Leto LXXI, št. 251 Uredništvo • uprava: L)nbl)ana, Kopitarjeva 6. Telelon 4001- 4004 Mesečna naročnin« 18 Mr, za Ino- »enistvo 31*50 lil. Cefc. roi.' L|»bl|an« 10.650 ni naročnino la 10.549 za inserate Jugoslovanski emigranti naj gredo v Moskvo Stockholm, 3. novembra. DNB. Iz poročila lista »Svenska Morgenbladet« izhaja, da je dobil Stalin na moskovski konferenci proste roke za zadovoljitev svojih razširjevalnih teženj po vsej Evropi. List namreč poroča, da jc bilo v Moskvi sklenjeno, naj se jugoslovanska emigrantska vlada preseli iz Kaira v Moskvo. To poročilo je vzbudilo pri emigrantih velik nemir, ker smatrajo njegovo vsebino za prvi znak, da bo po sklepih moskovske konference postal ves Balkan sovjetsko vplivno področje. LsVENEC NOVEMBER 1«>43 PETEK Schwere Abwehrkampfe nordlich Kiew Zaher Abwehrkampf siidwestlich Dnjepropetrowsk - Hohe blutige Verluste des Feindes in Suditalien - Der Kolner Dom erneut schwer getroffen ■ 33 Terrorbomber abgeschossen Iz vseh tako zelo obširnih in mnogo-itevilnih komentarjev k uradnemu poročilu o moskovski konferenci je namreč jasno razvidno, da so bili angloameriški zastopniki v Moskvi kapitulantsko popustljivi ter so skušali do skrajnosti ugoditi Stalinovim zahtevam, ki gotovo niso bile skromne. Stalin se namreč čuti močnega do svojih zaveznikov in tako se je zgodilo to, kar piše švedski list »Svenska Dagbladet«, da je »močnejši diktiral in slabši je moral odložiti svoje zahteve na boljše čase«. V upanju na morebitno zmago so v Moskvi načeli najkočljivejše vprašanje, to je vprašanje razdelitve plena, in pri tem so bogataške države pokazale veliko pripravljenost, žrtvovati raje male države in male narode kot svoje lastne koristi. V vrsto teh malih držav pa spadajo Finska, baltske države, Poljska, Besarabija, in če to ne bi bilo dovolj, še ostali Balkan. To domnevo nedvomno potrjuje gornje poročilo, ki pravi, da naj bi se jugoslovanska emigrantska vlada preselila v Moskvo. Kakor vse kaže, so Angloamerikanci pripravljeni tudi v tej zahtevi popustiti Moskvi in s tem javno priznati, da so izdali male evropske države, katerim so preje obljubljali popolno samostojnost in neodvisnost ter hočejo na ta način prepustiti Evropo z vso njeno tisočletno civilizacijo boljševiškemu vplivu. To poročilo nam je vsem jasen opomin na prežečo boljševiško nevarnost, ki jo morajo vsi kulturni evropski narodi na vsak natin zajeziti. Iz vseh ogroženih evropskih držav že prihajajo poročila, da so mali narodi raje pripravljeni umreti častne smrti v boju proti rdečim trinogom, kakor pa pasti v njihovo suženjstvo. In k tej orjaški borbi proti brezbožnemu in divjaškemu komunizmu moramo po svoje prispevati tudi mi Slovenci, ki smo že na lastni koži tako grozno občutili najokrutnejše boljševiške strahote. Na vse te dogodke pa moramo gledati popolnoma hladnokrvno in stvarno. Ce sta pred Moskvo kapitulirali Anglija in Amerika, pa ni kapitulirala Nemčija s sinjimi številnimi zavezniki. Pa tudi v nasprotnem taboru ni vse tako rožnato. Ststanck treh zunanjih ministrov ni prinesel jasnosti, ki so si jo želeli v Londonu in Was-hingtonu. Spvjeti niso hoteli odgovorili na Edenovo in Hullovo vprašanje, kakšne meje si žele na zahodu in če so pripravljeni zagotoviti bogataškim državam mir pred boljševizmom. Stalin je zahteval samo pravico soodločanja pri bodoči svetovni ureditvi, ni pa sprejel nikakih obvez in podal nikakih izjav. Sovjeti so že zelo izkrvaveli in njihovim množicam že presedajo neizmerne žrtve. Stalin to vidi in zato je hotel Anglo-amerikance prisiliti, naj od tajnih obljub preidejo k javnim obljubam, da jih bo ljudstvo slišalo in dobilo novo injekcijo za borbeno voljo. Kako slabo stoji zavezniška stvar, se vidi tudi po tem, da v 14 dneh niso sklenili nič pozitivnega, marveč so govorili samo o podiranju in uničevanju. Atlantske karte niti omenili niso, pač pa so ustvarili nov imperializem, v katerem ni več mesta za male narode. Sovjeti so zahtevali jamstva in svobodno delovanje v Evropi od tistih, ki jih nameravajo nekoč tudi požreti. Churchill in Roosevelt sta krenila na podminirano pot in ni slučaj, da je v Moskvi prišla do izraza tudi angloameriška bojazen pred lastnim boljševiškim zaveznikom. Gosto-besednost uradnega poročila in odložitev najbolj perečih vprašanj zakrivata zevajoča nasprotslva, ki naj bi se rešila pozneje po »diplomatski poti«. Nenaravni boljševiški in bogataški zavezniki si .medsebojno ne zaupajo, drug pred drugim se hočejo zavarovati, vezati in nadzorovati z raznimi pogodbami. Oba imperializma nočeta vezati in nadzirati le »osvobojenih« in nevtralcev, temneč tudi drug drugega, ker se drug drugega bojita. Kakor so prezgodaj izdali nekateri ameriški senatorji, se boje celo »tretje svetovne vojne«, iz česar se vidi, da so si ti zavezniki edini le v sovraštvu do Nemčije in v želji po čim večjem plenu po tej vojni. Če so že potrebne žrtve, potem naj jih prenašajo mali narodi. Vse to pa naj nas prav nič nc vznemirja. Proti sovjetskemu pohlepu stoje močne nemške in druge evropske armade ter druge močne sile, ki mu bodo krepko ustavile poželjiv korak v kulturno Evropo ter rešile evropsko civilizacijo. Jugoslovanski emigranti pa naj sc nahajajo v Londonu ali v Kairu ali v Moskvi, mi Slovenci vemo samo eno: edino naše mesto je v odločnem evropskem protiboljševiškem taboru! Karoeajts roman »Ivanhoe«! DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 4. XI. 1943. Das Oberkommando der Wehrmacfit gibt bekannt: Aul der Krim vvurde der ieindliche Landekopi siidlich K e r t s c h vveiter verengt. Nordlich Kertsch sind Kampte mit neugelandeten felndllchen Kraften im Gange. In der Strasse von Kertsch grilien Luftvvaife und Kriegsmarine den tibersetzverkehr des Feindes vviederholt an. Ein Sowjetisches Schnellboot, sowie 5 Landungsboote vvurden vernichtet, drei Kancnenbootc schwer beschadigt. Bei der Abwehr starlier Angrilfe gegen die Enge von P e r e k o p vvurden 20 Sowjetpanzer abgeschossen. Am unteren Dnjepr wurden feindliche Aulklarungsvorstosse abge-vviesen. Eine feindliche Abteilung, der es geluagen war iiber den Strom vor-zudringen, vvurde zum Kampi gestellt und vernichtet. Im grossen Dnjepr-Bogen kam es gestern besonders sudwestlich Dnje-propetrowsk wieder zu schweren Kamp-ien. Die Angrilfe der Sowjets wurden im zahen Abwchrkampf, stellenvveise durch wuchtige Gegenstosse abgevviesen. Einc eigene Panzergruppe stiess da-bei in feindliche Bereitstellungen hinein und schoss zahlreiche Panzer ab. Nordlich K i e w traten die Sowjets nach starker Artillerievorbereitung und von zahlreichen Schlachtlliegern unter-stiitzt, zum Angriff an. Schwere Abwehr-kamofe sind hicr im Gange. Im Kamplraum von Weliklje L a ki setzte der Feind auch gestern seine zum Teil von Panzern unterstiitzten hel Težki obrambni boji severno od Kijeva Žilav odpor jugozahodno od Djepropetrovska - Velike krvave sovražne izgube v južni Italiji - Stolnica v Kolnu znova težko poškodovana - 33 terorističnih bombnikov sestreljenih tigen Angriffe fort. Um einige Einbruchs-stellen wird gekampit. Von der iibrigen Ostlront wird nur geringe ortliche KampltStigkeit gemeldct. In den schvveren KšUnpfen im Dnjepr-Bogen hat sieti die siidvvest-deutsche 23. Panzerdivision unter Genc-ralleutnant von Vormann durch beson-dere Tapfcrkeit hervorgetan. An der siiditalienischen Front scheiterten feindliche Angriffe bei V e -n a i r o unter hohen blutigen Verlusten fiir den Gegner. Im Ostabschnitt stiess der Feind mit starken Kraften iiber den Trigno-Fluss vor, Er vvurde nach hartem Kampi siidostlich der Stadt Istonio zum Stchen gcbracht. Feindliche Fliegerverbiinde grilfen am gestrigen Tage das Gebiet der Dni-t s c h c n Bucht, insbesondere die Stadt Wilhelmshavcn und in der vergangenen Nacht westdeutschc Stadte an. Verluste und Schiiden entstan-den besonders in Diisseldori. Der Kolner Dom vvurde erneut schvver gc-troffen. Lultvertcidigungskrafte vcrnichte-ten bei diesen Angriifen sovvie iiber den besetzten Wcstgebieten nach bisherigen Mcldungen 33 feindliche Flugzeuge. Unsere Luitwaf!e liihrte in den gestrigen Abcndstunden ohne eigene Verluste einen starken Angriff gegen die Haienstadt Ipsvvich in Sudostengland, der grosse Briinde verursachte. Vor E j m u i d c n und im Seegebicl nordlich Le Havre versenkten Kiisten-sicherungsfahrzeuge und andere Sce-streilkrafte der K.riegsmarinc vier briti-sehe Schnellboote und beschadigten vier weitcre schwer. Fiihrerjev glavni stan, 4. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Nn Krimu je bilo nadalje zoženo sovražnikovo mostišče južno od K e r -č n. Severno od Kerčn so v teku boji z novoizkrcnnimi sovražnimi silami. Letalstvo in mornarica sta ponovno napadla sovražnikov promet po ker-ški morski ožini. Uničen je bil nek sovjetski hitri čoln ter 5 izkrce-vulnili čolnov, 1 topniške ladje pn so bile težko poškodovane. Pri obrambi proti težkim napadom na P o r e k o p s k o o ž. i ii o ie bilo uničenih 20 sovjetskih oklepnikov. . Na s p o d n j c m Dnjepr u so bili zavrnjeni .sovražnikovi i/.viduiški sunki. Nek sovražni oddelek, ki mu je uspelo prekoračiti reko, je bil napaden in uničen. V velikem Dnjeprovcm kolenu je prišlo včeraj, zlasti jugozahodno od Dnjepropetrovska do težkih bojev. Sovjetski napadi so bili zavrnjeni v žilavih obrambnih bojih, delno tudi z močnimi protisunki. Pri tem je nek lastni oklepni oddelek vdrl v sovražne postojanke in uničil številne tanke. Po močni pripravi topništva in mnogoštevilnih bojnih letni so napadli Sovjeti severno »hI Kijev a. Težki obrambni boji še trajajo. Na bojišču pri Velikih Lukih svojimi, delno s tanki podprtimi Jiu-dimi napadi. Na nekaterih vdoruih mestih se vršijo bitke. Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo le o manjših krajevnih spopadih. Z izrednim junaštvom se je odlikovala v težkih bojih v Dnjeprovcm kolenu južuoncmškn :!">. oklepna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Vormanna. Na južnem italijanskem bojišču sii se z velikimi krvavimi izgubami izjalovili sovražnikovi napadi pri Ve-n a I r u. Na vzhodnem odseku je prodrl sovražnik z močnimi silami preko H'ko T r i g n n. Po hudih bojih jo bil ustavljen jugovzhodno od mesta I s I o m i n. Sovražnikove letalske jute so včeraj napadle področje Nemškega zali-v a , zlasti mestu AV i I h e m s h a ven, v pretekli noči pa mesta v z n p n d n i N e m č i ,i i. .škoda in izgubo so nastale predvsem v II il s s c 1 d o r f h. Znova jo bila težko poškodovana stolnica v K ii I-n u. Protiletalska obramba Je po doseli a nji h poročilih uničila pri teh napadih in nad zasedenimi zahodnimi ozemlji 311 sovražnih letal. Našo letalstvo je v včerajšnjih večernih urah brez lastnih izgub močim napadlo luko I p s u i r h v južni Angliji, kjer so nastali veliki požari. Pred E j m u I il e n o ni in na mor ju severno od l,e Havra so potopile obalne obrambne Inilje in ostale edinice vojne mornarice -1 angleške lirze čolne, na- Nadaljnji odmevi k moskovski konferenci Madrid, 3. nov. DNB. Španski listi pišejo, da sta šla Hull in Eden v Moskvo s trdnim sklepom, da bosta ponudila Stalinu, če treba, tudi svojo lastno srajco, da bi si pridobila naklonjenost Kremlja. »ABC« govori o »strelu v tilnik za vse Evropcc«, v slučaju, če bi zmagali komunisti. »YA« pa pravi: »Če bo Stalin uresničil svoje načrte, bo Evropa en sam Ka-tyn«. t v • »Temni načrti« Rim, 3. nov. DNB. V komentarju k zaključku moskovske konference izjavlja diplomatski sodelavec rimskega radija, da si je dones v Evropi že vsakdo na jasnem, kaka strašna usoda bi doletela vso celino, če bi udeleženci moskovske konference nekoč lahko uresničili svoje temne načrte. Moskovska izjava mora tudi najbolj zakrknjenemu človeku odpreti oči Najnovejša zgodovina treh baltskih držav in zasedene Poljske so jasen zgled za usodo Evrope v primeru zmage treh moskovskih zaveznikov. K načrtom, ki so bili v Moskvi objavljeni glede italijanske bodočnosti, pripominja diplomatski sotrudnik, da naj torej očitno italijanski narod popolnoma propade. Dogodki med 25. julijem in 8. septembrom t. 1. so pokazali, da sovražnik noče le uničenja fašizma, temveč da hoče povzročiti propad vsega italijanskega naroda. »Slabo znamenje« Bern, 3. nov. DNB. Po mnenju lista »Die neue Ziiricher Zeitung« pomeni za male držav slabo znamenje dejstvo, da manjkajo v uradnem poročilu njihova imena. Vsled tega izgleda, kot bi na pr. Estonska, Letonska in Litva bili na moskovski konferenci vštete k »zasedenim beljševiškim ozemljem«. USA: Značilen molk o sovjetskih zahodnih mejah Stockholm, 3. nov. DNB. Celo v Zdru-žeih državah izražajo nekateri krogi svojo zaskrbljenost nad izidom moskovske konference. »Svenska Dagbladet« javlja iz New Yorka, da so v NVashingtonu sicer uradno vriskali od radosti, da pa razni politični opazovalci poudarjajo, da je molk o bodoči ureditvi držav na sovjetski meji nad vse značilen. Tudi Reuter mora priznati v poročilu Geoffrreya Imesonsa iz Washingtona, da »bi bilo navzlic splošnemu odobravanju doseženih uspehov vendar napačno, če ne bi.-hoteli opaziti lahke nejevolje, ki so jo vnesli neki krogi v javno mnenje«. Tako jc n. pr. Reynolds zahteval izpremembo, ki naj zagotovi teritorialno neodvisnost baltskih držav, Poljske, Jugoslavije in Grčije. Edvvin C. Johnson je predlagal, naj postavijo USA kot pogoj rešitev »vprašanj kot so Palestina, Indija in Koreja«. Burton K. Wheeler je izrekel o moskovskih sklepih malo obetajočo sodbo, ko je dejal: Ne vsebujejo mnogo novega«. V Ameriki govore tudi o premalem prizadevanju Cordella Hulla, da bi dobil od Sovjetske Zveze posebna zagotovila glede vzhodnoevropskih »odbijalnih oze-mlj« in od Anglije izjavo o njeni indijski in palestinski politiki. Nezadovoljiv uspeh Sofija, 3. nov. DNB. »Slovo« piše, da so morali s konference umakniti večino vprašanj, ker so bila mnenja različna. Uradno poročilo ne odgovarja pričakova- njem Londona in Washingtona ter jc vsled tega skrajno nezadovoljivo zlasti za one kroge obeh prestolnic, ki ljubijo vojno. Konferenca nikakor ni opravičila velikega hrupa, ki so ga dvignili vsled njenih domnevnih uspehov, Sovjeti prezirajo ostale udeležence Lizbona, 3. nov. DNB. V glosi k moskovskim razgovorom piše »Novidadcs«: »Od tu bi tiajbržc lahko videli na obrazih udeležencev konference izraz prezira, oziroma negotovosti pri soigralcih, ki ga navzlic vsej hlinjcni prisrčnosti niso mogli skriti.« Voz« vprašuje: »Kako naj verjamemo moskovskim obljubam, če Sovjetska Zveza namenoma ni hotela jasno in razumljivo prevzeti obveznosti, katere sta ji naložili njeni zaveznici?« »Sklepe bo odnesel veter« Pariz, 3. nov. DNB. Časopis »Les Nou-veaux Temps« piše: »Na vsem svetu ne bo nihče verjel obljubam uradnih poročil, ki jih bo slično kot atlantsko listino in množico drugih zavezniških izjav odnesel veter. Tudi najuspešneja diplomacija sveta ne bo mogla zakriti suženjstva, v katerega 6ta padli Anglija in Amerika. »Hull in Eden sta podpisala pogodbo z vragom« Buenos Aires, 3. nov. DNB. V Kremlju sta podpisala Hull in Eden pogodbo z vragom, pravi list »Pampero« v svojem komentarju k zaključku moskovske konference. Celo najbolj nepoučen opazovalec je moral spoznati, da sta angloameriška zunanja ministra objavila le neznaten in še to nepomemben del moskovskih zaključkov. Najvažnejše pa sta zamolčala. O sporazumu o mejah sovjetske ekspanzije namreč zato nista mogla ničesar izjaviti, ker javnosti ne moreta priznati, da sta prodala v Moskvi zahodno civilizacijo njenemu največjemu sovražniku boljševizmu. Sovjeti niso zadovoljni Stockholm, 4. nov. DNB. Moskovski zastopnik družbe >Columbia Broadca-sting< omenja v svojem zadnjem poročilu, da k izidu moskovske konference sovjetski tisk v svojih člankih posebno opozarja zahodno sile, da je lahko prišlo do moskovske konference zgolj zaradi uspehov sovjetske vojske in da jc le zato lahko »uspešno potekla«. Ton moskovskega tiska proti zahodnim velesilam je izredno prevzeten. V nasprotju s prekipevajočim navdušenjem ameriških in angleških listov izjavlja moskovski tisk zelo zviška, da je sedaj glavna naloga, da povečajo Angleži in Amerikanci svoje vojne napore^ in odprejo drugo bojišče. Veliki načrti bodočnosti, o katerih se toliko govori na zahodu, so sicer zelo zanimivi, vendar je treba najprej ustvariti vse vojaške pogoje za njih izvedbo. Ob koncu poročila prevladuje občutek, da javno mnenje Sovjetske zveze zahteva od Hulla in Edena še dokaj točne.jša zagotovila in obveze in to ravno na vojaškem področju. jc sovražnik tudi včeraj nadaljeval s daljujo 1 pa težko poškodovalo. Boji na jiažnoitalijanskem bojišču Berlin, 3. nov. DNB. Na južnoilali-janskem bojišču so uničile pemške čete severozahodno od Capue 21 60vražnih oklepnikov. Od tega jih je uničilo 7 naše "'-i obstreljevanju sovrnžniko- topništvo pr vili izhodiščnih postojank. Ob vzhodni obali Volturna so skušali trije ameriški pehotni polki v nadaljevanju svojih dosedanjih napadov prodreti na cesti od Capue v Capriati za našimi korak za korakom se umikajočimi četami. Vendar je bil sovražnik med Capriatijem in južno od njega ležečimi višinami zaustavljen ter je utrpel občutne izgube, ki mu jih je prizadel ogenj našega topništva in nietalrev min ter s" napadi naših bojnih letalcev. Prav lako so ostali brez uspeha v noči na 2. november započeli ameriški napadi zahodno od Volturna na obeh straneh vie Casteline in sunki kanadskih čet proti višinam severozahodno od Campobassa. V zadnjih dneh si Angleži na vzhodnem odseku močno prizadevajo, da bi si izsilili prehod preko Trigna. S koncentracijo močnih pehotnih oddelkov jim je uspelo, potem ko je bilo več prejšnjih napadov krvavo odbitih, s približno dvema polkoma prekoračili reko. Nemci pa so s svojimi protinapadi vrgli trmoglavi , Angleže takoj nazaj preko reke in vzpostavili dosedanji položaj. »Orožje bo odločilo!« Tokio, 3. nov. DNB. Nov zakon razveljavlja določila vojnega zakona o vojni obveznosti iz 1. 1872., ki določa starostno mejo na 40 let. Starostna meja je bila v novem zakonu zvišana na 45 let. Helsinki, 3. nov. DNB. Vsi finski jutranjiki razpravljajo v uvodnikih o moskovskih izjavah. »Usi Suomi« izraža začudenje, da moskovsko uradno poročilo niti z besedo ne omenja vprašanj, s katerimi se bavijo vsi evropski narodi in sicer; kakšne bi bile zapadne meje Sovjetske zveze po morebitnem uspehu nasprotnikov držav trojne zveze. Njih molk ogrinja vse v teino. To volno bo odločilo orožje in ne konference, javlja list »Karjala« v nedvoumnem komentarju in pristavlja, da bo moskovska izjava prav tako končala v košu, kot se je to že često pripetilo s stičnimi deklaracijami. Ves ta direndaj na Fiihrer ustanovi! »kubanjski ščit« Berlin, 3. nov. DNB. V spomin na junaške boje na kubanjskem mostišču je Fiihrer ustanovil »kubanjski ščite. 52 milijonov za zimsko pomoč Berlin, 3. novembra. DNB. Dne 10. oktobra 19-13. opravljena druga nedeljska zbirka za vojno zimsko pomoč 1943-1944 je po dosedanjih ugotovitvah zbrala 52,879.943,22 KM. Lani so pri isti zbirki nabrali le 42,429.236.42 HM. tako da znaša letošnji presežek 10,450.706,80 RM, lo je 24.1%. Sovjetsko odposlanstvo potuje v Bari Rim. 4. nov. DNB. Iz Barija poročajo, da bo tja v kratkem prispelo sovjetsko odposlanstvo iz Moskve, ki ga bo sprejel izdajalski kralj Viktor Emanuel. Odposlanstvo prihaja v Italijo na podlagi moskovskih sklepov, da ->se bliže spozna s smernicami politike Badoglia in Sforze in da se bavi z italijanskimi socialnimi problemi«. S tem je storjen uvod v boljševiza-cijo Badoglieve Italije. Novi japonski ministri Tokio. 4. