V	Ljubljani, v Četrte c dne 5. rra ta 1931
Poštnina plačana v gotovini
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
iBhttla vsak tetrlek pop.; v iluta u prašnika	I	Posamezna Številka Din t‘So — Cena: za I mesec	||	Oplaši, reklamacije in nnroCnlnn na upravo
Snn popre! — Uredništvo: Ljubljana, MikloSt-	I	Din S’., ss Celrl leta Din 15-. za pol lela Din 3o za	II	Delavska zburmca, Mikloilieva cesla 22,1. nad.
Ceva c. — Nefranklrann pisma ne ne sprejemajo	|	Inozemstvo Din 7'- (mesečno) — Oglns: po dogovoru	||	Telefon 2203. Ste v. čekovnega računa 14.900
Mane Teke« Fares
Sedanja družba je v krizi zaradi tega, ker je otemnel dar spoznanja in pa, ker nima volje, da bi dobro spoznano uveljavila dosledno in brez kompromisov.
Znamenje današnjega časa je, da se vrši telesno in duševno propadanje v masah. Vsak pojav ima svoj vzrok. Tudi ta. Najbolj značilno je pa to, da družbo ne vznemirjajo taka dejstva. Resne ljudi gotovo. In če raziskujemo globlje, bomo našli, da je nastala vseobča kriza radi tega, ker ne živi človeštvo v skladu z božjo ustavo. Ta ustava nima le verskega značaja, ampak obsega tudi jasna določila za ureditev gospodarskega in družabnega življenja.
S tem, da je zavrgla družba Boga, je šla tudi preko njegovih postav. Toda nikoli ni človeštvo teptalo božjih postav brez kazni. To resnico dokazuje in spri-čuje zgodovina. Nič manj pa sedanje družabne razmere same.
Šest dni delaj. Bog je postavil delo za versko dolžnost. Nihče ni bil izvzet od te zapovedi. Družba je pa uveljavila načelo, da je dovoljeno, da živi kdo brez dela in da drugi delajo zanj. Edino na ta način je bil omogočen nov, niodern kapitalistični družabni red, ki je uničil srednje solidne stanove in jih pognal med proletarijat. Ker je človeštvo odklonilo delo kot družabno obveznost, je postalo suženj obresti in predmet izkoriščanja in izropavanja.
Največji zločin je pa zagrešil kapitalizem nad človeštvom s tem, da je izrinil ženo ven iz družine ter jo pognal v tovarne in druge obrate v boj za kruh. S tem je bila žena vržena iz svojega najlepšega prestola, ki ga more imeti človek v družbi. Bila je pognana iz svojega družinskega in materinskega kulturnega kroga. Iz tega je nastalo zlo za ženo samo, pa tudi za človeštvo. Žena v javnem boju za eksistenco ni mogla ohraniti tiste intimne in prisrčne ženskosti, ki je bila od nekdaj največji njen okras in obenem njena najidealnejša tajna. Propadala je in še propada. Vedno bolj izgublja na svojem spoštovanju, ki ji pripada kot ženski.
Družba je le tedaj zdrava, če ima poleg drugih predpogojev dobre in krepostno vzgojene člane. Najnaravnejšo vzgojo pa dajejo družbi družine. S tem, da je pognal kapitalizem ženo iz družine, je oropal človeštvo najboljših, najzanesljivejših, najbolj prikladnih in obenem pa najbolj požrtvovalnih učiteljev in vzgojiteljev. Velika večina človeštva je prišla v korist minimalnega procenta izžemo-valcev in izkoriščevalcev ob svoje temelje, izgubila domače ognjišče in vso tisto poezijo, ki odševa iz domačega ognjišča pod vodstvom matere. Proletarski otrok je postal že ob zibelki otrok ceste.
Kako naj vzdržuje tak otrok vse težke udarce življenja, vojenega od te kapitalistične družbe? Največja ironija je, da zahteva tista družba, ki kvari človeštvo, zlasti mladino, v masah, da bi naj imel proletarijat vse najlepše poteze na sebi, da skoraj svetniška udejstvovanja. Toda kako? Pravijo, da je v Nemčiji brezposelnih, torej brez kruha, okrog
700.000	mladoletnih med 14. in 21. letom. Kaj naj postane iz takih mladih ljudi, ki morajo biti na cesti? Isti pojavi so tudi drugod. Tudi pri nas srečujemo mladoletne, razcapane in udrtih lic. Brezposelnost nujno kvari mladino.
Kljub temu družba mirno živi. Ne znajde se. Plaz propadanja pa drvi z vedno večjo brzino. V daljnih obrisih pa se že kažejo grozeča znamenja, pisana od prsta božjega... Mane — Tekel — Fares.
V
CšteJ „ Delavsko Prav.co''!
Rudarsko
Nekaj let sem je med rudarji v Slo- . veniji, zlasti pa v revirjih TPD stalna j kriza. V vsej ostrosti je izbruhnila lansko leto in se ni prav nič omilila.
Krizo povzroča več faktorjev.
1. Naročila premoga so nestalna. So j meseci, v katerih je bilo preveč naročil, 1 tako da so morala podjetja najemati novih delavcev. Potem so naročila skoraj momentano izostala. Tako lansko pomlad,- ko so odpustili radi tega v naših rudnikih 1300 delavcev.
Nestalna naročila povzročajo deloma vremenske razmere, največji vpliv na to ima pa država kot največji odjemalec. Slednja pa sklepa le kratkoročne pogodbe, kar gotovo ne upliva ugodno na rešitev krize. Poleg tega naroča premog brez stalnega načrta. Zaradi tega so meseci, ko je veliko naročil ko so zaloge polne, izostanejo naročila in ista loge polne, izostanejov naročila in ista pesem se prične od začetka t. j. neredno delo, neredni zaslužki, čijih posledica je glad in beda med rudarji.
2. Krivdo na tem položaju nosi pa tudi družba sama, ki hoče posledice slabih konjunkturnih neprilik v splošnem prevaliti na delavstvo. Tako je tudi že sedaj odpovedala pogodbo, da bo imela proste roke napram delavstvu, kakor tudi da bi izvajala pritisk na zostopnike države pri sklepanju nove dobavne pogodbe.
Tako postopanje TPD pa ne more odobravati noben pošten in resen človek. Če pregledamo družbine zaključke, bomo mogli ugotoviti, da so dividende že več let sem stalno enako visoke. Torej mora prenašati trdote krize le delavstvo.
Tudi ostala statistika gospodarstva TPD govori za našo trditev. Ako primerjamo obremenitev tone premoga 'po delavskih mezdah, je znašala ista v letu 1925. največ Din 190, nato je začela naglo padati, leto za letom in se gibala med Din 60—70. V letu 1930 je znašala obremenitev Din 65 za tono.
§
Zakon o zaščiti delavcev določa, da traja delovni čas v splošnem 8 ur na dan.
V	slučaju, da se pa podaljša, mora plačati podjetnik najmanj za 50% višjo mezdo od redne.
Naši delodajalci so zavzeli v veliki večini odklonilno, odn. sabotažno stališče proti določilom zakona o zaščiti delavcev. Zlasti pa z ozirom na normalni delovni čas in na 50% nagrado. Lahko mirno trdimo, da več kot polovica delodajalcev ne izvršuje točno predpisov zakona v tem pogledu. Ker je tako, zavisi le od zavednosti delavstva, če in v koliko bodo izpolnjevali ta zakon njegovi gospodarji. Delavstvo se mora za uzakonjene pravice boriti korak za korakom. Takega boja je zmožno le organizirano delavstvo. Kjer ni organizacije, mora delavstvo molčati, če je pa kdo vendarle dovolj korajžen, pa sigurno zleti iz obrata, če zahteva svoje pravice. Manjka mu namreč kritja od strnjene fronte.
Zakon o zaščiti delavcev se krši ravno z ozirom na to tako na široko, da menijo podjetniki, da sploh več ne drži. Zato je velike važnosti v tem pogledu razsodba okrajnega sodišča v Mariboru od 14. marca 1929, odnosno okrožnega sodišča z dne 21. februarja 1931.
Opekarnar Derwuschek v Lajtersper-gu je prišel v spor s svojim kurjačem, ker mu ni hotel izplačati 50% poviška za nadure. Da bi prišel do svojega upravičenega zaslužka je ta odstopil zadevo okr. sodišču v Mariboru. To je obsodilo podjetnika na plačilo zahtevane vsote. Ker se je Denvuschek pritožil na okrožno
vprašanje
Isto sliko dobimo, če pregledujemo, koliko je izplačala TPD na mezdah. Le ta 1925 je izplačala 24 milijonov dinarjev, leta 1926 je padla ta vsota že na 8 milijonov, v letu 1929 je ta vsota narastla zopet na 15 milijonov, dočim je padla v letu 1930 v maju na 7 milijonov, v decembru pa na 9 milijonov. Te številke značijo, da je leta 1925 nastala velika redukcija rudarjev, kljub temu pa ni produkcija prav nič padla. Da pa ni položaj v rudnikih za družbo tako težak, kakor bi ga rada naslikala, dokazuje tudi dejstvo, da ni TPD prav nič ukrenila, da bi se zmanjšali njeni upravni stroški. Ima še vedno dva upravna odbora. Enega v Ljubljani, enega pa na Dunaju. Ravno postopanje TPD jasno obeležuje miselnost voditeljev narodnega gospodarstva, da je namreč človek radi gospodarstva, ne pa nasprotno.
3. Naša odločujoča javnost stoji v vsej tej krizi direktno ob strani. Ne pomišlja, da rudarji grozno trpe; ne pomisli, da gre pri tem za usodo toliko sinov lastnega rodu. Lansko leto so se pod pritiskom nepričakovane in hude krize sestali na banski upravi zastopniki banske uprave, delodajalcev in delavcev, da iščejo v skupnem sodelovanju izhoda iz težkega položaja. Pri tej priliki se je med drugim opozarjalo na dejstvo, da še ni izvedeno zavarovanje za brezposelnost, kljub temu, da obstoja zakonska možnost.
Rezultat te konference je bil, da se ustanovi pri banski upravi podporni fond za omiljenje takih kriz, v katerega bi prispevala podjetja, rudarji sami, banska uprava in Del. zbornica. Banska uprava bi morala izdelati tozadevni pravilnik. Do danes ga še ni.
