Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
i
Leto XXVII. - Štev. 47 (1379)
Gorica - četrtek, 27. novembra 1975 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Nota Slomška mašna knim Španija začela novo obdobje
JL T
MISAL
KAKOR CA It NAROČIL PRENOVI I t DRUGI VATIKANSKI CERKVENI ZBOR IN CA 1E RAZGLASIL PAPEŽ PAVEL VI.
StOKKSM l/OAJA
LJUBLJANA
1975
Glava novega misaia na prvem listu slovenske mašne knjige
Prihodnjo nedeljo, ki bo prva v adventu in začetek novega cerkvenega leta, bodo mogli slovenski verniki opaziti na oltarju zajetno knjigo v rdeče vezano, iz katere bo duhovnik bral mašne molitve.
Je to novi slovenski misal ali mašna knjiga, ki bo dokončno nadomestil nekdanji latinski misal in iz katerega so od prve adventne nedelje vsi slovenski duhovniki dolžni zajemati molitve.
Delo za priredbo slovenskega rimskega misaia je bilo dolgotrajno in naporno. Je sad petletnega dela medškofijskega liturgičnega sveta in njegovih sodelavcev. Zato moramo biti hvaležni vsem sodelavcem, načrtovalcem opreme, iskalcem primernih črk in izdelovalcem posebnega papirja. Velike zasluge ima tudi tiskarna in knjigoveznica Gorenjskega tiska v Kranju, ki je natisk knjige prevzela.
Misal je precej težka knjiga (nad 3 kg). Ima 64 uvodnih strani, nato 838 strani raznega mašnega besedila in dodatek 44 strani s kratkim latinskim besedilom, ki se ga bodo lahko poslužili tuji mašniki, ki slovenščine ne znajo. Na koncu je še deset strani kazala.
Besedilo je odobrila slovenska škofovska liturgična komisija, potrdila pa ga Kongregacija za bogoslužje 26. marca 1970.
V besedilu, ki zadeva odgovore in molitve vernikov, so v glavnem samo tri večje spremembe (pri kesanju, Svet in pri obhajilu).
Pri Slavi bomo odslej rekli: »Ti (prej "ki”) odjemlješ grehe sveta...« V Veri je odslej namesto »odpuščenje« odpuščanje, pri apostolski veri, ki se sme moliti pri mašah z otroki, pa je namesto »vstajenje mesa« odslej »naše vstajenje«.
Ob slovesnih priložnostih mašnik lahko na koncu maše podeli slavnostni blagoslov.
V misalu je cela vrsta različnih besedil zanj. Včasih bo duhovnik na koncu maše molil tudi posebno »molitev nad ljudstvom«. V misalu je tudi dvanajst vzorcev prošenj za vse potrebe, nekatere imajo po več različic. Na programu pa je še posebna knjiga prošenj za vse potrebe za leto A, B In C. Letos je leto B, to se pravi, evangeljska berila so v glavnem iz evangelija po sv. Marku.
IZ ZGODOVINE RIMSKEGA MISALA
Rimski misal je po naročilu tridentinskega cerkvenega zbora uvedel leta 1570 sv. Pij V. štiri stoletja ni samo duhovnike latinskega obreda vodil pri opravljanju evharistične daritve, ampak so ga glasniki evangelija ponesli skoraj v vse dežele. Brez števila ljudi je iz njega krepilo svojo pobožnost z berili iz sv. pisma in z molitvami, katerih večji del je uredil sv. Gregor Veliki.
V	novejšem času je med kristjani začelo rasti zanimanje za napredek svetega bogoslužja. Tedaj je tudi postalo jasno, da je treba molitvena besedila rimskega misaia zboljšati in obenem dopolniti z novimi. Tako je že papež Pij XII. prenovil velikonočno vigilijo in red velikega tedna
ter tako naredil nekakšen prvi korak za prilagoditev rimskega misaia občutju našega časa.
Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor je s konstitucijo o svetem bogoslužju postavil temelje za splošno prenovitev rimskega misaia, ko je določil, da »je treba besedila in obrede tako urediti, da bodo jasneje izražali svete reči, ki jih pomenijo; da je treba mašni obred spremeniti tako, da bosta vsakomur bolj jasno vidna smisel in medsebojna povezanost posameznih delov in da bo olajšano pobožno in dejavno sodelovanje vernikov; naj se bolj na široko odpro zakladi sv. pisma, da bo vernikom bolj bogato pripravljena miza božje besede in da je treba sestaviti nov obred somaševanja.«
Glavna novost prenove je v tako imenovani evharistični molitvi. Čeprav je v rimskem obredu prvi del te molitve, hvalospev, v teku stoletij dobil različne obrazce, je drugi del, ki so ga imenovali mašni kanon, po 5. stoletju dobil nespremenljivo obliko. V novem mašnem bogoslužju so dodani še trije novi kanoni.
V	novem mašnem obredu so bili »obredi poenostavljeni ob zvesti ohranitvi njihovega bistva«. Opuščeno je bilo namreč »tisto, kar je sčasoma nastalo kot dvojnica ali pa je bilo dodano brez posebne koristi«, zlasti pri darovanju kruha in vina in pri obhajilu.
Razen tega so bile »po starodavnem pravilu svetih očetov obnovljene nekatere stvari, ki so se bile izgubile«, tako pridiga, prošnje za vse potrebe ali molitev vernikov In skupno kesanje, pri katerem naj se v začetku maše spravimo z Bogom in brati.
Dalje je II. vatikanski cerkveni zbor naročil, naj »bodo v določenem številu let ljudem prebrani odličnejši deli sv. pisma«. Zato je bila celotna zbirka beril za branje ob nedeljah razdeljena na triletni razpored.
Vse to je bilo urejeno z namenom, »da bi se v vernikih vedno bolj vzbujal glad po božji besedi«. Obenem naj bi kljub »upravičenim razlikam in prilagoditvam
J
Znotraj knjige prav na začetku je slika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda (akad. slikar Stane Kregar), ki je na barvnem oknu zavoda Slovenik ,v Rimu
novi misal utrjeval medsebojno edinost vseh in postal izraz pristnega in pobožnega bogočastja v Cerkvi.«
POTRJENO DELO SV. CIRILA IN METODA
Zadnji koncil je na široko odprl vrata bogoslužju v ljudstvu razumljivem jeziku in s tem potrdil veliko delo svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta pred dobrimi 1100 leti prinesla našemu narodu bogoslužne knjige v domačem jeziku in s tem utrdila v njem Kristusovo vero, ki so mu jo posredovali tudi že prej razni misijonarji.
Tridentinski cerkveni zbor je kljub temu, da so mnogi izrazili željo, naj bi bilo pri evharistični daritvi dovoljeno uporabljati domači jezik, ostal na stališču, da
(nadaljevanje na 2. strani)
Tudi general Franco je moral kot vsak človek položiti orožje pred nasprotnikom, ki je vedno končni zmagovalec — pred smrtjo. En mesec se je njegovo telo upiralo temu neizprosnemu zakonu, nad 30 zdravnikov mu je v tem obdobju stalo ob strani, končno pa so mogli javiti le še njegovo smrt. V četrtek 20. novembra ob 4,40 je v kliniki »La Paz«, v kateri je bil zadnja dva tedna interniran, prenehal živeti.
V	nedeljo 23. novembra so ga pokopali v baziliki pod gričem v »Dolini padlih« (Valle de los caf-dos). To podzemsko baziliko je dal postaviti že pred leti v spomin vseh padlih v državljanski vojni 1936-39. Petdeset tisoč padlih z obeh strani, nacionalistične in republikanske, je v njej našlo svoj zadnji počitek. Sedaj se jim je pridružil še on, zmagovalec v tej državljanski vojni, mož, ki je bil skozi 36 let nesporni voditelj sodobne Španije.
SVOJSKA OSEBNOST
General Franco je vladal kot diktator, a njegov način vladanja se Je v mnogočem razlikoval od drugih diktatorjev. Živel je neke vrste osamljeno življenje in ni želel, da bi se o njem mnogo pisalo. Ni dovolil, da bi se mu postavljalo spomenike. Nobeno mesto se ne imenuje po njem kot se to dogaja drugod (npr. Stalingrad, Titograd ipd.). Ni želel, da bi množice šle na ulice, nosile njegove slike in mu vzklikale. Oblast je izvrševal na zadržan način, v neki odmaknjenosti od vseh in nad vsemi. Tako je postal za Špance neke vrste mit kot je sedaj Tito za prebivalstvo Jugoslavije.
Mit je postal že leta 1925, ko je premagal v Maroku upornega Berbera Abdel Krima, ki se je zdel nepremagljiv. Mit je postal znova, ko se je nenadoma 18. junija 1936 pojavil v španskem Maroku in nastopil pohod proti Madridu, ki ga je slaba tri leta nato zmagovito zaključil.
Še bolj je postal mit, ko se je znal upreti Hitlerju in Mussoliniju, čeprav je od njiju prejel toliko vojaške pomoči in ni nristal, da se na njuni strani udeleži zadnje svetovne vojne.
Mit je bil, ko se ni ustrašil izziva sklepa Združenih narodov, naj vlade odpokličejo svoje predstavnike iz Madrida. Zgodilo se je nasprotno: nekaj let nato je bila Španija 1955 sprejeta v OZN in Franco je mogel s ponosom reči: »Eisenhovver je bil tisti, ki je prišel k nam in ne mi k Ame-rikancem.«
Mit je bil v svojem načinu vladanja. Njegovi ministri so bili le izvrševalci njegovih sklepov, nikdar svetovalci. Bil je zaprt vase, neizprosen, ko je šlo za varnost in obstoj države. Vsaka pomilostitev na smrt obsojenih je morala iti skozi njegove roke in vemo, da jih je bilo le malo, ki so je bili deležni.