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) Novi japonski ministri so v Fe-niksovi dvorani cesarske palače svečano prevzeli svojo dolž.nost. Ministrski predsednik in vojni minister Tojo je prevzel municijsko ministrstvo, biwši poljedelski minister Yama-zahki poljedelsko in trgovinsko ministrstvo in bivši železniški minister llatta prevozno in prometno ministrstvo. Bivši trgovinski in industrijski minister Minili je bil imenovan za podministra v muni-cijskem ministrstvu. moskovski konfcrcnci spominja mnogo na čas ob vcrsaillskcm miru. ki je bil pra» tako diktiran iz mržnjc in želje po rr.-ščevanju. Neglcde na čisto propagandno dele izjave vidimo jasno ,da hočejo nadaljevati vojno kot pravo uničevalno vojno, s čemur pa bodo dosegli ravno nasprotje od tega, kar se poudarja v poročilu: namreč skrajšanje vojne. Kakor po versaillski pogodbi, tako bi bila tudi ta vojna podaljšana le v nedogled, toda vsekakor z razliko, da bi bila Sovjetom prepuščena vloga prvega kapelnika v bodočem evropskem koncertu. Finska pa bo skrbela, do ne bo boljševiška kuga naela vhoda v Evropo. Zmage hrvatskih letalcev Berlin, 4. nov. DNB. Hrvatski lovci, ki se na vzhodnem bojišču v zvestem bratstvu v orožju skupno borijo z nemškim letalstvom, so v mnogih poletih nad sovražnikom zadali sovjetskim letalskim silam občutne izgube. Eden izmed hrvatskih lovskih oddelkov je sedaj dosegel na vzhodnem bojišču svojo 200. letalsko zmago. »Srbija v skupni obrambni fronti Evrope« Beograd, DNB. Znani srbski publicist Damjan Kovačevič piše v listu »Novo vreme« o vprašanju Srbije na moskovski konferenci. Edini skupni cilj, ki je vezal te tri nenaravne zaveznike v Moskvi, je uničenje Nemčije, ki ovira načrte o svetovni nadvladi. Kako naj sc doseže ta cilj, je predmet stalnih pogajanj. Dosedanji potek pogajanj pa jc naletel le na naj-ostrejša nasprotia. »Dokler bodo še majhni narodi,« nadaljuje Kovačevič, »ki se pustijo varati, se bodo pogajali o svobodi teli majhnih narodov in jim obljubovali vedno nova varstva v zaščito pred Nemčijo. Nemčija pa je izjavila, da bo branila Evropo proti vsakemu napadalcu. Ta obrambna fronta pa je tudi obrambna fronta srbskega naroda«. Kratka poročila Bern, 3. nov. DNB. j Financial Times : javlja, da so z letali prepeljali na Sicilijo in v južno Italijo lirsko bankovce. ki so bili tiskani v Zedinjenih državah. Te sedaj uporabljajo kot plačilno sredstvo za nakupe angloameriške vojske, obenem pa jih tudi izdajajo posameznim vojakom. Nova doba svetovne revolucije -cp- Boljševiki so bili vedno drzni v politični domišljiji. Ker so vedno mislili na svetovno revolucijo, je bila vsaka točka na zemeljski obli zanje politično važna. Na gotove cilje so se boljševiki vezali snmo v taktičnem pogledu in so bili zanje važni le za malo časa, dočim je bila angleška politika v tem pogledu ravno neknj nasprotnega, ko je stremela za tem, dn si za dolgo dobo zavaruje pot po morju v Indijo. Boljševiki so zagovarjali imperializem, ki je odpravljal vse prostorninske in etnične meje. Ves svet naj ima le eno politično središče. Med to vojno so boljševiki stremeli za tem ciljem po raznib stranskih poteh, kakor jo to zahtevala vojna sama. Kodčrtnl to pripravljenost. Notranje krize in stalni napadi tiska na jugoslovansko vlado so dosegli, da jo ta vlada »godna za naskok«. Tito, ki je bil od Stalina povišan v »generala«, je že odpravil MihajloviČa, Sovjeti so tudi dobili vpliv na grške tolpo in so začeli povzročati težave grški vladi v Kairu, ki jo brez pomoči. Glede Bolgarije se je treba samo spomniti sovjetskih zahtev po o|K>riščih ob Egejsketn morju, Romuniji pa bi bila odvzeta Besarabija in bl Romunija nato bila samo koridor iz, Rusije v Bolgarijo. Tako bi Balkan postal vplivno področje Sovjetsko zveze. Madžarska, kl jo »Rdeča zvezda« stalno napada kol večno pov/.ročevalko nemirov na jugovzhodu, bi bila temeljito izločena. Popolnoma vseono je, če se češka, jugoslovanska in grška begunska vlada preselijo v Moskvo, kakor to zahtevajo boljševiki. Boljševiška vlada pri teli vladnh nima več svojega veleposlanika. Prav tako jo vseeno, čo boljševiki v Moskvi sestavijo odbore, ki naj tem deželam pripravijo isto usodo, kakor jo je doživel Baltik. Metode sovjetske politike so žo take, da Sovjeti vedno postavljajo nove zahteve. sami pa svoje politiko točno ne označijo. — Naj bo dogovorjen kakršen koli mednarodni načrt razmerij, boljševiki se ga nikdar ne bodo držali in so mu bodo izmuznili. Danes so zadovoljni, ko vidijo, da se širi in veča njihov vpliv v Churcbillovih ln Rooseveltovih deželah. Na glavnem trgu v Londonu so komunisti lahko priredili ogromno zborovanje. Na tem zborovanju je bila postavljena zahteva z.a najtesnejše sodelo namene, raz.umnlški krogi pa so popolnoma boljšoviško okuženi. Med profesorji, dijaki, zdravniki, inženirji in uradniki je moda govoriti o komunizmu. — V tej deželi, ki jo tako inatcriulistično usmerjena, se z.a zahteve duha niso nikdar mnogo zmenili. Duhovna vprašanja so služila samo kapitalističnemu izrabljanju. Zato ni nič čudnega, da je na takih tleh razumništvo brez ovir prešlo k boljševizmu. SIcer Je boljševiška pozornost trenutno usmerjena na zahod in na evropsko področje, vendar boljševiki pri tem no pozabljajo na druge delo sveta. Boljševiki so prepričani, da bodo morja odprta njihovemu zmagovitemu razmahu, ko bo enkrat Evropa v njihovih rokah. V Angliji in v Združenih državah dozoreva socialni proces. Nemčija se skupno z drugimi mladimi zavezniškimi narodi nikdar ni predajala utvari o boljše viški nevarnosti. Nemčija je vse narode vedno in vedno svarila. Tudi danes dviga svoj svareči glas. Poleg toga pa je izvedla in izvaja danes vse tisto ukrepe, ki nas zanesljivo upravičeno prepričujejo, da bo boljševizem s svojim ciljem svetovne revolucije in svetovne nadoblasti naletel na železni nemški odpor, ki je edini resnično učinkovit in pristojen. Našemu slovenskemu narodu pa pripada velika naloga v naši domovini s pomočjo nemške oborožene silo bandile pokončali in na ta način boljševizem pobiti. Naša naloga pa je tudi, tla se duhovno in duševno oborožimo proti boljševiškl nečloveški ideologiji in obenem z Nemčijo spoznamo prave sovražnike Človeštva, kulturo in socializma in ta sovražnika stn: boljševizem in plutokracija. Paidaštvo s temi na vsaki strani po ena trafika. Obe sta do 8. septembra stalno enako delali kupčije, milijonar soveda s tem izkupičkom ni postal nihče od niiju. Toda po 8. septembru se je zgodilo čudo. Tralika na levi strani ceste je bila stalno zaprta ali pa je prodajala tobak pičlo urico v»ak drugi dan v tednu, druga trafika na desni strani pa ja bila stalno odprta in je še odprta. Res ne daje druga tralika celih zavojčkov, toda po 8 cigaret dobi le vsakdo, ki potrpežljivo čaka pet minut v vrsti, pa naj bo prejšnji stalni odjemalec ali pa povsem neznan. Drugega trafikanta smo osumili kot zagrizenega Razpust hrvaških komunistov Vodstvo hrvatskih komunističnih tolovajev je v zadnjem času izdalo pro-glas, v katerem oznanja, da je Tito zgolj zaradi interesov tujih držav žrtvoval njih domovino in njih družine pogubi. Zato je vodstvo hrvatskih tolovajev sklicalo zbor vseh hrvatskih komunističnih voditeljev v S e n j , kjer je prišlo do razpusta hrvatskega komunističnega tolovnjstva. V proglasu je poudarjeno, da se oboroženi oddelki mzpuščajo in stavijo brezpogojno na razpolago oblastem. Zlasti težke ob- antifeminista, zakaj ženskam ne daje nič ■ fožbe naprtujejo voditelju hrvatskega vanje s Sovjetsko zvezo. V Združenih I mračnimi silami bi vsak narod dovedlo državah židje zelo podpirajo boljševiške I v propad, pa tudi slovenski, Zadrege in zadregiee z »božjo travico« skozi Dardanele. Zakaj bi Sovjeti danes manj zahtevali kakor pa v maju 1042, ko je Churchill sklenil z. njimi dvajsetletno zavezniško pogodbo? Danes hočejo boljševiki to, da jim njihove zahteve iihsprotna stranka točno zajamči. S Finci si že'.e boljševiki tisto mejo, kakor so jo imeli že pred zimsko vojno. Te sovjetske zahteve so še nekoliko skromne. Vendar pa postavljajo Sovjeti zahtevo, da mora biti v Ilelsinkiju na oblasti »prijateljska« vlada. Kaj pa pod tem mislijo, so Sovjeti že povedali, ko so postavili v ospredje proslulega Kuusi-nena. Ta je v reviji »Vojna in delavski razred« napisal dva dolga članka in ta članka so razširili tudi po radijskih oddajah. Kuusinen pravi, da je »častna dolžnost Finske, da vržejo sedanjo vlado. Iz usode baltskih držav pa nam je znano, kam takšen padec vlade privede. Na Stalinovo povelje Sovjetska vlada sploh ne dopušča, dn bi se moglo govoriti o Estoncih, Leton-cih in I.itavcih. O teh govore samo tako, kakor da se morajo nazaj vključiti v Sovjetsko zvezo. Prav tako zahtevajo boljševiki zase bivšo Poljsko, kjer se naj postavi na oblast Sovjetom prijazna poljska vlada, kakor je bilo to zahtevano za Finsko. Poljske čete pod Stalinovim poveljstvom in pod vodstvom Vasiljevske-ga odbora dokazujejo, da imajo boljševiki v Moskvi za Poljsko žo izgotovljen načrt. Poljaki v Londonu so vznemirjajo in pošiljajo angleškemu zunanjemu ministru spomenice. Ta sprejema te spomenice z žalostnim obrazom, polom ko je Poljsko že žrtvoval in Izdal. Vasiljev-ski odbor se v Moskvi norčuje iz poljskih emigrantov, ki »se boje zamude«. Glede Reneševih emigrantov je bil položaj vedno jasen. Ti emigranti so Ljubljana, 3, nov. »Vedno večja je zadrega,« so stokale žabe v mlaki — vsaj tako poje pesem — ko ni bilo dežja in ne vode. »Vedno večja je zadrega,« stokajo naši tobakarji, ciga-retarji in cigararji — ker ni tobaka, ali ga ni vsaj v takih množinah, kakor bi sami želeli. Po tralikah vise na vhodih tablice, ki si jih tobakarji ogledujejo z večjo žalostjo, kakor bi brali mrtvaška oznanila: »Tobak razprodan« ali preprosto: »Cigaret ni!