4. Državna uprava je znižala nabavo premoga v TPD za eno šestino. Z ozirom na razmere, kakršne so, bi se naj sklenila pogodba za prejšnji kvantum.
S tem smo povedali že tudi direktive, kakšno pot naj bi krenili vsi skupaj, če hočemo, da se bo kriza omejila in spravila v normalne meje.
sodišče proti tej razsodbi, se je zadeva zavlekla do leta 1931. Okrožno sodišče je povabilo več izvedencev, med njimi tudi tajnika Del. zbornice Filipa Uratnika. Po triurni razpravi je okrožno sodišče potrdilo razsodbo okr. sodišča, poleg tega pa še obsodilo podjetnika na pravdne stroške I. in II. instance.
Ta razsodba je v gotovem oziru prin-cipielnega značaja. Sodišče je odločilo, da so določila § 10 prisilnega značaja. Torej mora podjetnik plačevati 50% pribitek brezpogojno. Vsako izbegavanje je neveljavno.
Delavstvo ima s tem podano čisto jasno smer. Svoje pravice more le zahtevati v pravem času. Potrebno je njegovo sodelovanje. Brez sodelovanja interesi-rancev ne funkcijonira namreč noben, pa naj bo še tako dober zakon.
'mf
Ganstvo socialnega zavarovan a
Okrožni uradi so šteli meseca novembra 1930 članov 617.743, nameščen-ske bolniške blagajne za 27.892, SUZOR tedaj 645.635. Po okrožnih uradih je uvrščenega največ delavstva in sicer 106.842 v 12 mezdni razred, torej ena šestina, v nameščenskih blagajnah pa
18.000	tedaj dve tretjini. Seveda pa ne pokažejo številke nameščenskih blagajn prave slike o nameščenskih plačah, ker je gotovo polovica nameščenstva zavarovana pri okrožnih uradih.
Stališče de?oda‘a?cev napram socialnemu zavarovan u
Vsaka stvar ima dobre in slabe strani. Delavstvo je odločno odklanjalo revizijo zakona o socialnem zavarovanju, ker je dobro vedelo zakaj. Pristopilo se je k reviziji kljub temu in posebna komisija je izdelala osnutek novega zakona. Ministrstvo za socialno politiko je pozvalo oba tabora, delavce in podjetnike, da podajo svoje mnenje o tem osnutku. Mi zase smo takoj v začetku podali svoje stališče. V zadnji številki smo priobčili stališče zakonitih zastopnikov delavskega razreda — delavskih zbornic. Delavstvo pa mora tudi vedeti, kako so precenili osnutek novega zakona delodajalci in kakšne smernice dajejo. Industrijske in obrtne zbornice iz cele države so imele konferenco od 2. do 5. febr. Na tej konferenci so se združile do enotne spomenice na ministrstvo za socialno politiko.
V	glavnem zahtevajo:
1. Vse ustanove socialnega zavarovanja se morajo poenostaviti, da se upravni stroški čim bolj znižajo. Na ta način bi bilo omogočeno, da bi pristopila država k izvedbi starostnega zavarovanja. Bremena za socialno zavarovanje so previsoka, zato naj bi se prispevki znižali s tem, da bi se eliminirale razne birokratske formalnosti; črtale naj bi se razne podpore, ki niso absolutno utemeljene itd. Novi osnutek ne zadovoljuje zahtev gospodarskih krogov.
2. Bremena so se zvišala, ker predvideva novi zakon prispevek 5—7% zavarovane mezde. Tudi baza za prispevek je povečana, ker so predvideni novi mezdni razredi. Naj višji določa 80 Din zavarovane mezde. Poleg tega ima osnutek v načrtu izvedbo zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti, kar pomeni za narodno gospodarstvo v času najtežje krize neznosno breme. Zato ni sedanji moment ugoden za izvedbo tega zavarovanja.
3. Nezgodno zavarovanje tudi ne more zadovoljiti gospodarskih krogov. Prvič se je obdržal sistem kapitalnega kritja, mesto porazdelitve. Tudi v tem se ni upošteval predlog podjetnikov, da bi se meja delanezmožnosti, za katero se ne daje renta po 10% nekoliko(?) zvišala.
4. Podjetniki zahtevajo podjetniške blagajne. Osnutek gre preko njih.
5. Popolno avtonomijo okrožnih uradov.
6. Tudi država mora prispevati za izvedbo socialnega zavarovanja.
7. V upravi se mora ohraniti načelo paritete, katero istotako ukinja osnutek.
8. Osnutek predvideva tudi razne preventivne mere v svrho izvedbe socialnega zavarovanja. Te določbe naj popolnoma izpadejo iz delokroga okrožnih uradov in naj se preneso na državne oblasti.
9. Zamudne obresti so previsoke, ker se določa, da morajo biti za 3% višje kakor pri Narodni banki.
Iz teh zahtev je razvidno, da niso gospodarski krogi prav nič navdušeni, da bi dobilo delavstvo moderno socialno zavarovanje. S tem seveda ne trdim, da predvideva osnutek novega zakona tako zavarovanje. Ravno nasprotno. Ako bi se izvedel, bi bilo delavstvo potisnjeno nazaj v pogledu Socialnega zavarovanja za kakih 20 let.
Širi „Delavsko Prav co“!
Jugoslovanska strokovna zveza
Ze ezn carski vesln k
Oblastna skupščina bolniškega fonda v Ljubljani.
Dne 15. februarja t. 1. se je po odredbi g. ministra za promet vršila redna oblastna skupščina bolniškega fonda v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. V letnem poročilu
o	poslovanju oblastnega upravnega odbora so objavljeni sklepi glavne skupščine bolniškega fdudu, ki jih je odobril g. minister za promet, ‘ih pa različne okrožnice centralne uprave humanitarnih fondov v Bel-gradu, ki pojasnjujejo posamezni' določbe pravilnika bolniškega fonda uslužbencev državnih prometnih naprav. Nekaj pomembnejših pojasnil smo že objavili na tem mestu, zato ne bomo ponavljali. Važna je pa odobritev centralnega upravnega odbora, da se v Ljubljani in v Mariboru sprejme še po en zobnizdravnik, kar je bilo že res nujno potrebno. Mesti obeh zobnih zdravnikov sla že razpisani.
G. minister za promet je postavil dr. Majcena Martina za zdravnika specijalista za kirurgijo v Mariboru in dr. Pavliča Fr. za zdravnika specijalista za fizikalno zdravljenje in elektroterapijo tudi v Mariboru. Tako je podružnica centralne ambulante v Mariboru izpopolnjena tudi s tema dvema specijalistoma.
Letno poročilo omenja tudi zgradbo sanatorija za tuberkulozne člane bol. fonda in svojce. Glede mesta, kjer na bi se sanatorij zgradil, je podalo svoje mnenje osem zdravnikov specijalistov. Ta mesta sta si ogledali dve komisiji bolh. fonda Na podlagi poročil teh kdmisij je bil izbran kraj Visole nad Slov. Bistrico. Oblastni upravni odbor je bil pozvati, da poda svoje mnenje. Ta je pristal na ta kraj, ker si drugih krajev ni ogledal. Zato je pričakovati, da bo centralni upravni odbor in glavna skupščina odobrila Zgradbo tega sanatorija v Visokih. Ne sme se namreč pozabiti, da je iz likvidacijske mase bivše gospodarske poslovalnice ljublj. žel. ravnateljstva na razpolago kredit Din
1.500.000. — Iz finančnih’ ozirov torej zgradba ne bo naletela na težave.
Oblastni upravni odbor je na skupščini podal obračun za proračunsko leto 1929/30 in proračun za leto 1931/32. Za leto 1930/31 je pa obračun gotov do 30. nov. 1930. Iz obračuna za leto -929/30, kakor tudi prejšnjih je razvidno, da državne prometne ustanove ne prispevajo niti vsote, kolikor znašajo prispevki članov, kakor je to odrejeno v § 43 pravilnika. Zato bolniška blagajna ne more nuditi članom tega, kar bi sicer mogla nuditi.
Pri samostojnih predlogih se je na skupščini razvila živahna debata pri predlogu o spremembi pravilnika bolniškega fonda, ki šo ga predlagali izvoljeni delegati, z ozirom na dejstvo, da se pripravlja nov zakon o delavskem zavarovanju. V tem predlogu se ponavlja stara zahteva po osamosvojitvi bolniškega fonda in izključitev ministrstva za promet kot nadzorno oblast. Bolniška blagajna železniških uslužbencev naj bi priSla pod neposredno kontrolo ministrstva, kateremu so podrejene druge bolniške blagajne za zavarovanje delavcev.
Ker so predlagale! vse ugovore proti temu predlogu pobili z dokaj jasnimi argumenti, je bil predlog z večino glašov sprejet. Seveda do realizacije tega predloga je 5e zelo dolga pot preko glavne skupščine bolniškega fonda v Belgradu, kjer bo skoro gotovo obtičal, kakor že mnogo drugih predlogov.
Sprejet je bil tudi predlog, da se izplačuje hranarina’ za vse dni v mesecu in sicer takoj; ob koncu vsakega meseca. Za to se potegujejo delavci upravičeno že več let brez vidnega uspeha. Najbrže tudi sedaj ne bo uspelo prodreti s predlogom na glavni skupščini. Vsak tak predlog je zvezan z novimi izdatki, za katere pa običajno primanjkuje kredita. V prvi vrsti je treba doseči, da bi državne prometne ustanove prispevale ravno toliko, kakor Člani, potem bi se že dalo realizirati marsikateri koristen predlog.
Upravna stanovanju pri naših ieleznicah.
Iz »Saobracajnega pregleda« posnemamo zanimivo statistiko upravnih stanovanj pri železniških ustanovah.
Radi posebnega značaja železniške službe so ravno železničarji 'zelo prizadeti po stanovanjski krizi in draginji privatnih stanovanj. Mnogo izmed teh, ki so bili premeščeni na druga službena mesta, so ostali kar v vagonih s svojo družinico, ker si niso mogli najti primernega stanovanja. Tako so nastali tako zVttni »vagoniti‘jk, ki še danes niso izginili popolnoma. Je še vedno okoli 1000 vagonov zasedenih za stanovanja že-: lezrliškim družinam.
