Stgv. 347
(Posamezna itcvtlk* • tUmuJct.)
w nttftCo K. JiCiinbrm 1W
letnik T Lil.
Izhaja vsak daa, tudi ob nedeljah hi praznim.
ob 5 zjutraj.
Ureor §tvo Ulica Sv. Frar^iSka As:«kegn 5t. 20. L nadstr. — V* dof -.i na) se poSHjajo uredništvu listi. Nefnnkirana pisma se n«
sprejemajo Iti rokopis: sc «e iračajo. Izdatci j in odgcvoini urednik Štefan Godma. Lastnik konsordj Usta .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinost vpisne zadruge s prro«v—• v Trst«, ulica Sv. Frančiška Atifkega 5t. 20. Telefon crediiistva in oprave ftev. 11-57.
Harofiti na t naša. Za celo leto.......K 3120
2a polleta.................
sa tri mesece....................• 7*80
se nedeljsko izdaja aa celo leto .•«••• - 6-20 tt pol -eta ................

3-fiO
PaaaaciR« itevllke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarje^ sastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Slrokostf ene kolon*
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za«
vcdov..............mm po 20 via
Oglasi v teksta lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljua vrsta.............2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Ogiase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1«
upravi .Ed«nosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in .nseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančlika AsiSkega it. — Poštnohranilničnl račun 3t. 841.652.
Zukzna nrmnifRii poročile.
vVSTRUSKO. D L NAJ. !5. »Ker.) Uradno se razglaša: 15. decembra 1917.
Vzhodno bojišče.— Premine. Pogajanja so se nadaljevala.	^
Italijansko bojišče. — Ćete generala Alireda Krausa so kljub silno sr-dti orotiobrambi zavzete postojanke na Col Gabriele, pri čemer sta se posebno cdliWov£la pešnofka št. 19 in 83. Na Vton-ie Pertica so alpski bataljoni odbili več •ovražnih napadov. V svrho zopetne osvoiitve postojank na Mt Spitiuccia, ki so ith zavzele zvezne čete dne 12. in 13. t. m., so izvrševali Italijani zaman srdite napade. V bo^ih zadnjih dni smo ujeli 40 italijanskih oficirjev, med njimi 2 štabna in nad 3000 mož in uplenili par topov in Strojnic.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO. EEROLIN. 15. (Kor.) Veliki glavrt stan.
15. decembra 1917.
/apadno bojišče. — Armad3 krrM^viča Puprehta: Minilo je že nad štiri tedne, udkar sj Angleži ustavili svoji napade v Flandriji. Njihova velikanska, po prsesti flantirske obale in uničenju nase podvodniške baze stremeča ofenziva se 71'nore torej smatrati začasno zaključen'. Vsa angleška armada, ojačena s hr n.ozi, se ?e borila za odlnčtcv. Nem-f! siv o in nemške čete so tuCii tu iz-vu _ > ale zmago, t'očitn pobijamo sovraž-ni a drugih tačkah s silnimi udarci. Ne-. *ii angleške armade v Flandriji so pa-o-t'cni še s težkim porazom, ki ga je do-ž:ve!a pri Cambrai. Severno GVeluvelta smo pri uspešni a'ciif proti aigleškim črt n? ujeli ch grajskem drevoredu pri P'-ecelhoe1 u 20 oficir ev iu 45 mož. Poli en angleški pro;inapad v svrho zo-p : osvojive izgubljenega ozemiia se je
•	- * il. Od Scarpe dn Oise je b > s> r: n tnovs o delovanje živahna.
Cn ugnj.ni napadi so ležali zvečer. Ci r • zgndaf zjutraj na naših postojankah, a* j i »ickejea n<riež.kui;a na-adp v/ ^-'r J " ecourta ji HI izpnznan in Dren-ečen
•	' \d izvedba z našim u"iči'*3~iin o-I"i r;, — Aruada vojvode Albrehta: V t r: i's'<i doKni ie pnsndka rt"šef!ri jarki c i a Sunek močnejšega francoskega poizvedovalnega oddelka.
Vzhodno bojišče. — Nadijevala s.i -e pos[C>3ir3 za premirje.
,'lace^n ska fronta. — Manjši boi- \	ozemlju zapadno Ohrid-
•^egj :ezera. Na estaii fronti neznatno fc' K! delovanje.
italijanska fronta. — V bojih is* 'noh f«'i pred ttrento in P^avo Siro ujel? 10 oficirjev in nad 3000 mož in uple-a Ii več topov in strojnic. Protinapadi, ki liH K «zv«-«i! sovražnik proti nnšim zavzetim oostoian vam, so bili odbiti.
SU\2Al\\ ! RADNA POROČILA.
Ital'jans'io poroči!o.
14. decembra. — Včeraj zjutraj, tretji Ja - i run o » ričetega h(-ja med Brento n PiaT« . ?e koncentriral sovražnik za par - r -vo"i'- baierij na naše postojanke i.- c c aprile della Bcreita in jih napadel idi / velike* srditostjo; naletel je na naš n . . krepki odpor. Nato je s<)vraž-i i! rehotne napade in otvori! zopet tuf vski ki se je nadaljeval ves lan i Vi ga ie naša artiljerija v z\ezi z ; :r evaln mi ietaii pobijala z uspehom. \ ih jutranjih urah so močni (Ognjeni vai«i v spremstvu srditega tmičevalnega ■r . i ali rase p<»s:. ianke na Ait. So-■ :rt »i. ki so bile nato ob \l\V) dopoldne ( v e napadene z zapada in severovzlio-dn. Močni napadalni valovi so drveli v r r roti Col d jI Orsu. Mt. Solarolu in •j Val C'lcina. S sijajnim zadržanjem .vratr t odporom je obdržala naša U :csto no bojih iz bliž ne in z roč-ranatami. podpirarana krepko od coskih bi« te rij. vse pestojan-h;,a -ovražn ka. Ponoči, ko je bo< i 'va!. ie tvor i neznaten in od naših hratr h branir-litv le korak za korakom rzprazn eni del ozemH i edini uspeh sova/ ta njegove velikanske krvave žrtve. Naš: letali ! so sesireii 3 sovražna letala.	_
f • GODK! NA MORJU. BEPOLJN. 14. (Kor.l Lradno se poroča:	snn z p »p j0;T1 „a promet ob anek si \ z'i ni obšli, so dne 13. t. m.. 3ah e pomorske sl!c pad kapitanom Ko|-bcm m na t! le prometno črto Berg.'.t— 31.*-»:«.nJ. Ril snreirni vod. o^stj*«* ;z ^ rarri .ov. M ton. : Lški ru-šilec »P3t i :n	oborožila la^ie so bili !iniecni po br ii:. Angleški rušilec »Pellevv« ie pobegnil poškodovan. N še ooine s le so se vrrite brez izgub z večjim števil: m u etni vov. med n.iimi 4 oflcVii.
BKROLFN. 14. (Kor.) VVolffov urad poro ja: \ R kavskem prelivu je bifo po-topljenih zopet 15.000 ton.
POGAJANJA ZA PREMIRJE.
BERO U N, 15. (Kor.) Zjutraj in popoldne 13. t. :n. -o e trčile v Brestu I 'tovr-
! s\einu plenarne seje, na katerih so se vr-1 šila obširna posvetovanja o načrt.h za ' premirje, ki sle jih predložili obe stranki, i Pogajanja so se nadalieyala včeraj zju-
trai-	v	. , •
DUNAJ, 15. (Kor.) Na plenarni sen, ki se je vršila 14. t. m. dopoldne, je bila končno formulirana brzojavka obojestranskih pogojev pogodbenega načrta. Ker je hotela ruska delegacija glede nekaterih točk dobiti še pojasnila od svoje vlade, se bodo nadaljevala posvetovanja 15. t. m. jopofdne. Popoldne 14. t. m. se je vršila seja protokolne komisije.
Držav jonsko vajno v M]!.
Čete Kornilova razorožene.
LONDON, 14. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Odposlanec vlade ie brzojavil, da so boliševiške čete zasedle Tamarovko in Kalupo, razorožile lapadne čete generala Kornilova in vzpostavile revolucionarno oblast. — Komisar črnomorskega brodovja je brzojavno zahteval, da se takoj odpošljejo vsi črno-morski rddelki s številnimi strojnicami, ker cble2"Io čete kadetov Rostov z oklop-nimi avtomobili.
Odstavljeni ge-aerali.
LONLON, 13. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda z dne 10. u m.: Kri-!enko je brzojavil, da general Cc remi sov ni hciel pr.ti k njemu v Pskov in da je bi! odstavljen. Krilenko je pristavil, da je vsa garniz ja v Pskovu na strani boljševikov. Komisar pete armade naznan:a prihod Kri-!enka v Dvink. General Holdirjev je b i odstavljen in aretiran.
Varnostne odredbe boljševikov v Petrogradu.
AMSTERDAM, 14. (Kor.) Glasom neke Reuterjeve brzojavke iz Petrograda z dne 13. t. m. so zbrali boljševiki v vojašnicah in v bližini Tavri;'ske palače S.000 mož. Tudi Tavrijska palača sama je vojaški zasedena. Soeijalistični listi izhajajo brez fig,asov. Moskovski sovjet in pisarna »Ruskega Slova« sta bila zaprta, ker je list objavil vest, da se je Kr.lenko
pr> inicijativi ijcmjkcga	"tunn
polastil ruskega glavnega stana.
AMSTERDAM. 14. (Kor.) »Daily Cro-n;cle« poroča iz Petrograda, da je pričakovati tamkai upora proti boljševikom. Isti list pripoveduje svojim čitateljem, da se je veliki knez Pavel Aleksandrovič mudil štiri dni v zavodu Smolncga ;n da ie bil sprejet od Lenina in njegovih pristašev z velikim spoštovanTem(!!)
PETROGRAD. 14. (Kor.) Petrogra%ki brzojavni urad naznanja z dovoljenjem angleškega poslan št va: V očigled pt>-jasnilotn, ki jih je polaV angleški poslanik ang'eški vladi o zadrževanju Cičerina. Petrova in drugih oseb. izjavlja angleška vlada, da je pripravljena vnov č preisku-siti vjirašan:e ustavitve imenovanih oseb in ni hovega po\ ratka v domovino. Z oz\-rom na to o lločno izjavo ie ljudski komisar za v nanje stvari odredil, da se dovoli •nglešk m državljanom, da zapuste Rusijo. Z li se, da bo poravnan »udi spor glede diplomatičmlj selov.
Volitve za t s avodajno s'aio člno.
PETROGRAD, 14. (K« r.) V "kraiti K stro-mi bi i izv 1 eni 4 r^volu ijorarn* s cij »-I sti in 4 bo'še\iki V Kram-ia ■ s'u so o i*i 1 olišev iki »2. 0 , revolutijnnarni ?0"ij^'isti 4U00, kadeti	n.enjšev k 6 0 p'a o v. V
Tomsku in V.inčinsku so dobili I o jšev k: 5, glasov.
Vo.l e ?l kozak^v v Petrogradu aretirani
AMSTERDAM, M. (Kor.) Renterj v nad p r ča iz lt4ro?rada: Vrx i'nj c?ani org? n-
'nc\e k z; šk«H čet so bi'i po »a oi iu so
vii tu j ridtlj n ga kozaškega oubora reti-ranL
PREDSEDNIK PORTUGALSKE REPUBLIKE ODSTAVLJEN IN IZGNAN.
LIZBONA. 14. (Kor.) Predsednik republike je bil ( Jstavlien; poseben vlak ga Jvcde iz dežele. Vlada bo v kratkem objavila poročila o zadnji hbojih v kolonijah.
RAZPUST ŠPANSKE ZBORNICE.
MADRID. 14. (Knr.) Ministrski svet je sklenil. Ja predloži v kratkem kralju od-- \ glecle raz- usta zbornice in razpisa i v i h volitev. Nova zbornica se bo bavila l amnestijsk ini stvarmi.
KRONSKI SVET NA DUNAJU.
DUNAJ, 14. ( or.» Pod preesedstvom Nj. j Ve' «'in tva in-ob navzočnosti av ir. mini-jstrs;e-^a i r c's dnika 1.. St-idlerj?, ogrskega j mir.isl s; e a prtds dri>a dr. Wekeila vojnega n i .i-tra Stu^er-St in.r a, n č^l i a g i era nega st^ba. A«za, ter več avstrij-k h i i tg"skii res «itnih ministrov se je vr^il kron?ki s^-.t o Uk čih zadevah.
Izprememba mej jugozapadnoga bojišča*
DUNAJ, 15 (K r.) „Wiener Zeitung- objavlja odredbo notranjeg m nistrst^a z dne 13 d ce bra gleile iz »rem mbe mej jug >-/a adne^a t. ji da v Avsrrijf. Ji gjzapa no bojišče je ra deljeno po tej oidrtub sledeče: I) Jugo7*pa (no šir^e vojno oz« m je obsega Predar sko. 2) Jug » apadno ožje vojno o-z en i J je obsega pokneženo erofijo firofsko,
izv/emši sodne okraje Landeck in Ried in p jI tične okra e Reutte, Imst, Inomost, "chwaz, Kufstein, Kutzbuchel, Brixen, Bru-neck in Lunz: mejno grofijo Istro, pokne-eno grofij i Gorisko-Grad ščansko in mesto Trst z okoiico. -
imovitev fiiittko-SradlštnnsKe.
(Dopis i2Ven uredništva.)
