rattnlna pla6m * rotovlnl.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni Številki Din l'M.
TRGOVSKI
Časopis za trgovino, Industrijo in diii^t.22*1* 1933l!
Karočnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta. 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVI.
V Ljubljani, v soboto, dne 21. januarja 1933.
štev. 9.
n
Težave	tc%wine,
(Dopis vinskega trgovca.)
Dne 2. avgusta 1. 1. ie izšla banska na-redba, ki oprošča zasebnega kupca, če kupi ta vino v množini nad 50 litrov neposredno pri vinogradniku, tudi občinske trošarine, Če pa kuPi zasebni trgovec vino od trgovca z vinom, pa mora plačati občinsko trošarino, ker ni kupil direktno pri vinogradniku. Občinska trošarina znaša od 1 do 1-50 dinarja pri litru. Ta oprostitev velja samo v Dravski banovini, v drugih banovinah je ne poznajo. Ta naredba je za vinskega trgovca nad vse hud udarec, ki je tem bolj občuten, ker že itak vinski trgovec komaj zmaguje vse druge težave, ki pritiskajo danes vsakega trgovca. Treba je pomisliti tudi to, da vinski trgovec itak ne more delati vinogradniku nobene konkurence, saj kupi to, kar prodaja od vinogradnika in torej že iz tega razloga ne inore biti cenejši. Poleg tega pa mora plačevati visoko pridobnino, davek na poslovni promet, točilno takso in še mnoga druga bremena, da je s tem njegov dobiček reduciran že mnogo pod minimum. Vendar pa je mogel trgovec, če je imel pravilno rezana dobro šolana vina, še nekako životariti, sedaj pa, ko je izšla omenjena banska naredba, je dejansko vsaita prodaja zasebnim strankam izključena.
Nova banska naredba pa na drugi strani tudi vinogradnikom ne prinaša nobenega dobička, temveč jim samo škoduje, kar sledi iz teh' dejstev:
1. Vsaj polovica vina malili pridelovalcev ne ustreza zahtevam konzumenlov. Šele s pravilnim rezanjem in šolanjem napravi trgovec ta vina primerna za neposredni konzum. Ce tega trgovec ne bi delal, bi vinogradnik teh vin sploh prodati ne mogel. Preostalo mu zato ne bi nič drugega, kakor da vina sam izpije. Ni pa pričakovati, da bi moge‘1 pridelovalec v doglednem času sam primerno pripraviti vina, ker to danes niti v bolj naprednih deželah, ko v Franciji, ni izvedljivo.
2. Trgovec svojim odjemalcem navadno kreditira. Vinogradnik pa ne bi mogel čakati po več mesecev na denar, zlasti ne, ker bi šlo le za večje vsote, z« vino prodano v količinah nad' 50 litrov. Zopet vzrok več, da bi prodal vinogradnik vina manj.
3. Ce vinogradnik proda trgovcu vino, dobi denar takoj in zato ima tudi samo enkrat s stroški združeni posel »točenja«.
4. Če kupi trgovec vino, kupi naenkrat »Miko množino. Pri nadrobni prodaji
Pa proda vinogradnik danes sto litrov, •Potem par dni nič, potem zopet sto litrov 'M. Kakor znano, pa morajo biti sodi, da Se vino ne pokvari, vedno polni. Vinogra-d**r ibi torej moral vedno dotakati vino ali 8a pa prelivati v manjše sode. Eno ko drugo pa je nemogoče, oziroma bi škodovalo vinu.
5. Zasebne stranke, na katere sc nanaša banska naredba, nimajo lastnih sodov, tem-VeČ si jih navadno izposojujejo od trgovcev. Ce pa je .zasebni trgovec od prodaje vr* v manjših količinah izključen, potem
i moral vinogradnik sam priskrbeti Stranam so e. Nabava sodov pa je draga in vinogradnik jih ne bi ,mo,ge] nat,aviti v zadostnih količinah, upoštevati pa je še to,
, uiporabi trgovec sod po 6 do 10 krat na
eto, vinogra ni pa v najboljšem primeru le en do dvakrat.	1
6. Ne legitimni trgovini in ne vinograd_ ftikom me bo v korist nova naredba temveč ^mo skrivnim trgovcem, ki bodo kupova-n vino v vinorodnih krajih in ga potem Jod krinko vinogradnikov pošiljali zaseh. ^itti strankam. To se n. pr. danes na Gorskem že godi. Znani krošnjarji, ki so
^reje prodajali emajlirano posodo iz celjske fabrike, so se nakrat pojavili kot producenti vina in prodajajo namesto emaj-nrane posode vino.
f Posebnost te nove naredbe je tudi v tem, f® velja le v Dravski banovini in je vsled H© vinska trgovina v naši banovini v iz-nino slabem položaju. Naj se vendar nih-
če ne udaja tej vseskozi napačni misli, da vsiled splošnega pitja vinska trgovina dobro uspeva. To je danes čisto nemogoče, ker je danes poleg vseh hudih davščin kon-Kurenca zlasti raznih zadružnih trgovin in gostiln, ki uživajo čisto neutemeljeno velike privilegije, tako huda, da je za vinskega trgovca že malenkosten zaslužek dosegljiv le z največjim naporom.
Ne moremo si misliti, da bi se hotelo v Dravski banovini vinsko trgovino uničiti in
zato se nadejamo, da bo omenjena naredba ukinjena, ker je v škodo legalni trgovini in vinskim producentom, v korist pa le zakotni trgovini, ki jo oblast pač ne bi smela trpeti. Ze v interesu državnih financ bi moraila biti zato ta naredba ukinjena. Upamo, da naš apel ne bo zaman, saj je tudi v interesu države in samoupravnih teles samih, da ni uničen oni, ki je dober davkoplačevalec, favoriziran pa tisti, ki ne plačuje državi nobenih davkov.
Dr. Josip Hacin:
lč uvedbi <y pascedovatHcm postopku
(Konec)
Dočim člen 12. uredbe prepoveduje protežiranje enega upnika na škodo drugih, daje člen 9. v zvezi s členom 13. uredbe možnost takega protežiranja in nehote v določenih primerih sam protežira en del upnikov pred drugimi v večji meri, kakor je to možno po zakonu o prisilni poravnavi izven konkurza ali po konkurznem zakonu.
Člen 9. namreč izreka, da se za čas trajanja posredovalnega postopka ne more dovoliti proti dolžniku nobena izvršba, niti zavarovanje terjatve, in dalje, da se v tem času tudi ne more otvoritii konkurz nad imovino dolžnika.
Člen 13. določa za slučaj, da posredovalni postopek ne dovede do sporazuma ter se o dolžnikovi imovini otvori konkurz ali poravnalno postopanje tekom 15 dni po ustavitvi posredovalnega postopka, da se smatra, da je z dnevom, ko je dolžnik zahteval otvoritev posredovalnega postopka, nastopila njegova plačilna nesposobnost.
Konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi izven konkurza določata, da v kon-kurzu in v poravnalnem postopanju postanejo brezpredmetne vse one zastavne pravice, ki so jih pridobili upniki potom eksekucije tekem zadnjih 60 dni pred otvoritvijo konkurznega ali poravnalnega postopanja. (Če so take zastavne pravice pridobljene več kakor 60 dni pred otvoritvijo konkurza ali poravnalnega postopanja, ostanejo v veljavi.) Namen te zakonite določbe je ta, da se po možnosti prepreči protežiranje enega ali nekaterih upnikov na škodo drugih upnikov.
Po besedilu uredbe o posredovalnem postopku pa nobena onih zastavnih pravde, ki so jih pridobili upniki do dneva otvoritve posredovalnega postopka potom eksekucije, ne postane brezpredmetna. Tekom posredovalnega postopka, ki traja do 90 dni, torej vse te zastavne pravice lahko postanejo pravomočne, ker so bile pridobljene več kakor 60 dni pred otvoritvijo poravnalnega ali konkurznega postopanja.
Zakon o prisilni poravnavi izven kon-kurza in zakon o kenkurzu namreč govorita o tem, da postanejo brezpredmetne
one eksekutivne zastavne pravice, ki so se pridobile v zadnjih 60 dneh pred otvoritvijo poravnalnega ali konkurznega postopanja, ne pa tekom zadnjih 60 dni pred na-Istopom plačilne nesposobnosti, o (kateri govori člen 13. uredbe.
Če naj se zakon o konkurzu, zakon o prisilni poravnavi izven konkurza in uredba o posredovalnem postopku interpretirajo, kakor so pisani, potem vse one zastavne praviice, ki so jih pridobili upniki potom eksekucije pred otvoritvijo posredovalnega postopka, tekom posredovalnega postopka dobijo pravno veljavnost za konkurzno ali poravnalno postopanje, ki se otvori po neuspešnem posredovalnem postopku.
To pomeni protežiranje nekaterih upnikov, na škodo drugih že po zakonu samem. Dana pa je tudi možnost, da dolžnik enega upnika ali en del upnikov opozori, naj hitro vložijo predloge na eksekucijo. Ko je eksekucija potom rubeža izvedena, predlaga dolžnik posredovalno postopanje, o katerem morebiti ve naprej, da bo ostalo brezuspešno. Po preteku 90 dni, ko postane posredovalno postopanje brezuspešno, predlaga dolžnik ali poravnalno ali konkurzno postopanje, in v tem poravnalnem ali konkurznem postopanju bi bilo po besedilu zakona o konkurzu in zakona o prisilni poravnavi izven konkurza te zastavne pravice smatrati pravokrepnim na škodo drugih upnikov, ki jim je uredba o posredovalnem postopku vzela možnost eksekucije.
Če naj se glede protežiranja enega ali več upnikov na škodo drugih upnikov držimo principov, ki so veljali po zakonu o konkurzu in zakonu o prisilni poravnavi izven konkurza, in naj se to protežiranje res izključi, je treba besedilo uredbe iz-premeniti.
*
S tem so podani glavni obrisi principov in ugodnosti novega posredovalnega postopanja. Razpravljati o podrobnostih in vseh mogočih eventualitetah, na tem mestu ni mogoče.
V	koliko bo uredba izpolnila nade, ki so se v njo stavile in se stavijo, bo pokazala bodočnost.
Hatodna banka v leiu 193Z
V	sredo dopoldne se je vršila pod predsedstvom guvernerja) Narfodne banke A. Bajloiiija seja upravnega odbora, na kateri so bili sprejeti zaključni računi iln bilanca za leto 1932. Sklenjeno je bilo, da se skliče redni občni zbor delničarjev na dan
5.	marca in da se občnemu zboru predlaga, da se izplača na vsako delnico 300 Din, kar pomeni 10-odstotno dividendo od nominalne vrednosti delnice ali 7 in pol odstotno od dejanske vrednosti delnice. Za leto 1931 se je izplačalo na delnico 400 dinarjev, kar je pri tečaju od 8000 Din predstavljalo 5-odstotno dividendo. Zmanjšanje dividende je skoraj splošen pojav in tako so zmanjšale emisijske banke dividendo: avstrijska od 11 in pol na 6%, madjarska od 12 na 9%, poljska od 12 na 8%, češkoslovaška od 12-96 na 7-50% itd.
Račun zgube in dobička
(Vse številke v milijonih dinarjev)
P° bilancti z dne 31. decembra je znašal ves dobiček Narodne banke 132-3 in si-
cer od meničnih obresti 100-5, od obresti posojil na zaloge 23, od dohodkov iz depoa v tujini 1-3, od plačanih odpisanih terjatev 0-3 in od raznih dohodkov 7 milijonov dinarjev.
Skupni stroški Narodne banke znašajo
49-7, amortizacije 7-8, dvomljive terjatve
50-8, torej je čisti dobiček 23-9 milijonov dinarjev. Dvomljive terjatve so znašale v letu 1931 lil-3 in so se v preteklem letu torej popetonile.
Od čistega dobička pripade 5% rezervnemu fondu, kar znaša 1*19, država dobi 4-18, delničarji pa 18-5 milijonov dinarjev.
Poštarke na aktivni strani
Uravnovešena skupna imovina banke je znašala na dan 31. decembra 1932 10.090, dočim je eno leto prej znašala 9.378 milijonov Din.
V	primeri z bilanco z dne 31. decembra 1931 je zmanjšana podloga za 128 na 1.968, zlato v blagajnah in v tujini se je povečalo
za 2-4 na 1.760-8, \alute so padle za 5-5 na 0'08, devize za 125-5 na 206-5. Tudi devize, ki ne spadajo v podlogo, so se zmanjšale za 84-4 na 1-99 milijonov dinarjev. Kovanega denarja v srebru in niklu je bilo 139-9 proti 38-8 kovanega denarja v niklu in 33-9 demonetiziranega srebra v 1. 1931.
Posojila so porasla za 203 9 na 2.456-8, eskont za 146-3 na 2.111-9 in lombard za 57-6 na 344-8 milijonov dinarjev.
Vrednostni papirji so se zmanjšali za 11-9 na 15-4, prejšnji predujmi državi so povečani za 9-3 na 1.808-6. Začasni predujmi glavni državni blagajni so ostali koncem leta 1932 neplačani:, dočim so bili ieta 1931 plačani.
Vrednost rezervnega fonda se je zmanjšala za 19-7 na 58, vrednosti raznih bančnih fondov so se zmanjšale za 0'3 na 2-6, pen-zijskii fend pa za 0-275 na 21'6. Novost je fond za amortizacijo nepremičnin v vrednosti 5-3 milijonov Din.
Postavka nepremičnine je povečana za 10-6 na- 106-3, zavod za izdelavo novčanic izkazuje zmanjšano vrednost za 2-2 na 44-3. Od drugih pestavk znaša postavka pohištvo in pribor 3-4, depoziti za čuvanje 29 in depoziti po raznih računih in kavcije 2.837 milijonov Din.