« Ti napisi so permanentni in tudi takrat, kadar se trafikant spomni, zakaj ima prav za prav trafiko ,lwal lc_ >n daje svojim' »stalnim« odjemalcem po ^Inlrornl/ ' ii-r 4 »Drave« za eno liro, tudi tedaj visi tak . " 1 i___• ___i ..i___i__• « . . . ___ , _ napis nad vhodom, češ kdo bi ga vedno snemal in zopet obešal, saj v eni uri bo napis zopet veljal. Kar malo odleglo je tobakarjem, ko so brali odredbo finančne oblasti, da morajo biti trafike stalno odprte že od 7 zjutraj dalje. Tobakarji imajo tako vsaj priliko, da sc malo po-razgovore s svojim trafikantom, kje jc tista količina 80% tobaka, ki so jo prejeli, v primeri s prešnjim odjemom in kakor je bilo javljeno, da jo trafikanti prejemajo. Poprej pa so morali tobakarji v največ primerih strmeti — v zaprta vrata svojih trafik. Tobakarji — oprostite, to je skoraj ves moški narod v Ljubljani, — saj so nekadilci dandanes že tako redki, kakor recimo — oprostite nekadilci — analfa-beti med ogromno, skoraj 100 odstotno tembrom. Eden najmočnejših kupcev je bilo vendar italijansko vojaštvo, ki ga je bilo v Ljubljani več tisoč in ki je raje kupovalo ljubljanske cenejše, toda boljše cigarete, kakor italijanske izdelke Res je, da se jc mnogo domačih moških vrnilo iz internacije, toda li so sc po večini vrnili že pred 8 septembrom in tedaj se še ni prav nič poznalo, da bi bila kakšna zadrega s tobakom. Po 8. septembru je bil velik naval na trafike in mnogi trafikanti so razprodali vse stare zaloge, saj so posamezniki kupili tudi za tisoč in še več lir zaloge cigaret. Toda vendar je bila stalna možnost, da si trafike sproti omislijo tobak. Hrčka-renje s tobakom je postalo zlo tudi tu. Ako bi vsakdo kupoval cigarete in tobak le v onih množinah, kakor dosedaj, bi bilo za vse dovolj cigaret in ne bi bilo potrebno nikakršno nastavljanje v vrstah pred trafikami. Tako pa se zgodi, da dobi kadilec v tej trafiki po (reci dve) »Drava«, v drugi štiri, v kaki celo osem in se mora tako nastavljati vse dopoldne, da spravi skupaj potrebnih 20 cigaret za en dan. Reveži so seveda hujši kadilci ki so pokadili redno tudi po 30 ali 40 cigaret, da ne govorimo o izrednih pu-šačih, ki so navajeni kaditi cigareto za cigareto in to celo ponoči, kadar se pre-bude. Povejmo si kar odkrito: cigarete in tobak izginiajo po tajnih kanalih neznano kam! Zasebniki, taki, ki premorejo do- večino pismenih. Kdor se je v teh časih , volj lir, si delajo zaloge za cele mesece odrekel, bodisi zaradi štednje, bodisi za- j naprej. Javna tajnost je, da imajo neradi neodvisnosti od tobačnega užitka ali j kateri dobre zveze s tem ali onim trafi-iz kakega drugega vzroka, cigaretam, ta ' kantom in si znajo omisliti toliko tobaka, uživa splošno spoštovanje vseh kadilcev, j kolikor si ga žele, ti, uboga para. glei, češ, mož ima krepko voljo; mož uživa pa ' kje boš dobil vsaj štiri cigarete. Tobak tudi hvaležnost, no, si mislijo kadilci, bo j izginja na črno borzo. Ako premoreš 15 vsaj za druge nekaj več cigaret. Kadilci . lir za škatljico »Morava«, si jo moreš so seveda tudi krepko zastopani med 1 kupili pri tem ali onem natakarju v ženskim svetom in dandanes ni nič kaj I kakšnem zabavišču! Tebi vržejo v trafiki čudnega, da pride v odprto trafiko »fina« j milostno dve ali štiri cigarete, pod mizo pa tiči lepo pripravljena in zavita zaloga cigaret za tega ali onega »boljšega odjemalca«. Seveda je ta »boljši« pripravlien v obliki nagrade v denarju ali pa v kakem pripravnem blagu, recimo s kakšno kilo mesa ali litrom olja plačati takšno ustrczliivost. Pride posestnik iz okolice v Ljubljano in v trafiki dobi skrivno sten zavoj. Vrsta kadilcev sumliivo maie z rameni, reči pa se ne upa nihče nič. Vsi pa vedo. da je ta posestnik prinelial na dom trafikantinje voz krompirja in košaro jabolk, če ne kaj bolišega! Na prometni cesti sredi Ljubljane sta gospa in vpraša najprej seveda po toliko zaželenih »Moravah« , nato zniža svoje povpraševanje na »Zeta«, nato na »Ibar«, končno se pa mora le zadovoljiti s pro-slaškimi štirimi »Dravami«. V kavarni se prav nič ne sramuje prižgati cigareto. Kavalir, ki ji ponudi »Dravo«, ni prav nič osorno zavrnjen, temveč je deležen hvaležnega pogleda. Kam so neki le izginile vse te cigarete in ves tobak, saj ga trafikanti vendar redno prejemajo, čeprav v manjših količinah. Saj je vendar sedaj v Ljubljani mnogo manj moških, kakor pred 8. sep- tobaka in jih pošteno nahruli ter je kar stereotipen njegov izrek: »Babam nič!« pa naj bodo te nesrečne babe poštene mamice, ki bi rade kupile za svojega zadržanega ali bolnega moža ali sina kake cigarete ali pa »fine dame«, ki morda niti kadilke niso. Nam kadilcem je ta anti-feminist zelo simpatičen, vse bolj kakor oni prvi z leve strani. Tega prvega bi radi vprašali, kako to, da ima njegov tovariš na nasprotni strani cestc stalno odprto, on sam pa nič. Sedaj bo seveda moral imeti tudi prvi trafikant odprto, toda z že znanim žalostnim napisom, da je tobak razprodan! So namreč ženske v Ljubljani, ki sploh vedele niso poprej, kje je kakšna trafika. Sedaj pa so njihove košarice in terbice obogatele z novim predmetom, tebakom. Zato pa cvete na mestni meji živahna kupčija: toliko mleka, toliko jajc za toliko tobaka, za toliko cigaret. To mleko in ta jajca romajo nazaj, tja odkoder je prišel tobak na črno borzo in v denarnicah teh podjetnih žensk se lire množe. Kadilci so poprej s prezirom gledali na tiste nesrečne reveže, ki so spravljali ogorke. Sedaj ni nikogar sram, da kar javno spravi ogorek v kako škatljico ali žep, toda, kaj ko tudi papirčkov ni. In nesrečni kadilci sedaj zabavljajo čez vse slovenske pisatelje in prevajalce ter založnike, da so izdajali svoje knjige na tako debelem papirju. Kako prilegla bi sc recimo sedaj kaka Cankarjeva zbirka novel, tiskana na finem svilenem papirju! To bi bilo papirčkov za cigarete! Po predmestjih so branjarije in špecerijske trgovine, ki so hkrati tudi trafike. Nesrečni mož se ni nikoli zanimal za to, kje jemlje njegova žena specerijo. On je kupoval stalno tobak v tej trgovini. Ko pa pride sedaj k temu svojemu staremu trafikantu, dobi ves presenečen naslednji odgovor na prošnjo za cigarete: »Tam ,kjer jemljete specerijo, tam si kupite še tobak!« Ne pomagajo nobeni protesti in sledi seveda domač prepir, v katerem mož prvič zve, kje je žena 20 let kupovala moko, sladkor itd. Pripete sc tudi smešne zgodbice. Pridejo mladi fantje v gostilno, kjer je hkrati trafika. Vina in piva že dobe, še kadili bi radi. Usmiljena natakarica pove, da so res prodali že vse cigarete, tu se ne da nič pomagati. »Samo nekaj viržink je šc!« Minili so tisti časi, da pri nas ni bil fant, kdor ni imel za klobukom viržinkc in šc nekaj v prsnem žepu, novi, »pokvarjeni« rod kadi samo cigarete. Pa sc le ojunačijo in naroče, ko ni drugega, viržinke. Ne znajo jih kaditi, celo sla-mico puste v dolgi temni cigari. Nata karica jim pove, da je treba slamico izpuliti. Potem je šlo, toda samo do polovice, zakaj obrazi so postajali bledi, vir-žinke so ugašale, pa, kaj vse to, fantje so le kadili... Da izginja tobak tudi tja, kamor nc bi smel, namreč med tolovajsko drhal v hribih, to je javna tajnost in tudi tu je vzrok pomanjkanja tobaka. Pošteni kadilci, ki nimamo ne za'og ne zvez, pa tudi nc preveč lir za črn o borzo, si le želimo, da bi prišel nekakšen red v to tobakarsko zadrego. Dobro bi bilo nekakšno rajoniranje, približno tako, da bi tralikantje bili svojim stalnim odjemalcem odgovorni za 2alogc tobaka, ki jih prejmejo od glavne zaloge in da bi mogli vsak čas pojasniti, kam so prodali toliko in toliko zavojčkov cigaret, cigar, tobaka za zvijanje in za pipo! Kontrola kadilcev bi kmalu napravila konec tako črni borzi, kakor tudi tihotapstvu in hrčkarenju ter vsemu verižništvu s to božjo travico! ■■■■■■■■■■■HnnHBBaisnaBBBMB! Okna in druge odprtine pri zakloniščih morajo biti zavarovano vrečami ali z zaboji, s peskom in podobnim. Poglejte, če je to zava rovanje šc vodno zanesljivo in učinkovito; kjer ga pa sploh ni, napravite ga takoj! komunizma Titu. Očitajo mu, da je »rišel po izdajstvu do generalskega čina in zaradi svoje, zn narod izdajalske politike pahnil ljudstvo v nesrečo. Kaj poreče k temu sklepu hrvetokih tolovajev Edvard Kardelj, generalni tajnik KPS? Živel sem mesec dni md tolovaji Piše prisiljen mohilizirancc. »Mici, kdaj boš prala. Kaj pa mislišl« I oporekali, začel se je prepir in zmerjanje s sočnimi priimki, ki v komunistih vobče bujno uspevajo. Naposled je ena tovari-šica začela jokati in odšla v štab. »Le pojdi,« je vpil za njo Rado, »te bodo že potroštali.« Pa jc bilo drugače. Pred »postrojeni« bataljon je po pozdravu zastave stapil tovariš bataljonski politkomisar, Prav jezen in resen je bil videti. »Tovariši, kolikokrat sem vam že rekel, da morate biti tovariški med seboj in tudi eden z drugim tovariško potrpeti. Glejte, našo komunistično vojsko je samo tovarištvo obdržalo. Sedaj p« lajate eden na drugega kot psi. Nihče nima pravice svojemu tovarišu ali tovarišici oponašati preteklost. To bo raziskala komanda, če bo potrebno in ko bo čas za to! Če bodo pa tovariši obkladali tovarišice s takimi priimki kot danes, bodo pa poklicani na odgovornost takoj, Če še enkrat slišim kaj takega. V vojski mora biti disciplina. Kdor Se tega ne bo držal, je saboter in izdajalec! Smrt fašizmu!« »Svoboda narodu,« se ie oglasil bataljon: glasove tovarišic je bilo slišati prav razločno. Ko smo prišli v na?o »spalnico« pod kozolcem, je dejala Mici zmagoslavno^ Pogledal sem okrog sebe. Prišla je mimo prostovoljka Mici. Bila se nam je med potjo pridružila, Nevoljno je skomignila z rameni: »Ne vem, njmam mila. Pa danes sem tako trudna! Glava me boli!« »Si snoči, spet bila v štabu! Šivate tam, seveda kaj neki? Potem si pa trudna in glava te boli. Ti spadaš v našo četo in bodi v četi. Glej, vsi smo zamazani, raztrgani, ti pa nimaš nikoli časa. Zakaj te pa sploh imamo! Da žreš in v štab hodiš.