2c pred padcesn Gorice so se pričele pod ministronrv^a javna dela.baronom Trnko priprave la obnovo poškodovanih krajev ob Soški fronti. Imenovan je bil načelnik s samostojnim delokrogom (ta je bil, ako so bile tedanje informacije točne, stroškovno zelo podkovan češki inženir) in razdeljeno je bilo vse delo v več odsekov. Ali Gorica je padla in vse priprave so obt:čale v prvih povojih. Ves čas italijanskega gospodstva ob Soči niso merodajni krogi dunajski niti mislili več na obnovilna dela. Tudi pokroviteljstvo Berclina nad Gorico je zaspalo srpanje pravičnega in nič ni bilo čuti, da bi se nabirale svote, ki naj bi pod krinko nemške radodarnosti in dobrodelnosti utrdile tudi nemško gospodstvo v Gorici in naši lepi slovenski deželi goriški.
lakoj po nemško-avstrijski ofenzivi ;rc?i Italiji pa je stopilo ro vprašanje zopet v ospredje in vlada je po zgledu \ Galiciji, začela organ zirati obnovilno ak--iio v največjem obsegu. Ped predsed stvom ministra za javna dela se je vršilo na Dunaju posvetovanje, ki se ga je ude ežil za tržaško namestništvo tudi namest-"iišk; svetnik Ghnz in za deželni odbor leželni glavar dr. Laidutti, na katerem st '">ili začrtani glavni obrisi bodeče akcije ir e b !a določena sestava državne komisije. Pred kratkim pa so bile poslane iz Trsta vesti v -dunajske liste, da so na na->em namestništvu že ustanovljeni nekate ri odseki, ki bodo vodili bodočo obnovo Gorske. Kakor moremo posneti iz teT poročil, bo vodilo vse obnovilno akc:jo tržaško namestništvo s svojimi odseki, v posamičnih okrajih pa bodo stala na čelu bodočemu delu okrajna glavarstva. Iz vst sestave namestnišk h odsekov in tržaškega. r.iMiiiv!!neg» SOSVeta (Beira-t) je rs.K-
vidno, da hočejo nas Slovence potisnit" skoro popolnoma na stran. Ako ostane pr" tej nakani, bo v najbeljšem slučaju v tem svetu celih 7 Slovencev med tridesetim . Naravno je, da bo spremljalo naše slovensko ljudstvo delovanje tega sosveta 7 največjim nezaupanjem. Morda ni še prepozno, ako posvetijo zastopniki slovenskega ljudstva temu vprašanju vso pozornost in skušajo popraviti, kar je sploh še možno. Mnogo je še odvisno od cesarskega namestništva v Trstu in naše slovensko ljudstvo radovedno zre njegovim odredbam nasproti, pričakovaje od njega jinov. ki dokažejo medro nepristranost in rrevčno skrb tuui za interese slovenskega prebivalstva.
Posebne važnosti bo namesmiški odsek za obrt, industrijo in trgovino. V ta od-esk pošlje tudi trg. in obrtna zbor • a goriška svoje zastopnike. Ali te zoornice Ja.ies pravzaprav ni in njene posle opravlja vladni komisar. Ako pa je bil vo!i?nf red v to zbornico drslej tako krivičen, da dvotretjinska slovenska večina v njej n" iniL-la zastopnika, tedaj bi bila naloga in dolžnost sedanjega \ lafinega komisarja, da o pril ki imenovanja zborničnih članov za ime lovani svet vsaj deloma popravi dosedanjo krivico in poskrbi, da bodo tu vsaj v enaki m^ri zastopani slovenski kakor ital janski trgovci in obrtniki. To zahtevamo z vso pravico in pričakujemo, da bodo merodajni krogi naš glas upoštevali.
Po zgledu v Galiciji bodo na vseh glavarstvih posebni stavbinski oddelki in tudi
nekateri sveti, v katerih bodo zastopane vse prizadete občine. Človek z navadnim razumom bi mislil, da bo vsaj tu primerno veljala beseda slovenskega ljudstva. N' še popolnoma gotovo, ali se to naše naravno pričako\ anje tudi uresniči. Popolne; nezaupanje in tudi nevoljo našega ljudstva vzbuja dejstvo, da so postavili na ček» stavbenemu odseku znanega višega inženirja, ki je že po svojem dosedanjem delovanju v Gorici dokazal v pol n" meri, da vkljub svojemu slovenskemu imenu nima ne srca in ne razuma za ljudstvo. med katerim živi in se mu tu prav dobro godi. Vsa ta dejstva in taJ<a znamenja nas morajo opozarjati na skrajnn previdnost, pa tudi odločnost, delavnost in — samopomoč.
Vkljub vsem grozotam vojne niiše ljudstvo ni tako daleč potlačeno, da bi že vsakdo mogel pometati z njim po svoji slabi volji. Vojne naše ljudstvo ni ne zakrivilo, ne napovedalo, ono ni ruš lo. ne požigalo svoje ljubljene domačije, marveč uničevalo, rušilo, podiralo in požigalo se je pod praporom obrambe celokupne monarhije in zato je tudi celokuna monarhija dolžna zopet popraviti, kar je v svojem i::teresu uničila. To naziranje prodira med vsemi poštenimi državljani in -državni zbor pripravlja v tem oziru zakonito varstvo državljanov, ki so v interesu skupnosti vse žrtvovali in jedo že tretje leto grenk kruh begunstva. Kar je torej vojna uničila, mora celokunna država zopet vzpostaviti
ne le v prejšnji stan, marveč zboljšati po načelih moderne tehnike, modernega stavbarstva, zdravstva in narodnega gospodarstva. Na to stran smo torej na čistem. Ne reflektujemo na nikako miloščino, marveč zahtevamo svojo naravno pravico, da nam zopet obnovi naša domovja ii-A'u ki nam jih je porušil. In mi gospodarji na tej zemlji bomo obnovilno delo nadzorovali, toda ne križem rok, marveč sodelovali bomo z vso skrbnostjo in marljivostjo. da nam izpod razvalin vstanejo domovja naša lepša, nego so bila. v katerih si za vse bodoče čase vredimo udobnejše življenje, kakoršno zahteva napredujoči duh časa, in kakoršno smo v seda-ijem bridkem trpljenju tudi zaslužili v jolni meri. Poleg vsega tega. kar nam je država dolžna dati, bo tudi naše Ijud-•*vo prispevalo po svojih umstvenih in gospodinji in močeh, po svoji!« pridnih tokaii; o.io hoče sodelovati od prvega no zadnjega hipa, hoče vedeti, kaj vse se zanj pripravlja, kako se namerava orga-/zovati bodoče obnovilno delo, s kakšnimi močmi in s čegavimi kapitali. Tudi na-;e ljudstvo ni brez umstveniii deiavcev, :i brez strokovnjakov na vseh poljih; za-o pa hoče, da bodo pri bodočem delu so-lelovali vsi njegovi sinovi, ki so si s svo-
0	marljivostjo in nadarjenostjo pridobil mmerno kvalifikacijo za taf;c naloge. — !ato pa je našega ljudstva najodločnejša a j resnejša zahteva ta, da se njegovi 'elavni in sposobni sinovi ne odrivajo ter /siljujejo na njihova mesta tujci, k: zanj limao ne pravega smisla in prav nič sr-:a. Odklanjamo takozvano delo za nas — M*ez nas!
Naše ljudstvo ima v svoji sredi dovolj roduktivnih sil, dovolj podjetni mož, ki norejo in hočejo sodelovati pri obnovi vojo domačije. In tudi dovolj domačega apitala bo na razpolago za t Sia dela, k: >odo namenjena modernejšemu napredku
1	povišanju domačih vrednot. Zato se piramo z vso odločnostjo tendeii./jozne-nu vsiljevan'u tujega kapitala, ki se zbira / nemšktm Gradcu in drugod na delnice, •a bi preko Alp, preko naše slovenske do-novine, zabijali v obnovljena tla naše lepe
- ori? ko <!cžc!o stebre rti tt7fiku ^ažcljciti
nemški most do na^c krasne Adrije. Za-tevamo z vso pravico, da dajo našemu iudstvu, kar mu tiče: vse drugo pa od-:lan;aino, kajti samo v sebi čuti dovolj noči. da si vzgraJi svoja domovja po voji volji, po svo' h potrebah, po svo?em fikusu mi svoji volji, po svojih potrebah, ■^o svoiem okusu in svoji kulturi.
Ume'e se samo po sebi, da tu očrtano lelo ni majhno, marveč tako ogrum io, akoršnega narod naš še ni doživel in ne /vršil. Imamo pa v svoji sredi, Bogu ivala, dovolj sposobnih, gorečih in za svoj iarod vnetih mož, ki bodo mogli to de'r> ■nsrno organizirati ob tisti sopomoči. k' o je dolžna dati celokupna monarhija. In r šel je čas, ko morajo ti najboljši med dobrimi slovenskimi sinovi stopiti na piano, »ostavit: se v ospredje organ zatorne-mu delu ter ustvariti faktorje, ki to !o ob >opcinoei. ah če že hočejo tud' pod vr-' vni 't vodstvom državnih faktorjev vršili vso to obnovitveno akcijo.
Ako je od sirani države preloženo glav-io delo v Trst, tedaj je nastala tudi za naše ljudstvo naravna potreba, da se tu usredotočuje poglavitno sodelovanje, "n da se in uStvar jo organizaci e, ki bo !o posredovale med interesi in zahtevami ljudstva »n državnimi faktorji.
Res se je ustanovil na Dunaju »Osrednji cdbor za vrnitev beguncev in obnovo Primerja«, toda ta more in gotovo tudi mora estati naša najvišja instanca, ki bo siaia v vsakdanji neposredni dotiki z osrednjo vlado in njenimi najvišimi organi. Taka naša najvišja instanca nam je neobhodno potrebna, ako hočemo, da bodo naši interesi na Dunaju zastopani kar najbolje. Toda veliko težje je voditi na Dunaju vse oiio podrobno delo. ki bo potrebno v domovini. Za tako delovanje, posredovanje, organ'zovanje našiii uelavsk:h. produktivnih in gospodarskih sil je potrebna organizacija, ki deluje sredi ljudstva samega ali v njegovi neposredni bliž ni. Za tako nalogo pa je najprimernejši d-nes Trst z irerebitno podružnico pozuoje v Gorici simi. Zato je neobhodno potrebno, da se združijo naši prvaki ter se posvetujejo, kaj vse je treba storiti, da bodo interesi našega ljudstva kolikor najbolj mo'no dobro varovani v gori označenem snrslu. Ni časa. da bi ga zamujali, kajti že vidimo grabežljive roke, ki se stegajo sem dol*, da bi nam trgale meso z našega telesa in ;ztrgale pred vsem srce naše lepe slovenske goriške dežele.
lijene vsstS.
Razne poš
Sovražniki naše svobode. Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec« od minole srede članek, ki je res vreden, da bodi pravi vade niecuin v teh kritičnih in usodnih časih za vsakega pravega Slovenca. Govori o številnih sovražnikih naše de-klarac jske politike. Nemško - madjarski imperijalizem še vedno sanja, kako naše pokrajine preplavil s svojo kolori-zacijo, z Ič£ijaini pijonirjev potujčevar;a.
Pred vsein bi nam hoteli vzeti morje. Vendar priznavajo Nemci sami, da ima naša deklaracija reelno podlago. Zato ravno kriče. Toda nevarneji so nam naši domači sovražniki. Jugoslovanska socijalna demokracija igra v zadnjem času čudno vlogo, še vedno zvesta starim tradicijam odvisnosti: od nemške na severu, italijanske na jugu. V resnici je le — privesek. Ne veruje v življenski predpogoj naše jugoslovanske državnosti. Pozdravljati pa je, da so tudi v naši jugoslovanski socijalni demokraciji pojavlja opozicija na stališču naše deklaracije. Hudi nasprotniki so uskoka iz Jugoslovanskega kluba — in žnjima vsi oni, ki odobrujejo njiju korak. Ali nakana, da bi razbili našo enotnost, se jim ni posrečila. Zadeli so na narodno zavednost, disciplino in enotnost naroda in organizacije. Nemci so stavili v rečena moža največe nade, ker so mislili, da imata v narodu večo zaslombo. Sedaj so razočarani, kakor se da posneti iz razgovorov z vplivnejšimi nemškimi parlamentarci. Da ni bil dr. Šusteršič nikdar s srcem za našo deklaracijo — na to so se že davno sklicevali kro-gi pri kranjski deželni vladi in pri posameznih okrajnih glavarstvih. Tako so vladni krogi napačno informirali cc.ntralr.o vlado! Tt ko ie govoril dovolj jasno o priliki Krekove smrti ves naš jugoslovanski narod, to govore danes naše občine. Neki jugoslovanski politik, ki pa je očividno istoveten z irom. Susteršičem. skuša v dunajski »In-ormatiom opravičevati tega moža. Pojma samoodločevanja narodov noče poznati. Jugoslovanstvo — odklanja. Skli-juje se na neko obskurdno knjigo nekega
—	švicarskega učitelja, kateremu sta ju-ioslovamstvo in velesrbstvo istovetna. Sklicuje se na neke hrvatske politike — v -}rvi vrsti proslule frankovce —, ki trde, da je temelj hrvatskega državnega prava edino rešilen in pozivajo tiste hrvatske poslance, ki so na stališču hrvatskega državnega prava, kakor n. pr. Laginja, Sp n-čič. Prodan itd., naj zapuste jugoslovansko deklaracijo in se postav jo na staiišče iirvatskega državnega prava, seveda v
—	frankovskem smislu, '^aj bi to pome-onla 7n nas Slovence, je priz.ii-lo :c Jrii
leiko frankovsko glasilo, rekši, da so srno ni Slovenci za Hrvate balast, obrememe-re. To pa je nadležno, je napoti in se je Tri2če črez krov. ali točneje povedano: ia*s Slovence bi prepust Ii pogubi! Prip. ired. »Edinosti«). Zadnji sovražniki naše svobode so med našim narodom vsi tisti dvomljivci, omahljivci in črnogledi, ki ni-najo dovolj globoke vere v našo naro'no bodoč^st. — »Slovenec« zaključuje: »Tako so vajeni udarcev niča tujih val-petov, cikov tujih verig in tujega jarma, la ne vedo več, kaj je stremljenje po svobodi, kaj je zlato sclnce svobode! Suženjstvo jim je že tako prešlo v meso in kri, la b hoteli večno v n em — umirati!« — z teh izvajanj v ljubljanskem listu si ahko vsaik našinec sam napravi zaključek: kaki Slovenci ne smemo biti, kaki moramo biti, komu ne smemo verovati, komu ne zaupati, česa in koga se imamo bati in v koga in v kaj verovati kje je naš sovražn:k in kje prijatelj in kje zavetišče. Naše parlamentarno zastopstvo je napravi!«) pravi zaključek in ga predložilo narodu. Narod naj mu veruje, naj mu zaupa n naj mu sledi, pa pride preko vseli strmin, in pečin do cilja svojih nad, svoje narodne svobode, svoje bodočnosti! V trdno falango strneni jugoslovanski narod bo edini argument, ki mora prepriča i slednjič tudi naše sovražnike, ker jim bo govoril jasno, > lločno in neomajno: tu sem, iu hočem živeti svoje življenje!!