Lastne stranke ni imel. Ni se tudi trudil za svoje politične kadre. Po smrti ustanovitelja »falange« Jose Antonia Primo de Ri-vera jo je sprejel kot svoje gibanje, pa se je je potem posluževal kot je sam hotel in kadar je hotel. Končno jo je nadomestil z »Movimiento nacional« (Narodno gibanje), ki naj bi vse Špance združilo ob prestolu bodočega kralja, Španiji pa dalo mir in blagostanje za bodoče rodove. To-
Glavno mesto Španije Madrid je najviše ležeča prestolnica v Evropi. Kraljevska palača, od leta 1931 nezasedena, po Francovi smrti spet služi svojemu namenu: v njo se bo
vselil novi kralj Juan Carlos I.
da »Movimiento nacional« ni poznal voditeljev. Edini voditelj — »Caudillo« je bil Franco.
FRANCOVA OPOROKA
Francisco Franco se je rodil 4. decembra 1892 v vojaškem pomorskem oporišču Ferrol v Galiciji. V kratkem bi torej izpolnil 83 let življenja. Leta 1907 je stopil v slavno vojaško akademijo v Toledu, iz katere je prišel leta 1910 kot podporočnik. Pri 32 letih je postal 1926 general. Bil je tedaj najmlajši med generali.
Po zmagi nad republikanci je z referendumom leta 1947 postal dosmrtni poglavar države. Leta 1966 je bilo špansko ljudstvo znova poklicano na volitve. Odobrilo naj bi Francov načrt tkzv. »temeljni zakon« (Ley organica del Estado), po katerem je Španija monarhija, za bodočega kralja pa je bil določen za trenutek Francovega odstopa ali smrti princ Juan Carlos iz rodbine Burbonov, ki je vladala v Španiji do nastopa republike leta 1931. Od 19.298.244 volivcev se jih je 18 milijonov 500.051 izreklo za temeljni zakon, tj. 95,9 %.
Značilna za Francovo miselnost je tudi njegova oporoka, ki jo je ministrski predsednik Arias Navarro prebral na televiziji. Glasi se:
»Španci! V trenutku, ko izročam svoje življenje Najvišjemu in se bom prikazal pred Njim, da bom sojen brez možnosti priziva, prosim Boga, da me sprejme, kajti želel sem živeti in umreti kot katoličan.«
»Prosim vse odpuščanja, jaz pa iz vsega srca odpuščam vsem, ki so se imeli za moje nasprotnike, čeprav jih jaz nisem smatral za take. Mislim, da nisem imel drugih sovražnikov razen tistih, ki so bili tudi sovražniki Španije, katero sem toliko ljubil in kateri sem se trudil služiti do zadnjega diha svojega življenja.«
»V imenu ljubezni do naše domovine vas prosim vztrajati v miru in edinosti ter nuditi bodočemu kralju Španije don Juanu Carlosu Burbonskemu isto čustvo in lojalnost, ki ste ju meni izpričevali. Ne pozabite, da so sovražniki Španije in krščanske civilizacije budni. Žrtvujte vse osebne poglede najvišjim interesom domovine in španskih narodov. (Zad-nimiva ta beseda: narodov, op. ur.) Ohranite enotnost Španije, pri čemer naj bo raznolikost dežel vir domovinske edinosti. Že-
lel bi v tem zadnjem trenutku povezati božje ime z imenom Španije, vas vse objeti in na pragu svoje smrti z vami vzklikniti: Ade-lante Espana, viva Espana!« (Španija naprej, naj živi Španija!)
NOVI ŠPANSKI KRALJ
S Francovo smrtjo se je končala v Španiji vladavina enega človeka. Pričelo se je novo obdobje. Na osnovi temeljnega zakona je princ Juan Carlos postal španski kralj. To se je zgodilo preteklo soboto 22. novembra, ko je Juan Carlos prisegel pred španskim parlamentom (»Cortes«),
V	svojem programskem govoru je najprej omenil pokojnega F. Franca, ki ga je označil kot izredno osebnost tako na vojaškem kot na državniškem področju, omenil je svojega očeta Juana Burbonskega, orisal nato svoj program: enotnost domovine, pravičnost in spoštovanje državljanskih pravic. Omenil je pomen katoliške Cerkve za Španijo in se izrekel za odprtost do ostale Evrope, saj se Španci čutijo kot del Evrope.
»Danes se začenja novo obdobje španske zgodovine — je še dejal. — To obdobje moramo prehoditi skupaj v miru, delavnosti in napredku. Monarhija bo skušala napraviti vse, kar je v njeni moči, da bi bila čim bliže ljudstvu.« Govor je bil v bistvu zelo previden in je težil za tem, da ne bi odbil nikogar, ne na desni ne v vrstah demokratske opozicije.
Novi kralj ima sedaj 37 let, saj se je rodil 5. januarja 1938 v Rimu, kjer je njegov oče don Juan živel v izgnanstvu. Leta 1962 se je v Atenah poročil s princeso Sofijo, s katero ima tri otroke: sina Filipa in dve hčerki. Dobro govori številne evropske jezike in je navdušen športnik.
Novi kralj se zaveda, da je prva njegova naloga dati ljudstvu več političnih pravic in ustvariti pogoje za sožitje posameznih narodov, ki Španijo sestavljajo. V tem oziru je značilno, da je 15. novembra, ko je Franco še živel, podpisal dekret, ki uzakonjuje rabo deželnih jezikov (baskovskega, katalonskega in drugih), kar je bilo do sedaj na upravnem področju prepovedano. Vsi prijatelji Španije si želijo, da bi Španija to kritično prehodno obdobje preživela brez večjih pretresov in bila obvarovana anarhije, ki je po zlomu desničarske diktature zadela Portugalsko.
Dežela odklanja ločeni slovenski šolski okraj
Predsedrik lene v Sovjetski zvezi
Odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti, socialist Volpe, je na podlagi zakona štev. 477/73 in dekreta predsednika republike 416/74 izdelal predlog za razdelitev ozemlja dežele Furlanije-Julijske krajine na šolske okraje. Osnutek je bil poslan raznim ustanovam, da do 15. decembra dajo svoje mnenje.
Po tem osnutku deželnega odbomištva naj bi bile slovenske šole vključene v štiri različne šolske okraje skupno z italijanskimi šolami. Torej slovenskega šoZ-skega okraja po tem načrtu ne bo. To »razveseljivo« vest smo brali v Primorskem dnevniku 26. novembra letos. Dnevnik pisan v slovenskem jeziku pa takole zaključuje: »Zdaj prihaja torej odločilen trenutek. Vsak si bo moral prevzeti svojo odgovornost, od deželne uprave do pokrajine in občine, od šolskih oblasti in organov do ustanov, organizacij in strank. Nujno potreben je čimbolj enoten nastop vseh sil, brez nobenega zavlačevanja.«
To bitje zvona nam prav nič ne sega do srca. Naše katoliške in demokratične kulturne organizacije, kakor tudi naša slovenska narodnoobrambna organizacija, so in bodo napravile vse, kar zmorejo, da bomo Slovenci imeli samostojen šolski okraj. O tem ni dvoma! Toda nehote se nam vsiljujeta zaenkrat dve vprašanji:
1.	Socialisti so Slovencem spet eno na-
Kova slovenska mašna kniioa
Na sprednji platnici novega slovenskega misala je slika Kristusa, delo pok. akad. slikarja Staneta Kregarja. Slika je povzeta z barvnega okna v Marijini cerkvi Ljubljana-Koseze
(nadaljevanje s 1. strani) ne bi bilo primerno mašne obrede opravljati v domačem jeziku. Pač pa je ukazal, naj namesto tega »med mašnim opravilom razložijo kaj takega, kar se bere pri maši in naj zlasti ob nedeljah in praznikih pojasnijo o skrivnosti te presv. daritve.«
Ker pa se je II. vatikanski cerkveni zl>or zbral prav zato, da bi Cerkev prilagodil razmeram, v katerih mora v našem času apostolsko delovati, je sprejel sklep: »Uporaba domačega jezika more biti za ljudi neredko zelo koristna« in ga je zato dovolil uporabljati.
Ker pa je uporaba domačega jezika v bogoslužju le sredstvo, čeprav zelo pomembno, da lahko izrazimo razlago skrivnosti, Id jo sveto opravilo vsebuje, je isti koncil opomnil, da je treba uresničiti nekatera določila tridentinskega koncila, ki jih niso povsod izvajali, npr. da je treba imeti pridigo vse nedelje in praznike.
Predvsem pa je II. vatikanski koncil priporočil »tisto popolnejše sodelovanje pri maši, ki je v tem, da verniki po duhovnikovem obhajilu lz iste daritve prejmejo Gospodovo telo«. Zato je spodbudil, naj bi uresničili željo tridentinskih očetov, ko naj bi namreč zaradi popolnejše udeležbe pri sv. evharistiji »pri vsaki maši navzoči verniki prejeli sveto evharistijo ne le na duhovni način, ampak tudi z zakramentalnim obhajilom«.
Tako ostaja Cerkev zvesta svoji nalogi, da je učiteljica resnice, ko čuva »staro«, to Je zaklad izročila, pa tudi spolnjuje dolžnost, da presoja in modro uporablja »novo« (prim Mt 13, 52). Izraz tega ravnanja je tudi nova slovenska mašna knjiga, s katere izdajo se tudi »Cerkev na Slovenskem želi vključiti z vso Cerkvijo po svetu v splošno Zn mogočno prenovo v duhu evangelija Jezusa Kristusa, ki je prišel odrešZt in zveličat tudi sodobno človeštvo« (iz uvoda).
-jk
kuhali. Kdo bi naštel vse take akcije proti nam. Prav v eni zadnjih številk Katoliškega glasa smo ponovno razkrinkali dvolično politiko PSI, ki vleče nekatere Slovence že od vsega začetka za nos. Zdaj torej prihaja socialist Volpe, ki najbrž po posvetovanju tudi s svojo stranko izdela načrt, ki zna zadati slovenski šoli hud udarec.