« »Kaj te briga, meni bo že komandir rekel, kaj moram delati,« je odvrnila in šla spat. »Seveda, on ji bo pa na uho povedal. Sicer pa, kakor hoče, če ga veseli za badoljcvci ostanke pobirati, zaradi mene naj. Samo potem naj zgine baba iz čete, da se še česa ne nalezemo!« In potem si dober za celo življenje. Pa so se »tovariši« skoraj stcpli s »to-varišicaml«. Nevoljni in zdolgočaseni smo posedali in poleiavali po tenki plasti slame, ki smo jo nasuli po tleh, pa jc začel »tovariš« Rado, ki jc naše nove »tovarišice^ dobro poznal, obujati spomine na njihovo preteklo udejstovonje sTovari-šici«, dve snfo imeli v četi, sta razdraženo »Sedaj pa imatef Ti Rado, ti me boš pa pomnil!« Rado se je obrnil vstran, Čez dva dni pa je komandir po »pro-zivanju«, to je čitainju imeh vseli »tovarišev« v četi, napravil kratek uvod o važnosti mitraljeza in o zaupanju, ki je izkazano tistemu, ki mu ga komanda odredi, nato pa je Radotu kot najvrednejšemu »zaupal« mitraljez. Prejnji nosač tistega mitraljeza je namreč odšel v bolnišnico. Te »tovarišice«, in sicer predvsem novinke, so re6 eno najsramotnejših poglavij v knjigi slovenske komunistične sramote. V komunistični »vojski« se sedaj dogajajo prizori, kot smo jih prej videli okrog bordelov in kasarn laških kraljevih vojakov. Je pa to poglavje preobširno, surovo in preveč živalsko, da bi o njem še dalje govoril. »Ljudstvo je z nami«. Proti jutru smo prišli iz Ambrusa v Žvirče. Pot je bila slaba in naše svinčene noge so se spotikale ob debelem in ostrem kamenju, ki je na gosto ležalo po cesti, Bilo je prvi teden po »mobilizaciji«. Iz motno, dokaj temne noči ie vstajala kamnita slika Suhe Krajine. Cunjasti, temni oblaki so pokrivali nebo, veter jih lenjem, s skrivenčenim, od burje in neviht tako čudno razraščenim drevjem, je vstajala iz polrazločnih nočnih senc in črt. Pokrajina sama kaže na žilavi, skrom ni in delavni rod, ki biva po teh skalo vitih planjavah, osamljenih gozdnih doli nah in tokavah. Pot v hrib nas je zdelala in nahrbtnik me je tlačil kot mora. Bil sem v zadnji zaščitnici. Vojaški predpis je, da mora pri vsaki vojaški koloni biti glavnina voj ske spredaj in zadaj zavarovana z za ščitnicami. Te se pomikajo v kratki raz dalji pred in za glavnino, a so z njo v stalni zvezi. In mi smo bili zadn;a zaščitnica, za voljo predpisa seveda, kajti »ščitili« ni smo mi prav nič. Trudni smo bili, topo šli naprej in molče gledali v tla. Pred nami so bili vozovi Kolona se v vasi ni ustavila, šli smo naprej, v Do brepoljsko dolino Zdanilo se je, iz dim nikov sc jc že kadilo, petelini so glasno kikirikali po celi vasi. Toda vsa vrata so bila zaprta in zaklenjena! Le tu pa tam je skozi rože na oknu pokukal kak obraz pa se kmalu skril. Nekaj »tovarišev« j poskušalo na hitro roko kaj »užicati« po hišah. Toda povsod so se šele po dolgo trajnem trkanju oglasili preplašeni žensk glasovi in obotavljajoči koraki, Toda pre den so se vrata odprla, ga je žc deseta , , ,, ,. , , . i . 1 1 • uu1i »u se viam umpi 1«, k'-> i*. iv ut.i.in, ,e rinil proti vzhodu in le tu tn tam ie n,. vodnik klical nazai v „slroj)ti ker skozi oblake srala kaka zvezda, ugašala , jmo £„ usUvili !e za par minu<. in zopet pokukala izza bežečega oblaka. I Skalovita. obraščena s skromnim z«- » polje.) Krivi preroki »Resni« raziskovalci Pisma in razni adventisti. Kdo ne zapazi tukaj močne primesi človeškega občutka in pa nasilstva, ki ga mora trpeti besedilo Pisma, ki ven-"ar izraža dovolj božje pravičnosti in ljubezni za vse, ki se Očeta bojijo in ga ljubijo, ne pa za tistega seveda, ki svojo naduto voljo meče iz njega stavke, ki mu niso všeč, ker pobijajo njegovo domišljavo in često jako bedasto razlago. To je bil vzrok in začetek strastnega rnzvoja Russelovega. Reakcija proti temno zastrti mladosti je rodil« strast-nost »preroka«. Mladi Charles, ki je trgovskega stanu, se na sestankih adventistov kmalu ni več brigal za marsikak njihov nauk. šel jc mimo ali preko njega in odkril v Razodetju besedo o »tisočletnem kraljestvu«, ki so je popolnoma polnstilo njegovega miš-'ienja. Globlje Pisma seveda ni štu-iral, pa tudi pri starih velikih tiče-nikili nj iskal pouka, da bi izvedel, da je že sv. Avguštin zaradi raznih zmot točno po Pismu raztolmačil bistvo »tisočletja«. Mladi irgovoc je bil sil no slabo podkovan, a vendar je v najtežjih vprašanjih zaupal svojemu lastnemu spoznanju. Sveta Duha si je nadomestil z lastnim »občutkom«, knr je znnčilno zn vse ločinarje, ki čitajo iz Pisma ravno ono, kar si po svojo predstavljajo in česar si ravno Selijo. _ Od adventistov jc prevzel prepričanje. da se da Prihod Kristusov k poslednji sodbi izračunati kljub (emu, da je Gospod svoje pred tem posvaril. Saj jim je rekel: »Ne gre to vam, da bi vedeli čase in prilike, ki jih ie Oče pridržal svoji oblasti.« (Ap. dela 7.) In razen tega je zapisano: »Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, niti angeli v nebesih, ampak le moj Oče« (Mt 24., 36). Nauku adventistov nasprotno pa je zatrdil, da je prihod Kristusov sicer neviden, n učinek prihoda se vidi. Rok prihoda si je izračunal za leto 1874, leta 1914 bi pn imel priti zunanji prevrat in z njim začetek »zlate dobe«. Tega leta bi najprej vstali vsi ndventistovski svetniki in staro-židovski očaki, potem bi pa vstajalo dnevno po 100.000 ljudi iz minulih dob. tako da bi bila po sto letih vsa ljudstva končno rešena ali pa uničena. Z vsemi milijardami ljudstva, ki jih dobimo s takim naštevanjem, se nam vsiljuje vprašanje, kaj je zakrivilo Sveto Pismo, da ga tak Russel tako nemilo mrcvari. A on je prebrisan Amerikanec, ki zna računati, kadar se obeta posel in — dobiček. Njegovo znanje je res jako omejeno, a v zgodovino sveta gleda vendar prav nn široko. Po svoji bibliji si je skonstruiral najprej okvir in ogrodje svetovne zgodovine: Bog je ustvaril svet v teku 6 dni, to se pravi, po 6 dneh je bilo dela konec; eden »dan« je pa nred Bogom 1000 let. Kako to? Malenkost. Saj psalmist sam pravi, da je tisoč let prod Gospodom kakor en dan (Ps 89, 4). Od začetka do konca je vsega točno 6000 let. To je temelj za veli sistem pismosledov. Sedaj pn veste, vi naravoslovci in zgodovinarji! Dobrega kova pismosled se za take reči ne briga. .Sveto Pismo, misli on, oznanja jasno in točno starost človeštva. Prva doba sveta je trajala od Adama, oziroma od izgulje raja pa do vesoljnega potopa (4128—2473 pr. Kr.): To je bil »tedanji svet«, za katerim je prišla druga doba, »zgodovinski svet« s patriarhi ter z izraelsko in krščansko zgodovino (do 1914-); od leta 1914.. — torej prve svetovne vojne — do leta 2914. pa bo trajala — »zlata doba«, ki je bo konec s poveličatijem enih in z uničenjem drugih. O tej zlati dobi je pač bolje previdno molčati... Razni zvezki »Preučavanje svetega Pisma« in knjiga »Ilnrfa božja« razpravljajo o tej biblijski tvorbi in jo utemeljil jejo. Za pismoslede jc jako važno, da vlovijo in določijo pravi čas in rok, da bi božji prevrat /.grmel točno v našo dobo; tega je nam* — njim pn seveda še bolj! — treba že zavoljo razburjanja neumnih ljudi. Kako neki je Russel iznašel, da pride Kristus leta 1847. neviden na svet, in da bo nato leta 1914. tisti zunanji prevrat? Njecrov zaupnik in nn-slednik, odvetnik Rutherford. nam je to razložil v »Harfi božji«. Pri Daiii-elll se pravi o vladi četrte /.veri: »Blagor mu, ki čaka in dočaka 1333 dni.« Danici je opisal velike države svojega obzorja s simboli iz živalstva; četrta zver pomeni po znanstvenem tolmačenju strahovlado Antioha Epifana IV Sirskega, ki je tlačil Izraelce. Prerok linče tolažiti svoj narod: Počakajte še malo, pa bo tudi tega konec! »Resno« raziskovan je Svetega Pisma pa izhaja tudi brez znanja zgodovine. — »lložja harfa« namreč pravi.: Četrta zver je — papeštvo bodočnosti. Jud starega testamenta je že videl tiaro, znamenje zveri I jDaljo prihodnjič). Žrtvam samozvanih sodnikov Danes v petek zjutraj ob 7 bo v stolnici slovesna žalna služba božja za nedolžne žrtve, ki so jih komunistični sodniki obsodili in umorili v Kočevju. Dne novembra poteče mesec dni, odkar so komunisti uprizorili proces ^roti dvajsetorici Slovencev pod vodstvom samozvanih in zločinskih sodnikov. To naj bi bil po njihovih računih nekak monstre proces, ki naj bi v javnosti vzbudil vtis velikih obtožencev. Pred zatožno klop so bili postavljeni trije duhovniki, nekaj častnikov ter nekaj drugih mladih ljudi, ki so se iz mladostnega idealizma postavili v bran pred krvavo komunistično revolucijo. Ker sc je slovenska javnost zgražala nad masovnimi pokolji nedolžnih ljudi, so se sedaj komunisti hoteli izpričati kot pristaši zakonitega postopanja, ki obsojajo na smrt le preko kompetentnih sodnikov ln po strogo dokazani krivdi. Odeli so se v plašč pravnega postopanja, kakor so sc pred časom odeli v obleko nacionalnega gibanja. Popolnoma razumljivo je, da komunisti v smislu svojega krvavega nauka pobijajo svoje nasprotnike. Zločinsko in morilno vsebino komunizma poznnmo, zato nas potoki krvi ne presenečajo. Nekaj drugega pa je, ko skušajo razbojniki svoje zločine prikazati kot pravno neoporečna in nujna dejanja. Kdo jc pooblastil komunistične sodnike, da morejo sploh Roditi? V čigavem imenu izrekajo sodbo? Po kakšnih znkonih vračunavajo krivdo obtožencem? To so vprašanja, ki imajo nnnje komunisti sicer pripravljen svoj prazni in zločinski izgovor, ki pa postavijo takoj njihovo dejanje y dolgo vrsto drugih zločinov, zngrešenih nad slovenskim narodom. Proces proti dvajsetorici Slovencev pomeni največjo skrunitev slovenske pravne tradicije, bistveno žalitev prava in sodnih institucij. Upravičeno so se ob teni dejanju razburili celo tisti juristi, ki na tihem sočustvujejo s komunistično Osvobodilno fronto. Ko obhajamo spomin na nedolžne žrtve, se zavedamo, dn so poleg teh obsojencev