Pa bi se olajšala stanovanjska kriza in da bi se zasedeni vagon! vrnili zopet svojemu prvotnemu 'namenu t. j. prometu, se je pričelo graditi nove stanovanjske hiše in pa popravljati stale. Tako je bilo za železniške uslužbence zgrajenih stanovanj v območju belgrajskega ravnateljstva 373 za Din
21.820.000, v območju sarajevskega ravnateljstva 38 za 2,0(59.000 Din, v območju zagrebškega ravnateljstva 101 za 12,(580.000 Din, v območju subotiškega ravnateljstva 50 za
2,950.000	Din, in v 'območju ljubljanskega ravnateljstva 170 za 6,370.000 l)in. Vendar je še tako pomanjkanje stanovanj, da bi se moralo v večjih mestih /.graditi še najmanj 1500 stanovanj.
Prej navedena stanovanja so bila večina zgrajena na hitro roko, postavljene so bile na večjih mestih navadne barake, zato znaša povprečna cena stanovanja Din 70 000.
Najceneje je gradilo ljubljansko ravnateljstvo, kjer stane povprečna cena stanovanja samo pribl. 40.000 Din, nato sarajevsko (50.000), dočim je Zagreb gradil solidna stanovanja, ki stanejo povprečno blizu 80 000 dinarjev vsako.
Da bi se zamoglo odpomoči stanovanjski krizi na še izdatnejši način, je ministrstvo
za promet v letu 1927 najelo pri državni hipotekarni banki v Belgradu posojilo Din
80,000.000 za zgradbo upravnih stanovanj. Iz tega posojila je bilo potem zgrajenih za glavno ravnateljstvo v Belgradu 1(50 stanovanj za Din 26,333.3(50, v območju belgrajskega ravnateljstva 1(5(5 stanovanj za Din 17.049.274, v obomočju sarajevskega ravnateljstva 55 stanovanj za Din 5,904.541, v območju zagrebškega ravnateljstva 210 stanovanj za Din 17,674.023, v območju subotiškega ravnateljstva 110 stanovanj za Din 8,802.475 in v območju ljubljanskega ravnateljstva 57 stanovanj za 5,533.857 Din.
Večina teh stanovanj je bilo predvidenih za nižje osebje, zato. obstojajo le iz 2 sob in pritiklin. Tudi stanovanja za uradnike v centralah so zgrajena skromno in enostavno, povečeni imajo po 2 sobi, le manjši del teh obstoja iz 3 sob in pritiklin. Povprečna cena teh stanovanj znaša Din 100.000.
Skupno število po vojni zgrajenih upravnih stanovanj znaša 1619 za 134 milijonov dinarjev. Če prištejemo k temu še upravna stanovanja, ki so obstojala še pred vojno (med vojno se namreč ni nič zgradilo, k večjemu porušilo), dobimo naslednje številke.
Za ministrstvo za promet in glavno‘ravnateljstvo	236 stanovanj,	za	belgrajsko	ravnateljstvo	1184 stanovanj,	za	sarajevsko	ravnateljstvo	980 stanovanj,	za	zagrebško	ravnateljstvo	2019 stanovanj,	za subotiško	ravna-
teljstvo 342 stanovanj in za ljubljansko ravnateljstvo 1956 stanovanj. Skupaj torej (>717 sthnovahj.
če se upošteva skupno število nameščenega osebja v območju ministrstva za promet 30.000, je jasno, da to število upravnih stanovanj še daleč ne zadostuje in da bo treba še mnogo graditi, ako se bo hotelo zadostiti vsem potrebam.
V	območju ljubljanskega ravnateljstva se bo v letošnjem letu nadaljevato z zgradbo stanovanj in sicer iz kredita bivše gospodarske poslovalnice. Zgraditi se namerava nekaj stanovanj na Rakeku, v Mariboru in v Ljubljani, skupno menda 48 stanovanj, deloma za uradnike, deloma pa za stalno osebje.
Dopusti (odmori) uslužbencev.
Železniški uslužbenci itnajo po členu 93 zakona o državnem prometnem osebju vsako leto pravico do dopusta, in sicer:
Dopusti znašajo za uradnike: do 5 službenih let 15 dni, do 15 sl. 1. 25 dni, do 25 sl. I. 30 dni, preko 25 sl. let 45 dni.
Za zvaničnike I. in II. kat.: do 5 sl. 1. 10 dni, do 15 sl. 1. 15 dni, do 25 sl. 1. 25 dni, preko 25 sl. 1. 35 dni.
Za služitelje: do 5 sl. I. 8 dni, do 15 st.l. 12 dni, do 25 sl. 1. 20 dni, preko 25 sl. I. 30 dni.
Za pisarniško pomožno osebje: po 2 službenih letih 10 dni.
Po členu 49 pravilnika o pomožnem osebju^ državnih prometnih ustanov v resoru za promet so upravičeni na dopust:
Pisarniškemu pomožnemu osobju pripada, ako to služba dopušča letni dopust po členu 93 zakona o državnem prometnem osebju s pravico do prejemkov.
Enako imajo stalni delavci pravico na letni dopust s pripadajočimi dnevnicami za delovne dneve v tem času, pri neprekinjenem delu pri prometnih ustanovah in sicer: od 10 let dela dalje 10 dni, od 20 let 15 dni, od 30 let 20 dni.
Odaja premoga in drv.
Železniški uslužbenci, kakor vse ostalo osobje državnih prometnih ustanov je upravičeno v času od I. januarja do 31. decembra letno iz najbližjega skladišča premoga in drv si nabaviti (naročiti) po režijski ceni kurjavo do sledeči tablici: (čl. 96 pravilnika prinacj-ežnosti službenika državnih ustanov)
Tek. št.	Pripada	promog ton	drva m3
1.	uradnik oženjen	3	12
2.	'< neoženjen	1	4
3.	zvaničnik oženjen	2	8
4.	« neoženjen	1	3
5.	služitelj oženjen	2	8
6.	« neoženjen	1	3
7.	pomožno osebje oženj.	2	6
8.	« neož.	1	3
Premog in drva se oddajajo uslužbencem samo v toliko, v kolikor ni zaloga redne državne potrebe izčrpana za vzdrževanje rednega prometa.
Stari pragi, v kolikor bi jih bilo na razpolago, razdeli se osebju analogno načinu razdelitve drv po ceni, katero odredi generalna direkcija državnih železnic v začetku vsakega leta.
Za sedaj je cena trboveljskemu premogu za tono Din 247.—, Velenjskemu premogu za tono Din 124.50. Pri naročit vi premoga ali drv se plača v naprej.
Pri plačilu in naročitvi premoga se plača ob enem banovinska trošarina za tono premoga Din 10.— za Velenjski premog pa Din 5.—.
Premog se naroča vsakomesečno od 1. do 7. dne v mesecu.
Občni zbori.
Pragersko. Dne 8. marca ob 14. uri popoldne se Vrši v gostilni Brglez na Pragerskem redni občni zbor skupine Pragersko s sledečim dnevnim redom. 1. Poročilo delegata osrednjega odbora. 2. Poročilo predsedstva. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Pozivamo vse službe proste tovariše, da se občnega zbora v čimvečjem številu udeleže.
Rakek. Dne 22. februarja 1931 se je vršil na Rakeku občni zbor tamkajšnje skupine. Ivoljen je bil sledeči odbor:	preseduik:
Anton Urbič, zvan. II/2; podpredsednik:
Smuk Ivan, uradnik II1/2; tajnik: Kac Štefan, zvan. II/2; blagajnik: Kavčič Jakob, j žvan. II/3; odborniki: Kranjc Franc, prem. j del., Matičič Franc, progovni del., Šušteršič l Franc, zvan. II/l; Nadzorni odbor: Tavčar ! Franc, urad. 11/2, Kržišnik Tone, zvan, II/2, j Pirman Matija, strojeopr. del.
Ljubljana. Odborove seje skupine Ljub- j Ijana se vrše počenši od 1. marca 1931. j dalje in to do preklica vsako prvo sredo v \ mesecu. Udeležitev je obvezna. Predsednik, j *
Zahvala. Podpisani Ivan Milavec, okrel- | niški delavec na Rakeku, se tem potom naj- j topljejč zahvaljujem skupini Rakek za po- j sredovanje, katerega sem bil deležen ob priliki velike družinske nesreče. »Šele v nesreči spoznaš prijatelja. Vsem neorganiziranim železničarjem pa kličem, da se čimpreje organizirajo pri Prometni zvezi, katera je res na pravilnem stališču in katera pravilno poj-j muje dolžnosti organizacije do člana.
Zahvala. Podpisani Josip Prezelj se naj- i j topleje zahvaljujem osrednjemu odboru za ‘ i podporo, ki sem jo prejel za časa moje bo- j
I	lezni.
Rudarji
lludajania. V nedeljo 1. marca je imela i Strokovna skupina rudarjev redni ooaii j zbor v Laškem. Navzočih je bilo nad 00 to- j varišev. Tovariši odborniki so podali izčrp- | no poročilo, katere so člani z zadovoljstvom j odobrili. Nato se je izvolil odbor iz sledečih \ mož: Lešnik Alojz predsednik, Vodišek Ig- i nac podpredsednik, Klepej Ivan tajnik, Go- 1 stiuc Franc blagajnik, Krašovec Anton go- j spodar. Odborniki Jančič Juri, Ojsruh Jože : in. Horjak Miha. V nadzorstvo pa Diaci | Alojz, Repše Ivan in Oblak Rudolf. Izvoljeni ; so bili tudi zaupniki za posamezne kraje, i
Po volitvi odbora je tovariš Marinček razložil osnutek splošnega socijalnega zavarovanja, ki bi ako bi bil uzakonjen silno poslabšal delavsko zavarovanje. Omenil je, da kljub temu, da imajo rudarji svoje zavarovanje, se morajo zanimati za splošno zavarovanje. Ker ako se poslabša to zavarovanje, bodo podjetniki stremeli za tem, da se poslabša tudi rudarsko zavarovanje. Povedal nam je tudi, da je Delavska zbornica na merodajnih mestih obrazložila ter dokazala, kako krivično obremenjuje delavce in nameščence kuluk. Uslužbenski davek je že sam tako visok, da je cejo v zakonu določeno, da se na istega ne morejo nalagati avtonomne doklade. Sedaj pa zadene ravno delavce najhujše: Strokovne organizacije in Delavska zbornica imajo nalog, da to [popravijo oziroma odstranijo.