Pasivna stran
Glavnica znaša 180, obtok bankovcev se
je zmanjšal za 399-5 na 4.772-7, obveznosti na pokaz so se zvišale za 281-3 na 697-8, državne terjatve so se zmanjšale za 15-7 na 13-5, tekoči računi so se povečali za 58-4 na 384-7 in razni računi za 239-7 na 299-6 milijonov Din.
Obveznosti z rokom so se povečale za 778-3 na 1.459-4, rezervni fond se je zmanjšal za 8-9 na 73'8, fond za amortizacijo nepremičnin pa se je povečal za 4-5 na 5-7 milijonov Diin. Fond za zidanje skladišča je zmanjšan za 02 na 2-2, penzijski fond za 0-6 na 2-1-7, dočim je fond za podpiranje kmetijstva povečan za 0-02 na 0:3, novi fond za popolnitev dividende pa znaša 0-06. Po raznih računih 2.837-4 in končno dobiček za delničarje v višini 18-5 milijonov Din.
Japonci naročajo orožje
Komisija japonskih generalštabnih oficirjev je prispela v Evropo in stopila v stik z vodilnimi vojnimi industrijami v Angliji, Franciji, Češkoslovaški in Belgiji. Kljub šestim rednim naduram ne morejo namreč zmagati japonske fabrike vseh naročil, ki jih dobivajo od japonskega vojnega ministrstva. Schneider-Creuzotovi zavodi in Cocheul so že zaposleni z velikimi japonskimi naročili. Škodo vi zavodi so dobili naročila za dobavo motoriziranih kanonov. V Ameriki pa kupujejo Japonci bombaž in železne izdelke. Od septembra 1932. je Japonska naročila v Ameriki blaga za skoraj 30 milijonov mark in plačala vse v zlatu.
Pa tudi Kitajska pridno naročuje orožje. Fokkerjevi zavodi v Amsterdamu so dobili velika naročila aeroplanov in bombometov.
V	San Frančiško je dospelo 34 milijonov mark za orožje, ki ga je naročila Kitajska.
Vojna na Daljnem Vzhodu je torej za vojno industrijo pravi blagoslov.
ZA IZVOZNIKE V AVSTRIJO
Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja vse svoje člane na nedavno ustanovljeno razsodišče zaračunskega urada za trgovino, obrt in industrijo (Schiedsgericht der Verrechnungsstelle fur Handel, Ge-werbe und Industrie) na Dunaju .!., Eli-sabethstrasse 26. Tako razsodišče, ki je posebno sposobno za poravnavo sporov, ki nastanejo pri eksportni kupčiji, odgovarja potrebi gospodarstva. To razsodišče priporočamo vsem interesiranim krogom. Pristojbine razsodišča so izredno zmerne.
Obenem se pripomni, da more tudi »Oesterreichisches Handelamuseum«, centralna zveza na vnanjo trgovino Dunaj IX., Berggasse 16, zelo poceni posredovati za inozemske upnike.
'j&zka Ucitza	stw&tsUik
Jl&fuat diceldocfa SUu&ua na Uonfaenci 2boc*ute •za 7Xfi
Pri sedanjih kritičnih gospodarskih razr merah v svetu in naši državi tudi premogovna industrija kot najvažnejša in za vse konjunkturne pojave najobčutljivejša panoga ni mogla ostati neprizadeta. Prirodno je zato, da vsi gospodarsko krizo spremljajoči pojavi, kakor skrčenje in ustavitev obratov, nazadovanje konzuma, padec prodajnih cen [izpod proizvajalnih stroškov, odpuščanje delavstva in vedno rastoča nezaposlenost obtežujejo premogovna podjetja vsaj tako, kakor ostale panoge privredne-ga udejstvovanja.
Stanje v rudarskih revirjih naše banovine pa je tako nenavadno težko, da po svoji akutnosti in obče-gospodarskih in sooijal-nih posledicah presega mero in obseg tež-koč, ki vladajo v premogovnih podjetjih ostalih delov naše države. Stanju in bodočnosti premogovne industrije se mora posvečati večja skrb kakor katerikoli gospodarski panogi, ker so premogovniki podlaga obstoju in razvoju vsega našega gospodarstva ter bi njihova propast pomenila Ogrožanje temeljev, na katerih sloni ves gospodarski sistem naroda in države. Premogovna podjetja nimajo opraviti zgolj z mrtvo materijo, stroji in napravami, temveč z živo delovno silo, katere delež je v rudniški eksploataciji mnogo večji kakor pri drugih industrijah. Baš slovenski premogovniki pa črpajo svojo delovno silo predvsem iz poklicnega delavstva, ki v slučaju omejitve ali ustavitve obratovanja ne more tako hitro najti zaposlenja. v dru-gih panogah privredue delavnosti. Tako dobiva vprašanje naše premogovne krize svoj poseben socijalno-političen pomen.
Akutnost položaja slovenskih premogovnih revirjev je po časopisnih razpravah in poročilih tako notorna, da je zadobila značaj splošne gospodarske in socijalne zadeve, Sledeče poročilo o gospodarskem stanju premogovnih revirjev naše banovine pima drugih pretenzij kakor na podlagi ugotovljenih dejstev in statističnih podatkov predočiti brez namena kritike, Tekri-minacij in obtožb stvarni položaj premogovne industrije in vseh onih, katerih eksistenca je z njenim obstojem spojena.
sati razmeroma večji produkciji, oziroma oddaji državnih rudnikov. Razmerje med produkcijo državnih in trboveljskih rudnikov se je v zadnjih 4 letih spremenilo na
našo škodo takole: Leto T. P. D.		Drž. rudniki
1929	46-0%	29-5%
1930	33-2%	35-3%
1931	31-2%	35-6%
1932	25-0%	40-0%
Iz navedenih podatkov je lahko izračunati, da bi pri enakomernem nazadovanju proizvodnje vseh rudnikov produkcija trboveljskih rudnikov imela znašati v letu 1932: 1,422.000 ton namesto okoli 1,010.000 ton.
.ptniDiakM
Trgovinski stiki s Švico. Ugledna švicarska tovarna tekstilne stroke, ki proizvaja pletene tkanine iz bomibaževine, volne, umetne svile in svile ter tkano perilo za dame in otroke, toplo perilo za gospode in drugo, išče zastopnika za Jugoslavijo, ki je pni domačih tvrdkah dobro uveden. Ponudbe je poslati Švicarskemu konzulatu v Zagrebu, Draškovičeva ul. 30, ki daje o tem točnejše informacije.
aucjtclinž
i.
Zmanjšani obseg gospodarske delavnosti vsled splošne krize ima za prirodno posledico nazadovanje potrošnje premoga, čemur morajo premogovna podjetja slediti v prilagoditvi proizvodnje in obsega deia na stvarne možnosti plasiranja. Iz teh razlogov proizvodnja premoga v naši državi sledi navzdol gibanju pojemajoče ekonomske aktivnosti; sicer največji del premogovne potrebe krijemo že večinoma z domačim premogom, vendar pa v nekatere prav posebno eksponirane obmejne cone radi neprožnosti železniško-tarifne politike še vedno prihaja madžarski in angleški premog.