padle še množice drugih žrtev, ki so jih komunisti pobili brez vsake sodbe ln brez vsakega zasliševanja. Zakaj komunisti niso smatrali za potrebno, da bi tndi vsem tem naprtili procesno komedijo? Ali ni to najboljši dokaz o zločinskem značaju procesa? Junakom pa, ki so padli za obrambo svoje domovine in svojega prepričanja in niso do zadnjega klonili kljub mukam in trpljenju, velja naše spoštovanje in občudovanje. Osebne novice Diplomirali so na filozofski fakulteti gdč. Marija N a r d i n , Sonja R o-jic in g. Vasilij M e 1 i k. Čestitamo! Diplomirali sta 14. oktobra t. 1. na juridični fakulteti ljubljanske univerze gdč. Sonja šerko, Draga Šimenc in Bojan Podbiregar iz Ljubljane. Iskreno čestitamo! Zgodovinski paberki 1. Ifi88. se je izkrcal v južni Angliji Viljem Oranski, soprog protestantov-ske hčere angleškega kralja Jakoba II. in brez odpora osvojil celo Anglijo. Skupščina je nato poverila Viljemu in njegovi ženi Mariji kraljevsko čast, Viljemu samemu pa vlado. Jakob II., potomec slavne Marije Stuart, je zbe-žul z rodbino na Francosko. Prevrat, s katerim so se Angleži znebili zuradi absolutizma osovraženih Stuartovcev, se je izvršil brez prelivanja krvi. Sprememba na prestolu je pomenila tudi spremembo v zunanji politiki. Stoletja trajajoče prijateljstvo s Francijo so je spremenilo v borbo za premoč. Viljem IIT., zagovornik in početnik politike ravnotežja, ki je prinesla Evropi toliko gorja, ni inaral premočne Francije. Na znotraj pa pomeni nastop Viljema zmago parlamentarnega režima in konsolidacijo države — 1. 1T57. je premagal Friderik II., pruski kralj, pri Bombachu Francoze, ki so kot zavezniki Marije Terezije ogrožali Pruse na zahodu, dočim so od iuga in vzhoda napadali Avstrijci in Rusi (sedemletna vojna 1756. do 1763.!) — 1. 1901. je umrl v Velesovem slovenski pisatelj Jožef Benkovič, roien 1. 1869. v Kamniku. Gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Ljubljani, nato je bil nekaj časa kaplan, pa vstopil v cistercijanski red. Po naravi bo-Schen je mlad umrl. Ze v dijaških letih jc pisal v mladinske liste pesmice, basni in povesti. Najlepša je novela Goslačeva hči. Lotil se je tudi zgodovine in napisal življenjepis pisatelja Ogrin-ca. Priobčil jc obširne študije o ro-kovnjučili ter Glaserjevo Zgodovino slovenskega slovstva, je obdelal mo-droslovje iu cerkveno umetnost. Za današnji dan Koledar Petek, 5. listopada: Zaharija in Elizabeta; Svetinje škofije. Lunina sprememba: prvi krajec 5. listopada ob 4.22. Herschel napoveduje viharno in deževno vreme. Sobota, (i. listopada: Marija pri-prošnjica; Lenart, opat; Sever, škof in mučenec. Dramsko gledališče Zaprto. Operno gledališče Zaprto. Kino Union »Moser kot detektiv« — predstave ob 15.30 in 17.30. Kino Sloga »Zaupam ti svojo ženo« — predstave ob 15 in 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. mr. Ra-mor, Miklošičeva c. 20, in mr. Mur-mayer. Sv. Petra cesta 78. Praktični nasveti za petek Za gospodinje: oblačno in tudi toplejše vreme bi nas utegnilo zapeljati, da bi skušale pre/.račevati stanovanja. Zaradi prevelike vlažnosti v zraku hi to ne bilo dolgo časa priporočljivo. Dodatne živilske nakaznice za delavce Za me«ec november bo ljubljanski mestni preskrbovalni urad začel deliti dodatne živilske nakaznice za težake po številkah potrdil, tako da pridejo na vrsto v soboto, 6. novembra, 1—100, v ponedeljek, 8. novembra, 101—20<), v torek, 9. novembra, 201—300, v sredo, 10. novembra, 301—400, v četrtek, 11. novembra 401—500, v petek, 12. novembra, 501—600, v soboto, 13. novembra, 601—700, v ponedeljek. 15. novembra, 701—600, v torek, 16. novembra, 801—900, v sredo, 17. novembra, 901— 1000, v četrtek. 18. novembra, 1001 — 1100 in v petek, 19. novembra, 1101 do 1200. Urad posluje v ta namen vsak dan od 8—12 in od 14.30_t7.30v palači Buta, I. nadstropje, soba 3. Prodaja mesa na bolniške nakaznice | Spodaj navedeni mesarji bodo od sobote, 6. novembra dalje prodajali meso na bolniške karte samo na mesarskih stojnicah na iivilskem trgu, in sicer ob sredah in sobotah od 7 do 11. Ceisk Alojzij, Gornik Anton, Gruden Ana, Janež Ivan, Jesih Alojzij, Ham Josip. Nered Jože, Novak Anton, Novljan Franc. Vsi imetniki bolniških kart, ki še nimajo določenega mesarja, naj se prijavijo za kupovanje mesa pri enem navedenih mesarjev. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Stanovanjske odpovedi ▼ oktobru Pri okrajnem sodišču je bilo v letošnjem oktobru podanih 53 odpovedi za izpraznitev stanovanj in obratnih lokalov, ko jih je bilo lani samo 33. V letošnjem letu je bilo zaznamovanih že 755 odpovedi, lani v tem času 622. Proti mnogim stanovanjskim odpovedim so bili podani ugovori, nakar so se razvijale normalne pravde in so sledile sodbe. V mnogih primerih so bili podani ugovori brez prave pravne podlage, zato jih sodnik ni uvaževal, v nekaterih zadevali pa so bile izrečene zanimive sodbe. Nekateri najemniki so ugovarjali proti sodnim odpovedim le iz razloga, da so pridobili na času, ker si niso mogli poiskati drugo primerno stanovanje v kratkem odpovednem roku enega meseca. Največ 6tanovanj je bilo, kot navadno, odpovedanih zaradi neplačila najemnine, mnogo tudi, ker so lastniki rabili stanovanje za sebe ali pa za svoje, to jc za poročene hčere in sinove. Nekaj stanovanj je bilo najemnikom odpovedanih iz drugih razlogov, ki jih navaja stanovanjska zaščitna uredba. V Ljubljani je bilo konec leta 1942 po statističnih podatkih magistrata 22.551 stanovanj, ko jih je bilo pred 2 leti 21 tisoč 959. Torej sedanjim časom vendar primeren prirastek! Visok zračni pritisk in gosta megla Gosta megla valovi in se pretaka po Barju in tudi po Ljubljanskem polju. Kdor se je v sredo |>opoldne (X)-vzpel nekoliko više, je lahko občudoval valovito megleno jezero. V sredo je vladala ves dan megla, nebo je bilo popolnoma zastrto in Ljubljana ni bila deležna jesenskih sončnih žarkov, ka-kor so jih uživali nekateri višji kraji. Dnevna temperutura postaja zelo nizko, a zračni pritisk ostaja visok. Barometer le polagoma pada in se ba-rometrska krivulja odraža v zmernih skokih, ki naznacujejo, da lahko sedanje vreme traja še nekaj časa. Barometer je v četrtek dosegel stanje 770.6 mm, stanje, ki je še vedno primerno visoko nad normalo. V sredo je bila zaznamovana maksimalna dnevna temperatura +5.6, a v četrtek jutranji temperaturni minimum +4.3 stopinje Celzija, nekoliko višji od prejšnjega dne. Kratko, v četrtek zjutraj lahen dvig jutranje temperature, a Jalicn padec barometra. Nesreča nikoli ne počiva Posestnica Neža Turkova se je v sredo dopoldne pripeljala iz Notranjske na glavni kolodvor, kjer je tako nesrečno si>odrsnila, da si je pri padcu zlomila desno nogo. — Odrgnil ga Za metalurgično in tekstilno industrijo na Gorenjskem (Kranj in Jesenicc) se sprejmejo stalno strokovni in pomožni delavci. - Prijave in natančnejša pojasnila pri Borzi dela v Ljubljani. je čevelj. Za odrgnino se Jože Keržič ni mnogo zmenil in brigal, da bi ra.no razkužil. Nastale so komplikacije. Nastopilo je zastrupljenje noge tako akutno, da so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v bolnišnico. — Drugo zastrupljenje posebne vrste zaznamuje kronika na Vrazovem trgu 4. Tam je noka mlada Ribničanka Katarina po neprevidnosti zaužila preveč nekih tablet. Nastopilo je zastrupljenje. V bolnišnici so jo rešili. — Cirku-Inma žaga je obrezala prste desne roke davčnemu uradniku Franu Prelo-gu v Logatcu. — V Klečah pri Ljubljani si^ je 59 letna posestnikova žena Ivana Severja zlomila pri padcu desno roko. — V Gor. Logatcu je avto povozil 37 letno zasebnico Mari jo Kun-čevo. Dobila je poškodbe po vsem telesu. Objava Naborna komisija slovenskega do-mobrnnstvn posluje v bivšem Sokol-skem domu ua Taboru. Naborni komisiji se morajo javiti zaradi pregleda prostovoljci za slovensko domobrnustvo po sledečem redn: 5. novembra ob 9 oni. ki imajo vpisne številke od 1100-1230. 6. novembra ob 9 oni, ki imajo vpisne številke od 1230—1430. Dan pregleda za ostale bo objavljen v dnevnem časopisju in po radiu. Poziv Uprava policije poziv« vse predčasno vpokojene, na lastno prošnjo iz-stopivšo in vse druge v Ljubljani nli okolici se nahajajoče bivše orožniške | podčastnike in orožnike, ki so zdravi, da se javijo za sprejem v eksekutivno policijsko službo pri poveljniki! policijskega varnostnega zboru v Ljubljani — šempetrskn vojašnica —. kjer bodo dobil vsa zaželena pojasnila. Razdeljevanje jabolk Od 5. do 9 t. m. sc bodo delila jabolka za osebe nad 60 let starosti, in sicer po 3 kg na odrezek Do. St. 1 po sledečem redu: 5. upravičene! z začctn!:o A—E, 6 od F—I, 8. od J—O in 9 od P—7.. Jabolka bodo razdeljevale naslednje tvrdke: Kmetijska družba (Novi trgi, Gospodarska zveza (Majstrova 10), Nabav-ljalna zadruga drž. žel (Cesta Soške divizije), Nabavljalna z»drugn drž uslužb. (Vodnikov trg), I. Delavsko konzumno društvo (Kongresni trg). Konzutr.no društvo (Vič), Nabavljalna zadruga mestnih uslužbencev (Kolodvorska ulica). Gospodarska zadruga (Bleivveisova c. 29), Kon-zumna zadruga (Medvedova ccsta) in trgovci s sadjem in zelenjavo na drobno na stojnicah (Pogač.irjev in Vodnikov tr^). lssla je nora poučna knjiga ia mladino: Potovanje d nesoljstuo Napisal Pavel Kunaver Brjato oprem .ena s slikami nrhosnlh tel«. 128 strani — Vezana I. 42"— V lahkotnem slotzu. zanimivo ;n napeto opisuie pri'tiRiii strokovnjak Kunaver čudovito ureditev vesolja, luno, sonce, zvezde, planete, meglenice. komete in druge postbno. Poizvcdovpnja Zgubil sem nalivno pero v torek okrog IS na trnmvaju it. 4, ln sicer oil Ilanzin-gerja Pa do Blehveisovo eesto. Poštenega najditelja prosim, naj gr. odda pri vratarju splošne bolnišnico. Zgubila sem v nedeljo, .11. oktobra, na Dolenjski cesti roza pa«. 