Tovariš Marinček je tudi omenil, kako krivična1 je današnja človeška družba ter ob enem iz zgodovine jasno dokazal, da zamore današnji krivični družabni red spremeniti le radikalno krščanstvo. Današnji podjetniki ne priznavajo delavčev za enakovrednega člana človeške družbe. Oni j>oznajo sanio posedujoče irf brezpravne. So popolnoma istih nazorov, kakor so biti Rimljani pred 2000 leti. In kakor so takrat nastopili značajni, neustrašeni možje, ki so trdili, da so ljudje po božji postavi in naravnih zakonih vsi enakopravni ter so s tem svojim naukom podrli stari krivični red, tako morajo tudi danes stopiti na plan Značajni, ne-utrašeni borci, ki se bodo borili proti krivici za pravični družabni red. Pravica mora zmagati.
Kdor se je občnega zbora udeležil, ni mu žal, četudi je moral napraviti dolgo |:>ot. Občni zbor je pokazal, da vlada med rudarji kljub vsem težavam zavednost in borbenost.
Trbovlje. Strokovna skupina rudarjev opozarja člane, da redno poravnajo člhnarino. Ako član zaostane dolžan na prispevku mesec dni, zgubi podporo do boleznine po pravilih »Bolezenskega fonda«. Vsem nerednikom bo odbor tudi ustavil list Pravico, kar jim gotovo ne bo ljubo. Torej storite svoj dolžnost.
-	Članski sestanek skupine se vrši v soboto dnj .7. /. m. ob 4 popoldne v tajništvu. Udeležba obvezna za vsakega člana. Odbor opozarja člane, da bomo sestanke javljali vedno le v listu, ne pa več s kakimi posebnimi vabili. Člani, posečajte te sestanke, da se poučite v vseh najvažnejših zadevah! — TPD je izjavila, da ima 2000 ljudi za sedanjo konjunkturo premoga odveč. Ni pa povedala, za koliko so ji ti delavci zvišali delnice, sami pa pri tem obubožali ali ostareli, sedaj pa so naenkrat odveč. O ti tujec, kako si brezsrčen, izmozgal si jih, sedaj pa na cesto!
Papirničarji
Vevče. V nedeljo dne 8. marca I. I. se vrši občni zbor strokovne skupine papirniškega delavstva v Društvenem domu v Devici Mariji v Polju ob 8 zjutraj s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in nadzorstva. 2. Poročilo glavnega zaupnika o pokojninskem fondu. 3. Volitve novega odbora in nadzorstva. 4. Posebni predlogi. 5. Slučajnosti. Papirničarji! Sedanji čas zahteva vso našo pozornost, najbolj pa močno strokovno organizacijo, ki bo v stanu braniti in zahtevati pravice papirničarjev. Zatorej vsi na občni zbor, ki naj bo mogočna manifestacija naše misli. Živi borba!
Lesni delavci
Verd pri Vrhniki. Po zadnjem občnem zboru naše strokovne skupine ni v nas prave delavnosti. Kriza v lesni industriji je tudi precejšen vzrok temu. Tomšičeva žaga že ne obratuje od jeseni in vsi ti delavci so še sedaj na cesti brez dela. Od ostalega delavstva, ki je zaposleno po drugih podjetjih bi pričakovali več zavesti in zanimanja za organizacijo. ŽalibOg je j>a lega še premalo ali nič. Tovariši! Ko gre za obratne zaupnike, moramo postaviti	vsak svojega moža, ne	pa
se izgovarjati, da	on	ni za	to in to. Kdo	pa
bo? Na nas delavcih samih je velika krivda, da ne delamo dosti za svoj stan. Kadar so sklicani sestanki, naj se jih gotovo udeležijo vsi delavci in ne samo nekateri. Vsak pri sebi naj popravi,	pa	bomo	prišli nazaj v	tir.
ki smo po njem	že	nekoč	vozili.
Planina pri Rakeku. V nedeljo 1. marca se je vršil pri nas občni zbor Strokovne skupine lesnega delavstva. Otvoril in vodil ga je tov. predsednik Nenigar Jože. Iz poročil odbora smo videli, da ni bil položaj za delavstvo posebno dober. Pri parni žagi Ravnik razmere niso zadovoljive, kako se sprejemajo delavci. Krivi so pa precej tudi delavci, ker ni med njimi enotnosti, zaradi tega tudi ni organizirano. Odbor skupine je po svojih močeh vedno nudil pomoč članstvu. želeti pa bilo, da bi skrbel za številnejše sestanke. Po naročilih odbora in nadzorstva je spregovoril zastopnik [SZ strokovni tov. Kojorivec Matic, ki nas je poživljal k v>ečji delavnosti za organizacijo. Obrazložil nam je položaj delavstva pri'nas in drugod s posebnim ozirom na veliko brezposelnost, ki vlada povsod. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: v odbor: Predsednik Nadjišek Matija, podpredsednik Kolar Ivan, tajnik Nemgar Jože, blagajnik Krmavner Franc, odbornik Nemgar Ivan. Namestniki: Krmavner Ivan, Milavec Ivan in Milavec Jože. Nadzorstvo:	Hrovatin Jakob, Ržek
Jože in Istenič Matevž. Pri slučajnostih smo imeli še oseben razgovor O nadaljnjem delu skupine, nato je pa predsednik zaključil občni zbor. Tovariši! Zopet je minilo eno leto dela naše skupine. Glejmo, da bomo napredovali ž delom za našo skupnost. Delajmo, da bo vsak naš tovariš prežet idej krščanskega socializma in tudi sam delal po tem.
Nameščenci.
Občni zbor Strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije v Ljubljani se vrši v soboto dne 21. marca ob pol 8 zvečer v društvenem prostoru JSZ v Delavski zbornici v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: Otvoritev in ugotovitev sklepčnosti, odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila podpredsednika in predsednika za-upništva OUZD, blagajnika, tajnika, predsednika in nadzorstva. Volitve funkcionarjev in nadzorstva, pre/llogi in sklepi, slučajnosti. — Pravico aktivne udeležbe na občnem zboru imajo vsi člani, krajevne organizacije j>a j>ošljejo j>o § 18 pravil na vsakih 5 članov po enega delegata. — Tovariši! Naj nikdo ne izostane! Svoje članarinske dolžnosti poravnajte do 115. marca. Občni zbor naj bo verno zrcalo naše notranjosti in moči. Eventuelni predlogi naj se predlože odboru 6 dni pred občnim zborom
Banovinski cestarji
Sestanek cestarjev v Murski Soboti. Dne 22. t. m. se je vršil sestanek cestarjev celega Prekmurja in tudi del ljutomerskega okraja. Kljub slabemu vremenu in veliki povodnji je prišlo nad 60 cestarjev na sestanek. Nekateri so hodili po 5 ur daleč. Zastopani so bili cestarji z Dolnje Lendave, Murske Sobote, Spodnje Lendave in Ljutomera. Vsled slabe poti in narastlih vod so pa izostali cestarji iz Gornje Radgone. V imenu centrale je |>odat poročilo lov. Kores iz Maribora. Obravnaval je pred vsem novo uredbo o banovinskih cestarjih. S to uredbo so nam odvzete vse pravice, ki smo jih uživali poprej. Največji udarec cestarjev je ta, da so se prejemki znižali skoraj za polovico, nekaterim celo pod polovico; da žene po smrti cestarjev ne dobijo nobene pokojnine in da so cestarji deležni le 50% miloščine od svoje plače in še to po 30 letih službe. Naše go-sj^odarsko stanje se je s tem zelo jsoslabšalo. Nikakor si tudi ne moremo tolmačiti, da se je vzela cestnim odbornikom pravica dajati po 1 dan ali dva dni dopusta, ki se šteje v rtden ddpust, ne da bi bilo potrebno 14 dni poprej vlagati prošnjo na Dansko ujiravo. Nekateri cestarji so se tudi pritožili, da jih cestni odborniki šikanirajo pri njihovem delu vkljub temu, da so tehnično podrejeni le cestnim nadzornikom. Želimo v tem oziru zboljšanje.
Zastopnik centrale je pojasnil, da bo treba zadeve cestarjev zboljsevati v skupnem sodelovanju vseh cestarjev. Tako delovanje je pa mogoče le v strokovni organizaciji. Ko bi cestarji bili že spočetka vsi organizirani in se potom svoje organizacije jx>te-govali za svoje pravice, bi lahko marsikaj slabega izostalo. Zato je sedaj skrajni čas, da se odločimo vsi cestarji cele Dravske banovine za strokovno organizacijo. Nato se je izvolil pripravljalni odbor, kateri želi, da se vložijo čimprej pravila in se skliče ustanovni občni zbor. — Prekmurski cestar.
Opekarsko delavstvo
Vrhnika. V »Delavski pravici« smo že poročali, da je parna opekarna in parna žaga Karol Jelovšek ustavila obrat in dala delavce na brezplačen zimski dojjust, ki se je iz napovedanega za 14 dni spremenil v 21 dni.
V ponedeljek 2. t. m. so prišli vsi delavci zopet v opekarno in na žago. Pri tem nam je gospod mojster zopet pokazal svojo oblast.
V opekarni je povedal delavcem, »da tisti, ki ste organizirani in dobivate podporo, ostanete Se en teden doma, drugi imate pa delo«. Kaj naj rečemio na te besede. Da ta »gospod mojster« dela razliko med organiziranimi in neorganiziranimi, ali za slednje še bolje povedano divjaki, ker ne pridejo, med naše vrste. Vprašamo lastnika opekarne, če sme tako delati njegov mojster in če dela po njegovem naročilu? Sicer pa vemo, zakaj vse to. No marate, da bi bili delavci organizirani in složno ter enotno terjali od Vas pravico! Za vse pcStene delavce pa naj bo tako postopanje povod, da se organizirajo.