Doklej boste tkzv. napredne slovenske organizacije levičarskega tabora (SKGZ, PD in drugi) še propagirale za vstop v leve napredne italijanske stranke? Kaj vas zadržanje italijanske in avstrijske socialistične stranke ni prav nič zmodrilo? Prisostvujemo žalostnemu bankrotu vaše zaslepljene politike. Odkar so si Kardelj in njegovi izmisiili in vi slepo izvršili načrt vključevanja v italijanske stranke, gre iz slabšega na slabše! To je zgodovinsko dejstvo, katerega se žal ne da ovreči! Kdaj vas bo srečala pamet?
2.	Načrt odbornika za šolstvo in kulturne dejavnosti je bil poslan raznim ustanovam nekaj tednov po sklenitvi sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Kaj sta se ti dve državi zmenili tudi za to vprašanje? Ce se nista, potem je logično, da se mora Jugoslavija oglasiti s protestno noto, saj je to očitno nasprotovanje 8. členu omenjenega sporazuma. Ce sta se pa obe državi zmenili med podrobnostmi, ki nam niso znane, tudi za razdelitev šolskih okrajev v tem smislu, potem pa je vsako bitje zvona namerno vlačenje za nos slovenskega prebivalstva na Tržaškem in Goriškem in prikrivanje česa drugega!
Slovenski šolnik
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Umrl je p. Vilibald Novak
24.	oktobra letaš se je smrtno ponesrečili kapucinski pater VilibaM Novak. Zjutraj tega dne je nesel sv. obhajilo dvema bolnikoma, a medtem ‘ko je prečkal cesto v vasi Cesta, ga je podri avto iz Skrilj in ga težko ranil. Odpeljali so ga v šern-petrSko bolnišnico, kjer je po nekaj urah umrl.
Pokojni pater je bil rojen v vasi Obrov, župnija Hrušica pred 68 leti. Po opravljeni gimnaziji v Šentvidu in Škofji Loki je šal študirat v Innsbrucik, kjer je bil posvečen v duhovnika. Služboval je v Osjakiu, Celju, Krškem, Karlobagu, Mariboru, Škofji lokii in v Vipavskem Križu. Povsod si je pridobil veliiko prijateljev, katere je rad obiskoval. Bil je mož molitve in velik prijatelj bolnikov. Njegov hobbykonjiček je bil šah, ki mu je često služil kot most do srca tudi drugače mislečih.
Njegov pogreb je bil zelo veličasten. Pogrebno mašo je imel koprski šikof dr. Janez Jenko ob somaševanju mnogih duhovnikov. Na pokopališče ga je spremilo nad 90 duhovnikov ter ogromna množica ljudi. Ob odprtem girobu mu je spregovoril provincial p. Jože in givarclijan p. Franc. V imenu njegovih znancev iz Ljubljane mu je spregovoril še ljubljanski kanonik Mihael Golob. Že ise je mračiilo, ko so pevai odpeli zadnjo žalostinko.
Počivaj v miru, dragi p. Viilibaild.
Širite »Katoliški glas14
Ko berem in mislim...
Ko berem in mislim o stvareh, ki sem jih prebral ali samo domislil, prihajam do čudnih spoznanj, npr.:
1. Velikokrat naletim na izraz »socialistična stvarnost«. To bi moralo biti nekaj trdnega in ne vedno menjavanje in izbegavanje celotnega življenja, ki se neprestano zvija v nekem nastajanju in umiranju in se opoteka od petletke do petletke in izmika človekovi dosegljivosti točno kot privul ali jata morgana, ki se sproti izpreminja v nič, ko se zdi, da jo dosežeš. Torej svtarnost ali jata morgana?
2. V enem zadnjih »Dnevov« je nekaj Vidmarjevih fantazij ali misli, katerih ena je nakratko ta: Končno ne bo več socialističnega človeka — bo samo človek. Tako smo spet na začetku: Bil je prvi človek, bitje iz prahu in ni bil socialist... Zelo kasno in najbrž nekoliko grenko spoznanje po toliko nepotrebnih potokih prelite krvi.
3. V dnevniku sem čital pred nekaj tedni z dovolj velikimi črkami: Staro geslo: Smrt... še velja. Kako ljubeznivo: staro geslo, kakor če bi rekli: rana ura zlata
Ko se je leta 1972 mudil v Sovjetski zvezi na obisku takratni predsednik italijanske vlade Andreotti, mu je predsednik vrhovnega sveta Podgomi izročil vabilo za predsednika italijanske države Leomeja, da ob prvi priložnosti obišče Sovjetsiko zvezo. Leone je vabilo sprejeli in tako je v preteklih dneh obiskal Moskvo in še ne-kaitara druga mesta. Obisk je trajal od tolika 18. do ponedeljka 24. novembra, ko se je Leone na večer vrnili v Rim. Na potovanju ga je spremljal zunanji minister Rumor s števiiilnimd diplomatskimi uslužbenci.
To je bil drugi obisk italijanskega predsednika republike v Sovjetski zvezi. Pred 15 leti je bili na uradnem obisku v Moskvi tedanji predsednik Granchi, Podgor-ni pa je leta 1967 obisikai Italijo.
Uradni obisk je trajal tri dni, nakar je Leone s spremstvom obiskal še Leningrad, glavno mesto Georgije Tbilisi in Kijev. Prvi razgovor je imel Leone s Pod-gomim. Pregledala sita najprej dvostranske odnose, pri čemer sita ugotovila, da se gospodarski odnosi dobro razvijajo. Pri tem se je Podgomi pritožil, da politični odnosi zaostajajo za gospodarskimi. Za dosego tega cilja je Leone predlagal, naj bi bili državniški obiski med obema državama pogostnejši.
Tako Podgomi kot Leone 9ta večkrait poudarila pomen rezultatov helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. S tam v zvezi je Leone omenil sporazume z Avstrijo glede Južne Tirolske in nedavno sklanjano jugoslovansko-itali-jansiko pogodbo kot izraz žalje, da se deluje v duhu pomiritve.
Drugi dan obisika je imal Leone uradne pogovore z glavnim tajnikom sovjetske partije Brežinjevom (pogovor je trajal dve uri in pol), nato s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom, poleg tega pa je tudi nadaljevali pogovore s predsednikom Nikolajam Podgomim.
Podgomi se je dotaknil raznih mednarodnih vprašanj. Dajali je, da so odnosi s Sev. Ameriko dobri, da pa jih obe strani želita še izboljšati, da so odnosi z državami Evropske gospodarske skupnosti tudi kar dobri, s Francijo pa naravnost »vzgledni«, da vilada med SZ in Kitajsko še vedno nerazumevanje, da je SZ naklonjena združitvi obeh Vietnamov, da je v Angoli treba preprečiti državljansko vojno, glede Portugalske pa SZ želi, da bi se politični razvoj v tej državi razvijal brez zunanjih pritiskov.
Pogovori so se zakij,učili v četrtek 20. novembra s podpisom slkupne politične izjave in novega petletnega sporazuma za obdobje 1975-79 o gospodarskem sodelovanju.
UTRIP GHIKHE
Nov bolgarski škof
Ko so naši romarji pred leti obiskali Bolgarijo, so se tudi na lastne oči prepričali, kako je žalostno stanje katoličanov v tej državi. Pred dobrim mesecem pa je bil v Rimu in je obiskal tudi papeža bolgarski ministrski predsednik. Temu zbližanju med Vatikanom in bolgarsko vlado gre verjetno pripisati, da so v Bolgariji po mnogih letih dobili dva nova škofa.
V	nedeljo 26. olktobra je bil namreč posvečen v škofa Vasiko Sejrecov, ki bo škof v Niikapolisu. Istočasno je bil ustoličen tudi Bogdan Dobranov kot apostol-
Kamenčki
ura ali čisti zobje zdravi zobje itd. Zakai ne bi zapisali kakor stvar je: Stara grožnja:	Smrt...	še	velja,	da se
zdrami, kdor se še ni.
4. Ali so tudi nerojeni otroci, zlasti komunističnih mater — fašisti? Saj jim grozi smrt-splav. Splav ni nič drugega kot smrt. Smrt fašizmu... krivi ali ne, čaka jih smrt še nerojene, da bo lahko naprej uživala svet in živela antifašistična mati.
5. Ob zadnjih volitvah je bilo na nekem zidu z rdečimi črkami zapisano: Leone — fašist. Tega mnenja so bili gotovo vsi rdeče pobarvani Slovenci. Kaj bo pa zdaj? Komunist Brežnjev in fašist Leone sta se objela v Moskvi kakor pred mnogimi leti nacist Adolf in vesoljni oče komunizma Jože Stalin 24. avgusta 1939. Čez teden dni sta pa vsak z ene štrani napadla slovansko državo in jo uničila.
6. Petindvajset ali pa skoraj trideset let smo vsi zavedni Primorci čakali na svobodo in zanjo na razne načine tudi delali. Kadar jc kdo trpel za skupne vzore, smo vsi z njim sočustvovali in nihče ni vpra-
ski administrator za Sofijo in Plovdiv. Tako ima sedaj Bolgarija tri prave škofe, ti so: Metodij Stratijev, škof vzhodnega obreda, ki je bil do nedavna edini katoliški škof v Bolgariji; potem Vaško Sejrecov ter Bogdan Dobranov.
Novi škof je bil posvečen v stolni cerkvi v Plovdivu. Posvetitvi so prisostvovali msgr. Mario Brini, tajnik kongregacije za vzhodne Cerkve, zastopnik bolgarske pravoslavne Cerkve, predsednik bolgarskih protestantskih skupnosti in še drugi cerkveni dostojanstveniki.
Gotovo, da je obnovitev katoliške cerkvene hierarhije v Bolgariji sad nove politike, ki jo pod vodstvom msgr. Casaro-lija vodi Vatikan do vzhodnih komunističnih režimov. Upajmo, da bodo novi odnosi trajni in da ne pomenijo podrejenosti Cerkve režimu.