1'oštenogn najditelja prosim, naj ga odiln prati nagradi v upravi »Slovenca«. Zgubila som v ponedeljek popoldno na pokopališču pri Sv. Križu desno rjavo, svetlo rokavico z. zadrgo. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v trgovini Strojnn-kek na Mestnem trgu. Zgubil sem na poti nit Prevoila (Gosposka ullen) do Maistrovo uliee listnico « službeno legitimacijo Prevoda In okrog 2500 lirami. Biln jo to mojn mesečna plača (v kuvorti), ostalo pa službeni denur. Prosim poštenegn najditelja, da proti dobri na-gradi najdeno odda v upravi »Slovenca" ali ua naslov, ki je v legitimaciji. Zaklonišče pred letalskimi napadi opremite čim bolj udobno! Pri tem naj sodelujejo vsi stanovalci hiše! Dnevne novice Sv. maša zndusnica. V ponedeljek, fi. novembra, bo ob 8.30 v stolnici pri Mariji Pomagaj mnša zadušnicn za jki-kojne žrtve v Grčicah in za 16 nedolžno ustreljenih v Kočevju. Prijatelji in znanci vljudno vabljeni. Stolna Kllrabetna konferenen v Ljubljani se v Imenu svojih podpiraneev 1» »rcu zahvaljuje velecenjenl gospe Mariji Štele, Pogačarjov trg, za podarjenih 200 (dvo sto) lir, ki jih jo blagovolila nakloniti namesto cvetja na grob pokojnega velespošlovnnegn gospoda Josipa Marinka. Nnj Ji ljubi Bog najobilnoje povrno Ukazano dobroto! Mesečna rekolekrlja ljubljanskih gg. duhovnikov bo t Domu duhovnih v»j a« prvi petek. 5 novembra. Sa sporedu je adoraeljn, meditacija m konferenca. Vsi ljubljanski Kg duhovniki vljudno vabljeni. Vodstvo. Kupimo dobro ohranjeno »loven»ke gramofonske plošče po najvišji dnevni ceni. EVEREST, Prešernova 4«. V n > n o ia vsakogar sedaj In v bodoče Je tnanje knjigovodstvu, korespondence, Monografije, Jezikov, strojepisja Itd — Novi dnevni In večerni tečaji prično 6. novembra. Izbira predmetov po toljl. Dčnina nizka. Informacije: Trgovsko učillšče »Chrlstofov učni zavodi. Domobranska U. Učite te strojepisja! Novi eno-, dvo- In trimesečni dnevni In večerni strojepisni tečaji se prično 6. novembra Najuspešnejša desetprstna učna metoda Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisulca, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Pouk po iol.il obiskovalcev dopoldne, popoldne »II »večer. Informacije In prijave dnevno Na razpolago brezplačen prospekt. — Posebni dnevni ln večerul tečaji tudi za knjigovodstvo, korespondenco, moderne Jezike Itd. — Izbira predmetov po želji — Trgovsko ufl-llšfe »Chrlstofov učni zavod., Ljubljana, Domobranska 15. Opornrjamn, da Je letos vsnkoinur omogočen obisk rednega Večernega trgovskega tečaja, ker se vrši pouk v dveh oddelkih: v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrati počivajo, ali v poznih popoldanskih urah. Temeljit pouk vseh strokovnih predmetov: knjigovodstvo, korespondenco, trgovinstvo s pravom, računstvo, nemščina, stenografija, strojepisje. Dovoljen Je obisk tudi posameznih prodinetov. Učnina nizka. Pričetek novembra. Vpisovanje dnovno. Prospekt brezplačno na razpolago: Trgovski učni tnvod. Kongresni trg Z. — Središče mesta! Dramsko gledališče Petek, S. novembru: Zaprto. Sobota, (. novembra, ob 16.30: .Potopljeni svet«. Ited Sobota. Nedelja, 7. novembra, oh 14: »KaTarnlca«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. — Ob 17: »Cvetje v Jeseni«. Izven. Ceno od 23 lir navzdol. Operno gledališče Petek, S. noviMiihra: Zaprto. Sobota, I. novembra, ob 16: >Thali>. Red A. Vstopnice, kupljene za predstavo »Netoplrla. za red A. kl Je bila v četrtek, 2R, oktobra, odpovedana, uporabi p. n. občinstvo lahko za prei,Mavn opere »Tlials«, kl bo t soboto, I. t. in., sicer pa naj Izvn-IIJo tmelnlkl vstopnic |ste vrniti vsnj do sobote, S. t. m., ilo opoldne pri blagajn! v Operi. Radio Liubljana dnevni spored za 5. november: S.,10 Jutranji pozdrav — 9 Poročilo v nomščint ln slovenščini — 12.20 Glasbeni uvod — 12..'10 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45—14 Koncert glasbe zn rnzvo-drilo — 14 Poročilu v nemščini — 14.15 Po-poldnnsku glasba — 17 Poročila v nemščini iu slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Iz pesniških zbirk — 19 Koncert mezzosopranlstko Bogdano Sturm-Stritar — 19..10 Poročila v slovenščini, poročilo nodo delavce in ostale nameščence poleg splošnega znanja nemškega jezika poučevali tudi v pravilni rabi posameznih strokovnih izrazov. Obisk pokrajinskega vodje na Vur-bergu. V zveznem učnem zavodu na Vurbergu so prejšnji teden zaključili pouk v letniku, ki je bil določen za govorništvo. Na to slavnost je prispel tudi pokrajinski vodja dr. reherreiter ter je imel na udeležence tečaja navduševalen govor, nakar se je odpeljal na obisk v talKirišče ženske delovne službe na grad pri Veliki Nedelji. Predvajanje kulturnih filmov v Trbovljah. Zadnje dni je bil v Trbovljah prvi filmski večer v letošnjem delovnem letu. Na sporedu so bili zanimivi kulturni filmi »Misterij življenja«, »Življenje je boj« in »Dedno bolan«. Nezgode. Zaradi mraka je padla v jamo 23 letna telefonistka Marija Čer-novšek iz Maribora. Pri padcu je za-dobila poškodbe v kolku. V Mariboru sta se nadalje ponesrečila čevljarski mojster Frane Bevc in Ana Novak, žena tamošnjega ključavničarja. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. V Celju je umrl Fritz Crndt. Pokojnik se je vneto udejstvovnl v vseh krajevnih organizacijah štajerske domovinske zveze. Smrt brnmbovca. Na pokopališču v Pctrovčah so položili k večnemu ik>-čitku truplo brambovca Franca Hri-berška. K odprtemu grobu ga je spremila častna četa brambovcev. zastopniki stranke in številno ljudstvo. Vojnški list štajerske pokrajine. — Pokrajinski vodja za štajersko g. dft Pberrcither je /opet pričel izdajati štajerski vojaški list »Steierland«. I.ist bodo dobivali na razna bojišča vsi štajerski vojaki ter IkicIo tako lahko stalno spremljali dogodke v ožji domovini. Veliko službeno zborovanje v Celju. V celjskem okrožnem domu je bilo te dni veliko zborovanje okrožnih voditeljev. Sestanek je bilo čisto v duhu podrobnega dela, ki ga bo treba izvesti v posameznih krajevnih skupinah. Kot glavni govornik je nastopil okrožni vodja D o r I m e i s t c r. V svojih izvajanjih je pohvalno omenjal zadržanje spodnješta-jerskih brambovcev v nastopih proti tolovajskim skupinam ter jih prikazoval za vzor vsem članom narodne skupnosti. Zalem jc govoril c povečani dolžnosti, ki jo imajo vsi člani stranke, ki mor.-vo sedaj delati ie več, kakor pa poprej. Na sporedu zborovanja so bila tudi poročila krajevnih skupin o zadnjem oraznovanju ob zaključku letošnie žetve. Vse tozadevne prireditve so bile dobro obiskane. Govor je bil tudi o prirejanju novih jezikovnih tečajev ter izdana potrebna navodila za jesenske nnbiralne akcije. Nesreča pri delu. Zaradi nen. evidnega ravnanja s čevljarskim orodjem se je ranil v trebuh osemletni kmečki sin Anton G e i š 1 e r iz Jarenine. Pri vožnji s kolesom sta zadobila težje peškodhe 19 letni mesarski pomočnik Avgust Mi-kac in 29 letni zidarski pomočnik Mihael .T u s t i n e k , oba na področju občine Slovenska Bistrica. Ponesrečila so je tudi Ivana K r a n j c v Mariboru, kakor tudi 54 letni kovinar Franc R a d o 1 i č iz Studencev pri Mariboru. V mariborsko bolnišnico so te dni pripeljali tudi vini-čarsko hčerko Jožefino Janež, kateri je po neprevidnosti zagrabilo roko rezilo slamoreznice. Iz Hrvaške Uspešno nadaljevanje čistilnih akcij na Hrvatskem. Graška »Tagespost« poroča, da se po uspešno zaključeni akciji proti tolovajskim skupinam ob dalmatinski obali sedaj nadaljujejo čistilne akcije tudi po posameznih dalmatinskih otokih. Tako je bil v zadnjem času očiščen tolovajev otok Zlarin, ki leži pred Sibenikom ter je znan posebno po svojem koralnem ribar-stvu. Poleg tega otoka so bili očiščeni tudi še štiri drugi manjši otoki, v Slavoniji pa mesto Sid. Ustanavljanje delavskih kuhinj na Hrvatskem. Pod predsedstvom dr. Man-diča je imela nedavno hrvatska vlada sejo, na kateri jc sklenila, da je zaradi prehrane delavstva po tovarnah potrebno ustanoviti še več novih delavskih kuhinj. Predavanja nemškega strokovnjaka v Zagrebu. Dne 29. oktobra se je mudil v Zagrebu bivši nemški minister, državni tajnik dr. Hans Fischbock ter je na povabilo in prošnjo hrvatskega finančnega ministra dr. Tota predaval o temi: Oblikovanje cen v Evropi. Iz Srbije Nova obsodba angleškega letalskega napada na Niš. Nedavno smo poročali, da je bila v beograjski saborni cerkvi slovesna zadušnica za žrtve zadnjega angleškega terorističnega napada na znano srbsko industrijsko in trgovsko mesto Niš. Pri tem napadu jo izgubilo življenje nad 200 mož, žena in otrok. Po opravljeni za-dušnici je govoril srbskemu narodu po beograjski radijski postaji sedanji srbski ministrski predsednik general Nedič ter ostro obsodil ta teroristični napad na nedolžno srbsko ljudstvo, ki si v potu svojega obraza služi svoj vsakdanji kruh in se bori za goli obstanek ter sj iz morja prelite lastne krvi utira pot v novo bodočnost. Za generalom Ncdičem je sedaj govoril na istem radiu tudi srbski gospodarski minister dr. Nedcljkovič. V imenu srbske vlade je tudi on v najostrejši obliki nastopil proti povzročilcem tega krvavega napada in morije nedolžnega srbskega civilnega prebivalstva. Ta napad so po njegovi izjavi zagrešili isti krogi, ki so pred časom pognali srbski narod v samomorilno vojno ter zemlji niti pozneje niso privoščili preprotrebnega miru in pokoja. Za dosego svojih političnih ciljev so sedaj pričeli še z letalskimi terorističnimi napadi ter grozijo, da bodo posamezna srbska mesta spremenili v prah in pepel. In tako razdejana srbska zemlja naj nazadnje še pade v naročje boljševizmu. Končno izraža minister dr. Nedeljkovič svoje globoko prepričanje, da so se po tem napadu na Niš odprle oči tudi še vsem preostalim zaslepjjen-cem. Po tem napadu namreč med Srbi ni nobene razlike več, ker vse preveva samo ena misel: služiti samo svojemu narodu. Srbski narod bo enodušno vrstal in kot en