Primerjava nazadovanja letne produkcije jugoslovanske premogovne industrije kaže, da pada letna produkcija trbovelj pkih rudnikov znatno ostreje kakor ostalih rudnikov naše države. Uzevši letno proizvodnjo 1929 za izhodišče primerjave vidimo, da produkcija naše države leta 1932 predstavlja §© vedno 72-4%, dočim znaša produkcija trboveljskih rudnikov samo 51-5%. Ce bi se na isti način primerjal letni odjem posameznih rudnikov, bi tako ugotovljeni rezultati potrdili, da je
nazadovanje slovenskih premogovnikov znatno močnejše od povprečnega nazado vanja vse premogovne industrije
kajti odjem našiih premogovnikov je leta 1932 padel na okoli 1 milijon ton pt i 120.000 t premogovnih zalog ob koncu leta. V sledečem navajam natančnejše številke s pripombo, da celotna produkcija naše države za 1932 ni še natančno ugotovljena, temveč je kalkulirana na podlagi efektivne produkcije prvih 8 mesecev:
T. P. D
Jugoslavija
Leto
1929
1930
1931
1932
ton
5.634.900
5.271.900 5,008.500 4,084248
%
100-0
93-5
88-8
72-4
ton
1,957.640
1,414.890
1,245.345
1,009.935
100-0
72-7
63-6
■51-5
Vsled hitrejšega padanja proizvodnje trboveljskih rudnikov napram ostalim so seveda nastopila tudi bistvena premikanja v deležih posameznih premogovnih revirjev na celotni produkciji države. Študij teli podatkov potrjuje, da je močnejše padanje slovenske premogovne prodzvoduje pripi-
I/.padek v škodo naših premogovnikov znaša torej 412.000 ton,
v čemer je pravi in glavni vzrok ostrejše krize naših premogovnih revirjev kakor v rudnikih drugih pokrajin.
Izpad tako znatne količine je neobhoduo našel izraza v omejitvi tehničnega rudui-škega obrata ter v zmanjšanem staležu delavstva. Tako nazaduje število delovnih dni od leta do leta ter je znašalo:
leta 1929	317	delavnikov
leta 1930	220	delavnikov
leta 1931	216	delavnikov
leta 1932 samo še 198 delavnikov.
Praznovanje samo pa ni moglo biti zadostno sredstvo, da se produkcija kolikor toliko prilagodi odjemu; moralo se je poseči po najtežjem sredstvu, t. j. odpustitvi delavstva, katerega stalež je leta 1929 znašal še 8184, koncem leta 1932 pa samo še 60 odstotkov tega števila, t. j. 4885 delavcev. Redukcije delavstva bi morale biti iz hladnih poslovnih ozirov znatno večje, če se ne bi družba dala voditi od socijalnih obzirov do skrajne meje možnosti lastnega obstanka. Da ta trditev ni gola za javnost preračunjena fraza, spominjam na zgoraj navedene zaloge koncem leta 1932 v višini 120.000 ton, ki dokazujejo, da je tako število delavnikov kakor tudi stalež delavstva bil še vedno daleč iznad merila prodaje in dobav.
Obseg omejitve obratovanja jasneje dokazuje število storjenih šdhtov, ko funkcija delovnih dni in staleža delavstva. Število storjenih šihtov je znašalo:
leta 1929	2,565.136
leta 1930	1,847.724
leta 1931	1,497.676
leta .1932 le še 1,217.293 Izostanek storjenih šihtov napram letu 1929 znaša potemtakem 47-5%. Izgubljene delavske mezde za navedeno število šihtov znašajo okoli 70 milijonov dinarje*. Upoštevajoč nazadovanje produkcije vsled splošnih gospodarskih razmer po merilu ostalih rudnikov (72-4%) moralo bi število storjenih šihtov leta 1932 še vedno znašati 1,772.000 šihtov. Vsled močnejšega pada produkcije naših premogovnikov pa je naše delavstvo v primeri z delavstvom drugih rudnikov izgubilo leta 1932 555.000 šihtov ali izraženo v mezdah skoro 28 milijonov dinarjev.
Izguba tako znatnih količin premoga ima najraznovrstnejše neugodne posledice ne samo za gospodarsko ravnovesje družbine-ga poslovanja, temveč
direktno znaten izpadek na državnih in občinskih davščinah ter v težkem položaju socijalnih ustanov rudarskega delavstva.
Koliko pa znaša škoda za narodno gospodarstvo naše banovine sploh, predvsem pa za malo trgovino in obrt v okoliših naših rudnikov, prepuščam cenitvi prizadetih krogov.
Trenutno je položaj naših rudnikov tak, da v času največje sezonske potrebe premoga sredi zime obratujemo decembra le 18, a januarja 17 delavnikov. Če pa je položaj tako obupen v mesecih največjega povpraševanja po premogu, si je 1 ahao zamisliti nevzdržno stanje, ki bo nastopilo spomladi v trenutku zmanjšanega odjema in prestanka zimskih potreb premoga. Da bi se preprečili nevarni zapletljaji, ki bi utegnili nastopiti vsled skrčenja odjema premoga izpod one minimalne količine, ki je neobhodno potrebna za vzdrževanje posameznih obratov, je potrebno preiskati vzroke, ki so krivi, da stanje slovenskih premogovnih revirjev ni vsaj tako, kakor je v drugih rudnikih naše države.
Kožni sejem v Ljubljani preložen. Vsled za lovstvo neugodnih vremenskih razmer — mile zime in pozno zapadlega snega — je bil dosedanji lovski plen na plemeniti kožuhovini zelo slab. Zato je morala »Divja koža« svojo dražbo, ki bi se naj vršila v ponedeljek 23. t. m., za nekaj tednov preložiti. Pri tem svojem ukrepu je morala »Divja koža« upoštevati predvsem to, da se je k dražbi prijavilo precejšnje število inozemskih kupcev, katerim je treba nuditi večjo množino dobrega, pravilno sušenega blaga, kajti le tako blago je primerno za izvoz. Takega blaga pa pri teh vremenskih okoliščinah letos ni bilo mogoče zbrati. Novi termin dražbe bo pravočasno objavljen, kožuhovino pa sprejema kar naprej kot doslej »Divja koža«, Ljubljana — velesejem.
%4vetu
Viktor Meden
ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 10. Telefon 20-71.	Telefon	20-71.
USLUŽBENSKI DAVEK
Davčna uprava razglaša: Na podlagi člena 100 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih se pozivljejo vsi delodajalci, ki so dolžni plačevati uslužbenski davek v znamkicah, da predlože davčni upravi za mesto v Ljubljani te knjižice v kontrolo najdalj do konca februarja 1933.