Študijski tečaj za ital. škofe
Tudi šlkofje so ljudje in se morajo stalno seznanjati s problemi sedanjega časa. Pretekle dni je italijanska škofovska konferenca organizirala poseben študijski tečaj za italijanske škofe. Tečaja se je udeležilo okrog sto škofov.
Ob koncu tečaja je škofom govoril tudi sv. oče. Poudaril je, da mora biti škof predvsem čuvar vere. Truditi se mora, da svojim ljudem posreduje krščansko oznanilo na način, da ga bodo mogli razumeti. Zato mora biti škof otrok z otroki, mlad z mladimi, izobražen z izobraženimi, preprost s preprostimi. V vsem naj posnema apostola Pavla.
Delegati OZN pri papežu
Papež je sprejel 350 delegatov Organizacije združenih narodov za kmetijstvo in prehrano. V nagovoru je pograjal razsipnost in potratnost, ki sta krivi revščine in pomanjkanja tolikšnega števila človeštva. Spoštovanje človekovega dostojanstva zahteva, da se prav vsi čutimo odgovorne za razvod in učinkovito borbo proti lakoti in revščini.
Bodoče mesto kanonikov v Cerkvi
Zbor kanonikov pri stolni ceikivi v Salzburgu je hotel slovesno proslaviti 150-lot-nico svoje obnovitve. Na akademiji je spregovoril tudi profesor cerkvenega prava v Regensburgu dr. Kari Garald Fiirst o mestu, ki ga bodo imeli zbori kanonikov pri stalnih cerkvah v prihodnje v prenovljenem cerkvenem zakoniku. Dosadaj so bili kanoniki škofovi svetovalca v vodstvenih zadevah. V bodoče jih bo verjetno v tem nadomestil duhovniški svet. Medtem ko je služba kanonikov dosmrtna, se člani duhovniškega sveta vedno izmenjujejo, ikar je garancija za njih pomlajevanje. Ce bodo kananiišlki zbori obtstaili, bodo verjetno ohranili le bogoslužno funkcijo.
Kronanje Marijine slike v Sloveniku
Slovenski svetaletni romarji so vse leto zhirali denar za krono Marijine slike v Sloveniku. Krona ima napis »Slovanski svetoletm romarji 1975«. Gotova bo še pred praznikom Brezmadežne. Zaključek svetega leta bo 24. decembra, ko bo sv. oče zapri svetoletna vrata za dobo prihodnjih 25 let. Na podlagi teh dveh dejstev bodo rimski Slovenci zaključili uradna slovenska svetoletna romanja s kronanjem Marijine slike v Sloveniku na praznik Brezmadežne 8. decembra ob 4. uri popoldne. Slovesnosti se bosta verjetno udeležila tudi dva slovenska škofa.
šal, če je trpeči katolik ali svobodomislec, socialist ali komunist ali kdorkoli, vsi smo bili eno. Kdo je zasejal sovraštvo med zavedne Primorce, da je tudi med njimi zavladala smrt in je tekla kri in vse drugo gorje in da so pred 15. septembrom 1947 cele vasi bežale in iskale zavetja celo pri bivših sovražnikih? Ali ni tega storila lažniva in kruta ljubljanska OF?
7.	Danes meni, jutri tebi. Brali smo 21. novembra 1975 v tržaškem slovenskem dnevniku:	»Španski diktator Francisco
Franco umrl: konec mračnega obdobja španske zgodovine?« Ker tudi Tito ni neumrljiv, se ne bomo čudili, če bodo časopisi, pa ne samo španski, enkrat pisali: »Jugoslovanski diktator Josip Broz umrl: konec mračnega obdobja jugoslovanske zgodovine?« Naš tržaški dnevnik bo seveda ogorčen. Tito vendar ni bil Franco. Zgodovina pa bo vedela povedati, da je tudi Tito prišel na oblast po morju prelite krvi. Ker pa je šlo za levo diktaturo, mu je to šteti v dobro. Nasilja je zmožna le desnica, levica nikoli. Ljudje, ki mislijo s sro/o glavo, pa vedo: diktatura ostane diktatura, pa naj bo z desne ali z leve.	TS
Z GORIŠKEGA!
Svet Slovenske skupnosti v Gorici
V sredo 19. novembra je zasedal pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Gorici. Dnevni red je obsegal razna aktualna vprašanja, ki zanimajo slovansko narodno skuipnost na Goriškem.
V začetku seje je predsednik Bratuž počastil spomin nedavno umrlega podpredsednika Rada Bednarika, ki je tolilko prispeval k razvoju in kulturni rasti slovenskega življa na Goriškem. Nato je deželni svetovalec dr. Stoika obširno orisal deželno krizo, iki se je začela z odstopom deželnega odbora. Pri tem je poročal o vzrcikih krize ter o stikih, ki jih je deželna Slavonska skupnost imela s predstavniki raznih strank. Sledila je daljša razprava o vprašanj-u briške in fcraške gorske skupnosti, o čemer je poročal politični tajnik Paulin.
Svat Slovenske skupnosti je še razpravljal o bližnjem obisku na KorošKam ter o zadnjih stikih z Južnimi Tirolci.
Seja občinskega sveta v Gorici
V ponedeljek 24. novembra je ponovno zasedal občinski svat v Gorici. Na dnevnem redu je imel vrsto upravnih zadev ter valitve v razne komisije. Na začetku seje so bila na vrsti vprašanja svetovalcev. V tej debati sta sodelovala tudi predstavnika Slovanske skupnosti. Svetovalec Bratuž se je zavzel za takojšnjo rešitev perečega vprašanija, ki zadeva šolsko področje. Gre za dodelitev prostorov šoli za slovenske otroške vrtnarice, ki še vedno nima lastnega sedeža. Občina je sicar pred časom že namenila za to nelke prostore, ki pa ne ustrezajo svojemu namenu. Svetovalec Paulin se je zanimal za potrebe rajonskih konzuilt in predvsem zahteval, da občinska uprava namesti prevajalce, kot to predvideva statut omenjenih upravnih enot.
V nadaljevanju je občinski svet imenoval posebno komisijo v smislu deželnega zakona št. 62, ki govori o podporah dijakom in daje občinam vlogo tehnične izvedbe istega. Slovenske šolske organe bo v tej komisiji zastopal prof. Emil Devetak.
Nedemokratična doberdobska občinska uprava
V četrtek 20. novembra se je sestal do-bordobsiki občinski svet. O poteku seje je sicer tržaški dnevnik obširno poročal, toda potrehna so določena pojasnila, ker jc poročanje tržaškega dnevnika v marsičem potvorilo potek občinislke seje, zlasti še glede vzrokov, ki so prisilili predstavnike Slovenske skupnosti, da so zapustili sejne prostore.
Že na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta so zastopniki Slovenske skupnosti jasno povedali, da pričakujejo in zahtevajo poštenih odnosov med večino in manjšino, kajti samo jasni odnosi lahko prispevajo 'k plodnemu delu občinskega sveta za dobrobit vsega daberdobskega prebivalstva.
V tem smislu so se že na drugi saji zmenili med drugim, da se bodo pred sejo sestali načelniki svetovalskih skupin za sestavo raznih dnevnih redov in po možnosti tudi za skupno stališče o problemih, ki so bistvene važnosti za naš razvoj in obstoj. Sooialkomunistiona uprava pa je ta dogovor takoj prekršila.
Svetovalci Slovenske skupnosti so namreč 28. Oktobra, v zvezi s stavko na slovanskih šolah, predložili dnavni red s prošnjo, da bi se o problemu razpravljalo na prvi občinski seji. Odbor pa je enostavno pripravil drug dnevni red, ne da bi povabil (ipo dogovoru) načelnika Slo-vensike skupnost i za sestavo skupnega, niti ni o tem hotel razpravljati v občinskem svatu. Isto se je zgodilo v zvezi s pomazanjem dvojezične table v Doberdobu.
Na dnevnem redu četrtkove seje je bil sporazum mod Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi meje. Ob tem tako važnem problemu se je spet ponovilo isto. O sestanku mod načelniki skupin niti govora!
V začetku seje je zato Marija Fonletič protestirala proti takemu nedemokratičnemu postopanju in zahtevala, da se izvajajo že sprejeti dogovori o načinu poteka razprav v občinskem svatu.
Sporazum med .Italijo in Jugoslavijo je Marija Ferietič globalno pozitivno ocenila, izrazila pa je zaskrbljenost v zvezi t raznimi infrastrukturami, ki jih dogovor predvideva, saj bo s tem prišlo do novih razlaščanj že itak Okrnjene slovanske zemlje. Ker je odbamilk Lavrenčič izkoristil svoj nastop za napad na Slovensko skup nost, so predstavniki Slovanske skupnosti zapustili dvorano, kor jim župan ni dovolil, da bi odgovorili na meosnovanc in zlonamerne napade.
			
0125-letnici snrti Mirka Brumna
M8SS8*i
Pok. msgr. dr. Mirko Brumat, ki je umrl pred 25 leti 20. novembra 1950 v Gorici
Ne bi biilo -prav, ko bi se ne spomnili v našem listu polk. msgr. Minka Brumata ob obletnici njegove smrti. Ker je od njegovega odhoda od nas minilo 25 let, ga mlajši nič ne poznajo. Celo v Gorici se ga spominjajo samo starejši, čeprav je bili kot stolni vikar in pozneje kot kanonik v središču našega venskega in narodnega življenja od konca prve svetovne vojne do 20. novembra 1950, ko je umrl.
O pok. Mirku Brumata je bilo že to in ono napisano .tako v Katoliškem glasu, ko je umrl, kot v koledarju GMD. Vendar bo treba o njem še marsikaj povedati, saj je 'S svojo dejavnostjo segel na Visa področja našega življenja. Danes naj spomnimo le na to, da je bil urednik »Svetogorske Kraljice« leta 1938-39, ko je izhajala; od leta 1946 do 1948 je bil urednik »Slovenskega Primorca«; zadnji dve leti življenja je urejeval »Katoliški glas«, 'ki mu je tudi sam izbral ime, ko smo ukinili tržaški »Teden« im goriškega »Slovenskega Primorca« ter se združili ob enotnem katoliškem tedniku za tržaško in goriško škofijo.
