULIJA: 8.55 Otroške razglednice. 9.10 Glasbena oddaja za cicibane »Pojemo in igramo za vas cicibani«. 9.25 Popevko v sredo dopoldne. 10.30 Človek in zdravje. 10.40 Slovenske narodne In ponarodcle v priredbi Vlada Goloba. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Milena Lck.šan: Ugotovitve in sklepi simpozija za sadjarstvo in vinogradništvo v Gorici. 12 25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 lz dveh znnnlh hrvaških oper. 14.05 V paviljonu zabavne glasbe. 15 15 Polke in valčki. 16.00 Vsak dan za vas. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glusbene razglednice. ao.OA Giacomo Pucclnl: Turandot. 22.15 Iz filmov ln glasbenih revij. ČETRTEK, 11. JULIJA: 8.35 Od Prage do Moskve (češke in ruske popevke). 9.10 Vesele počitnice ln pozdravi za mlade risarje. 10.15 četrtkov dnpoldiinskl operni spored. 11.00 Pozor, nimaš piednostll 12.15 KN — Franc Cimerman: Izmenjava matln. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 V paviljonu zabavne glasbe. 14.35 Naši poslušalci česlltajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Sovjetski violinisti — 3 oddaja. 18.10 Turistična oddala. 19.05 Glasbene razglednico 20.00 četrtkov večor domačih pesmi in nalivov. 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana. Za ljubitelje jam, DELOVNI KOLEKTIV IN ORGANI SAMOUPRAVLJANJA SPLOŠNE BOLNIŠNICE BREŽICE ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM NAŠE K li PUBLIKE ZA DAN BORCA! DOLENJSKI LIST lastniki in izdaja rtLJl: občinski odbori S/-DL Biežloe. Črnomelj. Metlika. Novo mesto. Sevnica. Trebnje ln Vtdom-Krško UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (Slavni In odgovorni urednik). Ris Bačer Miloš lakopeC. Dnuio KanteliC tn Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Potamezna številko 20 °"ln - Letna naročnina «no din. polletna 4S0 din: plašljiv* le vnaprej. Za Inozemstvo 1800 din - TekočI rocun podružnici NB v Novem mestu: «00-11-nOB-fl - NA9lOv UREDNIŠTVA CN UPRAVE: Novo mesto. Glavni tre * - Poštni prodal S3 - Telefon 11-227 - Rokopisov ,n fotografi) ne vračamo - TISKA: Časopisno nodK1" •DELO« v [.liibllnnl