mož nastopil proti svojim nepri-jateljem. V Španiji ni ločitev zakonov V Madridu, v septembru. — Nova španska zakonodaja ne prizna ne ločitve zakona in ne civilne poroke. Zaradi tega prihajajo vsi tisti, ki so se dali med državljansko vojno ločiti, ali so se le civilno poročili, v prav čudne zagate. Prejšnjih ločitev država ne prizna, ker se cerkveni zakon po postavah španske države, ki soglaša zdaj s Cerkvijo, ne sme nikoli ločiti. Ker pa so se zakoni, ki so bili ločeni med državljansko vojno, medtem tudi iznova poročili in je iz teh novih zakonov izšlo tudi več otrok, je bilo treba nove postave prilagoditi novim razmeram iu spregledati marsikaj. Kdor je zamudil pravi čas in se je pri uvedbi nove odredbe pojavil še kot ločen mož, je bil prisiljen, da je obnovil svoj prejšnji zakon. Bolj preprosta je zadeva tistih zakoncev, ki so se dali v prejšnjih letih le na civilnih uradih vpisati kot poročeni. Zdaj so lahko poročijo še cerkveno in dajo krstiti še svoje otroke in so po novih odredbah priznani kot pravilno poročeni ljudje. Ker zahtevajo dandanes vse oblasti — in to tudi v Španiji, da ima človek za sleherno priliko, od živilskih nakaznic pa do stanovanjskega urada, vse listine pripravljene, so bili novo poročeni zakonci prisiljeni, da so si priskrbeli tudi poročne liste od svojih župnih uradov. Marsikdo, ki je bral madridske liste, 6e je začudil, kako da je toliko novih zakonskih TEL KINO UNION 21-11 Ncnadkriljivo htirka, pri kateri se boste do solz nasmejali »Moser kot detektiv« V glavni vlogi HANS MOSER. Sodelujejo: lepa Elfricde Datzig, simpatični ; Wolf Albaeh Retty in drugi priljubljeni < dunajski igralci! > Predstavo ob delavnikih ob IS.IS In 17.50 TE1. KINO SLOGA 17-50 Obilo prisrčnega smeha in znbnve vam nudi najboljši nemški humorist Heinz Riihrmann J* v svojem filmu »Zaupam ti svojo ženo« Heinz Riihrmann kot neprostovoljni varuh lepe žene — pomeni vrsto blaznih pustolovščini Predstavo ob delavnikih ob IS In 17, ob nedeljah: 10.30, 1S.S0.1S.S0 In 17.30. parov, da pa se število novorojencev ni sorazmerno zvišalo. Vprav v tej novi odredbi pa dobimo odgovor in pojasnilo na to vprašanje. Nedavno je bilo v neki predmestni madridski župni cerkvi poročenih 24 parov. Skoraj vsi od njih so bili že več let civilno poročeni. KUPITE TAKOJ eno najlepših knjig letošnjega leta svetovno znani Walter Scottov zgodovinski roman »IVAMHOE« kl ga fe založilo ln Izdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in v veži Ljudske tiskarne. Broširana Izdaja velja 35 lir, v polplatno vezana 45 lir, v celoplatno na najfinejšem papirju pa 80 lir. — — Naroča se V UREDNIŠTVU .SLOVENCA«. mali OGLASI POSTREŽNICO od pol 2 dalje dnevno iščem zn takoj. — Matck-Mikcš, Frančiškanska ulica. KINO - KAMERO 8 nun in projektor kupim. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Kino« £t. 7479. (k »TOX!M« PRAŠEK zanesljivo uniči mrčes uši. stenice, bolhe itd. Drogerija KANC, Židovska ulica 1. Boljša NALIVNA PERESA dobro ohranjena kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka everest, Prešernova 44. PESO 1500 kg prodam. Frane Babšck, štepanjska 26. ZEIJE V GLAVAH in REPO za ribanje kupuje »Gospodarska zveza«, Blei\vcisova 29. SENO Interesente za vagon-ske količine sena prosimo, da sporoče svojo potrebo »Gospodarski zvezi«, Blciwcisova 29. BREZOVE METLE držaje za lopate, ome-la itd. dobite pri Gospodarski zvezi, Blei-vveisova 29 in Maistrova 10. POSODO ZA KISANJE ZELJA dobite pri Gospodarski zvezi — Bleiweiso-va št. 29. NAPRODAJ: HIŠA, enonadstropna z večjim vrtom, ob tramvajski progi n* mjpromctnejŠi točki. Zazidane ploskve 170 m*. Uporabiti se da za gostilno, pe-karijo in trgovino. HIšA, dvonadstropna, nova, s 7 stanovanji po 2 sobi in kabinet, na severni strani. HISA, enonadstropna ob Gradaščici. PARCELE na vzhodni 6trnni po 40.000 do 60.000 lir in v ši-Ski po 200.000 lir. ZEMLJIŠČE 20.000 m«, znotraj bloka (gramozni teren). ZEMLJIŠČE za industrijo 3000 m«. ZAJEC ANDREJ, rea-litetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10. Hsrolite se na ..Slovenievo knjižnico", ki vam v svojem III. letniku nudi bogat izbor najboljših del iz domače in tuje književnesti. Vsakdo se lahko naroči na 36 knjig letno ali pa na 24 kniig. Knjiae so broširane ter v polplatno vezane na navadnem in na boljšem papirju. ..Sloventevo knjižnico" naiočite pri upravi knjižnice Kopitarjeva 6 Ljubljana, v Ljudski knjigarni v Ljubljani, po raznih ljubljanskih trafikah, na deželi pa pri vseh župnih uradih ozir. pri naših zastognikib. Vinko Beličifi Nasmehnila se je. Nič ni odgovorila, le topla misel jo je obšla: Kako velik, kako dober otrok jc! Ura se je bližala enajsti. Vstala sta, zaka j njo jc čakal jezikovni pouk, on pa se je šel predstavit ravnatelju gimnazije. Ločila sta se pred nebotičnikom z dogovorjenim snidenjem ob štirih popoldne. Ljubljana... Junijski veter se je lovil po ulicah, se igral s pisanimi ženskimi poletnimi oblekami, prinašal vonj po žitnem cvetu, po prvem pokošenem senu zadaj za Trnovim, onstran Viča, nekje prt Dobrovi. Prodajalci listov so se vrteli na cestnih križiščih in ponavljali velike naslove. Opoldansko zvo-njemje se je prelivalo nad strehami, nad drevoredi. Zavese so se spuščale v oknih obednic, oglašala se je radijska glasba. Janko je opravil vse posle in je počasi stopal proti Mihelakovi vili. Mislil je na ono zadnjo pot — bilo je tudi v juniju — pred petnajstimi leti. Ponosno in samozavestno je hodil, ko da gre po nagrado za neutrudno delo Novela in za odliko — šel- pa je po kazen za svoj preveliki pogum in za ošabnost. Kako čudno je vse to! Kako čudno! Mojca mu je prišla naproti in krenila sta, kamor ju je podzavestno vedla pot. V Tivoli. Ali naj govorita o svoji nekdanji ljubezni? Ali naj pripovedujeta drug drugemu, kako sta živela teh dolgih petnajst let? Ali pa bi bilo nemara bol je prepustiti preteklost in kramljati o gredah cvetja, o otroških vozičkih, o vevericah, o ptičkih, o vodometu, o košatih kostanjih, o lepih, skritih stezah po poraslem hribu? Janko se je ustavil na samotnem kraju in pridržal Mojco. »Mojca, ali je resnica ali so sanje, da sva spet skupaj?« Tiho 6e je smehljala. »Midva sva,« je zamišljeno nadaljeval, »in vendar sva čisto druga. No, reci. Mojca, da se zdaj nič več ne bojiš zn naju!« »Mislim,« je odgovorila, »da naju ima Bog rad..., rla naju je itnel od vsega začetka, sicer ne bi ohranil drugega drugemu.« Drevje okoli njiju in nad njima je šumelo in s0 majalo v vetru, velike in majhne sončne lise so plesale po tleli. »Postarala sva sc, Mojca.« je rekel in se zamišljeno nasmehnil. »Petnajst let je teklo življenje mimo.« Nenadno se mu je naslonila na ramo i.n sc stresla v ihtenju. Božal jo je po laseh in mu je bilo sladko ob misli, kako sc s solzami raztokajo iz Mojčine duše bolestni spomini, tegob-ne ure. In res, ko je prenehala jokati, se mu je naemchijala, kakor se nasmehne pomladno nebo z. mavrico, ko se razgubijo viharni deževni oblaki. »Mojca, zdaj boš morala biti vedno vesela. Ničesar se ti ne bo treba več bati. Tudi občutljiva ne boš smela več biti.« Tako ji jo govoril in jo glodal... gledal... in sc tiho čudil, zakaj nikdar se mu ni zdela še tnko lepa. Ros — to ni bila več rosna lepota nerazvitega cveta, ki mami človeka s svojo skrivnostjo. Bila je lepota v najlepšem razvcetu, čudovita ubranost lepega, dozorelega ženskega telesa in čiste, plemenite ženske duše. »Oh, Janko,« je vzdihnila, »tako sem srečna, da bi najrajši umrla!« »Lepa reč!« se je nasmehnil. »Ali si res tnkn, da te nesreča navdušuje zu življenje, sreča ti pa navdihuje željo po smrti?« »Jaz mislim,« je tiho odgoviorila, »da ima prav italijanski pesnik Leopardi, ko pravi v pesmi Amore e Mor-te, da se hkrati s čustvom ljubezni rodi v srcu tudi Zelja po smrti.« Janko je molčal in poslušal dalje: Ljubezen je tako velika sreča duše, da človek tega blaženstvn ne more prenesti brez trepeta in obenem brez, podzavestne želje po večnosti — smrti — pozabi.« To je spet njen svet! je s skrbjo pomislil. Moral jo bom počasi ozdraviti! »Mojca,« je prepričevalno rekel, »bolje je, da o ljubezni zdaj čim mnnj razmišljava, posebno še na tak način knikor Leopardi.« Močneje ga je stisnila za roko, kakor bi mu hotela pritrditi, nakar je nadaljeval: »Ne bom ti izpovedoval ljubezni, ker sem ti jo že večkrat v oni davni pomladi. Pač pa ti bom z našim Kettejem izrazil, kar čutim, zakaj tako lepih besed jaz ne zmorem, Mojca: ,Čudež si, ljubica ti, naredila, smrt ti od mene pahnila sil'« , Dospelo sta nn najvišji vrh Šišenskega hriba in se ustavila. Na južni strani se je med drevjem svetlikala rožniška cerkev, polhogrnjski hribi za Dobrovo so bili v poletnih meglicah, šentviška ravnina jima je vriskala V svojih čistih barvah, veselo življenje ju je pozdravljalo iz naselij, z belih cest, z obdelanih njiv. Spogledala sta se ko dva srečna in zadovoljna otroka. Za trenutek je bila v obeli prelepa sedanjost, naslednji trenutek pa je rekel Janko: »Ali ves. Mojca, kje in kdaj sva so zadnjič poljubila?« Mojca je zardela, on pa je pokazal z roko: »Colovec se komaj vidi... kakor so tudi tiste binkošti že silno daleč.« Sklonil ee je in jo poljubil. Velika nežnost mu je napolnila srce. »Bog ve, zakaj je bila potrebno ta dolga doba osamljenosti in nemira.« Držala sta se zn roke vrh šišenskega hriba, vsa v siju zahajajočega sonca, in gledala proti Golovcu ... gledala preko petnajstih let na oni breg reke, ki je tako usodno ločila mnogo obljubijajočo dvajsetletno mladost od umirjene moške in ženske zrelosti. »Mojca, ali boš z veseljem in pogumom moja žena?« »Ti moj ljubi... dragi...,« je šepetala in mu božala dlan. »Midva, Mojca,« je tiho nadeljeval, »se ne bovn bala nezvestobe, kaj?« Na ves gozd,-na vse jase, na vsa osojna in prisojna pobočja jc neslišno padala junijska rosa.