Povsem nepoznano pa je javnosti njegovo dobrodelno delovanje med zadnjo vojno, ko je bil na čelu škofijske akcije za pomoč internirancem v Gonarsu. V njegovi zapuščini so se ohranili dokumenti, ki govorijo o tem njegovem delu. Ta mož, ki je med vojno bil med najbolj osovraženimi osebami pri naših komunistih, je bil med najbolj požrtvovalnimi, ko je šlo za pomoč žrtvam fašističnega in nacističnega nasilja. Njegovo delo za pomoč totem,irancem v Gonarsu im v drugih taboriščih ni še raziskano.
Mod njegovo zapuščino so se ohranile številne zapuščine na Apostolski sedež in na razne škofe in italijanske duhovnike, ki pričajo, kako je ta naš duhovnik bil velik zagovornik pravic slovenskega ljudstva in tudi neustrašen. Saj se je dogajalo, da ko so se drugi bali nastopiti, je zmeraj nastopil msgr. Mirko Brumat, pa naj je šlo za spomenice in protestna pisma, za intervencije pri oblasteh, za nastop v javnosti. Mirko Brumat ni poznal strahu, kadar je uvidel, da gre za pravico.
V	lem oziru bi omenili pismo, ki ga je 2. julija 1948 pisal tedanjemu videmskemu prefektu o beneških Slovencih. Zgodilo se je namreč, da sta se slučajno srečala na Barbani. Prefekt je bil zelo nepoučen o vsej zadevi to je naprosil msgr. Brumata, naj ga obišče v Vidmu, da mu problem bolje osvetli. Brumat je uporabil priložnost to je napisal osem strani dolgo pismo, kjer razlaga prefektu stanje v Slo-
venski Benečiji. Oriše najprej kratek zgodovinski pregled o Benečiji in preide k stvarnosti, kot je nastala po drugi svetovni vojni. Nič ne zamolči, ne napak italijanske Vlade to italijanskih strank po vojni ne napak videmskih škofov to raznih duhovnikov. Resnica mu je bila sveta nad vse. Pismo zaključuje: »Načelo, ki me vodi pri reševanju tega trnovega problema je naslednje: pravica to ljubezen, kot konstruktivne sile, ne morejo nikoli škodovati; krivica to sovraštvo, kot razdirajoče sile, ne morejo nikoli, da ne bi škodovale tako posameznikom kot državi to v meddržavnih odnosih.«
Bil je res velik in neustrašen borec za pravico in resnico. Prav zaradi tega je bil tudi osporavana osebnost na desni to na levi, saj resnica v oči bode. Goriški katoliški to demokratični Slovenci smo mu tudi zategadelj dolžni trajen spomin to hvaležnost, saj še zmeraj živimo tudi od njegove dediščine.	K.	H.
Odloženo glasovanje za deželni odbor
25.	novembra letos je deželni svet razpravljal o nujnosti glasovanja za novi deželni odbor, ker je sedanji podal ostavko po izstopu 'socialistov iz večine. Za odložitev glasovanja so se izrekle stranke, ki so sestavljale sedanji odbor (DC, PSI, PSDI in PRI), proti pa so bili Slovanska skupnost, Furlansko gibanje, komunisti to drugi.
Za Slovensko skupnost je svetovalec dr. Štoka dejal, da zavlačevati z izvolitvijo novega odbora pomeni iti proti interesom celotnega prebivalstva, saj je gospodarska to socialna kriza zelo huda, pomeni pa tudi iti proti interesom slovenske narodnostne Skupnosti, saj je po ditalijansko-jugoSlovamsikem sporazumu nujnost glo-
Zelo uspela letošnja Cecilijanka
Ze tradicionalna revija pevskih zborov, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici pod imenom »Cecili-jamka«, postaja iz leta v leto bolj uspešna to kaže na stalno umetniško to izrazno rast naših zborov. Zlasti letos smo mogli ugotoviti velik napredek, kar je seveda zasluga tako požrtvovalnih dirigentov kot vnetih pevcev to pevk, ki žrtvujejo čas, denar to dostikrat družinske obveznosti, da se udeležujejo vaj in nastopov.
V	soboto 22. novembra — prav na praznik sv. Cecilije — bi moralo po programu nastopiti zvečer v Katoliškem domu sedem zborov, pa je zbor dz Podgore moral iz objektivnih razlogov preložiti nastop na prihodnji dan. Nastopajoči zbori so zadovoljivo podali svoj program (po tri pesmi poljubne vsebine) in tudi občin-
stva je bilo kljub sobotnemu večeru kar dosti.
Zato pa je bila naslednji dan, v nedeljo 23. novembra dvorana Katoliškega doma nabito polna. Nastopilo je kar deset zborov. Zlasti smo bili veseli nastopa pevcev iz Lješ v Benečiji. Iz Slovenije je prišel cerkveni zbor iz Drežnice, Tržaško je zastopal zbor iz škednja, Slovensko prosvetno zvezo pa je zastopal moški zbor »Jezero« iz Doberdoba. Nista seveda umanjkala zbora iz Gorice »L. Bratuž« in »M. Filej«. Ta je nedeljski spored tudi zaključil. Zadnji akordi, ki so napolnili dvorano, so bili iz pesmi »Kalinka«.
Tomu poročilu bi dodali še željo, da bi v eni prihodnjih številk našega lista izšla tudi strokovna ocena tega nastopa, saj jo zaslužijo vsi, ki so dali svoj doprinos k uspeli prireditvi.
V nedeljo 30. novembra ob 17. uri
v Kulturnem domu v Trstu
revija pevskih zborov
Prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov
'I
i
ir
Nekdanji samostan Amandenhof v Urachu, kjer Je bila Trubarjeva tiskarna
balne zaščite Slovencev v Italiji logična in nujna.
Odprto pismo Ortoliju
Ob obisku predsednika Komisije evropskih Skupnosti Fraingoisa Xaviera Ortolija v naši deželi mu je Narodna to študijska knjižnica v Trstu poslala pismo sledeče vsebine:
Ob vašem cenjenem obisku področja bodoče proste cone na območju občine Trst ob meji s SR Slovenijo oziroma SFR Jugoslavijo si naša Narodna in študijska knjižnica v Trstu dovoljuje obrniti vašo pozornost )ia dejstvo, da so lastniki zemljišč te načrtovane cone naši kraški slovenski kmetje, pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Za spomin na ta vaš dragoceni obisk v naši tržaški občini in v deželi Furlaniji-Julijski krajini si dovoljujemo darovati vam priloženo publikacijo, ki je izšla v teh dneh s prizadevanji treh slovenskih založb z obeh strani naše odprte meje, ki bo, prepričani smo, tudi ob vašem prizadevanju postala še bolj odprta.
Hkrati vas opozarjamo na zemljevid na str. 123 priložette knjige (gre za knjigo »Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni«, op. ur.). Z odličnim spoštovanjem.
Predstavitev dveh novih knjig
V ponedeljek 24. novembra je bila v DSI v ul. Donizatti predstavitev zadnje Pahorjeve knjige »Zatemnitev«. V začetku je precej obširno govorila o Pahorjevem literarnem delu prof. Zora Tavčarjeva. V svojem referatu je opozorila na naj-lapša poglavja v romanu, posebno na tiste pejsaže o Trstu, katerih ne bi mogel nihče zapisati, ki ni živel v Trstu dn ki nima Trsta tako zalo rad kakor Pahor. Zatem pa se je ustavila ob nekaterih točkah Borisa Pahorja, iz katerih vidimo, da je še vedno na istem stališču kot je bil v začetku to med vojno. Pri tem je mislila zlasti na pluralistično pojmovanje slovenske družbe.
Boris Pahor, ki se je potem zahvalil predavateljici za njen temeljit prikaz, je nato še pojasnil nekatere trditve v romanu. Večer je bil zalo lep in dobro obiskan. Na koncu je potem Boris Pahor podpisoval .knjige in s tem zelo populariziral svoje delo. Nato so se udeleženci zadržali dalj časa v prijetnem razgovoru.
Za prihodnji ponedeljek 1. decembra je na vrsti predstavitev še ene knjige in sicer iz gospodarske strokovne literature dr. Bgidija Vršaja, ki je izšla te dni. Večer bo, kot vsi dosedanji, ob 20.15.
25 let bazoviške kinodvorane
V nedeljo 16. novembra je v bazoviški župnijski kinodvorani gostovalo Slovensko gledališče iz Trsta to nam z veseloigro »AnatOlov dvojnik« nudilo dve urici pristnega veselja to zabave. Sicer pa je isto gledališče tudi stalen gost v Bazovici.
Gostovanje samo je bilo nekak uvod v praznovanje srebrnega jubileja bazoviške kinodvorane, katere slovesno odprtje je bilo 30. juilija 1950. Od takrat se je tu zvrstilo nešteto proslav, kulturnih prireditev, pevskih to koncertnih nastopov, iger ter veliko število ktaopredstav, ki pa so v zadnjih letih zaradi vsesplošne krize filma prenehale.
Brez dvoma je dvorana opravila veliko delo. Jasno je, da se ne smemo tu usta-
Marijtaa družba Marije Milostljive v Trstu, ulica Risomta 3, naznanja, da bo v nedeljo 7. decembra ob 17. uri
PROSLAVA 75-LETNICE DELOVANJA
Proslave s primernim programom se udeleži tudi ap. administrator msgr. Cocolin.
viti to da naše poslanstvo zadobiva v tem trenutku še prav poseben pomen. Vrata kulturnega hrama so odprta vsem prosvetnim prireditvam, kot tudi za vse občinstvo, ki si želi duhovnega veselja. Posebno pa je farma dvorana na vbljo vsem župljanom dn župnijski skupnosti.