Nemcem v album. Najeklatantnjje s a kaže vsa grda neiskrenost nemške poli-i ke v Avstriji z oziroin na naše pokrajine. Ker se v državnih uradih ni dalo tako lahko uveljaviti nemški uradni jezik, so Nemci zastaviii ves svoj vpliv, da se je u\e-1'avila — italijanščina. To pa ne morda iz ljubezni do Italijanov, ampak le iz sovraštva do Slovanov. Nemci so kalkulirali: ti poslednji so nam najprej napoti, ko zrušimo te, pridejo že "tudi oni drugi na vrsto. Na navideznem privoljevanju italijanščine — ki mu pa Italijani niso razumeli končnega namena — je pr.šlo do zveze med njimi in Nemci. In ta zveza je držala — saj vemo, da so jej v oporo ustanovili malo pred vojno tisto mizerno g!a-silce . VVochenpost , baje tudi z ital.jan-sk m denarjem —, dokler niso prišli sedanji dogodki, napravili konec nemško-italijanski zvezi in neiskrenosti nemške politike. Nemci s o morali stopiti izza plota. Sedaj pišejo in govore drugače, namreč, da ti kraj: niso laški. I ogodki so jih tako silno kn utnili po zobeh, da pož rajo sedaj svoje lastne prejšnje trditve. Sedaj prihaja n. pr. »Ostdentsche Rundschau« s statističnimi podatki ljudskega štetja, ki naj dokažejo, da Italija nima nobe ie pravce do teh dežel na pod'agi narodnega principa. Na podlagi uspehov ljudskega štetja iz leta 1910 beleži, da je v Primorju '.n v Dalmaciji, v takoimenovani ltalia Giul'a, 1,054.707 Slovanov, 374.521 Italijanov in 32.158 Nemcev. Le na tržaškem ozemlju da je italijanska večina, a ta da je Je »umeten produkt avtonomne italijan-
Sir ju IL
.EDINOST« fcev. 347
V Trsta, dnt IG. deembjalGl?
ske občinske uprave*, a šc to da je državna revizija skrčila. V Dalmaciji da Je med 634.835 prebivalcev le 18,028 Italijanov, torej okolo 3 odstotki. — Prav! Ali to narodnostno razmerje je obstajalo tudi pprei in tudi tedaj, ko so Nemci pospeševali italijansko in sklepali zveze z Italijani! Da Nemci niso vedeli tega? Izključeno. Vedeli so prav dobro. Saj so morali že po narodnosti učencev v nemških državnih šolah računati, kako številen je tu slovanski element! In vendar! Zakaj? Ker je b.Ia nemška politika sovražna Slovanom in neisKrera napram Italijanom. In sedaj se ta neiskrenost maščuje nad njimi. Ravna pot je poštena pot. ali nemštvo ni hotelo hoditi po ravni poti. Praška »Union« vpra-Šaie umestno: Ali bi si Italija upala zahtevati te pokrajine na podlagi narodnostnega principa, če bi se te ne bile preparirale za to? — S pomočjo Nemcev — dosta v-vljamo mi. Sedaj, ko so se pokazale posledice, sedaj še le priznavajo Nemci ogromno slovansko večino v teh krajih. Gospodje naj se le trkajo na prsa. Ali, mi jih vprašamo, s kakim licem morejo oni — ki so toliko grešili — obdoiževati nas kot oškcdovalce državnih interesov in tajne zaveznike Italijanov?! Mi smo bili, ki smo vedno hod li ravno, pošteno pot. Izdajalci države nismo bili nikdar, ali tudi — kakor je izborno naglašal poslanec Spinčić v po-slarski zbornici — izdajalci Svojca nare ' f nismo hoteli b*ti nrkd3r in ne bomo ni . 'i: ne napram Italijanom, ne napram N ^ . ne napram državi! Tako smo in
*	:_r 10! — (iospoda Nemci pa naj le <' '' kievetajo in denuncirajo. Izdajalci i v . ,ra naroda nikdar!
F '"fita pc!?ti\3. Pevski ministrski pred-st J. Kuharzcewski je v razgovoru s po!j-sV i <i časnikarji precej hladno in previdno \ -ii ? položaju. Nimamo — je rekel — li ji. ki bi imeli tradic:e državne aegrad-bPri žaj je tem teži, ker za sedaj nimajo P( !]:;ki niti vlade v pravem sm;siu besede, izr« _ e jim je mal del področja, a kar se i če c t: lih področij, jim bodo funke je k;<> vii izročene in priprave bodo sledile k M.cje. r-r' čemur pa bo nedostajalo pra-
•	i; moči. To spravi vla iov težak pobtaf i . ram javno :i. Naša vlada — je nada-i. val — :nora b;ti prava demokratska \ ia ia. Država, ki jej ni narod temelj, bi i Sa slaba. Sirarni nevarnosti te izpostav-
i	.i nared, ki se Ja'je časa upira napred-
ki sir am. Zgled za to daja Rusija. — k revchcija ima mrurgo krasnih nio-
ii	w . v, ima : lemenitih in velikih stvari.
t 1 rki ničnega sedanjega nastepa po-it. -1"".1 iri cement slabosti. Za pol'sko o bi hr» nevarnost zelo vel:ka, ako ♦i napredek pr hrumel vanjo v obliki vi-i rjn. kakor se je zgodilo v Rusiji. Da!e-LŽnili soc iiln h in političnih reform sej
1	- i j'm. V?'iko bolj se bojim tega, da bo
J /- >1UV Ld llrtigTilll. Oj ,a7dl\ SC : d i bo R 7sija vztrajala vkljub raz-' Vu ? ■ .-i ve in da bo dalje živela, ker ;"e ; . zr. !. k: 'ma ogremnh zalog moči in ie ; zer^!iepisni položaj. Mi Poljaki ni-i.i n: erc ne drugega. Ko bi vihar : r tudi k nam. bi bila naša neodvisnost - žena. 5**e lstvo, ki more to prepre-je č:r» hifeja ustvaritev države. — a novi ev i :ske po splošnem MvaČe-n j venavadnin važno in nrjno naro 'no rje. ker bi vojska ozko vezala na--< " / ' v o. Sklicanje deželnega zbora nada! rji korak. Jci naj narod dovede v ro živ*}en:e. Popred pa m^ra priti <!:; m s\e-t. -i more >ele določiti sklica-j d.-žehfejja zbora. Še-le pravo lindsko i z - '	bo m<-g!o odločati o bodočno-
c ' r iše drrave.
K\J DOBIMO TA TEDEN? Ta led n. « d 17 do 22. decembra t 1., (6. ra uHje-anje), se b do m gla pro ti pre.š ipjen u £tev Ike 6 izkaza ce ?a ž vila dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisija in sicer na eno osebo:
KORUZNA MOKA. ■/'« kg koruzne moke	po K 1*— kg,
TESTENINA. \'a kg testenine	po K 1'76 kg.
JAJCA.
2	(dve) jajci na osebo in teden po 50 vin. eno: za manj imovite (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po 30 vin. eno.
SUHO ZELIŠČE. 10 dkg suhega zelišča po K 10'— kg: za n anj imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 5*— kg.
SLANINA.
Na vsakih 6 (šest) odrezkov ofic jelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 17. d » 23 d .€ ib a 1C»I7.,	«»• jeu:a!c«
i/k i o cu Šttvi ka * 27, s kaie o se mo e do vštete sobote, 29. dect-m ri, v običajnih prodajalnicah dobiti 6 dkg slanine Ha osebo in teden po K 18*— kilogram.
Cena za manj imovite sloje (rdeče pre-t črtana izkaznica) po K 6'— kilogram. Iz-* kamice št. 26, za sanino so veljavne do vštete s bole 22. decembra.
DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE.
Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato prav:co do dopolnilne izkaznice Zii kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te posle-'nje izkaznice, veljavnih za čas od 17 dec do 23. dec. t. L, dopolnil o izkaznico št. 48 ter morejo nanjo do všttte sobote, 29. decembra, v običajnih
prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine.
Dopolnilne izkaznice št. 47 veljajo do vštete s bo e, 22. de7. t. L SVIN J!N X.
V ton k, 18. t. m., je p ične prodaja svi-niine pioti izročitvi izkaz ic št. 36, ki že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slaninarjih in sicer na izkaznice št. 1 A, B, C, D, E v tore*, 18 t m , n* izkaznice 1 A, B, C, D, Ev sredo 19. t.
m., na izkaznice št. 3 A, B, C, D, E, v četrte* 2 ». t. m. Kdor bi upoštevan a vied-
nega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne, jo more dobiti popolnoma Izjemno v soboto "22. d c. t. I. Vsaka o e ba ima pravico, da dobi na eno izkaznico št. 36 10 d:g sveže svinjine po K 12 k 4.
Cena za manj imovite sloje (z rdeče precrtano izka nico) po K 6 kg.
IZKAZNICE ZA SVINJINO IN GOVEDINO.
Tekom t gn razdeljevanja «*obe odjemal:! izkaznice št. 37. svinjino in izkaznice št. 19. za goved no.
SALAME.
Pri vseh slaninarjih se bodo proda:a!e saVme (P:o?kwurst) po K 18 k*. — Odjemalci se morajo izkazati z izkaznico za živila ter ne bodo mogli dobiti več kot JA kg salam na izkaznico.
PRESAJENA SVIVJ1NA.
Pri slan n^riih se bo prod j^la na^a je parti a prekajt-ne sv n ine (Kaiser IHsch in pnjati po K 21*— kg. Ocjeni;Ic« se b^do morali izka ati z iz'<aznizo za ži Fa ter b »-co mopli dfbii: d» trnh odmerko/ naiveč 1 kg, do pe ih odmerkov n jv-č 1 V, kg in od šestih o mer^ov c'a' a najv č 2 kg. PREKAJENV KCSrRUNOVINA.
Nt a'je se bo dob vala pri • laninar.ih trd prekaj'ra ko^trnn- vin t po K 15*— kj in sicer proti p edloži vi izkaznice za živila.
ŽELVE.
Na ribjem tr^u se bodo prodajale želve
(tartaruge* K 3 kcinad.
« « »
RedHna mo* a za starce, bolnike in oiroke.
i zavoj reililne moke (250 g) po K 1'— zavoj. — Tekom tega razdeljevanja se prefč pne št Iti. ru re~ih izkaznic ( a «>-trnke) in št. I. siti*i izkaznic izn Ma ce »n
bo!r iko), vvlja cih .a mo.«ca dsc«n.hpr i i
januar.
Lastniki izkaznic za naravno mleko imajo pravico samo do 1 zavoja redilne moke pr< ti pres i v e u «t. III.
IZKAZNICE ZA PETROLEJ.
Tekom tega razdeljevanja dobe odje-m lei izK. ziri e št v 11. za petrolej Na Izcrz ije št. 10, ki so že v pve^ti občinstva, se bo moglo od pondeljka, 17. dectra'i a c^o v3ee sc bote 2:. »e cembra v običajnih trgovinah za petrolej, dobiti po V-i litra petroleja na izkaznico po 48 vin. lit^r.
* # •
Razd?l!tev krompirja za štirinajst ted-ov.
Ktr so porov n j d^š e velika mno in? krompi ja, razd li 2 pro v. komisl a tek m ega Udni ( d 17. do 22. t. m) posebne iJca nice za nabavo 21 kg komfi ;a n* osebo. Ta kolčini p edstavla odmerek, V\ odpade na e 10 o e'10 za <a od decembri 1917. do 31. marca 1PH.
Nihće ni sce" obvezan, d 1 d vi ne iz'azri-co zi : 1 k^, vendar se p: ipor^ča strankam. » a to store ter si na avijo ves k^omt ir na-! nVrat, i- er b » v p- simezni i h snih gosp da -svh g^to\o f o!j e shr :nj.'n kot p^ v s .la-tiiscih. Ceha krompir u je po 4d \in. kg. Kdor si ne bi ho el naha.i'i v^en kio:nnir j t naenkrat, 'o dobi. al od fondeljka, 24. t. m., i:aUe vs k leden ukaui-o /a 1% Ig krom, irji, ?ev.da !e ako bo tudi na razpolago k j kro.11 i:ja.
Občinstvu se priporoča, da se pri pre |emu i »az .ic vs k o ian prepriča, če so zka ni :e t a spr dnji strćtni opremi n i s p čaiotn y ro fcja'ne apro\*. k mi ije aii i akv zauiu 'ne piOc.aalre, oziroma s peča o n j.stvinč r.-k- zadruge, ker bodo Izk^z.Jje brez pečata neveljaviie.
Ob in t u se racaije priporoča, da v s o-j m la ?n m intere u uvažuje, da je ome-1 j na ko.ičina odm.r ena /a Štirinajst teanov in raj se <0 ej tava po Rm. j Kdor dvigne izkaznice za vseh 21 i kilogramov k omp rja, mora to količino prevzeli tekom 14 itni, to je od 17. do t m.
Prodala kuriva.