Delodajalci, ki tega ne bi storili, bodo potem osebno pozvani, da v roku 8 dni to store. Če tudi v tem roku ne bi predložili davčni upravi knjižice, bo davčna uprava sama odmerila davek. Proti delodajalcem, ki ne bi predložili knjižic v pregled, se bo ravnalo po čl. 139 točka 4 zakona o neposrednih davkih.
Že v 24 urah Sc	.S&
klobuke Itd. Skrobl i« cvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domač« perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—A — Belenburgova ml. I. Telefon It M-71
0 POGOJIH PRI DRŽAVNIH DOBAVAH
Ker so razne državne in samoupravne ustanove pri razpisu javnih dobav pogosto zahtevale kot pogoj, da bo dobavljeno blago samo od gotove tvrdke ali z gotovim žigom ali čisto določene kakovosti, je sedaj finančni minister na zahtevo nekaterih industrijalcev, odredil, da se v bodoče takšni pogoji ne smejo staviti. Na ta način se samo favorizirajo nekatere firme in dostikrat tuje na škodo domačih. Ta na-redba je bila že razposlana vsem državnim uradom in ustanovam.
ZVIŠANA SUBVENCIJA ITAL. PARO PLOVNIM DRUŽBAM.
Po izvršeni reorganizaciji italijanskih paroplovnih družb je italijanska vlada znatno povišala subvencijo ital. trgovski mornarici. Preje je znašala podpora vlade 221 milijonov, sedaj pa je povišana za 30 milijonov lir. Od tega povišanja dobi »Lloyd Triestino« 11,6, »Italia« 7,4, »Ve-neziana« 1,1, »Libera Triestina« 4,4, »Zara-tina« 0,4 in »Adria« 3,2 milijonov lir.
»Trgovinski Glasnik«, odlično glasilo srbskega trgovstva, je znatno povečal svoj obseg in izhaja sedaj vsak dan na osmih velikih straneh. K temu lepemu napredku čestitamo našemu sobojevniku prav iskreno.
Našo državo bo zastopal na svetovni gospodarski konferenci v Londonu naš Ion- j donski poslanik Gjorge Gjurič, ki je tudi znan finančni strokovnjak.
Finančni odbor skupščine je v načelu odobril zakonski načrt o proračunu.
Na zahtevo okrožnega urada za zavarovanje delavcev sta bila zaplenjena v Šibe? . niku parnika Jugosl. Lloyda »Jugoslavija« in »Epidauro«, ker dolguje Jug. Lloyd uradu pol milijona lir zavarovalnih prispevkov.
40 urnik ne bo uveden, ker se je ženevska konferenca o tem vprašanju z 31 glasovi proti 20 glasovom izrekla proti njegovi uvedbi. 17 delegatov se je glasovanja vzdržalo.
V novo Mušanovo vlado sta vstopila kot zastopnika nar. liberalcev Bojadžijev ln j Kačakov. Nar. liberalci torej niso prešli vi opozicijo.
Nevtralizacijo Avstrije po švicarskem
vzorcu bo baje predlagala Francija. Itali- ■ janski tisk je takoj nastopil proti tej nameri.
Japonska vlada je odbila ponudbo so- j vjetske vlade, da bi se sklenil med Japon- ; sko in sovjetsko Rusijo pakt o nenapadanju.
Finančni minister Cheron je izjavil, da se državni deficit vsako uro poveča za 1,111.000 frankov in zato ni druge rešitve, kakor da se njegov načrt sprejme ali pa uvede inflacija.
»Osservatore Romano« je objavil besedilo pismene obveze sedanje bolgarske kraljice in pritrdilo kralja Borisa, da bodo otroci iz njihovega zakona krščeni in vzgajani v katoliški veri. Kakor znano pa je bila sedaj prva hči tega zakona na hitro krščena po obredu bolgarske pravoslavne cerkve.
Na sofijskih ulicah je bilo v letu 1931
ubitih 655 oseb, ranjenih pa 1154. Statistika za leto 1932 bo najbrže še bolj žalostna.
Nemško cesarsko zastavo mesto državne republikanske je dal na državni praznik razobesiti narodno socijalistični predsednik pruskega deželnega zbora.
Nemška vlada namerava po doseženem priznanju enakosti v oboroževanju zahtevati še enakost s Francijo tudi na morji*.
Jurij Stfibrny, disident češkoslovaške narodno socijalistične stranke je bil po več ko trimesečni razpravi pred delegiranim sodiščem v Jihlavi oproščen.
Filipini postanejo po 10 letih čisto neodvisni, ker je ameriški ■parlament s pO' trebno dvotretjinsko večino odbil Hoovro'
P
Z
h
F
o
č;
h
F
s
li
oovrot
veto. Zanimivo je, da Filipini sami niti nočejo neodvisnosti.
Podružnico ameriške družbe Singer-šivalnih strojev so v Tokiu demonstranti demolirali.
10% drž. nameščencev bo na Madjar-skem zaradi varčevanja odpuščenih.
ltumunija je znižala plače uradnikov. Oficirji in sodniki pa bodo prejemali še nadalje stare plače.
Boliviji dobavljajo orožje za vojno proti Paragvaju tvrdke iz Združenih držav Sev. Amerike.
V Igualadi v Španiji so odkrili tajno fabriko za bombe. Zaplenili so 3000 bomb’ Na Dunaju je bilo 15. januarja 141.B&4 brezposelnih, to je za 20.000 več ko pred enim letom.
Norveški parnik »Taronga«, ki je vozil 12.000 bal avstralske volne, se je v Rdečem morju vnel in potopil. — Na italijanskem parniku »San Giorgio« Je izbruhnil ogenj, ki so ga pa po več ko dveurnem naporu pogasili. Škode je milijona lir.
mUDDHA<
W „BUDDHA
mm i v^l iBl
I I	w	•	•	1	1	•
u
ča’ne mešanice so »»iboljše
Telefon 26-»
TRA0EMARK
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Večna pot 15
Telefon 26-26
5ef* idcuže*i\a	tc
V petek, dne 13. t. m. se je vršila pod predsedstvom Franca Sirca seja uprave Združenja trgovcev v Kranju. Pred prehodom na dnevni red se je predsednik Prane Sire v kratkih besedah spominjal nenadoma preminulega požrtvovalnega Člana uprave in vzornega tovariša Antona Kašmaua, trgovca v Škofji Loki. Govor predsednika so poslušali člani uprave stoje in počastili spomin pokojnika s trikratnim vzklikom »Slava«.
Predsednik je dalje poročal o davčnih bremenili, ki se v našem gospodarstvu vedno težje plačujejo. Razpravljalo se je o davčnih prijavah, ki se morajo vložiti do konca tekočega meseca in se je v ta namen izdala od uprave posebna okrožnica na vse člane, da se bodo davčne prijave izvrševale po tajništvu združenja, ob Uradnih dnevih pa pri pododborih v Tržiču in Škofji Loki.