Sv. Ivan - 120-letnica slovenske osnovne šole
V nedeljo 23. novembra smo pri Sv. Ivanu proslavljali 120-detnico naše slovenske osnovne šole. To je važen dogodek za našo krajevno kroniko, pa obenem dokaz, da nismo prišli Slovenci v tržaško Okolico šele včeraj in da smo bili že pred 120 leti pismeni. Povedati je tudi treba, da so odprtli pri Sv. Ivanu prvo italijansko šalo šele v prvem desetletju tega stoletja to da je delilo neko dobrodelno društvo pakete tistim, ki so jo obiskovali.
Proslava je bila v Marijinem domu v nedeljo ob štirih popoldne ob ogromni udeležbi staršev, otrok to prijateljev naše šole. Učiteljstvo je pripravilo z veliko marljivostjo na slovesnost šolsko mladino, ki je nastopala na odiru dve uri v veliko zadovoljstvo udeležencev.
Gročana - Odkritje spomenika padlim
V nedeljo 9. novembra je bilo v Groča-ni slovesno odkritje spomenika osmim padlim za svobodo Gročane ta Peska. Spomenik je postavljen na glavnem trgu ob vhodu v vas ter je izdelan po zamisli arh. M. Racata. Kljub mrzlemu to deževnemu vremenu se je zbralo veliko število ljudi iz sosednjih vasi ter predstavniki raznih prosvetnih, političnih ta borčevskih organizacij, da prisostvujejo svečani predaji spomenika svojemu namenu v tej prijazni, čeprav nekoliko odmaknjeni vasici tik ob državni meji.
Po pozdravu vsem prisotnim udeležencem ta raznim predstavnikom iz javnega življenja je župnik msgr. Živic iz Bazovice blagoslovil spomenik ter v kratkem priložnostnem govoru spomnil, da hoče gročanska skupnost z njim počastiti tiste svoje sinove, ki so darovali življenje za svobodo, za zmago pravice to za trajen mir. Spomenik je postavljen živim, sedanjim to bodočim rodovom ter naj govori, da je človek svoboden to da nihče nima pravice te svobodnosti zatirati.
V nadaljnjem poteku je spregovoril še odbornik dolinske občine Drago Slavec ter teželni svetovalec Lavriha. Priložnostne narodne ta partizanske pesmi so ubrano zapeli pevski zbori iz Brega: F. Venturini, V. Vodnik, F. Prešeren, Slavec ter Slovenec iz Boršta, tako da se je slovesnost iztekla kot slovenska prireditev. V tem pogledu je zato po splošnem mnenju motilo le nepotrebno dvojezično napovedovanje sporeda.
Vsi, ki smo slovesnosti prisostvovali, moramo dati prebivalcem Peska in Gročane vse priznanje, da so se na tako dostojen način oddolžili spominu svojih pa-liih. Prav gotovo imajo trden namen ostati zvesti idealom, katere spomenik predstavlja, to je svojemu narodu, svobodi in demokraciji. Čeprav majhna vas, bodo zato nadaljevali z že uspešno začetim prosvetnim delom v okviru svojega domačega »Gradišča«.
lllimilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllimilllllllllllllllll   MII Illlllll   Illlllllllllllll  ...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
JOŽE JURAK
Ekumensko potovanje po južni Nemčiji
(H)
Pa ne samo, da je Ungnad nudil Trubarju moralno oporo: imenoval ga je celo za ravnatelja Biblijskega zavoda v Uradni, ki naj bi izdajal sveto pismo za južnoslovanske narode. Obenem je Ungnad, da bi se mogel preživljati, preskrbel Trubarju župnijo v Urachu. Bilo je to ieta 1561.
Tako se je Trubar poslovil od tedanje župnije v Kemptenu. Farani so mu ob slovesu — kot stojii zapisano v župni kroniki — »darovali trideset goldinarjev ter mu posodili voz s šestimi konji dn z dvema hlapcema. Tudi jahalnega konja so mu prilksrbeli. Tako je gospod Primož šest dni vozil ženo, otroke to pohištvo do Uracha.«
V	Urachu je Trubar ostal le dohro leto. Na stalno prigovarjanje kranjskih deželnih stanov 'se je župniji v Urachu odpo-
vedal to se kot superi/ntendent sredi junija 1562 vrnil v Ljubljano.
Po Trubarjevem odhodu je Hrvat Štefan Konzul začel pri Uingnadu .spletkariti zoper Trubarja, ker je sam računal prevzeti vse vodstvo Biblijskega zavoda. Trubarja so pri Uingnadu itudi obtožili, da namerava v Ljubljani odpreti novo tiskamo. Ungnad je to tem bolj verjel, ker so mu kranjiski deželni stanovi pisali iz Ljubljane, naj bi prevode Iknjiiig in popravke opravili v Ljubljani pod Trubarjev'im nadzorstvom, tiskali pa jih nato v Urachu.
Užaljeni Ungnad je 20. septembra sporočil Trubarju, da ne bo več 'tiskal nobene njegove knjige. S Trubarjem se pa nista več srečala, ker je Ungnad decembra istega leta umrl na Češkem. Po njegovi smrti je Biblijski zavod v Urachu kmalu propadal. Leta 1566 sita Urach zapustila tudi hrvaška protestanta Štefan Konzul to Anton Dalmata.
Vendar je Biblijski zavod v Urachu opravili pomembno ikinjiižno delo, saj je v štirih lotih obstoja izdal kar 25 knjižnih dadamj z 22.300 izvodi. Izmed Trubarjevih knjig so v Urachu .izšle štiri knjige v slovenšči-
ni, pet knjig v italijanščini to še Klomb-ner-Juričeva pesmarica, ta tudi 'v slovenščini.
Zaradi novih političnih razmer v domovini to v želji, da tiska dn izda »Cehkovno ordntago« je Trubar leta 1564 znova odšel v pregnanstvo. Ko se je vrnil na Wunt-temberško, se pa ni ustavil v Urachu, svoji nekdanji župniji, temveč v Tiibin-ganu. Lata 1567 ga že najdemo kot župnika v Derendtageuu, kjer je ostal do smrti leta 1586.
Zgodba protestantske itiskame v Urachu pa s Trubarjevim odhodom s pazomice ni bila zaključena. 'Pravzaprav se je šele pričala. O tem boste lahko izčrpno brali v letošnjem koledarju Goriške Mohorjeve družbe, za katerega je prispeval dr. Jožko Markuža izredno zanimiv sestavek »Usoda protestantske tiskarne v Urachu«.
TRUBARJEV DOM V URACHU
V	Urachu je za evangeličanskega dekana trenutno Eugen Hauff. Na njegovo pobudo je bil v Urachu letos 18. januarja odprt Dom Primoža Trubarja, ki se je tako pridružil enako imenovanemu domu
v Derendtogenu.
Mogoče je temu imenovanju v Urachu botroval tudi obisk skupine slovenskih kulturnikov, ki so v septembru 1974 obiskali mesto Urach. Pri tem so se posebno zanimali za Amandenhof, v katerem je nekaj časa deloval Primož Trubar kot ravnatelj Biblijskega zavoda to izrazili svoje začudenje, kako da v Urachu zdaj nobena stvar, ne ulica ne napis, ne spominja več na njihovega znamenitega rojaka.
Dom stoji v novem delu mesta v naselju Leuze, od koder je 3 km v mestno središče. Zidava je trajala približno eno leto (od 29. januarja 1974). Stroški (zidava to oprema) so brez cene za parcelo znašali 665.800 nemških mark. Ce to pomnožimo z 250, dobimo kar čedno vsoto 165 milijonov 450.000 lir.
Zazidalna površina meri 244 kv. m na 1710 kv. m veliki parceli, da je ob vrtcu zadosti prostora še za otroško igrišče. Stavba stoji v bregu, tako da je od zgornje strani pritlična, od spodnje pa enonadstropna. V zgornji je otroški vrtec z razredom ta manjšim skupnim prostorom.
Tudi spodnji prostor je približno tako izkoriščen.
Trubarjev dom v Urachu naj bi po besedah dekana Hauffa, ki ga je slovesno odprl, »s tem poimenovanjem šele opozoril na osebnost to delo Primoža Trubarja, saj pri nas žal le redkakdo še kaj ve o njem. V našem mestu je bil zelo kratko dobo to tudi vidnih sledov njegovega dela ni tukaj nič več. Zato se Urach tudi ne more spremeniti v tak spominski kraj na Primoža Trubarja kakor je npr. Derendingen.«
Dekan Hauff je še rekel: »Vendar nas bo zmeraj veselilo, če bodo Trubarjevi rojaki obiskali kdaj tudi Urach to si ogledali tukajšnjo cerkev to samostansko poslopje, kjer je svoj čas Primož Trubar deloval. Takrat jim borno z veseljem pokazali novi skromni Dom Primoža Trubarja v znamenje, da se ga s hvaležnostjo spominjamo. Veseli nas, da je njegovo delo preseglo narodne to jezikovne meje.«
Tisti dan, bilo je v petek 12. septembra, ko smo mi prišli v Urach, pa žal dekana Hauffa ni bilo doma. Bil je na počitnicah.
(Drugič naprej)
Ob tretji obletnici slovenske duhovnije v Gorici
Od 20. do 23. novembra je bila v cerkva sv. Ivana v Gorici tridnevmdca ob tretji obletnici ustanovitve slovenske duhovnije, ki ima sedež prav v tej cerkvi. Zjutraj in zvečer sita bili siv. maši z govorom misijonarja lazarista Andreja Lukana. Obe maši sta bili dobro obiskovani.