Oglje, 10 kg na izkaznico. — Rdeče
Izkaznice. Stara mitnica: št. 2754—2903 ( brcbna št. 4) dne 17. 12., pri O. Cociancich, ul. Caccia 7 (cena 7 K 46 vin. za 10 kg). Nova mitnica: št. 191—340 (ob-obna št. 5) dne 17. 12., pri Mamich, ul. Sc ssa 12 St. 34L—590 (obrobna :t 5) f^ne 17. V2., pri Nemenz, ul. Acque 20 (cena 7 K 43 vin. za 10 k O- — Sv Jakob: št 3545-3765 •obrobna št. 3) dae 17 12. pri A. Dole, ul. D. Bramante 6 (cena 7 K 4(5 vin. zi 10 kg) — Earkcv'je: ?tev. 416 421 obrobna Št. 1) it b79-421 (o robni štev. 2) in štev. 1—111 lobr b-a š ev. 3) dnj 17. 12^ pri G Rupend, Riv era 234 ^cena 7 K >a 10 kg). Fremog (rosslle) 21 kg na izkaznico.
Rumene izkaznice. Sv. Vid: št. 1—50 (o r«b a št. 1) dne 17. 12. pri Giurco ul. A. S. Tek a, št. 51 150 (ob obna št 1) dne 17. 12. pri S*!o ul. Fontanone 30, št. 151-203 ( borna 1) dne 17. 12. pri Brunilo ul Fontanone ^t. 207—264 (obrobna š:. 1) dne. 17. 12. pri Brunello ul. P. dei Forno 8, šti 265—334 (obrobna št 1) dne 17. 12. !>r. Si.ncich ul. Risorta 17, št. 335 403 obr, št 1) dne 17. 12. pri Babudir ul. Ciui.ani št. 404 -505 (obrobna št. 1) dn- 17. 12. pri Comar n'. D. Bramante 12, št. 5"6— 1106 (obr* bna št i) dne 17 12. 1 ri Mayer ul. Cone rdia 5 (cena 1 K 35 vin. za 10 k^). Stiro mesto: št. 1 - 560 (obro1 ni št. 1) dne 17. 12. pri premogovni zadrug1, Š'. 5ol — 1100 (obrobna št. 1) dne 18. 12. pri premogovni zadrug ui. St zio ie 2 (ceni 1 K 3r> vin. za 10 kg). Novo mest j: št. 1—500 (obrobna št. 1> dne 19. 12. mi pre-mo£Ovni zadrugi ul. Stazione 2 št. b01-1051 obrobna št 1) dne 7. 12. pri Tau er ul. S. Zaccaria (cena 1 K 35 vin za 10 kg.
Nova mitnica: Št 1-375 (ob- bna št. 1) dne 17. 12. pri Taučerju, ul. S. Zaccariiš3 376-50!) (obrobna št 1) dne 17. 2. pti Grattoni, ul. L. Ricci 4 št. 501-751 'ob-obna št. 1) dne 17. 12. pri Girotti, ul. Amalia 13 št. 752-8<i7 (obrobna št. 1> rne 17. 12. pri Michelich, ul. GuardHla 702 «cena 1 K 33 vin. za 10 kg). — Stara mitnica: Ht 1-120 ( bobna št. 1) dne 17. 12. p i Zora ti i, ul. Fa neto 43 Št. 121-215 (ob: obr a št. 1) dne 17. 12. pri Peverra ul. P. Revolte !a, štev. 216-415 (obrobna št. 1) d e 17. 12. p i Tais n^er, ul. Guardia, št 4i6 640 (o robn i št D dne 18. 12. p i Tančer u . S. Zacc ria (cena 1 K 35 vin 7a 0 k Sv. Jakob: Sr. 1-60 (obrobna it. 1) d ie 17. 12. p i \ idneh, ul. Rgutti 31, št. 61-1 6 (obrobna št. 1) dne 17. 12. pri Ske I ul. B.rg mascu 5 (cena 1 K. 35 vin. za 10 Kg).
Drva za kurjavo. 20 kg na izkaznico.
S. Vid: št. 1107-1177 (obrobna šr. 1> Hnc 1M- 12, r«i tr.ma, ».-». Economo (cena
28 vin kg), št. 1178 1288 (obr bna št 1) j dne 18. 12., pri Brun. Ilo ul. lonta o; a 18 (cena 34 vin. kg). — Nova mLnica: št-v. 803—1008 (obrobna Št. 1) dne 18. 12., pri G rotto. ul. Amalia 13 (c na 38 vin. kg. — Slara mitnica: št. 641—1003 (o r^bna št.
) dne 18. 12., pri Kocancich, ul Ca: ia, (cena 28 \in. kg>, št. 1«04 I07o (o irobna št. 1) dre 18 12., pri Paglia^a, ul. O mo (etna 30 vin. kg).
Sv. Jakob: št. 117-172 (obrobna ?t. 1) dre 18. 12. pri Vidrich Rigutti, št. 425 480 obrobna št. 1) dne 18. 12. pri Skcrl ul. hergamasco (ana 31 vin.) \rdela: š. 1 -2 0 (obrobna št. 1) dne 18. 12. pri Mi he-i h, Vrdela 702 (cena 38 vin. » g). Roeol: št. 1-60 (obrobna št. 1) dne 17. 12. pri Srhillan, Rocol in Valle (ce a 31 \in. kg). Rjavi premog (briquettes> 10 kg na izkaznice.
Št Vid: št. 1289—1535 (obrobna št. 1) dn^ 17. 12. pii Brum llo, ul. Econ >mo (cena 3S vin. kg). St ro mesto: šr. 1101 1226 (obrobna št. 1) dne 22. 12. p i ' ur-covich ul. Mura 3 (cana 38 vin. kg). Novo mesto: št. 1053—1188 (obrobja št. 1) dne 21. M. pri Gamosel uu G pp «, št. 1189 do 1332 (obrobna št 1) dne 19. 12. pri T urerju. u\ S. Zaccar a (.ena 3S kg) Nova mitnica: št. 1009-1 44 1 obr. bna š l) d ie 18 12. pri Nemenz ul. 8. Franc.s o št. 1 '45 —1280 (obrobna št. 1) dne 20.. 12. p'i Grattoni L. Ricci 4 (cena 38 vin. kg), i tara mitnica: št 1'70—1196 (obr. bna št. 1) dne 19. 12. pii Rbarich. ul. M dia 8 št. 1197 1322 (obrobna št 1) dne 2'. 12. i pil Sirovizza ul. Conti. št. 13J3—1418 ! tobrobna št. 1 dne 22. 12. pri Cocan.icli, 1 ul Caccia (etna 38 vin. kie). Sv. Jakob: bt. 173 '298 (obrobna it. 1) dne 1-. 12. pri Baisinger, Guard;a 42, št. 299-424 (obrobna šr. 1) dne 20. 12. p i Tcdeschi, ul. Bopco 32 1 cena 38 vin. kgK Sv. M. iVI* ispo-Jnja: št. 1-49 (obrobna št. J) dne 17 i2. pii R. Sanzin, Skedenj (cena 38 \in. <g). Skedenj: št. 1—92 (obrobna št. 1
n? 17. 12- pri R. Sanzin, Skedenj (cei.a 38 vin. kg>.
Doi^a^i vesti.
Radi nepričakovanih tehniških težkoč» ki ^o nastale te dni za vse tržaški list » prosimo cenj ne či-aMje in č tateljice, n. i nam oproste eventuvatai pomar jkljivosti.
Plinarna prisiljena, da ustavi obrat. VklJ ib vsem pnzadevar.]e;n namestnika ii mestne pli -arne je dovoz premoga z-i pl n v zicJnj--m čisu popolnoma za tal. Mestna p'irarna, ki se ie do-edaj trudila z vsemi sred-tv, da vzdrži obrat vsaj v omejenem ob egu, b » torej eventualno prisil^n.% da v reka 1 dneh tsavi obrat. Ker organom me t e pSi< arre v tem s'ućaju ne bi bi'o mogoče, da bi zarrl; ključe pTi vseh pii i«1-merih v mestu, bi se m ra'o p i >t;sti i kon sumentr-m s mini, d z; p e o kij :če. Pri tem se ra'una r.a razumno sode'.ovanje pre' i alst\ a, ^i bi se mora'o najtcČf ejše dr. a i ra lednjih navoi il. V slučaju, ca se bo mi ral res ustav, i obrat p.in^rne, se bosta potom razg!aca in oi.ave po časopisih naznanita dan in ur k d j bo zapreti kl uče pri \seh plino.i.erih v meslu. P i tem b» zado^t val «, da se plmom ri zapro in se potem ključ shrani. Nadaljni p iraba plina bi bi'a potem n dopustna in nedopus'no bi bilo tur i, da biseposkužao po/neje, ali p'in gori ali ne. Kd« r bi to sto il, bi mogel povzročiti nep«*eračunjivo škodo in tudi n -s eče, za katere bi motan p innrna odka-ni 'ti vsako odgovornost. Kdaj bi se r ? r t p i arne zopet vzposa il, o t m bi b: 1 konsumer.ti obveščeni po časopisju. — Za enkrat je še rek j malo nade. da se bo moijel vzdnati cbrat, ter so lu':ajšn i čhi-tiljltuii pr>n^n* najener^ičnej^e i iterve-ni ali pri m- rodajnlh osredt.j h un d h, c poja ;a oi na \aži e interese prebivalstva, ki prih jaio pri tem v poškv.
Vse ak >r pa se da one družine, ki kuhaj > s p'inorn, za sluča;, da se p inarna zapre, ne ostanejo b es kuriva, že v po nedelji k, 17. t nt., t rično r zdeljevati dr a in premog onim strankam, ki so v posest ru -ene izka/ni:e za pr.Niiog. Natarun i i poduki o tem razdeljevanju se objivlj jo danes ter se oba ijo tudi j't;i v č;s>pi ju. Prebiva stvu pa se v njegovem lastnem interesu • uj 10 1 r poroča, da nakazano kuriv-1, ki je j^ smatrati k o t rezervo za slučaj skrajne potrebe, uprabi še e tedaj, ko bi se v re niči moral ustavili o-oiat pisarne
Obr t elekrarne. ki g 1 je mogoče še vzt ržava i z razpo ožljtviu i s abŠimi vrstan i pre noga, do nad* jne^a ni ogr ž n.
Železniški promet o božičnih preznikih. Uradno se nam javlja: Radi pomanjkanja na sredstvih prevoznega obrata in povečanega pomanjkanja premega je izključeno, da bi se tncgli o bližnjih praznikih staviti v promet deljeni al. posebni vlaki, oziroma, da bi se mogli sploh sedaj pomnožiti obratujoči brzoviaki in posebni
■uluki Preva /Jinjti c" vilnih potnikov SO
stavljene meje tudi s tem, da treba v prvi vrsti vojakom, ki gredo na dopust, omogočiti vožnjo domov za praznike — prizadevanje, ki getovo inore računati na po-polno> priznavanje in podporo prebivalstva. Na te okolnosti se opozarja z nujno prošnjo, naj se o Bcžiču potovanja omeje na najnujr»e;e slučaje in naj se tudi neizogibna potovanja urede tako,, da se izvrše nekciiko časa pred in po pravih praznikih.
Vederje nekaterih izprevodnic na progi c"ržavne žcleznice ne odgovarja niti u-ljudnosti, še manj pa služben m predpi-orn. Pretečeno soboto je vstopilo v Bor-šru več oseb v večerni vlak ter zaprosilo ob vozus toječo izprevodnico za III. prostor. Ta pri II. razredu stoječa izprevod-nica je vljudno odgovorila na slovensko vprašanje v slovenskem« jeziku ter poka-za'a proti kcncu vlaka na III. razred. Ko so tukaj potn ki novo izprevodnico vprašali v slovenskem jeziku za prostor lil. razreda, jc ta osorno in molče pokazala proti vozovom, češ, sami si iščite v temi. In potniki so res sami poViali voz III. razreda in vstopili. Prišedši v vlak. je ta izprevc-inica osorno zahtevala najprej v nemškem, potem v laškem jeziku vozne listke. Ko so jo pot n'ki vljudno vprašal* v slovenščini, česa želi. iim je obrnila hrbet :er odšla, ne da bi oregledala listke. Prišla je potem še večkrat v voz. ter z neko lam kal sedečo osebo začcia zabavljati »iiber die s!ovenische Sprache«. Vse ve-'^enje te izprevodnice je bilo- skrajno izzivalno, in le taktu potnikov se ima zahvaliti, da niso drrgačc našteli!i proti nje», ker je — ženska! Vprašamo pa železniško upravo: Ali nastavlja deželnih jez kov nezmožne izprevodnice namenoma, da žalijo čut potujočega slovenskega občinstva in ga izzivajo z vedenjem in besedo? Ali na svoji zemlji nismo niti toliko gospodarji. da hi smeli stavljati vprašanja in zahteve v slovenskem iez ku? Ali so jezika nez7?ir>ziie izprevodnice nastavljene j zaradi ljudstva, ali pa morda ljudstvo po-
tuje zato, dag a one žalijo? Upajmo, da rtpravi že!, uprava red!
