... oddih in rekreacija delavcev
Potrebe časa, v katerem živimo
Ni dvoma, da je danes delavski turizem v nasi republiki na pomembnem razpotju svojega nadaljnjega razvoja. Vse doslej opravljene analize namreč kažejo, da s sedanjim sistemom ni mogoče reševati niti najosnovnejših potreb delovnih ljudi po organiziranem oddihu in rekreaciji, torej potreb za izboljšanje njihovega družbenega stanrtarda, za katerega vemo, da še vedno premalo skrbimo. Eden od razlogov, da so počitniški domovi vsako leto manj ren-tabilni, ali pa so že postali nerentabilni, je majhnost ob-jektov. Večina počitniških domov, kar zlasti velja za obal-no območje, je namreč nastala v prvih letih po osvobodit-vi iz nekdanjih zasebnih penzionov, gostiln ali stanovanj-skih poslopij. Vse te objekte so kolektivi preuredili z last-nimi sredstvi in s prostovoljnim delom za lakratnc potre-be delavskega turizma. Tako je bilo pred več kot dvajse-timi leti... Nič drugače, na žalost, ni danes ...
To dovolj zgovorno kaže zadnja analiza mestnega sveta ZSS Ljubljane o tem, kako v delovnih organizacijah ljubljan-skih občin skrbijo za organi-zirano preživljanje letnih dopu-stov zaposlenih. Z anketo je vodstvo mestnih sindikatov že-lelo zvedeti »kaj več« tudi o tem, kako letujejo tisti delavci, ki si iz finančnih ali drugih raz-logov ne morejo privoščiti let-nega oddiha v objektih komer-cialnega turizma.
Sončne in senčne strani
Poglejmo najprej, kaj so na vprašalnik mestnih sindikatov odgovorile organizacije združe-nega dela z več kot 500 zapo-slenimi. Vprašalnike je vrnilo komaj 13 delovnih organizacij oziroma osnovnih organizacij . sindikata iz ljubljanskega go-spodarstva, najslabše pa so se odrezale osnovne sdndikalne or-ganizacije iz Centra, ki so na anketo poslale najmanj odgo-vorov!
V omenjeni skupini imajo vse delovne organizacije (tudi iz Centra) z izjemo Dekorativ-ne, kjer sploh ne poznajo orga-niziranih oblik preživljanja let-nega oddiha zaposlenih, lastne počitniške zmogljivosti, in sicer domove ob morju, v planinah, garsonjere v pbčitniških nase-ljih, prikolice, bungalove in šo-tore. Cene za dnevno oskrbo v počitniških domovih so znašale lani od 30 (v izjemnih prime-rih) do 100 dinarjev, y prikoli-cah in garsonjerah, kjer imajo urejene kuhinje pa od 14 do 20 dinarjev. Regresi so v večini or-ganizacij znašali 1100 dinarjev, le y izjemnih primerih so bili nižji, od 600 dinarjev naprej. Pri razdelitvi regresa je uve-ljavljena praksa delitve glede na socialno strukturo zaposle-nih, tako za matere samohra-
nilke oziroma za delavce z niž-jimi osebnimi dohodki, Mate-ram sarnohranilkam delovne organizacije pomagajo na več načinov. Tako imajo več dni dopusta, ponekod različno gle-de na število otrok, marsikje jim podjetja plačajo vse stro-ške letovanja, pri poklicnih bo-leznih pa jim pomagajo pri zdravljenju v zdraviliščih. Se-veda so bile letos cene v počit-niških domovih nekoliko višje od lanskih (seveda ne povsod), kar je razumljivo spričo višjih cen nekaterih osnovnih živil in dejstva, da so zaposleni domala povsod dobili višji regres kot lani (od 1100 do 1300 v skladu s sprejeto sindikalno listo).
V  skupini delovnih organiza-cij z več kot 500 zaposlenimi, so na vprašanje, ali so v zad-njem času razširile svoje počit-niške zmogljivosti, skoraj  vse odgovorile, da jih že nekaj let širijo,  bodisi  z  nakupom  do-mov, gradnjo lastnih objektov ob   morju,   z   dokupom   ali   z ureditvijo  garsonjer  v  drugih počitniških naseljih.
Več prostora
V drugo skupino, ki jih je za-jel vprašalnik mestnih sindika-tov Ljubljane, sodijo organiza-cije združenega dela s 100 do 500 zaposlenimi. Ta skupina se bistveno    razlikuje    od    prve, predvsem v tem, ker prevladu-jejo kot rekreacijski objekti za preživljanj© letnega dopusta de-lavcev manjše počitniške hiši-ce, bungalovi in avtomobilske prikolice,  ki  so  v  večjem  ali manjšem številu razporejene v obmorskih in v gorskih krajih, kjer   si   dopustniki   sami   pri-pravljajo hrano ali se poslužu-jejo storitev gostinskih podje-tij.