Zaključek tridnevnice je bil v nedeljo 23. novembra piri opoldanski maši. G. Lukan nas je v govoru spomnil na trojno slavje današnjega dne: na tretjo obletnico obstoja Slovenske duhovnije, ki je združila vse gonišike Slovence v eno družino, na lanski tako uspešni sveti misijon in na veliko pridobitev slovenske Certkve, ko je prejela nov miisal za bogoslužje. Piri darovanju so te misaile blagoslovili in po maši jih je župnik msgr. Franc Močnik razdelil.
Za mestno središče je razdeli'1 deset mi-salov in sicer za naslednje cerkve: Sv. Ivan, Sv. Ignacij, stolnica, kapucini, ka-peila pri šolskih sestrah, alojzijeviška kapela, kapela pri sestrah Čudodelne svetinje na Korzu, Marijina družba, škofij sika kapela in cerkev na Plaču ti.
Orgelski koncert pri kapucinih
Na pobudo SKPD »M. Filej« v Gorici je bili v četrtek 20. novembra pri kapucinih orgelski koncert, ki ga je imel prof. Hu-ber Bergant. Koncertist je našemu občinstvu že tako dobro znan, da ga ni treba še posebej predstavljati. Na tem koncertu je slovenski orgelski mojster izvajal izbrana dela baročnih Skladateljev, kot so Raison, Guarrii, Gabrieli, Pasquini, Meru-la, Daquin, Boyce in Stanley. To so dela, ki odražajo pristno glasbeno utsvarjalnost 17. in 18. stoletja.
Prof. Bergant je vse skladbe podal z njemu laistno mojstrsko interpretacijo, k čemur je gotovo pripomogla izbrana registracija. Dokaz, da lahko tudi ne prevelike orgle, kot so v goriški kapucinski
Kulturni krožek »Briška mladina« Plešivo-Krmin priredi v nedeljo 7. decembra ob
17. url v mestnem gledališču v Krminu
SLOVENSKI VEČER
Sodelovali bodo: SSG iz Trsta, moški zbor Krmim-Plešivo, mošiki oktet Amis dal Friuli iz Krmina, Nonet iz Sovodenj, moški zbor Mirko Fiilej iz Gorice, mešani zbor »Štandrež«, zbor Igo Gruden iz Nabrežine, ansambel TAIMS z Opčin ter folklorna skupina iz Sovodenj.
cerkvi, nudijo primemo tribuno za prikaz orgelske igre, im to še posebej za zaključeno dobo, kot je npr. baročna.
Obisk je bil zadovoljiv. Ob koncu je občinstvo nagradilo slovenskega orgelskega mojstra z navdušenim ploskanjem.
Slovo od misijonarjev
V	nedeljo 30. novembra bo v goriški stalnici pri večerna maši ob 19. uri izred-no misijonsko srečanje. G. nadškof bo izročil misijonski križ skupini misijonarjev in misijonskih sodelavcev, ikii se odpravljajo na misijonsko polje v državi Slonokoščena obala (Bouake). Navzoč bo tudi domači črnski škof, ki bo nove misijonarje sprejel v svojo škofijo.
Kdor more, naj ne zamudi te izredne slovesnosti, ki bo potrdila žive vezi gori-ške Cerkve s sosestro na Slonokoščeni obali.
Rupa-Peč
Zakaj naša mladina uhaja drugam, zakaj svojih sposobnosti ne posveča najprej rodnemu ‘kraju, zalkaj je pri nas ozračje, ki ne pomaga k sožitju, ampak ga razdira, to so viprašantja, ki si jih pisec teh vrstic in z njim še marsikdo pogosto in upravičeno zastavlja.
In meni, da bi morali ljudje dobre volje iiz obeh vasi 'sestaviti medkrajevni odbor, se sestajati, razpravljati in ukrepati, da ne bomo klavrno propadi i. Med nami so namreč sile, ki bi rade, da bi šlo vse po staram, da bi razprtije mod vaščani trajale v nodogiled, (ki ob vtsaki priložnosti iščejo »dlake v jajcu«, čeprav je ni, ki vse posplošujejo ter tako ovirajo (ljudi dobre volje v njih ustvarjalnosti. Naj se zato ljudje dobre volje zganejo in prebivalcem obeh vasi prinesejo (lepših časov. - ik
Zahvalna nedelja v Štandrežu
Nedvomno spada praznovanje ob dnevu zahvale med najbolj pristne in spontane
prireditve po naših vaseh. Ta lepa navada, iko se o sv. Martinu spomnimo dobrot, 'ki smo j.ih bili med letom deležni, se vsako leto zmova ponavlja. Zlasti je občuitena pri kmetovalcih, ki na ta dan prinesejo k blagoslovitvi poljske pridelke in kmetijske stroje.
Letos je bila zahvalna nedelja 16. novembra. štandreško Kmečko društvo je po maši pripeljalo na trg pred cerkvijo voz, lepo okrašen z raznimi -poljskimi pridelki. Po blagoslovitvi so člani drušitsva razdeljevali med številne prisotne koruzni kruh in domačo ikapljdco.
Podobne prireditve so bile tudi v So-vodnjah, Števerjan/u in drugih naših krajih.
Redna seja občinskega sveta v Steverjanu.
V	sredo 19. novembra se je pod predsedstvom žuipana S. Klanjščka sestal občinski svet v Steverjanu. Seji je prvič prisostvoval novi tajnik dr. Minko Šturm. Župan je predstavil novega tajnika občinskem svetu ter mu izrekel dobrodošlico, da bi se v Steverjanu na novem delovnem mestu dobro počutil. V imenu manjšinskih svetovalcev je pozdravil novega tajnika Ivan Humar. Dir. Šturm se je obema zahvalil ter obljubili svoje vsesplošno zanimanje za števerjansko občino, na sedežu katere bo deloval.
Na dnevnem redu seje je bilo v glavnem imenovanje komisij, ki je potrebno ob vsaki izvotlitvi novega občinskega sveta. Komisije so bile takole sestavljene: Odbor občinske podporne ustanove (ECA): Klanj ščeik Anton - Jazbine, Mužič Mirko -Dvor, Maraž Alojz - Ščedno, Terpin Marjan - Klanec, Maraž Mario - Križišče. Porotna komisija: Corsi Hadrijan - Soven-ca, Koršič Rudi - Jazbine. Posvetovalni odbor za šolo s celodnevnim poukom: Klanjšček Stanislav, dr. Karlo Rutar, Anton Prinčič, Cemic Ada, Maraž Alojz, Terpin Marjan, Cigilič Remigij, Knez Helena, Koršič Rudi. Votivna komisija:	Pintar
Aleš, Hladnik Boris, Komic Franc, Prinčič Jožef, Terpiin Emil, Koršič Rudolf, Humar Ivan, Simšič Jožef. Šolsko podporno društvo (Patronat): Komjamc Drago. Komisija za otroško asistenco (ONMI): Knez Helena, Komjanc Simon, Hlede Mirjam, Koršič Rudi, Uršič Nevenka. Odbor za razdeljevanje podpor študentom: Klanjšček Stanislav, Hladnik Boris, Terpin Ciril, Knez Helena, Humar Ivan. Predstavnik občine v konzorciju za četrto prometno cono: Terpin Ciril. Računski pregledniki: Terpin Emil, Hladnik Boris, Humar Ivan. Gorska skupnost: Stanislav Klanjšček,, Corsi Hadrijan, Komjanc Simon, Komic Franc. Davčna komisija »ILOR«: Terpin Marjan, Juretič Roman.
Svet je še potrdil nekaj sklepov ožjega odbora. Ti sklepi so bili sprejeti v zvezi s prošnjo za posojilo, da se nabavi šolski avtobus za srednje šole ter za podporo dežele za otroški vrtec. Drugi sklepi so bili navadnega upravnega značaja.
Natečaj INAIL
Državni zavod za nesreče na delu INAIL je razpisal za šolsko in akademsko leto 1975-76 natečaj za ponesrečence in otroke ponesrečencev na delu za sledeče nagradne vsote: A) 250 nagrad po 50.000 lir za učence 5. razreda osnovne šole v letu 1974-75; B) 560 nagrad po 100.000 lir za učence nižje šole prve stopnje za šolsko leto 1974-75; C) 450 nagrad po 150.000 lir za dijake, ki so v šolskem letu 1975-76 hodili v višje šole druge stopnje; D) 74 nagrad za dijake, ki so v šolskem letu 1975-76 bili na univerzi aili na višjih zavodih.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokazili morajo prosilci dostaviti osebno ali po pošti na pokrajinski sedež INAIL nepreklicno do 10. februarja 1976 oz. do 1. junija 1976 za initeresirance pod črko D.
Socialne pokojnine bodo povišane
S 1. januarjem prihodnjega leta bodo povišane vse pokojnine socialnega skrb-seva. Najnižje se povišajo od sedanjih 55.950 na 66.950 lir. Sorazmerno se bodo povišale tudi ostale pokojnine socialnega skrbstva (INPS), npr. socialne pokojnine od 38.850 na 46.800. Upokojenci, ki prejemajo višje pokojnine pri sooialnem skrbstvu, bodo brez razlike dobili povišek
18.000	lir mesečno in še 6 % povišek na svojo pokojnino. Vzemimo zgled: upokojenec dobiva 100.000 lir pokojnine na mesec. Z novim letom 1976 mu bo pokojnina povišana na 124.000 (18.000 +6.000).
Slovenska skupnost predsedniku Komisije evropskih skupnosti
Ob koncu prejšnjega tedna je obiskal našo deželo predsednik Komisije evropskih skupnosti (CEE), Francoz Xavier Ortoli. Posebej je obiskal Trst in Videm. Ob tej priložnosti je deželna Slovenska skupnost naslovila nanj naslednji telegram:
»Slovenska skupnost, stranka Slovencev v deželi Furlanija-] ulij ska Benečija, Vam izraža dobrodošlico ob obisku dežele in Želi opozoriti na prisotnost Slovencev v teh krajih. Izjavlja, da želi sodelovati v procesu evropskega sodelovanja med državami in narodi. V tem smislu pa Slovenska skupnost želi, da se naša. narodna skupnost i ne okme v svoji ozemeljski celovitosti in narodni samobitnosti.«
Slovenska skupnost je hotela na ta način predsednika Ontoiija seznaniti s problematiko razlaščanja, saj so mu deželne oblasti posebej prikazale prav načrt za gradnjo avtoporta in drugih infrastruktur na Tržaškem, ki izvirajo iz zadnjega itailijansko-jugosiovanskega sporazuma.