Ako ne znate nemški, ne iisficnskr, csianite dema! Iz Kopra nam pišejo: To lekcfo je dal sprevodnik Scrtsch koprškr učiteljici, kc se je vračala v nedeljo 10. t. m., z vlakom Trst-Poreč iz Kaštela domov. Zahtevala je po slovensko vozni listek ter vprašala, koliko naj plača? Na prvo vprašanje jej je mož odgovoril laški, drugič nemški, a tretjič je — zavpil nad njo kot nad kakšnim pobal'nom: >-Kaj ne znate nemški, ali laški?! Na njeno zanikanje je zarohnil: Ako ne znate, ostanite dema! Ona se mu je uprla ter oporekala, da se ne bo učila drugih jezikov le radi nieera in da naj Ie cn ostane doma. aivo ne zna jez:ka prebivalstva, ker je dolžan, da na njeno vprašanje slovenski odgovarja. Saj jc on postavljen za občinstvo, a ne občinstvo radi njega! Pa je rentačil dalje, da jo dobro pozna, da ona zna bolje nemški in laški, nego vsi v vlaku, a da se kapricira! To da je poznana slovemka domišljavost in trma, ki hoče, da njena velja povsod! Učiteljica se mu je protivila utemeljeno, češ. da je to le njena stvar, kar ona zna! — Ali. česar 0:1 — ne zna v službi, ni vseeno! Na tej progi se vozijo Slovenci oz. Hrvatje in Ualiani. za to d i ie dolžnost službenemu osobju, da zna deželne jezike in da ustreza vsakomur v materinem jeziku! Sprevodnik pa se je jezil, ugovarjal, ter podal dragoceno priznanje, da na izpitu pred petimi leti niso zahtevali znanja slov. jezi'^ zadostno da ie bilo. da jc odgovarja! v nemščini in — Iaščini!! Na tej progi in povsod da velja samo nemški jezik, in le deloma tu li ita-liianski. da je že 15 let v službi, pa še nikdo da se mu ni zn^erstavljal. — Fn načenja za nas žalostno in nečastno v je. Naša inteligenca je preveč malomarna, brezbrižna, a priprosto ljudstvo n 1 ore-bo;eče in uslužno napram tujcu. tako. da se celo trudi, da odgovarja v tujem jeziku! Konečno je po mnogem godrnjanj i in rentačenju vendar žare/ai nad njo slovenske: tri krone 40! Učitc jica mu jc nato ponudila desetak, pa ga ni hotel sprejeti, češ, da mora imeti pripravljen denar, da cn ima drobiža, pa i i noče zmo-njati, ker noče govoriti nemški! Iz tegn neprijetnega položaja je renl učitelj.eo neki priprost vojak — tudi Nemec — $ uljudnejši od sprevodnika ter se ji je po-nudil za izmenjavo denarja. ln,erc:.a;uno je bilo. da je učiteljica ves čas samo slovensko govorila a sprevodnik le po ne n-ški — razumela ste se pa oba! Tako smo torej Slovenci Izpostavljeni javmemu ruganju in zasrarnovanju — celo uslu" ::enci postajajo tako oblastni, da se predrznejo ukazovati nutn naj ostanemo doma, ako ne govorimo kut slov- ki. Sploh, pa je o -žiti, da na istrski pr< ^i .s'ciovi sprevodni' i, čuvaji na postajališčih lia na slov. ogovor odgovore gosposkem.' človeku nemški a drugim laški. Vse prej It o t s'.oveirko! Ta predrznost nas poučuje, da naj si ue damo kratiti svoj h pravic. Slovenci zahtevajte povsod na postajah da se Vam odgovori Iv slov. jeri .ti a Nemce, ki ne znajo ali 110-! čejo govoriti slovenskega naj pošljejo v nemške kraje!
Sle v. kat. akad. tehn. društvo »D 'niea < proti dru. Sasteršiču. To društvo je doj>o-slalo dru. Šusteršičb pismo, s kater 111 mu javlja, da je na občnem zboru dne 8. de-i cembra 1917 soglasno sklenilo, ca ga črta i iz seznama svejh častnih občanov. Očitajo mu, da je hotel s posebmm društvom akademičnega starešinstva zasejati razdor in sovraštvo v vrste starešin, da njegovo delovanje zadnjega čl a ne odgovarja načelom slovenskih katoliških shodov, da je s tem delovanjem stopil v na-i sprotje z delovanjem pre vzvišenega via-i d?ke ter škodoval katoliški in narodni stvari. — Izjave občin proti dri?. Šucter-šiču nadaljujejo nepretrgano.
Jugoslovanski železničarji za majr.išk 1 d^larcc'jo Jugoslo .unskoga kiuba. V Mar boru dne 8. i:i 9. decembra zboruj v | či jugoslovanski železničarji so -srre'eli I sledečo resolucijo na naslov Jug: slo danskega kluba na Dunaju: I »Zastopniki večine jugoslovanskih že-i lezn i carjev vseli kategorij, zbran v Mariboru dre 9. decembra 1917, iskreno pozdravljajo deklaracijo Jugoslovan kega j Kiuba z dne 30. majn'ka 1917. ter j > brez-pc-ojno v p:Inem cb?cgu o " -V;c.vaC>. Jugoslovanski klub je govoril ram vsem iz srca, ko je podal to za nas zg irvinsko izjavo. Samo te laj, ako se v deklaraciji začrtan/ inin rralm prr^ram v r^ne:n obseva ir'ejstvi. bedo služile železnice na naših t eh res svojemu pravemu namenu, namre^ povzdigniti gospodari,kc in ku!-i turne sile jugoslovanskega naroda. N; «am ! treba povdarjati, da so ravno železnice s svoj'm po veliki večini nem?kim usluz-beistvcui tvorile največjo nevarnost za naš narodni in gospodarski obstoj. Zato poživljamo Jugoslovanski klub, da se z^ nobeno ceno in pod nobenim p g :-in ne I odmakne c i ta!<o jasno začrtane poti v ! lepšo bodečnest jugoslovanskega naroda. 'Mi vsi in z nami ves jugoslovanski narod j stoj'ino trdno in neomajno na Jtr^r slovan-'skim klubom. Dub bi skoro zasijala tudi jugoslovanskim železničarjem zarja zlate
svobode!«
Resolucija je b'la sprejeta z viharnim odobravanjem od vseh navzočih železničarjev, uradnikov, uslužbencev ter delavcev in sicer soglasno.
PrUcžba. Neka gospod nia je sla v sredo predpoldne v prodajališče aprovizacijske komisije št. 2 (pri Tirolcu), da nakupi živila. V smislu sedanje uredbe je prejela ob enem z živ:Ii rdeče prečrtani izkaznici (za dve osebi) za nakup slanine in »pancete«. Ko pa je prišla v prodajalno svinjine, da bi kupila ta predmeta, so jo opozoril!, da ena izkaznic nima pečala ir da je zato neveMavna, Popoldne se je vr-

{
pni'i t g
Slovsnsha strast.
Romar. Francoski spisal Danijel Lesueur.
Ta vtisk pa se je še bolj utrdil v zaseb-1 nem groiovem stanovanju v * hotelu de Pariš«, kjer so po ruskem načinu nudili Čaj služabniki grofa Miranova, ker so hotelski uslužbenci prihajali samo do predsobe. OJ tod dalje so opravljali vso službo lakaji, ki so nosili groiovo livrejo in so ga imenovali tkscelenco, pri čemer so se držali najstrožje etikete in mu tako. vkljub običajni hotelski opremi, vzbujali domnevo. da se nahaja doma v Petrogradu v svoji palači na Nevskein prospektu.
In gospod marki de ^-'naz je spoznal, da ta strahoviti sovra^iuc Turkov in ni-hilistov ui samo političen trinog, ter v: •
iudi doma v svoji hiši. Sumil je. da so ti tako imenitno izvežbani služabniki, ki so sc kar prekcpicavali na vsak gospodarjev migljaj, že pogostokrat imeli neljube do-| tikc s težko Semenovo palico, kajti ta telesni čuvaj grofov je vladal nad njimi kot majordom in minister notranjih stvari. Ta orjaški mužik, ki nftdar ni zapuščal svojega mesta za grofom, ki nikdar ni odpiral ust, da bi govoril, in čigar nezaupne oči niso mirovale nikdar, je imel nekaj vznemirljivega in fantastičnega na sebi. Skoraj bi mislil človek, da je sencu, nemirna duša strahovitega policijskega predsednika, nekaka druga poosebitev te za eno samo telo premogočne osebnosti.
Celo groiica sama sc je upala samo z ijkakim strahom obračati na Semena. 1K0 je Hubert opazoval mlado gospo v njeni domačnosti, kjer se je zdelo, da nje-jiubkost tlači ickJ vse pretežak vzduh,
je začutil, da mu je srce vztrepetulo v sočutju. Zakaj je bila tu? Končno je bila vendar žrtev tuje častihlepnosti, ne pa svoje. Bila je tako preprosta, tako tiha in nežna, ko je nudila čaj gostoma in soprogu. ne da? bi sc niti najmanje vmešavala v njih govor, in ena vnema, s katero ga je izpraševala v igralnici. ji je -igasnila očividno popolnoma. Vso svojo pozornost je posvečala edino le vprašanju, ali bi rajši vzel nekoliko mrzle divjačine ali kavijarja, m v njeni svetli obleki, obrobljeni z ozkim pernatim obrob kom isie barve, bi jo bil po njenem skoraj otroškem vedenju m enakomerno po sredi razčesa-nih temnih laseh preje smatral za gojen-ko kakega penzijonata, kot pa za damo iz velikega sveta, če ne bi bil njen mirni pogled, ki se je od časa do časa ustavil na ijem, tako brezprimerno dostojanstven.
Ne, ni več fctifil v sebi moči, da bi jo
sovražil. Polastila se ga je nepopisna mehkoba. Vnovič je podlegel, ko je go-vorii, ne obračajoč se nanjo, dražestni njeni milini, mehkim kretnjem njenih lepih rok, ki so se nežne in bele, premikale po rdeči vezenini na namiznem prtu.
Uasiravno Miranov pravzaprav ni bil kramljač, je \endar dolgo časa govoril 011
• sam, kajti slučajno so sc lotili tvar ine, ki
mu jc b;!a najljubša____carja Nikolaja...,
i:aterega je hvalil na vso moč.
—	O, carja, kot je bil on, ne dobimo nikoli več, — je vzkliknil, — kajti vaša evropska filozuiija in vaš evropski liberalizem začenjata zastrupljati dinastije.
—	Ali je bolje, je odgovori! Welrnan, — ee se pogube z dinamitom----?
—	Prvo povzroča drugo, — je odgovoril general; — Aleksander Nikolajevič bi bil še živ, če bi bil poslušal mene in bi ne bil odpravil tlacanstva, nevoljništva.
V Trstu, dne 1f». dec. 1917.
»EDINOST« St. 347.
Stran III.
nila v rečeno raz rodajališče, proseč, na?'
pritisne)',- na izl OKCO potrebni pečat. Do-' tična poslujoča gospica pa jo je zavrnila.! da to ni možno, kajti, izkaznice d? se ino-1 ra pogledati takoj na mestu ob prejemu. I Cim da ie stranka odšla izven lokala pro-; dajališča. nima nobene pravice več do: take zahteve. Ker se taki slučaji večkrat j dogaiajo. vprašamo: kako prihaja ljudstvo do tega. da radi pomot, ki j h ni zakrivilo ono samo. torej radi pogreške v proda a-j liscu. odtrtrnvnti od itak bornega odmerka vseh živil ter izgubljati še tisto malo? Opravičeno se torej oglašamo s to pri-tožbo.
Zborovanje podružnice CMD v Skednju; 9. decembra t. I. Zbralo se nas je veliko, j
I epa družba ie bila. da še nikoli tako. Po j prizadevanju g. šolskega voditelja Vafen-tiča se je zbral ves učiteljski zbor naše šole. naš ve'ečastiti g. župnik Macarol. g. ka elr.n Clav;jn n go-t od S*ran Dre-
jač. Prišlo je mnogo naših skrb h očetov in maier in naših mladih fantov in deklet, j Priteklo je zelo nmogo naših prijateljevi oi blizu in od da'e;: O i naših Magdalen-t; nov. tako ludi gospod Mik a ec in | mnogo drugih naših narodn'h mož-kreme-niakov. Pritekel je vodja Kle;nmayr in povedal nam mnogo lepega. Iz mesta Je prišel g. Cotič kot zastopnik polit, društva. mnogo učileljstva, od sv. Ivana učit. Ormek s svoio gespo, g. ravnatelj Iv. Vrščaj in mnogo mnogo drug h. Za.elo se je zborovanje po ol ičajnem red;?: Pr:d-( sednik zbora (podružnični podpredsedniki g. Anton-Vrba) je pozdravil vsn tako lepo j zbrano družbo in pojasnil, zakaj da se ni-j cmo t'iVo ča-a zbrali. Preči*al ie p'smo-pozd-av od-rt g. V ir n a bivšeg poslanca tega okraja. Kraju in časom pri-j merna vsebina pisma je bila vze a na, znanie s prisrčno ovaciio do priljubljenega narodnega za-topnika. Tajn k g. Anion Lavrenčič nas je pnvedcl v tiste dneve j pred vojno in priprave za teianio vesc-lioo ki jo ie a vo .na prebitek. OmenT! je. | V a ko ie vrtec raste', menjal vrtnarico. I menial prostore, preh ni las no krV inje. dobil po pr zadevanju g. ura. Abr. ma.l J- j Jr. Slnv'kove in *:. šr'>ke-i ga ravnatelja Ivana Vrščaja reteifcc\;o od j aprov. komisije ud. Gca. blagajničarkn • Ivanka O- lina je padala bilanco vseli teh j le: in rovc !aTa. da smo z imenem še kr lij dose.Ianie s+r< ke. Ob konen ie z gorkoj občutnimi besedami ragovorila naše nri-in že. e. nsi čuvajo naše otroke, ko! in rio oče., dr.'cč od nas. da razir ej v verige svrenistva in izpoz^ajo nckuajj da ■> svoi"*' 'ni snovi Jugo-! j-.T«. Ool! vr-arca ž.'iarea Godina je po'a'a s: at i- j Stikc vrtca, izpremembo vnnarice. rri-| dobitev SoNte rcfekcije. vrtnarico-pr>;iv č-nico. da je domača podružn ca vedno skr-| fcela za v rt l c. posebno njen do>edanji tni-pi'r g i nt- i Lavrenčič, katerega e r zna-L'i Vrt '-•osebnega dobroirfka poJru/nice(
m vrtca. Izrazila je tudi žel o, da bi se i n^prosH tržaški mag strat da prevzame vrtec v svoio unravo. da s tem raz-l r .meni našr* dražbo. Občni	se 'ej
nnvP^a P-ibrr3 K* CP ]C |
i r .. predsednik g. Ciril V-Vi jertič. naš šolski voditeH Fp3predsedmfc| f Anton Lavrenčič. nradn'.'c. Tajnik g-j hran flrbec nam Mioi Sai cii.-L'rc»aČ.} B agaiitičarka g. Klara Čok. uč:t.. ram. %A Ivan Flogo. Odborniki: g. Fvanlra Hod naj ačit Mar ia Ooiina, vrtnarca in g. Ar-j oa Saacm nraAđL Pre^edor. n&nor: ^ SIKester Ooffna (Ban) si*:?r in g. R.'-: i i Sanci-1 (Cesnot) trgovec.