Predsednik poroča o današnjem gospodarskem položaju ter omenja nekatere vidne nedostatke v sprejetih zakonih. Nato Prečita navodilo, kako je vlagati letošnje davčne prijave. V svrho točnejšega informiranja članstva se sklene prirediti še tekom t. m. davčno predavanje in sicer v Kranju, Škofji Loki in Tržiču.
Nato poda tajnik združenja poročilo o de lovanju pisarne od zadnje seje. Iz poročila je razvidno, kako velike važnosti za članstvo je dobro urejena pisarna, katere se člani prav pridno poslužujejo, saj se je že v prvih 10 dneh t. 1. poslužilo pisarne 104 članov. Tajnik nato poroča o poučnem trgovsko, obrtniško in industrijskem tečaju, katerega je združenje otvorilo v tekoči zimski sezoni. V tečaju se predavajo najvažnejši predmeti navedenih strok in sicer ob večernih urah, t. j. 12 ur tedensko. Tečaj obiskuje 17 priglašencev, ki so s predavanji prav zadovoljni. Obžalovanja vredno je samo, da imajo baš trgovski nastav-ljenci za tečaj, ki je gotovo zanje velike važnosti, zelo malo zanimanja, dasi so stroški za posameznega pri 50 urnem predavanju komaj 100 Din mesečno.
Tajništvo uprave je bilo v zadnjem času zaposleno večji del z davčnimi pritožbami, katere so člani vlagali potom pisarne združenja.
Na seji se je nadalje sklepalo o administraciji vodstva pisarne ter o raznih drugih internih zadevah.
Seja, ki je trajala 3 in pol ure, je bila zelo živahna in so se je udeležili člani polnoštevilno.
htnen tcfy.-umetniške vdož&e
Dcedovcutie. pco$. Saše. Šantla na huafa, dcuštva urtaž&eniU
acanoutev
^vi tečaj za člane Društva izložbenih aranžerjev se je pričel z lepim uspehom. Drug0 predavanje se je vršilo dne 19. t. ^ v Trgovskem domu pod vodstvom predsednika Sossa in z dobro udeležbo. Odslej Pa se bo tečaj nadaljeval na velesejmišču, v paviljonu Zbornice za TOI, ki je dala 8v°j prostor tečaju dobrohotno na razpola-?°; ^©jstvo je, da bodo imeli od tega te-caJa vsi trgovci veliko korist. Že dosedanji pričetek upravičuje, da agilnemu društvu za njegovo delo čestitamo in podčrtamo zasluge predsednika Sossa. Tehnično vodstvo tečaja je poskrbelo za predavanja K$d vsem strokovnjake, ki so se že odlikovali in si pridobili priznanje v aran-žerskem poklicu. Predsedstvo poziva vse yodje trgovskih podjetij, da svojim uslužbencem omogočijo obisk tečaja in podpro 8 tem tudi društvo.
Drugo predavanje — Nauk o barvni har-"‘»niji — je privabilo v četrtek obilo tednikov in gostov. Predaval je prof. de-rativne umetnosti Saša Šantel, ki je s
nač'° l:zžrPnostjo *n iasnim, preglednim n°m pritegnil vso pozornost poslušal-06v na zanimivi predmet. Ponazoril je 8v°ja izvajanja tudi s potrebnimi skioptič-'dmi slikami.
V predgovoru je obrazložil postanek in v*men trgovske umetniške izložbe blaga, r’j® postala za naš čas, ob veliki konku-ci in preobilici blaga, pri naglici seda-a Pr®meta in posebno v mestu neob-°dno potrebna. Kupca si ne pridobimo z
ničimer tako kakor z okusno in smiselno izložbo. Zato pa je potrebno, da najprej zbudimo optično dober vtis. Ljubljana je dovolj važno središče in dovolj velikomestna, da v njej zahtevamo tudi zaradi tujcev, ki sem prihajajo, predvsem okus pri aran-žiranju oken.
Izložbeno okno bodi lepo kot celota. Za to delo je treba precej daru in umetniškega okusa,to je uporabna umetnost. Združuje vidike kiparstva, slikarstva in ornamentike, poleg tega pa se deli v estetsko in strokovno, tako da spada n. pr. nied prvo dekoracijska pisava, med drugo pa obrtni posli itd. Gospod profesor Šantel se je kot strokovnjak zanimal za to stroko že preden mu je dospelo povabilo, da predava na tem tečaju in je v svoji študiji obdelal ta večer razvoj nauka o barvah in o harmoniji barv. S problemom se je pečala prirodoslovna znanost (Helmholtzi, Cheveux, celo Goethe, pri nas že 1. 1891. Šubic). Barvni sistem je sestavil končno Ostwald. O tem je predavatelj podal vsebinsko zgoščen pregled in pokazal nato še slike o barvni harmoniji v izložn/i obrti. Za podrobno snov bi si želeli čimprej še kaj takih predavanj in mora biti ves tečaj gospodu prof. Šantlu hvaležen za toli globoko uteljitev stroke in tečaja samega.
Kdor se še želi udeležiti tečaja, naj do ponedeljka izpolni prijavnico, čiani plačajo pristopnine Din 60, za učnino 300, nečlani Din 100 in Din 500, oboje plačljivo v dveh obrokih.
^{eteUa UqwinsUa politika či/copa
zuijifv?Zarska se *sto tako ne more spora-more S s.ovjetsko Rusijo, ker pač ne žim ^°za^Ki na 5 mesečni sovjetski re-ske t	Kunom. Ne boji pa se sovjet-
aiste rg?.vine in kakor Francija je uvedla niti 111 ,/cenc' ^oda sovjeti niso zaprosili nrx»iexkrat. za nobeno koncesijo. V zad-Moskvi*1811 skodla Italija posredovati v v korist Madjarske.
Bolgarija .
minimalno vi<J mednarodni trgovini igra
vinskih od noša j ludi ne vzdržuje trgo-
tudi nima nobenih 8JTjeti- ~ Prav tako zvez S sovjeti Albanija.
Grčija je edina država na Balkanu, ki je Rusijo priznala.
Sovjetska trgovina z Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko je dobro razvita. Samo enkrat je Avstrija poizkušala omejiti sovjetski uvoz. Pod vplivom vatikanske izjave proti moskovski protiverski politiki je avstrijski poljedelski minister prepovedal uvoz ruskih jajc v Avstrijo. Sovjeti so nato telefonično obvestili avstrijske industrijal-ce, da so vsa njihova naročila anulirana. Avstrijski industrijalci so se vprašali, zakaj ta nenadna odpoved, nakar so jim
Rusi odgovorili: vi nočete naših jajc, mi ne rabimo vaših mašin; 24 ur kasneje je bila uredba ukinjena.
Sovjeti in Nemčija.
Le navidezno preseneča, da je država, ki ima najboljše stike s sovjetsko Rusijo — Nemčija. Vladajo sicer v Nemčiji konservativni krogi, ki so absolutni nasprotniki komunizma, je tudi v Nemčiji komunistična stranka že tako močna, da bi mogla vzbujati pomisleke proti dobrim odnoša-jem s sovjetsko Rusijo, toda vse to ne velja niti primeroma toliko, kakor pa veljajo zunanje-politični razlogi.