Kar velja za prvo, je značilno tudi za drugo skupino anketi-
ranih delovnih organizacij. Tudi v drugi si namreč podjet-ja prizadevajo povečati počitni-ške zmogljivosti, ponekod pa rešujejo zadrego z nakupom novih prikolic.
V tretji, zadnji skupini anke-tiranih delovnih organizacij (delovne organizacije do 100 zaposlenih), je bil odziv na vprašalnik mestnih sindikatov največji, kar velja tudi za ne-katere OZD in osnovne sindi-kalne organizacije iz Centra. Ker so to manjše delovne orga-nizacije nimajo večjih možno-sti, da bi same poskrbele za organizirano letovanje svojih delavcev. Predvsem je največji problem pomanjkanje denarja, vendar mnoga podjetja iščejo načine, kako bi začele urejati področje oddiha in rekreacije zaposlenih, čeravno s pičlimi fi-nančnimi sredstvi.
Tako si čestokrat pomagajo s prikolicami, s pogodbami z drugimi organizacijami združe-nega dela, ki imajo svoje po-čitniške objekte, pa spet s šo-tori, saj praktično nimajo last-nih počitniških domov, nekate-ri imajo manjše počitniške hi-šice, nekaj garsonjer pri zaseb-
nikih ali drugod___In vendar
je glede na njihove skromne možnosti oziroma majhnega števila lastnih objektov, še zla-sti pri tej skupini anketiranih podjetij značilna težnja za or-ganiziramo dopustovanje, za uporabo počitniških zmogljivo-sti večjih delovnih organizacij itd.
Vrsta koristnih predlogov
Pri tem seveda ne kaže pre-zreti nekaterih koristnih pred-logov, ki so jih za izboljšanje počitniške dejavnosti v anketi mestnega sveta ZSS Ljubljane dale mnogo delovne organiza-cije. Precej jih je namreč pred-lagalo, da bi podjetja na ob-močju ljubljanskih občin zače-la postopoma združevati svoje počitniške zmogljivosti. S tem bi vsem delavcem organizacij združenega dela zagotovili mož-nosti za preživljanje cenenega letnega oddiha. Očitno je nam-reč, da bi dostopne cene po-stale sčasoma »magnet« za ve-čino tistih, ki se največkrat za-radi majhnih družinskih prora-čunov ne morejo odločiti, da bi svoj dopust preživeli ob morju ali v planinah. V anketi smo zasledili še več, bolj ali manj koristnih in umestnih predlogov ...
... da   delovne   organizacije začnejo namensko vlagati sred-
stva za gradnjo počitniških do-mov, da predvsem delavcem z nizkimi mesečnimi prejemki na vsak način omogočimo ce-nen dopust in slednjič, da zago-tovimo večje možnosti za na-kup prikolic in šotorov, ne na-zadnje pa, da regrese začnemo strogo namensko koristiti samo in edino za dopust!
Vsi ti predlogi terjajo čim-prejšnje oblikovanje samo-upravne skupnostd za oddih in rekreacijo delovnih organizacij ljubljanskih občin. Pot do ures-niftitve te zamisli ni daleč, saj so vse ljubljanske občine že imenovale inioiativne odbore za ustajnovitev te skupnosti, ki bi delovala za mesto kot celoto.
Ljubljanskim delovnim orga-nizacijam se, tako vsaj kaže, obetajo na področju oddiha in rekreacije boljši časi. Med obi-lico predlogov za povečanje počitniških zmogljivosti velja omeniti predvsem pobudo vod-stva mestnih sindikatov Ljub-ljane in sindikatov Reke, da bi Ob Kvarnerskem zalivu ali na Krku zgradili z leti skupni po-
čitniški center z nekaj sto le-žišči. V centru bi poleg igrišč postavili tudi več počitniških prikolic, tako da bi prišli na svoj račun vsi, ki bi želeli pre-živeti svoj dopust ob roorju. Do uresničitve skupne ataije ljubljanskih in reških sindika-tov pa je še dolga pot, saj gre za zamisel, ki bo terjala pre-cejšnja sredstva, ki jih bo brez dvoma težko zbrati.
Najprej bo treba proučiti vse predloge, ki so jih v anketi dale domala vse delovne organiza-cije, ki so odgovorile na vpra-šanja mestnega sveta ZSS. Brez dvoma je najbolj koristen in upoštevanja vreden predlog, da bi vse delovne organizacije na območju ljubljanskih občin, ne oziraje se na svojo velikost, začele čimprej združevati svoje počitniške zmogljivosti.
Tako bi po dolgih letih de-jansko povečali možnosti za or-ganizirano in ceneno letovanje zaposlenih, predvsem delavcev z nizkimi osebnimi dohodki.
Ivo Virnik