No- zvr I:eni g. predsednik se je ;z! vca zahvalil za ve! ko zaupanje, ki ga no'agaio s tem v r'. gove roke. Po volitvi | se je (	prf-cei navzočih k
edvse ■ vi i. Kl i'iimvr. ki je povedal lepega in rekel. da. kakor ima človek dve očesi, zn kateri mora skrbe J. tako :ii».a naš Skedenj dve očesi — !iud-sk š :•; in vri^c. za katera ima skrbeti, k	je vz tfirad materam: Tui:h of^ok
v abiino. lc >vr»."e privedite in bo zado-
; f
OJasi-a se je tudi vrla žena ua^e^a Sar.c'n-Tcniaža ki je rekla, da so na ej /.ne se premalo zavedne in zaradi tega i podpirajo našo podružnico; naj «c po^asnuje še boH pomen družbe.' r b(v , rinaš 'lo še obilnejši sad. Odbor ie I relel tudi ta nasvet. S zaključnim po-.. n m od stran? g. predsedniki in z navdušen m vzklikom na Niegovo Veličanstvo se 11 zborova::ic sikleni!o. ST dil ie prijate'oski sestanek pri pogrnie-r''i n 7ah za nekoliko ' žii krog. Bila ie i vseh eaa dofca nifza kakor velika, ve-t drvima bratov in sester. \ si stano\i. isa nrei'genca in mnogo n *:h na-1 r- • ;ii pr. ofcoriteijev. Odbor je \ ostrcgel, zl ranim z domačim vinom in skromnimi pri- izkom. Oovoni ie sledil govor. Po-1 Zdravi dahovšČinL NTe odzdrav in izraz . «eda gresta cerkev in šola kakor • >:ri em matere. G. Cotič je govoril s
0	iticnega stališča in ometral našega p a,	r.ad. hndne in razveseljive iz-pre e.n.' e r.;/:iier v našem med eboinem življenju. Njegova beseda je izvenela v pr Invo sr-om"->a ustanov telja nagega sedanjega tdinsiva. — Gospod Sa i
1	ii ie slavil mi: »gozaslužne može pri •Edinciti t^r nazdravil g. Maksu Cotiču. k; si steka veiikili zaslug za probujo našega naroda. Gospod Ivan Godina-Ku-dr č je orisai nekda. je boje za naš narodni obstanek, ustanovitev naših društev in žrtev za-njc do danes. Omenjal ie kako so bili tudi tedaj dui.ovniki — izvrzemši ne-lub li presledkov — narodni in trdni kakor kremen pri delu za narod. Se nino^go, mnogo govorov je b lo. NAaterf v zahvalo 7.1' I : - K . rekateri iz ve*e'<a. da ie u> 'i zfa r<>\ a ijn tako lep. Mnogo ;e T':" i misli »n !epih — dejanj, ki sc v - eio v srce. da se ne iziir'šeio z niega
f 'e st->ie Za našo him-
no *Hej Slovani«. Še nikoli nisem videt
»in n ih obrazih toliko svetosti, nisem prodrl ?-iko globoka v nj ii lepo srce. kakor v
list.m Trenoiku____Snoznal sem. da smo
iji si ostanemo bratje — vsc'ej! Rekla se jc še mnoga lepa beseda. Učit. Širok je povedal našim možem, naj povedo svojim sinovom, da je ta z?n)lia, ko jim jo izročajo v la t — zemlja in da ne ?me rikoli r^eiti v t'je toke! Sklepčno je pozdravil g. predsednik tudi našo zaslužno gco. učiteljico Pavlino Čenčur. ki stopa sedaj v zaslužni pokoj. Mnoge naše matere so bile nje učenke in se s hvaležnostjo spominjajo nanjo. Družba se ie razšla vsa navdušena za novo delo za narodno stvar.
Iz jugolnv^nske socijalne demokracije. Analogno, kakor se je zeod:lo v češki, poljski in ukrajinski socijalni demokraciji, se ie pričel — slednjič — proces čiščen a tndi v jugoslovanski soc. demokrac ii. Tudi se je krepko pojavila opozicija, ki zahteva, nni se opuste nenarodne in nroti-narodne tradicije in naj se tudi naša socialna demokracija postavi v prve vrste narodnega g bania na podlagi de;klarac:je z dne 30. maia. Opozicija se je osamosvojila in to izdajala svoje glasilo pod imenom »Demokracija«. Pozdravljamo ta pojav v našem narodnem življenju. Saj smo mi vedno in vedno naglasali — ker vsako drugačno postopanje bi kazalo na nerazumevanje duha časa in idej. ki so nastopile svojo zmagoslavno pot — da ne odrekamo tej smeri našega političnega in narodno-sociialnega življenje pravice do obstanka in uveljavljanja. Obenem pa srno zahtevali, naj socijalna demokracija ostane v okviru skupnost' naroda in sodeluje povsod tam. kjer gre za interese te skupnosti za kulturni, poliočmi in soc:ialni napredek naroda, kar more brez vsake ško-Je za svoj program, svoja načela in svo'e specifične interer-e. Socijalna demokraciji imej svcie mesto v naš' «kupni organi-7ae"i kot enakopravna, uvaževana stranka in sestaven del rarodre celote. Tako Te b*'o ve ■ :n	naziranje o pravicah
scc:ja!ne demokmene in nie dolžnosti do nar a. Pojavivša sc opozic ia se bb'^a — kakor se zdi — trV^rnn naziraniu. So-e::a!r>a nai ho. demokratična in priznana *0' bodi tudi rrnv'ca razrednega h )ja, a'i — tT,,i t1 n rod n? mi to! Ne morda v crnen k* ve*Ta šovenstvn Ne tega ne " "nemo zabt^'nti od nV. Pač pa riar(»d"a v smi<i'u Ij^b 7n«. ki 'e vsak blag č'ovek dolžm s\TT''*rra narodu A to ne samo z ''Cf^vJa'1 . !atonično. lc v leni1' rrpTrn-niilr, an "ak t-ii z de'an«n? Bnn+eljica T roti vs^k" kriv?c'. ki se godi nar<' 'n. in "Ta^uolucn nTooro\"e bodočnosti. Tako bo koristma narodu in — sebi!
Foziv za fiovrlet*ta voščila. Prosimo vse na^e cenicne »n<;Pr?"te. č;tate!ie in s^loh vse one osebe, ki reHjo uvrstiti v naše-n 1:stit novoletno voščilo za dan no-vegr leia, rini se pravočasno javijo uctme-no p;smeno podp'sanemtt. ker r^el a'ne naročbe ne brmn s —cien^: ':, ako ne bomo imeli prostora v !:stu. — Novo'etno voščilo za 1. januvarja 191S.. v obliki vi-zitn;ce, stane 10 K. — Inseratni oddelek • Edinosti«.
\ŽIVNOSTENSKA BAN<A|
PODRUŽNICA v TRSTU	|
! m ftrt:i3 su fc:si iL Haiia \m:i • Izsisa pfii f
K Odaiika giavnica K 10b.OfO.(MO. - Rez. zaklad K 3.J.0v0.U» |
Izrisuje kstotF ?;e bairr ;i ffMjth;čD? trausal:ti,2. i j ===== tfrzd; « ure od 9 -1 r«P«--1
Popreb smr nih o=tark v pokojnega
Hiaislasa HorieMnc
stavbenika
ki_je preminul dne 20. avgusta t. 1. v Puli, se bo vršil danes ob 3 pop. na pokepalilšču v Barkovljah.
Trst-Barkovlje, 16. decembra 1917.
RODBINA MARTELANC. V* liko pogrebno podjetje Capdlan
HALI OGLASi
LJLJ j;Bsta« lisk&a« M« M niu- "J— I
naj o «:ik»t ▼•». — Najmanjša pip-. I
LJLJ : pristojbiaa 40 •V»tin'<. . LJLJ j
flt, 2 Sm tri mesece stara -e p oda po čeni Vi HI S CD P Re oitell ■ S3I._1674
mm kovaški d«] a ve- in učenci, ulica i
ISCgjO S8 Mrd.a 6._m_5|
Itrtt Cl! zaue>lji a g ap<'diftna ali gospa za j I J«. (5 ib liv o točit v I.oreiu Vaiop takoj. Vpr.iša se nl.ca d-lla Geppa 23.	I«>7t» j
Dvriltm čevlj« z žeblji okovane prikjadoeje I muum vijake Fa;net.> 38 111. Zor/.i 1«>77
f-«. c*?m«m dunajsk g asovir v naj ver jem redu riUUUlll S iitario lir, desno Ca. Ls '.>-2. 1 78
^iM^flftm več brejih koz in i l>«/.la. Kjarbola rfUUulIl z g- »raja 13 stara polic, »a).	lHi.4
Anton Jerkič ^ oa uje v svojem a:el:eia UiO^IUI ▼ Trstu Via deli« Po*te it Itf. 407
Ttk dobro ohranjen .Orke tron- s 1H F IjiU I« gla-finimi kosi po naj .iiji ceni. K ,Ion j a 12. Gostilna Zullia^_
f . vinske v dobrem st- nj", oljeve, petrol i e e UUg knpuj - K ure t 8 t ef»nt n-_1'
trvnimo m v družbo gostilne gospodi na a|HcJIHC ib al vdovi bre/ otrok srednje t r s i z ma im premož« njem Ponudbe do 3»» deceaib:a Peter Kariš, poitno ležeče Bbrk«»vl e.
i litttl
^'ftblh kiipaj«*m v vsa<i množini. Fran B«bić iUaijS nI,ca Mol nogrande št 2\	1«"»3
Slamnate (eolje (Solne), fžčžž
trg-.icem trporoč«m slamnate im lje in s.amnate po j | lat« za v čevlje, kate e sem zixt*-- izdelo ati, t*i:o da vstki zahtevi lahko ugodim. K-rje d ugt obutev tako draga, bode ta %■% osebe ki imajo opravilo v sobah, d -bro došla Naj vsak poskusi. Pr n * Cerar tovarna slamuikor ▼ Sto.u. i CHta Domžale pri L uUjani.	o7 3
P:>so!ilno In hranilno tfrjšico
re#. za Iru^a z n»on». jam. vik idactj Uicmanje
Vabi se na
izredni občni zbor
ki ?e bo vršil dne 30. decembra 1117 v dvorani Kons. dru:-1.a v Ricmanjih ob U dopoldne s sledečim dnevnim redem :
1 Poročilo likvid čij^kega o 1»j a;
V. Čitanje reviz-jskega poročil«;
3 Pre llozitev računsk«-ea zaključka za 1. 1913
m 191'» ; 4. A ol te ' v nadzorništvo ;
Sklepanje o prodaj, nepremičnin; 6. Slučajnosti.
lvicmauje, dne 13. decembra 19 7.
Poso 1 no ia h-an Ino društvo reg. zadi z oeom j .m. v li^r. za likvidaci ski o ibor : F. a u K r nč n.
Opomba: V slučaju nesUepč o<ti ob nap^ve-dini uri se vrši eno t r • poznej • drugi občni zbor. k je sklep en ob vsaki udeležbi
Kcnscirno drus v?, raj. mt\ i orn. Jam. v likv. v Rlcmacll i
Vabi se ra
izredni občni zbor
ki se bo vršil dne 30 decembra 1917 v dvorani društvene krčme v Ricmanjih ob 10 dop.
s sled č m dnevnim tedom:
1.	Poroč lo likvidacija aga odbora.
2.	Čitanje revizijskega odbora.
3.	PiC ložitfcv računskega zaključka.
4.	Volitve v nsdzorniitvo.
5.	Pluč-jnosti.
Ricmauj«, dne 13. decembra 1917.
Konsumno društvo reg. zndr. * om. jam ▼ l<kv. a likv d icijski odbor: Fran K renčan. Opomba: Ako bi občni zbor ne bil • klepčen ob napovedan uri tedaj se eno uro po n j vrši • ru^i o'čni Z"ort ki je sk.epčen ob	števi-
lu zadružnikov.
IVAN KRŽE - Trst
Mazu Sa« OitvaMl 1«
i ViflflAd kuhinjskih ia klctaramh potreb« LUlilJta Uin Od leM m •leteni«. škafov. ' hren'.. <ebrov m kaj. sodćefcov, lopat, re-I Set, sit m vsakovrstnih košev, Jerb*sev In metel ter mnogo drsnih V to stroko spa-daiočfh preumetov. — PM.POROCA svojo I trgovino s kuhinjsko posodo v*ake vrste i hodi od porcelan zemlje emaila. kos!-j tarja al- anka. nadalje pasasuntorje. k»»tk ! itd Za gostilničarje pipe. kroglje, sesalje i In stekleao posodo za viao I. i. d. i t. d.
■! ■ II !■■■■!! I | ■ IIH1 II——^_ILS1MII ■—^■^Mlll« <■'■
Ustan« v jeno I. it-93.	(Jstasovljeno I. 1893.
I'z3]2inn3 pokorno društvo o Uidilioni
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
dovoljuje članom p^sojll^ -»roti poroštvu, zastavi življe«jsklh polic, posestev, vrednosimh papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vrafa » se posojiia v 7'/,, 15ali /, letih v o »s^kih ali p» v poljubnih dogovorjenih obrokih Kdor želi posojila, naj se obrne ni pisarno v Ljubljani. Konfresil trs it a v. II, ki
d^je vs potrehn t pojasnila.