Vsa nemška zunanja politika je obvladana od revanšne ideje, ki pa je le prazna beseda, če se Nemčija ne more nasloniti na močnega zaveznika. Ta zaveznik je za Nemce sovjetska Rusija, ki prav tako nima druge želje, ko da poruši obstoječi politični red. Ta skupna destruktivna misel je združila sicer tako nasprotni državi in vsled nje je bila sklenjena rapalll-ska pogodba. Ko je bila sklenjena ta pogodba, je mogla Nemčija pričeti s svojo dobro preudarjeno igro, ki jo dosledno vodi že celih 12 let. Z grožnjo, da se bo še bolj spojila z Rusijo, je dosegala vedno nove koncesije, predvsem črtanje reparacij in sedaj še priznanje enakopravnosti v oboroževanju. S tem pa niso nemške zahteve niti zdaleka izčrpane, temveč gredo vedno višje po znanem pregovoru, da pride tek z jedjo.
Bolj, ko vsi ti politični cilji pa nas na tem mestu zanimajo gospodarski stiki Nemčije s sovjetsko Ilusijo.
Leta 1927. je izjavil tedanji nemški vojni minister dr. Gessler v nemškem parlamentu, da so sovjeti po izgubljeni vojni s Poljsko prosili Nemčijo, da jim pomaga organizirati rdečo armado. Nemci so seveda to prošnjo z veseljem izpolnili in od
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini: hišnega posestnika in pekovskega mojstra Pretnarja Josipa v Ljubljani. Kon-kurzni sodnik Avsec, upravnik mase odvetnik dr. Smole. Prvi zbor upnikov pri dež. sodišču, soba št. 140, dne 26. januarja. /Oglasitveni rok do 19. februarja. Ugotovitveni narok dne 25. februarja ob 9.
Potrjeni sta poravnavi: tovarne za čokolado »Sana« v Hočah in trgovca Horvata Urbana v Novem mestu.
Odpravljeni so konkurzi: trgovca Ranta Antona v Zg. Zadobrovi, ker je bila razdeljena vsa masa; zapuščina trgovca Vendelina Stareta v Ljubljani, ker je bila razdeljena vsa masa, posestnika in trgovca Mazelleja Julija iz Gradaca, ker so pritrdili vsi upniki po § 179 k. z., trgovca Pungerčiča Alojzija v Škocjanu, ker se je sklenila poravnava po § 169 k. z., tvrdke »Volta«, fabrike električnih žarnic, ker je bila razdeljena vsa masa.
Ustavljeno je poravnalno postopanje Ponikvar Ane, lastnice pletilske obrti v Ljubljani, v smislu §§ 71 in 56 lin § 77 k. z., in gostilničarja Ratajca Ivana v Farni vasi po § 56 por. z.
Poravnalno postopanje je končano tvrdke Berko, lastnika Učaka Ivana v Ljubljani, trgovke Kos v Zagorju in trgovca Zupanca Karla v Lokah.
ms
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 25. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg plinskega olja, 2000 kilogramov cilinderskega olja, 500 kg Die-selmotornega olja, 30.000 kg ovsa, 2500 komadov žag za kovino in 50.000 kg sena; do 28. januarja t. 1. pa glede dobave splint in žebljev ter glede dobave rudarskega orodja.
takrat so Nemci neprestano zalagali rdečo armado z orožjem in municijo. Po verzaj-ski pogodbi sicer Nemčija sploh ne bi smela imeti fabrik za izdelavo vseh vrst orožja in medzavezniška razorožitvena komisija je smatrala za velik uspeh, kadar je kje v Nemčiji zaplenila par tisoč pušk. Nekaj dokazov:
Leta 1921 v maju mesecu je ruska vlada naročila v Nemčiji 400.000 pušk in
120.000 patron. Takoj so Nemci poslali
150.000 pušk in vse patrone v Rotterdam; ostali del pušk je sledil v zelo kratkem času. Jasno je, da se je to moglo zgoditi samo z vednostjo nemške vlade in vojnega ministrstva. Treba je samo pažljivo pregledati knjigo: »Leteči Holandec«, ki jo je spisal znani iznajditelj Fokker in kjer opisuje sodelovanje celega nemškega državnega aparata pri takih trgovsko političnih transakcijah. Fokker sam priznava, da se mu je posrečilo izvoziti iz Nemčije na Holandsko 20 vag. avionov in avion-skega materijala, dasi bi se vse to po določilih premirja moralo izročiti zmagovalcem. To je oni Fokker, ki je sklenil s sovjetsko Rusijo in Nemčijo pogodbo, da se ustanove v Rusiji tovarne, kjer bo vodstvo v rokah Fokkerjevega kapitala. — Samo tekom leta 1928. je Nemčija izvozila v Rusijo okoli 900.000 pušk, 3000 težkih strojnih pušk, 40 topov, milijardo patron, preko 150 minonoscev in 400 avionov. Sedanji izvoz vseh morilnih orožij je še mnogo večji. Razen popolnoma izgotovljenega orožja in municije je izvozila Nemčija v Rusijo istega leta velike množine eksplozivov in kemikalij za produkcijo eksplozivnih snovi, številne armirane in navadne avtomobile, stroje in strojno orodje za tovarne za orožje in municiijo, materijal za vojaške obleke in vsakovrstne druge predmete za vojaško opremo.
(Dalje prihodnjič.)
Pne 24. januarja t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 50,000 kg pše-m:ce. — (Oglas je ua vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 28. januarja t. L ponudbe glede dobave 50 kg angleškega cina in 100 kg kompozicij, 1150 kg vijakov z maticami, 2000 komadov stekel za bencinske svetilke, 1500 žičnikov, 850 kg železne žice in 1100 komadov pil.
Direkcija državnega rudnika Sanjski Rudnik sprejema do 30. januarja t. 1. pp-nudbe glede dobave 5000 kg tračnikov; do 13. februarja t. 1. pa glede dobave 800 m žičnih vrvi, 160 m jermen, 10.000 kg kalcijevega karbida in 1000 m jeklenih vrvi.
(Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 2. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida in 200 m* hrastovega lesa; do 9. februarja t. 1. pa glede dobave 3 vagonov lubja.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 2. februarja t. 1. ponudbe glede dobave ventilatorja; do 3. februarja 1.1. glede dobave 10.000 kg sode; do 7. februarja t. 1. glede dobave ca 700 metrov kabla; do 8. februarja t. 1. glede dobave Železa, pločevine in cevi; do 9. februarja t. 1. glede dobave spiralnih svedrov; do 13. februarja t. 1. pa glede dobave ščetk. — (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Oddaja zakupa zemljišča za zgradbo buf-feta na postaji Mešič-Rogatica se bo vršila potom licitacije dne 9. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornioe TOI v Ljubljani.)