V	različnih podjetjih so danes redukcije, pa se povsod vrše te redukcije v sporazumu oz. vsaj z vednostjo zakonitih obratnih zaupnikov. Tudi v Jelovškovi opekarni naj bo od sedaj naprej, saj si jih je delavstvo izstavilo. Volitev ni bilo, ker je bila vložena samo tista naše strokovne skupine opekarskega delavstva. Povedali smo svoje, od »gospoda mojstra« pa za gotovo pričakujemo, da se bo malo poboljšal. Če je pozabil, da je bil nekoč socialdemokratski volilec in vneto čital »Naprej«, ga s tem spomnimo in ga vprašamo, kje so takratne besede in da-
nasilja dejanja?! — Delavstvo si pa naj zapomni, da Si bo izvojevalo svoje pravice le v združenju, ki bo močno po številu in zavesti članstva, ne pa v hlapčevstvu in mev-žanju. Pravijo, da je pri nas bil rojen slovenski pisatelj Cankar. Tako malo pa poznamo, da je spisal on »Hlapca Jerneja*, ki je iskal pravico. Vsak naj skuša prebrati to knjigo in kdor bo sprevidel, da je tudi Jernej, naj vstopi v nase vrste. ' — Živela organizacija! — Opekarski delavec.
Iz neorcsan zirsnih ra:onov
Fram. Z ozirom na poziv v zadnji »Del. Pravici« se oglašam in sporočam o^ socialnih razmerah pri nas. Naš kraj in naša okolica se polagoma razvija v industrijski kraj. Iu-duslrijo je povzročila vojna, pa tudi povojne razmere so vplivale na to. Imamo kar tri tovarne za namizno olje, ki so precej razvite. Tudi poljedelskega delavstva je precej, zlasti viničarjev! Kljub temu nimamo nobene organizacije. Pa ne zaradi tega, da ne bi bile potrebne. Nasprotno. Socialne razmere pri nas so naravnost žalostne. Toda delavstvo je nezavedno.
Viničar zasluži pri svoji hrani na dan: Moški 3. 75 Din, ženska 2.50 Din. Po nekod Din 7.50. To so namreč socialnejše razpoloženi vinogradniki. Človek se čudi, da morejo ti ljudje sploh živeli.
Tovarniški delavci istotako tarnajo čez slabe plače in dolgo delo. Še celo v nedeljo in praznikih morajo delati. Edino sredstvo za zboljšanje položaja bi bilo, da bi se delavstvo organiziralo. — Delavec.
II.	Frani. Vprašanje:	Ali je dovoljeno
nadurno in nedeljsko delo v obratih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev?
Odgovor: V smislu § 12 zak. o zaščiti delavcev je prepovedano vsako nedeljsko delo pomož. osebju v vseh podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev. — Izjeme so navedene v tj '1- m ••■>
Nadurno delo, t. j. preko 8 ur na dan, je dovoljeno samo izjemoma in sicer pod pogoji, ki jih vsebuje § 8. zakona o zaščiti delavcev. Vsako nadurno delo morajo lastniki podjetij plačevati najmanj s 50% poviška. Glej § 10. omenjenega zakona.
Če so v kakem podjetju nerednosti v tem pogledu, naznani Jugoslov. strok, zvezi ali pa Inšpekciji dela. Splošne navedbe ne zadostujejo, ampak se morajo navesti poedini slučaji, podprti s pričami. Le take akcije morejo imeti zaželen uspeh.
so podjetniki to že opetovano zahtevali od nje.
Brezposelnost v Franciji nameravajo po zamisli državnega gospodarskega sveta odpraviti takole: Najprej bodo izgnali vse ino-zemce in zaprli meje, tako da ne bo mogel noben delavec več v Francijo. Podjetnikom naj se prepove delavce — francoske seveda
—	odpuščati. Sestavi naj se primeren program, da se spravi gospodarstvo zopet v pogon. Nazadnje naj se industrijski delavci, ki so izgubili delo, pošljejo na delo na kmete, da se tako prepreči tudi najemanje inozemskih sezonskih poljedelskih delavcev.
Angleška delavska vlada ima silne težave. Z največjim naporom se ji je posrečilo pred nekaj tedni ukiniti zakon, ki omejuje svobodo gibanja strokovnim organizacijam. Te dni pa je doživela udarec, ki je tudi ta njen uspeh razrušil. S 37 proti 31 glasovom je namreč sprejela parlamentarna komisija spreminjevalni predlog, ki ne označuje za kazniv prestopek le generalne in vsake politične stavke, ampak sploh vsako večjo stavko in mezdno gibanje. Pi'oti vladi, in za ta predlog je glasovalo polovico liberalcev, ki so tako prelomili koalicijo. Angleške strokovne organizacije izjavljajo, da bodo znale odvrniti 'tudi ta udarec in se zanašajo na svojo moč in vpliv, ki ga imajo na javno in polititično življenje. Gotovo delavstvo ne bo dopustilo, da se mu jemljejo najosnovnejše pravice. Mnogi mislijo, da so liberalci s svojim glasovanjem otvorili krizo, katere zaključki bi bili baS zanje sila porazni. Kajti prav sedaj se tudi obravnava sprememba sedanjega volilnega reda, ki protežira velilte stranke. Vprašanje spremembe se je sprožilo prav na željo liberalcev. Če bi sedaj bila vlada prisiljena iti na volitve, bi bil to velik udarec za liberalce in Lloyda Georgea. Le-ta je bil tisti, ki je inavguriral dosedanjo taktiko stranke, kar trde zadržanja v parlamentu. In nekateri trdijo, da pomeni
to glasovanje zmago desnega krila stranke, ki se nagiba bolj h konservativcem in je močno protivna Lloydu Georgeu. Če so $e razlage pravilne, tedaj bo imela Anglija letošnjo pomlad ostro volivno borbo.
Pogodbo o pomorski oborožitvi so sklenile Anglija, Francija in Italija. V pogodbi so si izgovorile, koliko in kakšnih vojnih ladij more imeti zaenkrat vsaka izmed njih, koliko križark, rušilcev, podmornic itd. Ta pogodba naj bi bila nekak zaključek svoje-časne londonske pomorske konference, ki je trajala več tednov. Anglija, Amerika in Japonska so se tedaj pogodile na ta način, da si nekako puste svobodne roke, seveda v nekem okviru. Najhujša je bila borba med Francijo in Italijo, ker je slednja trdovratno zahtevala, da se ji prizna ravnopravnost s Francijo. Sedaj je Italija od te zahteve popustila in je za 150.000 ton pod Francijo. Angleži so spretno izrabili to nasprotstvo, tako da jim ne bo treba ojačevati svojih sil v Sredozemskem morju. — Torej nič govora o kaki razorožitvi, o iskrenem pobotanju n\ed dosedaj tako nasprotnimi si silami; ni® govora o miru. Tudi ta pogodba ne pomeni zbližan ja med narodi. Da je to naše nazira-nje pravilno, nas podpirajo izjave tislih, ki prisostvujejo tem in podobnim svetovnim dogodkom v neposredni bližini. Naravnost osupniti moramo, če vidimo, s kakšno hladnokrvnostjo piše dosedanjih mirovnih in razorožitvenih pogodbah glasilo angleške delavske stranke »Daily Herald . Tako je pisal ta list 17. januarja 1931: »Imanto Kellogov pakt, imamo pogodbo o Društvu narodov, imamo pa pravtako brodovja. vojske na suhem in bojna sredstva v zraku. In vse to oznanja svetu, da niti ena vlada ne misli, da bi bilo te pogodbe kaj več kot »kosi papirja«; da ui niti ene vlade, ki je voljnu zaupati svojo varnost tem pogodbam.« Tako piše glasilo angleške vlade. Mr pa uri j si zapiramo oči pred resnico?
Kakšne gospodarske načrte ima
Rusija?
Doma in po svetu
Konferenco o brezposelnosti v naši državi je sklicalo ministrstvo za socialno politiko.
Zastopana so bila gospodarska ministrstva, delodajalska zbornica in centralno tajnižtvo delavskih zbornic. Kakor je izjavil socialni minister Preka, je namen konferenc, da dajo praktične smernice in pobude za omiljenje brezposelnosti. Ta je postala tudi že pri nas v vseh delih države brez razlike razmeroma zelo velika. Kajti če ni zaposlena industrija, mora pešati tudi kmetijstvo in obratno. Tako so prizadete vse pokrajine v državi, čisto agrarne in bolj industrijske. Izmed vseh udeležnikov je iznesel stvarne ugotovitve in ustvarljive predloge edinole zastopnik delavstva dr. Topalovič. Konstatiral je, da je pri nas brez posla okoli 100 000 delavcev, prišteti pa moremo še člane družin brezposelnih. Na ta način se število tistih, ki trpe pomanjkanje in bi jim bilo treba pomagati več ko podvoji. Kljub temu, da je še nedavno meščansko časopisje pisalo, da pri nas brezposelnosti sploh ni, nas to vprašanje danes močno tepe. Po naših mestih, trgih in vaseh vlada brezposelnost, v denarnih zavodih in bankah pa je čez .2 milijardi dinarjev narodnega premoženja, ki leži tam čisto brezplodno. Če bi se ta ogromni kapital investiral v industrijo in poljedelstvo ali razne ljudstvu koristne in potrebne naprave, pri nas brezposelnosti ne bi bilo. Zastopniki raznih ministrstev so istotako podajali poročila o gospodarski krizi in nezaposlenosti. Konferenca dosedaj še ni ničesar sklenila.
Javne molitve za preganjane Slovence in Hrvate v Italiji so predpisali vsi jugoslovanski škofje na praznik sv. Jožefa. V svojem pozivu navaja predsednik jugoslovanskega episkopata nadškof dr. Anton Bauer, da so preganjani Slovenci in Hrvati v Italiji prav tako kot kristjani v Mehiki in Itusiji. NaSim krvnim bratom se prepoveduje in onemogoča moliti Roga v slovenskem jeziku; preganjajo se slovenski in hrvatski duhovniki. Poziv ugotavlja, da se vrše ta nečloveška preganjanja v osrčju kulturne Evrope od strani po nacionalističnem . šovinizmu zaslepljenih državnih oblastnikov. Zato pozivajo škofje vse ljudstvo k molitvi. — Italijansko časopisje je zaradi tega poziva sila razburjeno in divje napada jugoslovanske škofe.