OBVESTILA
Seja odbora Zveze slovenske katoliške prosvete bo v ponedeljek 1. decembra ob 20.30 na sedežu v Gorici.
Slovenska duhovnija v Gorici ima telefon št. 32075. Župni urad je odprt v ponedeljkih, sredah in petkih od 11. do 12. ure.
Mala Cecilijanka bo v Katoliškem domu na praznik Brezmadežne 8. decembra ob 16. uri. Nastopili bodo mladinski zbori naše škofije.
Zadnje svetoletno romanje v Rim s Tržaškega: od petka 12. decembra do torka 16. decembra. Potovanje z udobnim avtobusom. Obisk Assisija. Stroški za vožnjo in vso oskrbo 60.000 lir. Prijave sprejema Stanko Zorko, Vicolo delle Rose 7, Trst, tel. 414646. Vpisovanje se zaključi, ko se napolni avtobus, a najkasneje 7.12.
Ansambel »Kamniktiti« iz Stranj pri Kamniku bo nastopil s 60 mladimi pevci v kinodvorani v Bazovici v soboto 29. nov. ob 20.45, naslednji dan bo pel pri slovenski maši v Rojanu ob 9. uri, ob 10.30 v Skednju v župni cerkvi, popoldne pa bo nastopil na »Reviji pevskih zborov« v Kulturnem domu v Trstu.
»Stara garda« (Aldo Nicolaj) je naslov igre v dveh dejanjih, ki jo bo SSG v Trstu uprizorilo v Kulturnem domu v Trstu v petek 28. nov. ob 20.30, v soboto 29. nov. ob 20.30 in v sredo 3. decembra ob 20.30, v nedeljo 30. novembra pa ob 17. uri v župnijski dvorani v Doberdobu.
PGD iz Nove Gorice bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu z igro Klausa Eida-ma »Ostržkove dogodivščine« in sicer v torek 2. dec. in v četrtek 4. dec., obakrat ob 15.30.
★
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: Slavica Scotti v spomin očeta 4.000. Od leta 1970 do 1974 je poslala v isti namen 8.000 lir. Najlepša hvala.
Za Alojzljevišče: Ludvik s Peči 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Kmečko društvo v Štandrežu je ob zahvalni nedelji darovalo znatno količino krompirja in zelenjave.
N. N. za svetogorsko svetišče, za Marijino družbo, za Katoliški dom in za Slovenske garaške skavte po 25.000 lir.
Za števerjansko cerkev: Anica Vogrič in starši namesto avetja na grob Francu Valentinčiču 20.000 lir.
Za svetogorsko svetišče: Antonija Ščuka, Trst, 2.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Antonija Ščuka 3.000; Marija Raunik 10.000 ob smrti mame Olge; v spomin pok. Pine Bub-nič-šimenec darujejo: Marija Oberti 2.000. Zofija Rener 1.000, Pierina Blasina 1.000, Alojzija Koch 1.000, Danica Novak 1.000, K. B. 1.000, Z. S. 5.000 lir
Za slov. Vincencijevo komf. v Trstu: v počastitev spomina naše drage Julke Pe-trič-Vami darujejo mama Pepina, brat Ludvik in nečakinja dr. Ksenija Levak
60.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: družina inž. Milana Sosiča v spomin Milči Hribar-Origoni 10.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N. 3.000 lir.
Za gobavce: Coassin 2.000; Tuik 2.000 lir.
Za misijonarja Jožeta Kokalja: N. N. 10 USA dol.
Za slovenske misijonarje: N. N., Ronke, 10.000; N. N., Doberdob, 5.000; N. N., Bar-kovlje, 5.000 lir.
Za misijone: Antonija Ščuka 5.000; N. N. 10.000; sestrične ob smrtii Franca Volk
5.000 lir.
Sestanek deželnega tajništva Slovenske skupnosti v Jamljah
V	soboto 22. novembra se je v Jamljah sestalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti. Obravnavalo je vrsto perečih aktualnih vprašanj, ki zanimajo še posebej slovensko manjšino. Deželni tajnik dr. Drago štoka je predvsem poročali o pripravah na zasedanja kraške gorske skupnosti. Prisotni člani tajništva so skupno s prizadetimi elani gorskih skupnosti podrobno analizirali predlagani statut in se pri tem zavzeli za čim večja jamstva za Slovensko prisotnost v tem važnem organu. Razprava se je razširila tudi na briško gorsko skupnost, ki še posebej zadeva Goriško. Deželno tajništvo je nato obravnavalo še nekatere druge politične probleme, med temi še posebej skorajšnji obisk Slovenske skupnosti naše dežele na Koroškem, ki bo v soboto in nedeljo, 29. in 30. novembra.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 30. nov. do 6. dec. 1975
Nedelja: 9.10 Kolumbovci. 10.10 Otroška oddaja. 12.55 Nogomet. 18.20 Pionirji letalstva. 20.05 Gruntovčani. 21.35 Kojak.
Ponedeljek: 10.40 Ježeva Hišica. 10.55 Otroška oddaja. 15.50 Lutke. 16.05 Risanka. 16.20 Godba na pihala. 16.55 Hokej Olimpija - Dynamo Weisswasser. 20.05
I.	Canlkar: Hiša Marije Pomočnice. 21.00 Prvi koraki v svet. 21.40 Kratki filmi.
Torek: 12.55 Nogomet Budučnost: Partizan. 17.10 Kokoši in piščanci. 17.20 Erazem in potepuh. 18.10 Znameniti živalski vrtovi. 18.45 Kuiltuma oddaja. 21.15 G. de Maupassamt: Lepi striček.
Sreda: 16.25 Smuk za ženske. 17.25 Dvoživka in templarji. 18.45 Družinsko gnezdo.
20.05 »December«, film. 21.35 Miniature.
četrtek: 16.15 Veleslalom za ženske. 17.15
»Bistrooki«, nad. 18.05 Tretji svetovna mir.
20.05 Bitka za ranjence. 21.00 Četrtkovi razgledi. 21.30 Po belih in črnih tipkah.
Petek: 15.50 Veleslalom za moške. 17.20 Pisani svet. 18.05 Slovenski rock 75. 18.40 Svet, k’i nas obdaja. 19.00 Peščene sipine.
Sobota:	15.55 Nogomet Hajduk: Beo-
grad. 18.05 Kako se je kalilo jeklo. 20.05 Življenje je lepo. 20.30 Akordi Kosova. 22.10 Kojak.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
f RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 30. nov. do 6. dec. 1975
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Dvorakova glasba. 11.15 Mladinski oder: »Skrivnost potopljenega zvonika«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 16.00 šport in glasba.
17.00	»Zapri oči in štej do deset«. Drama. 17.50 Nedeljski koncert. 18.45 Folk iz vseh dežel. 19.15 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba. 22.30 Glasbeni magazin.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušaivce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba za lahko noč.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Baročna arhitektura v Gorici, pripravlja Ve-rena Koršič. 19.25 Za najmlajše. 20.35 L. Chailly: »Sanje (morda pa ne)«, operna enodejanka. 21.20 Sanjajte z nami.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.10 Avtor in knjiga. 20.35 Simfonični koncert. 22.00 Filmska glasba.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Nove plošče. 19.10 Dopisovanje Sa-vio-Oop. 19.25 Za najmiajše. 20.35 »Pomembna osebnost«. Radijska igra. 21.40 Glasba v razvedrilo.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Kon-certisti naše dežele. 19.10 A. Rebula: »Neznano drevo«. 19.40 »Sveti Miklavž jih je rešil«. Otroška radijska igra. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.30 Nocoj plešimo.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušaivce. 18.15 Umetnost... 18.30 Simfonična glasba. 19.10 »Slomškov dom« v Bazovici. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Na konju«. Igra. 21.30 Vaše popevke.
ZAHVALA
Po kratkem, a težkem trpljenju je Gospod poklical k sebi družbemiko
Pino Bubnič vd. Šimenec
Iskrena hvala vsem, ki so jo v bolezni obiskovali in ji pomagali. Hvala tudi vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in zanjo molili.
Odbor Marijine družbe v Rojanu
Trst, 24. novembra 1975
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni smrti našega dragega očeta in brata
Franca Valentinčiča
Hvala predvsem gg. duhovnikom za somaševano sv. daritev, domačemu župniku g. Premrlu za poslovilni govor, cerkvenim pevcem za ubrano petje in cvetje. Se posebna zahvala bivšemu groboikopu Antonu Mavriču, sosedom, ki so nam stali ob strani, vsem, ki so darovali cvetje in vsem, ki so se udeležili pogreba.
Žena, otroci in sestra Roza
Pevma, 26. no\’embra 1975
t
Po daljši bolezni, ki jo je prenašal s krščansko vdanostjo, je na svojem domu dotrpeil v ponedeljek 24. novembra v 67. letu življenja
Jožef Pipan
Pokopan je bili v sredo 26. novembra na gabrskem pokopališču.
Vsem, Iki so umi izkazali zadnje slovo, zanj molili, poklonili rože iiin vence, z nami sočustvovali se iskreno zahvaljujemo. Posebej izrekamo zahvalo domačemu župniku g. Jožetu Juraku za zadnjo tolažbo pred smrtjo in skupaj z g. Marijanom Komljancem iz Sovodenj za opravljene pogrebne obrede
Maša ob osmini pogreba in smrti bo v torek 2. decembra ob 19. uri v Gabnjah.
Gabrje, 26. novembra 1975
Pepl, Milena in Lojze z družinama