2?dr ga lojena tudi hraniina vloge in Jih obrastujs po 47«°/0
Tuživeno lastuo pre noženje zn Sa koncem leta 1J>5 5I9 34H40 K. — Deležnikov je biiO koncem It ti 1915 19i4 s 15615 dele2i. ki reprezentnjejo jamstvene glavnice za 60)9.850 „
[siogentll Ta teden »si g Klnamatagraf CEUTRflLE ul. flcguedctto 4
I Vodstvo kinematografa „CENTRALE" v Trstu ulica Acquedotto 4, ne glede | l na stroške, in v svrho, da zadovolji to slav. občinstvo, si je pridobilo neomejeno ! I prvo predstavo veličastne film	'
iMonna	!
} podjetja „Kineriport4* v Budimpešti, v dolgosti 1600 m v 4 dolgih dejanjih, posnet	!
I pred kratkim i iz1 ormmi umetniki v Gružu m na otoku Lokrum v Dalmaci i.	I
Ta privlačni film, neprekosljiv glede lepote in uiietniške vrednosti, se pred-	I
I stavlja tekoči ted n in je pov em nov za Tis*.	I
tnnlia ^eregato
Trst Campo S. Giaccmo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svoio
trgculno plsismlšhlh in šolsKlb potrebščin
Prodaja razglednic in Igrač vseh vrst.
Prskalo se trff	v slov. liziko.
Hote! fin restavracija
METROPOLE
Trst, ulica S. Nicold 22.
Kuhir.ia prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cen* 7mern?.
Tj3 cTnl se le zapel odmrla dobroinana trgovina
JOSIP SPEHAR & C©mp.
W Trstu, ulica S. CaUrlna Stev. 7	z
VELIKA IZBERA
izgotovlieRih o^lskza odrasle in o^oke
Suknja, Eaasian In Paletoi.
P. N. «bQns:vs nil si o prsvem <asj preskrbi Iskaznico.
Kaj je veji penili miji ?
Podpisovanje vt»j et'a posojila brez večje gotovine, ki poceni najpopolnejšo zvp7.o a^solntno v trn« in visoke
mar hranilne vloge ^m
ter orangoči izdatno družinsko ureskrb«>. — Brez zdravniške preisknv^-
Zavarovanja sprejema
C. k. cusir. sklad m m%M u3ouz in sirate
D2isl:;a posl3»al:.lca za Trst ul. Cel Lazzti'eito vzccMo št. 3.
Amerikansko diibk-zlato
v zlatarnici in icrarni:i
A. Jerman, Trst, ul. Mmm uecchlu 19
\elika zalog' dolgih in ovratnih verižic, zapestnic, prstanov, uhanov, obeskov za slike medaljone i t ci Vse stvari s > po zmernih cenah, izde a e v najbo jM. to%arn^h. — Srebro in zlato kupujem in menjam Pošilja se po povzetju.	Ceniki se ne razpošiljajo
Ljubljanska kreditna banka
= Podružnica v Trslu	;
Ulica Csserma 11.	Uradne are od 9-1.
Kupuje in prodaja vrednostne panirje vsake vrste, srečke, tuje zlate In papirnate novce in devize.
Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije.
Mi na linjižice obrestuje 4 % mm
Vlose no tekoči in žirs-račun noiHolle po dososora.
Obavlja nakazila vojnim ujetnikom.
Poslovalnica c. kr. razredne loteriie.
aMinZM- fj._ ntfff~■ ZkEaMarJ . ■ ■ ii ai*	— ■
Dobrozna urarns in zlatarna
Alojzi! Povh
Trst. P:a:z3 Barriera vscchls št. 3
kupuje zlolo, srebro in drcgulle po najvišjih cenah.
»^T^ou^Tt^^fc-Mjjt^tv^ rfilit—— ^^mrmm—
Tržaška posojilnica in hranilnica
r«gistrov9iia x?druga z omejenim porodom TRST - Piazza della Caserma £1. 2, I. natl. - TRS? (v lastni hiii) vhod po glavnik sfapnjicah.
I	POSOJILA DAJE
ta vkrjiibo 5 xjt I	na menice po 6*/#
j na zastave in amortizacijo za dalfSo dobo po dogovora HKC MPTUJE TRGOVSKE MINKE.
I	HRANILNE VLOGE
•prtjMM e4 v«ak«ga, če tuđi ni u4 i^^^^^estoi« po Večje stalne vloge in vloge na tek. raćun po dogovoru.
Rr-.n; davri pli&je zav:J - V?agt se lar.I:3 po f»j H»a!W. - 9,'JDAJA DOMAtC NAB!MALNIKi:> HkAMLNE Pt/SlCE.)
Poštno hranil'.ični ra<*u-. "i.mH.	TKLKFON št_ «52	I
Ima varnostno celico .s»fe lieposits) za »hrsni« vrednost-	I
oih listin, dokumeto* io raznih dru^h vrednot pepol lOfiia	I
verno proti ulomu n pilaru, urejfno po »lajnovrjft- i načina	I
ter je od Jaja >traakani v najini po najnižjih ce.tih.	I
iS7£K;E VLOG NA9 10 MILIJONU J JC30.4.	j
Brad£S ure: ed S as 12 asj. in od 3 io 5 m. hulaiiii? vili temu ai inJirt v,\\	l
Stran IV.
»EDINOST« št. 347.
V Trstu, dne 16. dec. 1917.
i" nužna akcija za aprovizaciio siro-Ri-..«nega prebivalstva Istre. Deželna u-
r' ia k< misija za mejno grofijo Istro je r .t z ; u slala občinam sledečo okrožnico: t e Jnu k i-iia ie že večkrat pozvala , a -tva. naj sestavijo popise siromakov ir*	ii občinariev, ker samo li se
kodo lemali v ezir pri pomožni akciji »-krt njeni -.d strani vlade v prilog ubogemu Prebivalstvo, ter da na} živila po z: /d u ceni brez slehrncga reda in nc-iu; vitim c-sebani: pozvala je tudi občine, da ganem. zaposlenim pri aprovizaciji, o'	de!o s tem. da daio siromakom
^	ie živežne izkaznice, ki siromake
I ščajo v upovanje živeža po zniža-j . ni. Žal da ni.-o v«e občine odzvale ' vu. Iz tega sledi, da ic v teli ob-či iii razdeljevanje ži\eža siromakom po zni/ani ceni brez nikakega reda m nepravično. tako, da se z vsak m dne m cul- vedno več pritožb od strani tistih, ki bi morali biti na vsak način vzeti v t ! ir kot siromak'. Priporočalo se te ze in - zopet priporoča županstvom, naj pr i'/v nju pomožne akcije jemljejo v ozir nve* uradnike. učitel:e. nezaposlene obrtnike, delavce brez dela itd., ter da raztegnejo popis samo na tiste osebe, ki jim radi pomanikania denarja m možno nabavljati si potrebnega živeža za prehrano Županstvo bo moralo skrbeti, da se br V> nekontin^entirana živila — izključene >o torej mletvine. krompir grah. f'zol in slično —. ki jih jim dobavl-a deželna rp--tvna k(miisija — kakor je b:lo ze po-no\ no naloženo - razdeljevala le neimo-vitun osebam in po znižani ceni Deželna upravna krnrsiia ie pripravljena V-stii-i občinam, ki so preskrbljene z zadoit-nin i množinami živil, nakazati cdgovar-ja;~čo svoto denarja kot podporo na cei omenje^Ui živil. Razume se samo ob >eb*. da deželna upravna komisija raz-pr'a :a "z omeieno svoto denarja, ki ga je ie !a!a c. kr. Vlada na razpolago. Tako je >n četrto četrt'etie leta 1917. nakazana sv i 1 200.000 kron. od katere bi. ako se m? !eli n pr. na dvanajsti del prebival-sb do=!o na vsako siromašno osebo K 4'S za dobo treh mesecev (oktober, november in december). Upravna komisija ki radi popolnega zasto:a pri plačevanji-de elnih doklad od strani davkoplačevalcev. ne razpolaga z lastnimi denarnim re? rvami. priporoča županstvom naj top leje. da bržno skrbe za "sodo neimovitil oseb ?n da z uvedbo specijalnih živežni*-dosežejo, da bodo od omenjeno pomožne akc'!e imele korist samo siro nr^ne in potrebne osebe. Končno se opo nrn*a. da ie dobava živeža za Istro na-1 lm in d( lžnost aprovizacilske komisije r? c. kr. namestrrštvu v Trstu ter da de-upravna komisija pri vsem tem. dr n; nikdar zanemarMa s prizadevanjem pri ; menjem aprovizacij-ki komisiji in pr e< -alrfh faktorjih v namen, da aprov?-/ !stre nc bo zapuščena, ni. na žalost v anu. da bi sodelovala pri anrovizaen Is'- drug način, razun s tem. da del? omejena p' možna sredstva, ki so je; dar? na razpolago od c. kr. vlade za s'"n> mr- io prebivalstvo Istre. Predsednik: L. etne.
• vzVo^ni Gilirji poslujejo zopet: 1 P tii uradi Czatnokonce \Vie1k;e. Dele-j( \ . l_os:acz. Nouosiolka. Ko-stiukovva >k -v ia tyn in Uscie Biskuple za pisem-sk poštni promet. 2. Poštni uradi Biala i ri Czortkovvu, Bludniki. Denvsow. Du-i i' ':a. Suchostaw in Zielona pri Neduor-ni za promet z denarnimi pismi in za denarni promet, zadnn urad tudi za promet z /avirki v omejenem obsegu.
v Bukovini poslujeio zopet: 1. poštu ur a Mamaiestie /a pisemski poštni pro-met: 2. poštni uradi Hibolka, Bilka pri Rada"*/ni in Ober \Vikow za pisemski pro-rr . za promet z denarnimi pismi in za denarni promet. zadnj: dva urada tudi za promet z zavitka v omejenem obsegu.
Kćor k?j ve o Josipu Martelanc. 78 let st; r. iz Vogerskega. ki ie bival kot begunec v Stattendorfu na Nižje Avstrijskem, ter od tam septembra 1916 nežna lokam iz vm!, naj blagovoli sporočiti njegov' sn .'.i Jožefi Martelanc, t. č. v beg. taborišču v Bruck-u o^L.. bar. 13/11.
V avstro-odrskem upravnem ozemlju Cr "vTo~e ie Ivi spremenjen etapno-poštni ur:: M. razreda R':eka v etapno-poštni in brzojavni urad I. razreda in kot tak odprl za zasebni promet od 1. novembra 1917. naprej. Na ta urad se smejo pošiljati: Postne dopisnice, pisma, tiskovine (ča-soi si), blagovni vzorci, postne nakazmee. pi-'iia z označeno vrednostjo in zavitki br v označbe vrednosti v najvišji teži do 5 Od tega urada pa: Poštne dopisnice, odi "ta p;sma. tiskovine t časopisi), blagovni vzore', r *tne nakaznice, položnice poštne hr;i »ilnice. odprto predana pisma z značbo vrednosti in zavitki brez o-značbe vred iosti v najvišji teži do 5 kg. Ob cm *e bil odprt imenovani urad tudi za zasebni brzojavni promet. Ta eiapno p ^t i in brzojavni urad posluje nadalje kot v :jtiopoštni urad /a njeinu dodeljena zapovedništva. čete in zavode.
»Slovenski vojak*. Ušel ie krasno opremljeni - ovcoški v-.la^ki koledar z na-slovom SI -ven Ki vojak . Sestavil in za-lo/il Jan. Jeglič. Neobhodno potrebna kirižca za vsakega slovenskega vojaka. SI >\ e >ki vojaki, -egajte po svojem ko'e-dar'u. i \ :n te vrste na Kranjskem; so-pr •e. sestre, hčere, ne p zabite za svoje dr -^e omisliti knjiž co. ki jo vsak nu'no potrebuje. Zelo primerna za dar lo! Dobiva se po vseh knj'garnah ali ^a naravnost pri založnikn jaa. N_p. Jegliču, šolskem voditelju v Ljubljani. Cena vezane-nii. 7.\rtdu 1*50 K. broširanemu V20 K. N: * ča ^e naiceneje po nakaznici.
;estna zastavlja n?ca. 'u ti. v p rd je , 17. t. m.. "1 9 in pol d p. do 1 pop. se bodo proda;; le n^ a n d-ažbi d a :oce-
nosti serije 140., rastavljene mts'ca decembra 1916. na zelene listke in sicer od Ste v.
i27:<<01 do št. 229291.
Kmetovalcem. Pol.cdelsko ministerstvo je d"'ocilo p d^oro za p ispeševarje gojitve oeie'j in p s.-bno !ure ne. Pos stni^i iz tržaške 'koiee, ki mislij > nasejati lucemo in detel o in ki hočejo bi i ddežni te (sictr skromna) podpore, naj se og'asij» eim » rej v uradi Tižaške kmetij ke diužbe Dunajska lica št. 10) Razdeljevalo se bo s* me ali zast nj ali po znižani ce i. — »Tržaška kmetrska družba".
Odčni zbor nNarodnega domau pri sv. Ivanu se bo \rši v nedeljo, 23. t. m., ob
4	pop. v lastnih prosiorih s sledečim drevnim r don: i. Nagovor. 2. Poročilo odbora gl de sanaeije. 3. Sprememba pr \iL 4. Slučajn<»s i. NB. Ker je za 3. točko etnev-n ga reda potrebno določeno število član- v n k r je od tega odvisni rerna sanacija društva, f=e prosi, n. j nihče ne ii ftnjka! — Predsednik.
»Pogrebno društvo« pri Sv. Mar. Magd. Spodnji, naznanja svojim udom, oziroma, ako so ti vpoklicani, njihovim soprogam. Ja se mora s 1. januarjem 1918 zopet plačevati udnina. V sled vojne in revnih razmer se je plačevanje udnine ustavilo od leta 1915 naprej. Ker pa je društvo v tem času izplačalo družinam svojih umrlih udov veliko podpor, je sedaj blagajna sikoro izčrpana. Vsled tega morajo sedaj udje napram društvu izpoln ti svoje Jolžnosti ter točno plačevati mesečnine, ki so glavni vir za obstoj tako potrebnega društva. Onim udom. ki jih je dotekla v teh žalostnih časih še smrtna nesreča v družini — in teh je bilo veliko — je bilo Iruštvo pravi zaklad! Kdor ne m's'1 biti . eč ud društva, oziroma izpolniti svoje lolžnosti napram društvu, naj prijavi iz-;top o'boru. Težko je res naše sedanje '.ivljenje. ko treba gledati na vse strani, la se izhaja, pri vsem tem pa ne smerno »ozabiti tudi na to naše društvo, ki je vsem le človekoljubna in tako dobrodelna »stanova, da je v Interesu vsakega uda la redno plačuje svojo članarino.