Dr. Korošec je začel kot konorarni profesor predavati na kmetijski fakulteti v Bel-gradu o zadružništvu.
O krizi lesne industrije je sklicalo anketo ministrstvo za šurfie in rude. Sestanki se nadaljujejo.
Vse nemške strokovne organizacije so po svojih predstavnikih predložila. pretekli teden predsedniku republike in vladi obširno spomenico o sedanji gospodarski krizi s posebnim ozirom na obupni položaj delavstva. Zastopniki so opozorili na naraščajoče zniževanje plač delavcev in nameščencev in na številne redukcije v vseh strokah. Opozorili so vlado na veliko 1 odgovornost in nalogo, da kolikor more omili bedo, v katero je tiranih toliko nemških državljanov. Predsednik Hindenburg je odgovoril, da bo storil, kar bo v njegovi moči in poskrbel, da bo tudi zvezna vlada ukrenila vse potrebno, da se odvrne najhujše. Kancler BrUning in delavski minister Stegenvald sta izjavila, da sedanja vlada ne bo dopustila nobenih bistvenih okrnitev delavskih zakonov, Čeprav i šine.
Z ozirom na tako zvani ruski dum-ping, o katerem toliko beremo, ne bo odveč, če se pomudimo pri sovjetskem gospodarskem načrtu, katerega naziv-ljejo petletka. Sovjeti so bili prisiljeni, da so se lotili nekaj velikega. Politične razmere so v notranjosti Rusije vedno bolj napete, zunanji svet tudi ni naklonjen sovjetom in ta zunanji: svet je mogočen!
Sovjeti bijejo boj za svoj obstanek. Zmagovit more biti ta boj le tedaj, če bo ljudstvo zadovoljnč. Zato so se lotili sovjeti velikega gospodarskega načrta:, ki je največji gospodarskopolitični eksperiment vseji časov.
Kaj vsebuj« načrt?
Veliki porast materialnih dobrin, vrednot in blagostanja v petih letjh za 82%, industrije za 200%, istotako elektrike, prometa za 67%, poljedelstva za 35%, stanovanj za 41%. Celotno narodno premoženje naj bi znašalo leta 1933.
—	127.800,000.000 rubljev. (1 rubelj je 27.50 Din), porast investicij od 26.5 na 65 milijard rubljev.
Kaj naj bi imelo delavstvo od tega?
Število mezdnih delavcev bo narast-lo od 12 milijonov iz leta 1928. na 15 milijonov v letu 1933. Pravijo, da bo v kratkem primanjkovalo 2 milijona delavcev in več sto tisoč profesionistov, kljub temu da je narastlo prebivalstvo od 140 milijonov iz leta 1924. na 160 milijonov v letu 1930.
Delovni čas bo skrajšan. Uzakonjen je že sedaj 7 urnik. V praksi je izveden že v težki industriji in rudarstvu. Leta 1933. pa naj bi delali v rudarstvu 5.92 ure, v petrolejski industriji 6.66, v stavbni industriji 6.37, v tekstilni 6.89 ure na dan. Predviden je petdnevni tednik, ki bo skrajšal delovni čas za dve uri na teden in omogočal na mesec 6 dni prostih.
Dvig narodnega bogastva bo imel za posledico dvig plač, ki so znašale že leta 1928. v razmerju s plačami iz leta 1913. 130%. Novi načrt predvideva v letu 1933 novo zvišanje in sicer za 70%. Če se to zgodi, bi bili ruski delavci bolje plačani kakor pa ameriški kvalificirani delavci. Plače naj bi bile brez vseh odbitkov, ker padajo vsi davki in zavarovanja v breme podjetij.
Poljedelstvo.
Poljedelstvo organizira država. Podlago tvorijo kolektive. Država podpira odnosno ustanavlja kreditne, izvozne, prodajne in produktivne zadruge. Načrt predvideva, da bo do konca leta 1933. nad 90.000 kolektiv z nad 30 milijoni ha zemlje. Zemljo obdelujejo s traktorji, čijih vrednost naj bi bila ca 1 milijardo rubljev. Vpeljanih bo nad 1000 novih traktorskih in strojnih stacij. S tem upajo skrajšati delovni čas tudi v poljedelstvu na 8 ur, nasprotno pa dvigniti produkcijo in z njo ludi izvoz do velike vi-
Krščanski socialist gre do temelja vprašanja ter pravi: Bog nas je poklical na svet z enakimi pravicami in dolžnostmi. Pravica do življenja je božji temeljni zakon, pred katerim se mora vse vkloniti. Zato pravimo: Tudi delavec mora živeti, pa naj bo delovni trg tak ali tak. Brezposelne podpore niso, ali vsaj ne bi smele biti podpore, ampak so izplačilo upravičenega deleža po krivdi sedanjega družabnega reda nezaposlenega delavca. Ali je sodobna liberalna družba sposobna uveljaviti pravico do življenja vsem svojim državljanom? Ali je mogoč njen duševni preokret? Meni se zdi — da ne. Rešitev vidim le v katoliški cerkvi — ona ni ustanova le za oni svet — ampak tudi tačasni, prehodni. Zato se mi zdi, da more le katoliška cerkev rešiti sofcialno vprašanje v celem obsegu za vse vernike vseh držav brez brutalnih revolucij. Katoličani morajo sami med seboj vzeti v roke gospodarsko plat socialnega vprašanja — druge plati se bodo sporedno razvijale in reševale. Vse vernike je treba, da prešine zavest, da morajo svoje sobrate, ki so v potrebi, podpreti, ne le z miloščino, ampak V toliko, kolikor zadostuje, da se čuti vsa verna krščanska družina eno. Naš sociolog je rekel: socialno vprašanje je predvsem versko vprašanje. Zato slutim, da ima tukaj svoje prvo polje cerkev in da bo morala zagrabiti vprašanje tam, kjer se začne, to je na gospodarski osnovi ali z drugo besedo družbo urediti tako (predvsem katoliško družbo), da bo vsak vernik imel in užival pravico do primernega življenja. — Pogodbe med državami in katoliško cerkvijo bi morale že temeljiti na tej osnovi.
Ruski proračun predvideva za leto 1931 dohodkov za 32 milijard rubljev, 13.5 milijard naj bi dala socialna podjetja. Davkov predvideva za 11 milijard, od teh jih odpade 9.3 na kolektive.
Kaj naj rečemu k temu načrtu?
Mi prav nič, ker ga ne poznamo od blizu in ker nismo v Rusiji. V tem pogledu smo navezani na mnenja raznih strokovnjakov ih gospodarskih strokov-pih Organizacij. V začetku je svet zmaje-Val in bil zelo skeptičen, napram realnosti tega načrta. Zadnje čase se je pa pričelo mnenje menjavati. Precej povoda za to so dali tudi lanski dogodki na svetovnih tržiščih, katere je Rusija nenadoma preplavila s svojimi cenenimi produkti.
Francoski reparacijski strokovnjak Parmentier, ki se je ravnokar vrnil iz Rusije s študijskega potovanja, javlja v »Matinu« od 20. februarja t. 1., da se je petletni gospodarski program posrečil od 70—80%.
Jugoslovanski Lloyd od 15. februarja 1931 prinaša izjavo znanega češkoslovaškega državnika Kramafa. Opozarja, da pomeni uspeh petletke največjo nevarnost za svetovno ekonomsko konsolidacijo. Zato je treba gledati odprtih oči in se ne zanašati na kakršnekoli vesti ruske emigracije.
Zadnja številka »The Economist«-a se tudi peča z realizacijo petletke in pravi med drugim: Po najnovejših podatkih kaže petletka v drugem letu svojega izvajanja velik napredek . . .
Vrednost produkcije prekaša ono iz leta 1926/27 za 25%, v številkah za leto 1930 — 30,500.000 rubljev. Zlasti težka industrija je pokazala velike uspehe. Železna industrija je na IV. mestu svetovne produkcije . . .
Recimo, da se posreči načrt gospodarske obnove Rusije. Če, bo to dokaz, da morejo tudi v sedanjih razmerah države odločilno poseči v razvoj in smer narodnega gospodarstva v splošno dobrobit. Tudi, če vse to drži, ne bodo sovjeti ušli eni nevarnosti, ki grozi vsakemu režimu, namreč so izpustili iz vidika, da ni glavno obnova gospodarstva, am-' pak da je nad njo obnova duš. Če ne bodo vzgojili značajev, ki se bodo mogli ustavljati vabam svojega jaza in ki ne bodo poznali žrtev za skupni blagor, bo njihovo gospodarsko delo nepopolno. Bo le odložilo še eno, višjo obnovo.
Rešitev - kje?
Od kod to, da primanjkuje dela in jela milijonski množici? Ali je svet res preobljuden? Ali kruha primanjkuje? Kaj naj odgovori krščanski socialist na ta vprašanja? Popolnoma isto, kot govori materialističen socialist — dobrine sveta niso pravilno razdeljene. Delavec ni deležen vsega svojega zaslužka. —
Ali je to resnost?
Zadnja številka glasila socialistične mladinske kulturne organizacije »Svoboda« podaja svojim somišljenikom pod naslovom »Katoliški jezuit in socializem« oceno znane Cathreinove knjige »Sozialismus in Katholizismus«. V tej kritiki navaja nekatere odstavke iz te knjige. Na koncu pa pristavi: »Naj kar vsak sam oceni to merodajno katoliško stališče...« Vse tako izveni, kakor da bi bili vsi katoliški sociologi in ostali katoličani, zlasti ker trdi ocenjevalec, da je spisal Cathrein to knjigo po višjem cerkvenem nalogu, izraziti nasprotniki socialnega pdkreta.
Mi tega ne bi navajali, ko ne bi videli v tem prikrite zlobe, da udari kritik po katoličanih, potem pa naj bodo trditve resnične ali ne.