Obiiliie anriomaUCni bale!
daj.dam
Dr. Pi
slad
rceva
na
ka
va
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Mednarodni borzni indeks
Tendenca na svetovnih borzah je različna. Tako so mogle nekatere svetovne borze v preteklem letu nekoliko poboljšati tečaje delnic, na drugih borzah pa so tečaji zopet nazadovali, kakor jasno kaže spodnja tabela:
Koncem	1. 1.	31.	12.	7. 1.	14. 1.
1927 = 100%	1929	1932	1933	1933
Berlin	113-6	28*5	28-9	29-0
London	102-6	57-2	57-2	57-7
Pariz	156-8	64-2	63-1	62-1
Bruselj	133-8	32-0	31-3	30-5
Amsterdam	104-5	30-2	32-2	30-D
Stockholm	109-5	10-8	10-5	10-2
Curih	101-0	41-0	42-2	42-5
Dunaj	91-4	35-7	35-2	36-1
Praga	106-3	54-1	54-4	54-8
New York	137-3	35-9	37-9	37-7
Mednarodni	borzni	indeks,	ki se	je v
prvem tednu t. 1. popravil že na 39-3, je v preteklem tednu nazadoval na 39-2.
krave za klanje po 2-25—3, krave kloba-sarice 1-40—170, junice za mesarje 3-50— —4, voli I. vrste po 4—5, voli II. vrste po 3-25—3-75, junci 3-50—4, pitane svinje po 8-50—9-25, nepitane po 6-50—7-25 za kg žive teže; pujski po 70 do 120 kos, konji po 800 do 2000 par, konj za klanje po 1—1-25, sremske svinje zaklane po 10 do 10-50 in zaklani pujski po 11 do 12 Din! za kilogram.
Detelje je bilo na trgu 25 voz in se je prodajala po 60—90 Din za 100 kg, otava (7 voz) po 65—85, seno (207 voz) po 55—70. Drv je bilo 25 voz po 100—110 dinarjev.
ZA CENEN IZLET NA DUNAJ,
ki ga priredi Zveza za tujski promet (za-stopništvo »Putnika«) v Ljubljani, v času od 28. januarja do 3. februarja, je veliko zani-i manje in tudi že dosti prijav. Zato opozarjamo interesente, ki se še niso odločili za ta izlet, naj se čimprej prijavijo za ta ia-let, ker se na zamudnike po 24. t. m. ne bo moglo več ozirati. Cena vožnje tja in nazaj (Ljubljana—Dunaj) je v II. razredu 433 Di# (radio naročniki 408), v III. razredu 296-50 (271-50). Cena vsega bivanja na Dunaju znaša v prvorazrednem hotelu 1370 Din, \' drugoi azrednem hotelu 990 Din. V tej ceni so zapopadena štiri prenočišča na Dunaju, obenem s popolno oskrbo pet celih dni t zelo dobrih hotelih, dalje ogled mesta avtobusi, vstopnine po programu, avto-vožnja v Grinzing, prevoz s postaje v hotel in obratno, napitnine kakor tudi kurjava v hotelih. Samo prenočišče na Duna< ju za štiri nočii in zajutrk ter prevoz od postaje do hotela in nazaj stane v I. razredu 620 Din, v drugem 350 Din. Te cene veljajo za one, ki se nočejo naročiti na ves aranžman. Prijave sprejema >Putnik« v Ljubljani do 24. t. m.
Sovjetsko-poljska trgovinska pogajanja
so pretrgana, ker ni moglo priti do soglasja o dolgotrajnosti jamstev za dobavljeno blaga. Trgovinski stiki med obema državama pa vsled tega ne bodo prekinjeni.
Češkoslovaška je izvozila v Turčijo 7000 ton sladkorja ter bo v kompenzacijo uvozila iz Turčije posušeno grozdje, fige in lešnike.
Kanadska vlada je sklenila, da zopet stopi v trgovinske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Iz Rusije bo nabavljala petrolej, v kompenzacijo pa dobavljala Rusiji želez*-niške tračnice in podoben materijah
Poljska vlada hoče na vsak način znižati ceno izdelkov iz karteliranih podjetij, če ne bi karteli znižali cen, grozi poljska vlada, da bo razširila uvozna dovoljenja za potrebne izdelke iz tujine.
Grška je nakupila pšenice 60.000 ton v Kanadi, 60.000 ton v Argentini in 40.000 ton v Avstraliji. Vsa ta pšenica je oproščena plačevanja carine.
Italija je povišala s 5. januarjem carino na koks od 15 na 24-5 lir za tono.
Devizna komisija v Pragi je določila uvozni kontingent jajc za januar in februar na 20 vagonov. V slučaju potrebe se sme ta kontingent povečati za 5 vagonov.
Narodno gledališče v Ljubljani
DRAMA
Začetek ob 20.
Nedelja, dne 22. januarja, ob 15.: Utopljenca. Izven. Znižane cene Nedelja, dne 22. januarja, ob 20.: Voda.
Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, dne 23. januarja: Kar hočete. Red B.
OPERA
Začetek ob 20.
Nedelja, dne’ 22. januarja ob 15.: Dežela smehljaja. Znižane cene.
Nedelja, dne 22. januarja ob 20.: Koštana.
Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, dne 23. januarja: Baletni večer Pije in Pina Mlakarja. Izven. Znižane cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, dne 22. januarja ob 15.: Maks i» Moric, otroška predstava.
Nedelja, dne 22. januarja ob 20.: Grofi«*' Marica. Prvič v sezoni.
ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM
Na sejmu z dne 18. t. m. je bila ponudba goveje živine in svinj slabša, ko na prejšnjem sejmu. Cene goveje živine pa so ostale vseeno neizpremenjene. Kupčija je bila precej živahna, čeprav tujih kupcev ni bilo.
Na trg je bilo prignanih: 45 bikov, 39$ krav, 97 junic, 221 volov, 92 juncev, 183 telet, 184 konj in žrebet, 416 svinj in 63 pujskov. Cene so bile te: biki po 3—3-75,
Brzojavi: Klispercoloniale Ljubliana Telefon St. 2263
vs€>/l vrsL por fylografiicx.lv-ali risbah.
im vri ufe
n aj s <yl id nejše ki iš €9 rn«
ST-D EU
HUB LIANA
DALMATINOVA 13
priporoča Špecerijsko blago, več vrat žganja, moko ter rinžtrine pridelke, kakor tudi raznovrstno rndninako vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dlSave z električnim obratom T.i.i.n It iie< Ceniki na razpolago!
£astniZt: Josip Vevlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
KUVERTA'«
tlUBUANA
tvornica kuvert in konfekcija papirja
lire, zlatfnina, optiini predmeti
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 56
Tovarna motvoza in vrvar na d- cL
Grosuplje pri Ljubljani
Ufoivoz Grosuplje
domač slovenski izdelek Svoji k svojim!
Dreja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Tr*ovhko-lndustrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.