C. kr. puneovni urad je zopet prevzel ,voje delovanje in sicer v finančni palači, rg Chiesa Evangetica št. 2, I. nadstropje, rata št. 39. Za puncevame so določen' 'nevi torek, četrtek in sobota vsakega edna od 9. ure predpoldne do 2. popoldne.
?ocfpisl na V I. vo]ro rolojro.
_Ocea.aia~ K	4H), N n., Rinlolf Ust g:hi.
V. N. p<» K 1 Hl.'t, 0, Ju ij En^el & Neumano. -anto tt • i no K «».()» , X. N*.. N. N i o * 4"., O '. N V K 3-V>0 ». Rir» . Viljem Ca • «11 , V. N.. B il	K' 3 H» n N N., X. N , K N
o K T, 0 , M.r^are'« Cw-yn»r K 2 .i^iO X. N, V. X. p » K 2 ' U<», Ca-i-»a Mu'aa «t■ cre«lito, Cu-zol ■ i Ko . N N K 16 <0 . X. N. N X.. X. X. V. X. po K 1 ». 0«, Matija Brat;cevirh K 12.0 0,
5	op|>< r M . Mi'osla Kvsela. Avgust Haas & Co .
N, X X., Jvan ;ittariDirh. X. X. X. X , Tomaž Kolk. N X. po <'.0'0, A. Brocchi & Figi o. '» "Ber^uidi n po K iW>:>'; I aoco • pera o di M i-t li p >s t K (» U •; A. Pantin. Julij L® v i. Milan <• pet. Gvido i pl Fisch r. Com tato deli'l'nite
0	i»p ,2T >e A"->icur*<i -ni Maritt ra^ atla I. > z. I 1 »vd austriaco harou Anton Hnrlo po K
0h> ; J sip Mo<etV^ K 100»; anc Ma cjćič. v.tn Klun. učitel'slci zbor in ufc nci mestne l]U»-ke š •• v Starem me.«tu. B^roh ra B tn.n«r p K :+KX>; L na R o-*.	..Q Patta ^tar,
van Ko sich, Krnil H«llinanu. Edvard Cis< ino, na CVconi. J >ip Berka po K 2 0"; Jakob Marjjon Adolf ohea, G. Baadel po K .0 0; K rl» Con tta K 6 0: F anc Sperhar K 2»• ;
1	t nija Skalar Iran Bran« po K 2 0 ; Viljem rumi, Vil em Kaderabek po K 10«». Xadal e
ra/.ni v. X \
Priporočljive tvrdke.
ur
Gostilna „Al Vctturino"
T:--, liiit^ Chiozza 54ev. 5. JDomaća l oli j 'ika izbera najVioljših \ in.
Trgovina jestv n
IVAX Bli'OVLC, Trst, ul. 1'ampanile 13 fi'rg Fonteroš-o). Ima v zalogi: čaj, pa-radižno Utm-servo, rnno.^o vrat kock za juho, 2* nf iu tudi bi.tgo aprovizacij-ke komisije. Pr >tni Jama ka rum, ko-u ak Martj, • ermonth, mol novec, sliv vee ter več vrst mineralnih vod. Vse po zmernih cenah 414
Mehanična delavnica.
ODLIKOV4NA L1VARXICA OSVALPELEA. Via Med a 2®. Izdelovanje In poprava strojev »n rao-toij»*v. Proračuni.	1
Edini original, umetniški posnetek sedanjosti
Od začetka do konca brezkončna napetost.
Prva drama posneta v Dalmaciji.
Knjigoveznica
PIETkO PIPPAN. Tr-t, ulica Valdiriv« 19. Artistična vezava Žepni koledarji lasi nega izdelova^ nja. Vp sniki registri) posebnega sistema. 207
MONM UAUPJ
^HIH^I^BE^H^SSBBHHHBBSdBS^OBffiC^flH^HKtjSBIRBB^SBlBSBBHBSSCf^. .i
Majollčne peči in štedilniki
M. ZEPPAR, ul. H. Giovanni 6 in 12. Najboljša Izde lovanja im najpopolnejša Tr-ta. C« ue zmerne 202
Hotel Continental
Trst, ulica San Xicolo it. 25 <blizu Corsa>. Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Po-trežba točna. "	I**0
Papir.
VFL1KA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnar
tih rečic lastne tovarn« — Valčki raz ih harv in velikosti Cen« tu erne. — Galtone Dollinar, | Trst Via dei C tisi 1«.	-'56;
Šivalni stioji.
DELNIŠKO DHLbTVO ŠIVALNIH STROJEV 8IKGER, Trst. Cor-o 20. Prodija šivalnih strojev in vs-h pri iklin I ela<wica z popravi anje. 2-"»8
Domska krojnčnica
A. RIEGER, Trst ulica Con mero ale 3 IzJeluje \wkovrstoe ob ek« f>o j ntleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za porode, bluze za gledališče itd Tene ?rmTne.	><37
ivepremočljiti plašči.	fl
LEOPOLD HAAS. Tr< Corso 2 i« via Barriera U ' ecchia 1 >. Bogata izbera vojaških plaičev od K j 20 - naprej.	^
|e tvine ra debelo.	jII
Bogata izbera vsakovrstnih jestvin; proda «a de- | 1 belo RUGCER » GAMBEL v Trstu, ulica delle ^ J Acque vogal ulic« Coroaoo.	244 | ^ |
Senzccilonelnl i^roliaz u 4 gnilih.
To mojstrsko delo predstavlja doživljaje iz starodavnih časov. Inscenacijo, ki je izborno uspela, je priredil Evgen Ilič. Kot dokaz izborne vsebine naj služi dejstvo, r'a se je ta drama neštetokr?t uprizorila v zagrebškem gledališču, kjer je žela umetnica
LJiHKA pl. ŠPUM
v glavni ulogi velikansko pohvalo. Vse k^že toraj, da bo ta predstava nekaj novega za Trst, ker predstavlja krasne pokrajine z lepe Dalmacije
Ta novost se bo predstavljala ta teden v
ZDRAVNIK — PRIMARiJ
Dr. Oskor Kom
za splošne notranje bolezni in bolezni otrok
Ordinira od 2 do 4 popoldne
Trst n'Jcfl Boscbetto ft. Z
vogal ulice Tintore
(Glej oglas na III. str-n!)
DAROVI.
Ker se nista udeležila Miklavževem večera, darujeta mali Dušan in mama 5 K za žensko podružnico CMD.
Ti^ovsko-obrtna zairu?a v Trstu je poklonila za božićnico 50 K. za kar se odbor ženske podružnice iskreno zahvaljuje.
Zn dr. Krekov spomen'k: Z i ka g č. Babud^ove »n druge neimenovčiue g^po-dičt e; po 10 K : narednik Kri^oer Ant. B., j Kristan Hejak, Al«jzj St pančič: po 7 K: i Ivan Beks iVa^ ja Sa abor; P a;o.in Može K 4-70; po 4 K: Sbi':, Markočić, Ka čič, | losip Bobt k, Mr:r ja l abud« r : - 3 K : N. ; N, Fau ina Koiijan:ič, Ma tin **re'nik, Mar kon. Fianjo Vrh: o>ip Vih K 270; po 2 v : Anton Pe ć<n. Julija Trebše, Vincenc Škr; b t, J ust Mauri'\ N. N, Franjo Zelen. Bre i c Kri tina. Laura Tomaž č, \ i tor a M^zgtrc, ."avo V'ukonianović, Iv; n Ce gol, Antfm Pre og, Fr nio Rudež, Jo ip Fuil n, jU lina Supar: !o p Fr- netić K P20; a I K: Antonija Gu!i\ Antonija T o t, Ivanka Ortl, Gj^ Tau e. Ji li a Tu k. A.ariin Ban Da ilo Prevare, Tcfc/.a Budi i a, lian a r-kejanc, Karol Juu. Ivan Hrvatin, I ana Ntd »h, Mfiriia Fabjanćićt Ama! ja l'rinc, -ia i ca K m, are. hr<>nčška Babi , Maildr Ti o t Kaie.ii a Zaf ed. R. Jurinov ič, Grbe:, Mu ković, Mifi a Jenho H. Krršcviv, jV\a-
i a M rel; d ugi K 3 70; skupaj K i46 30,
k »t je bilo že izkazano.
Kermangild Trocca
TRST, ulico Barriera vecftlo i
Ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s t. akr.vi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd, itd. NajnlU* konkurtnlnt ceno.
GAMBRINUS
| vsaki veter |
1 ob 9V, |
velika mm prsim" I, ^
= nadomestek toclaineSJ mila. j
IParfuiniraa in okusno urejen, a Nadomestek toaletnega mila. B
j Vsebina ine^a kartona 2 V, I dacAU, stane franko krun 26.50.
S	Razpošilja tvrdka	-
| LANO & COMP., Osijek, | ! Hrvatska Slavonija, Župni trg. -
L Brzojavni naslov: Lang&Comp. Osjek U ■u—na—n»wiiiM
nmetno-fo!sn?3fKil n\m
TrsL ulica iz\ RIv3 $t 42 (jrilliJji) Trii
Izvršuje rwako foto^r.ifićno 'lelo kak<>r tudi ra/cjle-ie, pos iatkp aotraajodfc lokalov, porcel tn plo^© -z^. vf»ako\Tr»t. spona'Mu'ce POSrBNOSTi PdVShMll m	fOTOaAAFU £ ni
l\aoi ujuuuo>;i	uaroč a-
kov sprejema naročbe io jin u-vrsuje um iiomu, uv tu li zu.i tj meste po oajziueruej^iu c^Udih.

i Trst, bi. Rrj] 112142
r-
Josip Stfuck
Trst, vogal VIu Kcrr a Tercsa-S. Ca.rlna
Novi dohodi volnenega b aga za moške in ženske. Ve ika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (mnje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov.
ZOBOZORAVN K
Dr. J. Cenu ak
v Trs'u u'ica Poste vecc'iie 12
vogal ulice del.e Po-te. Izdiranje zobov brez bo* lečine. — Plomb »-anje.
— OMETM ZOBJE ' jj
i
Zlatsrnicj ^ G. Pino
§
□ ! □
D
a ! c a n
a j
□
n n
n
uma «2 mm
Trst - Corso štev. 39 - Trst
Razgledni e v pl;>tinu. Sp'cij ill'e'a : slike v barvah, fo osehizzi. Cjabinet, visit, povečanj a n produkcije vsaKe slike. — Električna razsvetljava. —
ni O
a □
□ □ □
a □
□
c
a p
□
u
ojaa^'jc bnnmcnaL-M-nnrcranauoDc a-
v Tntu se Je preseJft« n« Cor^o &t 15
v Htvfto «1*tarn>ca O. Zerc«»«r*tz A Fle'io-
Velika izbera srebrnih ?n zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
v T ^ZZLMrf* JB* J ■1	- - —
Marel-liiiJl! IHIU
Trst - Via Stadion 19 - Trsi
Odprt Cd 8*2 ZU2£2?-OT2}
ustopnl:n K 2
Hranilna vloge
■prejema o»l ■ s ke^a tudi če ui ud zadrupe, io jih obre-^J 11 01 \e< je '* p*ke do-Ktuje po 4 |4 govoru. Trgovce« ot\arja čekorne raču- e z dnevnim oure^to*
v a njem.
R feritni davek pladnje zadruga Mimv
Vla^ii re Jahico p > eao kruno.
Pcštrs-liriBiii.iai rstui 75.57!. TELIO 15-04.
Irgousko-obrlna zadruga v Trstu
nglUreMM udruga s neomejenim jamstvom
ulita 1 Francesco Stec. 20. IL nastrapje 9 Mil lista „Edin:sr
Posojila
daje na osebni kredit in zastav«
proti j Ličilu po do^ovurj.
Uradne ure: v^ak dan za stranke
od 8 predp. do I popoldne.
Priporoča male hranilne š\rinj!ce, ki so posebno primerne za družine.
Trst, Via C^ssa dl B^oaralo st^- 5 (Lastno poslopja)
Kapital In rezerva K 13,200.030.-	ilapiiai in rezerva K 13,203.003.-
FIL1ALKE: Dunaj Tegetholstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, LJ ibljana, Metković, Opatija, Spit, S«benik, Zadar.
JAPRAMSiCA BANECa
KUPU L IN PRODAJA: vredmstne pćipirje, rente, cbli-pac e zastavna	rnirfitete, delnice, srečke itd.
VAl L TE IN DEVIZE- PREDUJMI na vr dnostne papire ir bla^o ležeče v javt ih skiadiščih. SAFE - DEPOS1TS
PKOMESE.	Brzojavi: JADRANSKA.
ICA==
MENJAL
VLOGE NA KNJIŽICE
3 r» c!o
od dn^va vloge do dne^a vidika. Ren ni davek p'ačnje banka od svojeea. O^restovanje \ log na tekočem in Proračunu po dogovoru. — Akrddinvi, ^eki in nakaznice oa vsa tu- in inoz mska tr."iiča.
Prodp|> s eč'< razre-ln^ loteri e. Zavarovanje v^akovrst nih papirjev proti kurzii izgubi, revizija žrebanja srečk itd bre'.ol iJti 3. t n < » u.ti, re.i.t)Our>-k cui i. Krediti p.uti dokumentoin ukrcania. — B-r n • nar"< iia. lnkasi.. Teletoni: 1463, 1703 in 2673. URADNE URE: od 9-1 pa?. : E S K O M T K5HIC —
> »