Ocenjevalec mora namreč vedeti, da je Cathrein sociolog, ki ni nikoli imel posebnih simpatizerjev, danes pa celo ne. Zakaj pa ne navaja sociologov Vo-gelsangove in Kettelerjeve šole? Socialno vprašanje ni enostransko vprašanje. Od njegove rešitve zavisi bodoča ureditev družbe. Če bo to vprašanje slabo in polovičarsko rešeno, bo trpelo le človeštvo. Zelo omejen je tudi, ki misli, da socialno vprašanje reši le marksizem. Resni in globoki marksisti se dobro zavedajo vse peze nalog socializma. In priznavajo, da ga sami ne zmorejo. Zato hočejo mobilizirati vse faktorje, ki odločilno vplivajo na usmeritev človeštva v smislu socializma In katoliške cerkve ne prištevajo med najzad-nje in najšibkejše faktorje.
Seveda od liberalno navdahnjenih in špispurgarsko omejenih socialistov ne moremo kaj takega pričakovati. Ti bodo vedno videli rešitev socialnega vprašanja v tem, če imajo priliko, da usekajo po kakšnem farju ali po katoličanih.
Zopet ponavljamo svoje staro geslo: Med delavske voditelje le resne in značajne ljudi.
To In ono
Občni zbor »Delavske posojilnice, r. z. z o z. v Celju«, l>o dne 17. marca 1931 ob 8 zvečer v tajništvu Jugoslovanske strokovne zveze. Delavska zbornica, Celje, Razlagova ul. 5, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1930. 3. Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 0. Slučajnosti.
Občni zbor Mariborskega komzuma se vrši v smislu zadružnih pravil, čl. 34 in 48, dne 12. marca ob 19 (7) zvečer v prostorih JSZ, Koroška cesta 1, v Mariboru. Dnevni red: 1. čitanje in odobritev zapisnika, 2. či-tanje revizijskega poročila, 3. poročilo načelstva, 4. poročilo nadzorstva, 5. odobritev bilance 1930, 6. volitev načelstva in nadzorstva, 7. slučajnosti. Vabimo vse člane, da se občnega zbora sigurno udeleže.
Knjižnica Delavske zbornice \ Ljubljani je v februarju izposodila 2.110 obiskovalcem 5.125 knjig, od teh 578 znanstvenih in 4547 leposlovnih, odnosno 2242 slovenskih, 292 srbskohrvatskih, 2561 nemških in :!() drugih knjig. Dohodkov od prometa je bilo 10.938 dinarjev. Novih članov se je vpisalo (55.
Kn ižnidi Delavske zbornice v Mariboru je v februarju izposodila 1011 obiskovalcem 1857 knjig, od teh 48 znanstvenih in 1809 leposlovnih, odn. 025 slovenskih, 128 srbskohrvatskih, 1069 nemških in 35 drugih knjig. Dohodkov je bilo 3244 Din. Novih Slanov se je vpisalo 37.
Promet v obeh knjižnicah je bil znatno višji nego v lanskem februarju in decembru.
Datn na dan tožimo o težkih časih. Različna so pota in načini, po katerih hočemo do izboljšanja. Vse preveč radi pa iščemo vzrokov tam, kjer jih niti ni ali pa so šele posledice prejšnjih, temeljnih napak. Za raz-• iskovanje je treba priprave in časa, miru in znanja. Ker člani JSZ in čitatelji »Pravice« vsega tega nimamo, bomo hodili s hvaležnostjo poslušat priznanega govornika, vse-učiliškega profesorja iz Ljubljane, ki nam bo o pravem vzroku vsega zla in težkih časov govoril z le njemu prirojeno doslednostjo in zanosom od 18. do 25. marca vsak večer ob v mariborski stolnici. Vabljeni vsi, posebno moški!
Zlata poroka. Na pustno nedeljo sta praznovala zlato poroko delavski veteran Josip Zajc in njegova žena Marija. Zajec je bil tkalski mojster v bivši ljubljanski predilnici. Ko je ta prenehala, so se pričela za njega slabi časi. To je običajna pot delavstva. Slavljencema se je rodilo 15 otrok. Kljub vsem sta še oba čila in živita v najlepši slogi. Želimo jima, da bi dočakala v tej lepi slogi še veliko let.
Proslava 40-letnice ,, Rerum novarum"
Na željo sv. stolice se bo vršila v Rimu mednarodna slovesna proslava 40 letnice Leonove okrožnice »Rerum novarum«. Te proslave se udeležimo tudi Slovenci, saj je ravno okrožnica Leona XIII. -Rerum novarum« bila ena osrednjih točk naših katoliških shodov in je temelj krščansko socialističnega gibanja, ki se pri'nas vedno bolj živo uve-Ijavja.
Splošni program slovesnosti je :
14. maja: Ob 9. uri v lateranski baziliki sv. maša. Po sv. maši položitev venca na grob Leona XIII. in odkritje spominske plošče romanja.
Popoldne bo na dvorišču palače apostolskih uradov proslava 40 letnice okrožnice »Rerum novarum«, govorili bodo delegati raznih narodov.
15. maja: Ob 9. uri bo papeževa sv. maša v vatikanski baziliki. Opoldne pa skupna avdijenca.
16. maja: Imajo narodi proslave po lastnem programu.
Točnejša navodila in pojasnila sporoči odbor posameznim interesentom oz. jih bo objavljal v listih. Kdor se namerava udeležiti romanja naj naznani lo takoj »Pripravljalnemu odboru za proslavo 40 letnice »Rerum novarum-, Ljubljana, Miklošičeva cesta
22/1. Obenem naj pošljejo Din 50 za izkaznico, do 15. aprila najkasneje pa ves znesek t. j. Din 1250.— v katerem je všteta vožnja iz Ljubljane do Rima in nazaj hrana in stanovanje.
Za sedaj je gotovo tole: Iz Ljubljane se odpeljemo dne 12. maja dopoldne in se vozimo direktno v Rim. Iz Rima odidemo
16.	maja zvečer v Padovo, kjer bomo imeli v cerkvi sv. Antona skupno sv. mašo. Nato si ogledamo Benetke in naslednje jutro 18. maja se vrnemo v Ljubljano.
Vsak udeleženec mora	imeti	potni	list,
ki ga	dobi pri sreskemu	načelstvu, vizum
na italijanskem konzulatu preskrbi pripravljalni odbor.
Tudi Slovenci hočemo pokazati, da vidimo rešitev sedanjih razrvanih socialnih razmer v	oživotvorjenju načel,	ki jih	je že	pred
40 leti	podari! papež Leon	XIII.
Krekova mladina
Trbovlje. Naša Krekova mladina je uprizorila zadnjo nedeljo dramo v treh dejanjih »Sinovo maščevanje«, in burko Mutasti muzikant«. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana Kat. prosvet. društva na Dolu docela polna. Nastopili so večinoma novi igralci, ki so svoje vloge rešili precej povoljno. Kličemo jim le polagoma z delom naprej, z resnostjo in požrtvovalnostjo se delo in znanje povečuje, ki bode vam mladcem, le v vašo korist.
Razno
Industrija stebla. Mednarodni urad dela v Ženevi preiskuje, če bi bilo možno, da se osnuje mednarodni dogovor v svrho vpeljave enotnega sistema v steklarski industriji. V ta namen skuša dobiti poročilo o položaju raznih tovarn v Belgiji, Nemčiji in Češkoslovaški. V tozadevno komisijo je bil imenovan za krščansko internacionalo lov. Martin Fromm, Berlin.
Prometne zadeve. Koncem marca t, 1. ho zborovalo v Ženevi pod okriljem mednarodnega urada dela predsedstvo za transport in tranzit. Kršč. socialna zveza je imenovala za člana tov. Fensky-a iz Berlina.
Med življenjem in smrtjo. Dnevnik krmarja Albanova. Iz ruščine preložil B. Vdo-vič. Izdala Družba sv. Mohorja v Celju. Knjiga stane za ude: broš. 27 Din, vezana 36 Din. Za neude: broš. 36 Din, vezana 48 Din. — Knjiga obravnava resnične dogodke mornarjev in potnikov, ki so odrinili na škonarju »Arnu pod poveljstvom poročnika Brusilova v Sibirska morje, da pridejo skozi Bernigovo cesto nazaj v Evropo. V Karskem morju pa je ladjo zagrabil led, iz katerega se ni mogla rešiti. Po dveh zimah se je odločil krmar Albanov, da pride peš do suhe zemlje. Pridružilo se mu je še 13 ljudi. Po strahovitih naporih sta dosegla cilj le krt mar in še en tovariš. Usoda ladje pa še dj> danes ni pojasnjena. — Knjiga je nadvse zanimiva, zlasti pa za mladino. Jo toplo priporočamo.
Pridobivaj nosili članov za lupslosanslio strok, zvezo t
Doslednost?
1 Po svetovni vojni se je po svetu razpasla »bela kuga«. Tudi našim slovenskim krajem ni prizanesla. Poglavar sv. Cerkve je v svoji veliki skrbi ne le za katoličane, ampak za ves človeški rod, izdal obširno okrožnico, v kateri razpravlja o svetosti zakona ter z vso odločnostjo svari pred današnjo moderno boleznijo — »belo kugo«. Tudi »Slovenec« je v par uvodnih člankih komentiral to okrožnico, kar je pač umestno ter hvale vredno.
Toda, žal, da sem v istem listu čital inserat, ki se glasi (glej »Slovenec« z dne 1. februarja 1931):
»Lepo stanovanje dveh sob, kuhinje in vseh pritiklin, se odda stranki brez otrok ali z odrastlimi takoj ali pozneje.«
Tu se kaže velika trdosrčnost hišnih gospodarjev, ki se boje, da bi bili disko-modirani radi nedolžnih otročičkov, ki so Jezusu najljubši. Ne oporekam, da se dobe tudi zlobni otroci, ki bi utegnili delati škodo hišnemu gospodarju. Pomisli naj pa dotični gospodar, da bodo morali škodo povrniti itak starši dotičnih otrok.
Vse obsodbe vredno je pa celo to, da »Slovenec«, ki je katoliški dnevnik, sprejema in prinaša take inserate. Kje pa je tu doslednost? Na eni strani odločno pobija »belo kugo«, na drugi strani pa s takimi inserati marsikateri zakonski par navda z mislijo: »Čemu naj rodim otroke, saj potem ne bom dobil stanovanja; saj celo »Slovenec« inserira »Odda se stanovanje stranki brez otrok«.
Dolžnost katoliškega lista je torej, da zavrne takovrstne inserate.
Proč s kompromisi, proč z dvojno moralo!
. &adto
»Deutsche Welle« si letos ogromno prizadeva, da izboljša svoj program, zlasti da dvigne nivo predavanj svoje radio-univerze. Poizkušajo se rešiti monotonije ciklov predavanj in napraviti spored bolj živahen. Večina predavanj bo zanimala brez nadaljnjega ogromno večino poslušalstva. Predmet predavanj so kar najbolj aktualna vprašanja: poljedelstvo, gospodarstvo, kriza, brezposelnost, stroj, mladina, propad družine. Ministri in odlični vseučiliščni profesorji bodo govorili o teh stvareh in tako izpopolnili običajne cikle predavanj. Vrhu tega pa se je stvorilo po vsej državi nad 500 skupin poslušalcev, ki pod strokovnim vodstvom poslušajo skupno ta predavanja ter nato po vsakem debatirajo.	T.	L.	R.
Služba božja vsak dan.
Znamenita postaja Kalundborjt bo pričela v kratkem prenašati vsak dan iz stolnice v Kopenhagenu službo božjo. Kaj poreko k temu izvestnd krogi? —
TRL.
Poljski kinetovalski radio
Poljski poljedelski minister je dovolil kredit 20.000 zlatih za društva kmetske mladine, ki naj si za ta denar nabavijo sprejemne aparate, da z njimi slede poljedelskim uram v radiu. T. L. R.
Za slušalke!
Glasbeniki so> se dolgo časa upirali radiu, ne!e ker je pomenjal zanje eksistenčno nevarnost, marveč tudi zato, ker je čestokrat zelo spačil ne samo glas, ampak tud/i vsako simfonično glasbo. V zadnjem času pa se je to nekam izpre-nienilo. Sprejem se je izbeljšal in ludi elektrodinamiični zvočnik je dosti pripomogel k čistemu sprejemu. Kljub temu se čujiejo glasovi, čelš, da naj resni ljubitelji glasbe resne, zlasti simfonično glasbo poslušajo s slušalkami. S slušalkami ti ni zasiguran samo izredno čist sprejem. marveč si z njimi varen tudi vseh zunanjih motenj. S slušalko na ušesih se zapre« vsem glasovom zunanjega sveta in se udaš zgolj božanskemu svetu glasbe... V dobi elektrodinamičnega zvodnika torej 'klic k povratku!
civni« izborna konstruk-JlVaitis SlrOfl fija in elegantna
izvršitev iz lastne tvornice. 15 let. garancija
Vezene se poučuje pri nakupu brezplačno PISALNI STROJI ., ADLER “ KOLESA iz prvih tvornie, Diirkopp, Strya, Nero PLETILNI SI ROJI vedno v zalogi Posamezni deli koles in šivalnih strojev Da e se tudi na obroke Ceniki franko in zastonj
IVAN JAX in sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
Pierre 1’ Ermite:
63
Kako sem ubila svojega otroka |
>Saj me razumeš, ljuba Lolitica, kajne?« ji je dokazoval in branil svojo zadnjo odločitev, ker je vedel, da je s tem uničena vsa njegova moška čast. če še tukaj popusti. »Zadnjič sem se vdal ujcu, da se nisem oglasil za dobrovoljca, ker tega prav za prav nisem bil dolžan storiti. Kadar pa me bodo poklicali, tedaj pojdem brez odlašanja! Vsak Francoz mora iti, če ne ga lahko imenujemo podleža in propalico!«
»Seveda, seveda!... Vendar je razlika, kam greš...«
»Kam greš! Tja moraš iti, kjer je boj, lo se pravi naravnost na bojišče!t
»In kljub temu ne gredo vsi na bojišče. Na lastne oči vidiš, koliko jih čisto po pravici ostane v zaledju.«
»Pa ne takih kot sem jaz!... Samo ob sebi se razume, da takšne pošljejo na bojišče, kakor hitro so dovolj poučeni v vojaških zadevah.«
»Kaj se dolgo učijo?«
>Dva do tri mesece.«
»Če pa dobiš od poveljnika ukaz, da ostaneš v zaledju?«
»Mladih nikdar ne pošiljajo v zaledje.«
»Ko bi pa le katerega, saj izjema potrjuje pravilo?«
Takega vojaka že vnaprej zaničujem 1« vzkipi Dominik in nemirno stopa po sobi gori in doli. Nato se naglo obrne k Loliti:
»Bojim se, da se bo ujec spet kaj vmešaval!«
»Ne vem.«
»Ampak, sedaj se pa ne bom dal! Presneto, da ne! Samo tega te prosim, Lolita, nikar se z njim ne postavljaj proti slavi našega imena!«
Lolita je molčala.----------------------------
Dominikov polk je bil v Nantesu. Ko je štirinajst mesecev po začetku vojne prišla vrsta nanj, so se zmenili, da ga Lolita, mati in ujec pospremijo naravnost v mesto.
Potovali so po znani poti skozi Gueriniereo, La Fosse in Challans. Povsod je bilo čutiti žalostno
vojno z vsemi njenimi vzvišenimi in ogabnimi posledicami. Vasi so bile skoraj prazne, možkega pa nikjer nobenega; vsi mornarji so morali na vojne ladje. Bog vedi, kje so sedaj, morda v Dardanelah ali na Grškem ... Mnogo jih je padlo pri Dixmunu. Na otoku je bilo čedalje več velikh črnih rut, kakršne nosijo vdove.
V	La Fossei so prvi Amerikanci delali velikanski prostor za hidroavijone. Male Noirmoutrinke so takoj pohitele gledat vrle mladeniče, ki so jih prišli branit iz daljnega Novega sveta.
Skozi morski rokav pri Fromentinei so se Yholdyjevi prepeljali z ameriško obrežno ladjo. Vodil jo je lep, visok in resen častnik, ki je vprašal Dominika, ko so stopali s krova:
Ali odhajate na vojno?«
>l)a.«
Naravnost na bojišče?«
»Upam, da.«
Častnik ga je pozdravil tako, da se je jasno videlo kako spoštuje moža, ki gre v smrt za svojo domovino.
»Preklican kol zabiti!« se je togotil ujec, ko so se oddaljili od brega. »Kaj ga briga, kam gre kdo! Ali je on na bojišču, a?« _
»Seveda je!« odvrne Dominik, »ker se vojskuje na morju.«
»Ho-ho-ho, zdaj si pa prav povedal, zdaj!« se porogljivo zasmeje ujec. »No, na takšno bojišče greš tudi ti čisto lahko! To si pa zadel, to!... O marsičem sem že premišljeval, ampak to mi pa še ni prišlo na misel!... Prebito, kje je vendar oni zli duh, ki vam v najhujšem trenotku šepne pravo besedo!...«
»Toda, ujec, ne pozabljajte, da jaz nisem mornar in da bom moral lepo med pešce!«
»Ljubi moj, ali ne veš, da so pešci tudi — na morju? ... Sicer pa te spravim tja, kamor boš sant hotel... Čemu pa imam toliko znancev in prijateljev v Nantesu in v Parizu? Dandanes že tako gre vse edino po raznih zvezah in priporočilih.«
»O, vse pa zopet ne!«
»Ti kajpada ne vidiš drugega razen onih, ki po vlakih trobijo svojo »Marsseilleseo« (francoska državna pesem) in »Madelono«... Jaz pa rajši poslušam molk onih, ki mirno molčijo... Vidiš od takih se uči in take posnemaj! Zopet ti ponavljam, da sta na svetu dve vrsti ljudi: prvi so
modri, drugi bedasti. Sedaj so na konju kričavi bedaki... Ampak le počakajmo, da se vojna konča; tedaj bodo prišli modri in pobrali najlepše sadove.«
»Strašno!«
»Zakaj strašno? Če bi bili vsi ljudje pametni, bi nikdar ne bilo vojska! Bedaki povzročajo vojne; zato je pa tudi popolnoma prav, da jih sami dobijo po grbi... Ti pa si izberi, kar hočeš!... Dvakrat sem te že rešil... Ako želiš, te bom še tretjič!... Mislim, da imam dovolj moči!«
Tako so se pogovarjali v vagonu lokalne železnice, ki vozi od Fromentine do Challansa. Sedli so v prvi razred in so bili v začetku čisto sami. Toda na vsaki postaji je kdo vstopil, da jih je bil kmalu poln voz. Prišle so ženske, ki so nosile maslo v nizkih canjicah, mehaniki, uradniki in delavci, skoraj vsi v vojaški opravi.
Na neki postajici je prihrumela na vlak tropa mornarjev, ki so drug čez drugega drli v vozove in kakor opice lezli na strehe, sedali po stopnicah in ix) sklepnih verigah, prevračali prtljago in ko konji gazili po nogah potnikov. Nobena beseda ni nič zalegla. Začeli so prepevati, kaditi in čikati. Eden se je naslonil celo na hrbet Yholdyjeve gospe in tako zaspal, drugi je pobljuval obleko svojih sosedov, dva pa ste se stepla in razbila šipe.
»Na, zdaj vidiš kaj je vojska!« de ujec proti Dominiku.
»Na bojišču pa so se in se bodo vsi ti obnašali kot junaki!«
»Kdo ti je pa zopet to povedal?... Tebi se bojišče in vojska vidi od daleč v nekem peklenskem čaru, ki ti ga ni in ni mogoče izbiti iz glave! Poslušaj mene, ki poznam življenje in vem, kaj je vojna; povem ti, da	so na	bojišču do	pičice	takšni
divjaki kakor ti-le,	samo	da se še koljejo	in da
curkoma teče kri, pa da	tukaj leži	roka,	tamkaj
noga ali celo čreva	...«
»Uh, grozno klanje!« zašepeče Yholdyjeva gospa s stisnjenimi zobmi.
Lolita je molčala.
Ker ni imela nobenega trdnega načela, ki bi se ga oprijela, ni bila nikoli stalna; *vedno je kolebala in omahovala sem in tja. Sedaj je bila na ujčevi, sedaj zopet na Dominikovi strani.
Dominika je ljubila. V tej ljubezni in od te ljubezni je živela. Vse drugo je šlo mimo nje.
Za Jugoslovansko tiskarno: Kar«I Čeč.
Izdaja za konsoreij »Delavske Pravice« in ureja Srečko Žumer.