IIBElllHiI
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING
daily; newspaper
No. 94

CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 22, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
r ubija po Gorenjskem
Dne 6. avgusta so ubežniki po- ne vemo odgovora. Uprava v Be-
iitf
•^lišali porušiti elektrarno v "ttgarju. Eksplozija se je pa prečila in je bilo na elek-rarni razbitih le nekaj šip. 'sti dan je spet poslovalo iz-sodišče v Begunjah. Zopet 80 bili štirje obsojeni na smrt. ,.avni lepaki so razglašali stvar ie'sti dan.
bekanntmachung
Izredno sodišče, ki je bilo po-j. v'jeno od civilne uprave za »roško in Kranjsko je dne 6. vSusta
obsodilo na smrt
štiri.

Ob-
i t
,s°.ieni so bili radi udeležbe ^ k°munističnih shodih, kjer ^-kovali načrti za teroristič-^astope. Dalje radi pomoči j Nameravanem poškodovanju | 'h naprav in napeljav. Tu-tj ai zločinov, naperjenih pro-pt^ril0sti življenja in imetja •bistva. Končno radi pre-
j e nošnje orožja. 2 obsojencev so sledeča: „ letni slikar Milan Kolarič ^vega,
iil?letni strojnik Stanislav Ka-j0 iz Perovega, . strojnik Kazimir Čier-, ^amne Gorice, wetni zidar Janez Finžgar iz
Smi'titev je bila takoj izvrše-
avgusta 1941.
Kutchera, nač. civ. uprave.
se*1
itn«
i
voi° vas1 ;itku gv*
iisig-
rfcve-^
ilosj;
so v krst':
dru r
ve0
F
cit^ m.. V>
1»* ga *
oči 1*
aiFK^ dneh avgusta je bilo t|j. ubežnikov že tudi na Modo!^ Jesenicami- Ljudje so ^ asali hrano in seveda tu-ij5i 'la Poročila. Tako je za-t2a. Možaki j o tudi Ivan Fin-h Dvornika. Na taki poti
r^jj^čili nemški policaji, so' 1 v Vrat in ujeli. Ranjenem ustrelili.
H
VlCo- Možaki j o in Poklju-
6mci
■fjh,, ,Je odšlo nemško voja »» Je"
S
Ta, WIIC1 pogosto preiskovala je
kovico v noči od 7. na Bilo jih je okoli 3,-
\ S j°i SO imeli tudi topo-j,®0 Pričakovali velik spo-^anJanje ubežnikov so
' tudi na Možakljo' in Na p°kljuki so Nem-1% Va drvarja, ki sta bila | j Sozdovih že ves teden. 1)9 v nekem spopadu tu-
>
Policist. Mrtva drva-gtem ležala v mrtvašni-u. nemška oblast pa ni Qj11Juni smrti nobene ob-»emškega policista ks- avgusta naslednji
W.
V^NTMACHUNG" Cistične morilske ro-Padel med izvrševale dolžnosti, član
N
*t
h
taVarn°stne policije.
ViljU,?0r Je bil° danes
»Iti
ley
deset komunističnih
gunjah je dobila telefonično naročilo z Bleda, kaj ima narediti in kdo so tisti, ki imajo biti ustreljeni. To je vse.
Imena vseh desetih niso znana. Kolikor se je dalo ugotoviti, je med njimi slikar Dacar iz; černivca pri Brezjah, neki Pod-■lipnik iz Bohinja in neki duševno ne prav zdrav delavec iz Goric, ki je bil svoječasno v Ameriki.
Streljali so jih v nekem kamnolomu ob poti v Drago. Še dolgo po dogodku je bilo videti tam sledove krvi. Ustrelili pa niso vseh naenkrat, ampak so morali nekateri pripravljati kole za svoje tovariše ter jih nanje privezovati, potem pa gledati, kako obsojenci umirajo. Nato so sami prihajali drug za drugim na vrsto . . .
Dne 7. avgusta je bil iz zasede na klancu pod novimi gospodarskimi poslopji na banovinski cesti Bled — Bohinj ustreljen Svetina Franc, plavalni mojst* iz Mlinega. Dolžili so ga bili, da je Nemcem izdajal ubežnike.
Kolikor je znano, ni bilo radi tega umora nikakih posebnih posledic.
Dne 19. avgusta je spet poslovalo izredno sodišče in obsodilo na smrt 6 moških iz dravograjskega okraja, ki so bili takoj ustreljeni v Begunjah. Ni pa znano, za kateri posebni zločin so morali plačati s smrtjo. Bili so izmed telcev. O tem je izšel razglas:
"BEKANNTMACHUNG"
Posebno sodišče, postavljeno po šefu civilne uprave za Koroško in Kranjsko, je 19. avgusta obsodilo.
NA SMRT ŠEST MOŠKIH
Njihova imena so:
29 letni pomožni delavec Franc štern iz župne vasi pri Sp. Dravogradu,
29 letni urar Henrik Sagernik iz župne vasi pri Sp. Dravogradu,
26 letni strojnik Jurij Mess-ner iz Dobje vasi,
34	letni zidar Rafael Pavlin iz Homberka pri Preval jih,
35	letni zidar Mihael Spaca-pan iz Polajna pri Prevaljih,
22 letni pomožni delavec Anton Jerič iz Homberka pri Prevaljih.
Obsojeni so bili radi pripravljanja sabotažnih dejanj, radi nošnje prepovedanega orožja in ker so razširjali komunistične letake.
Usmrtitev je bila nemudoma izvršena.
Kutchera, šef civilne uprave.
—-o- '
Četniki se bore v okolici Zagreba
K^0 nadalje kaznovali (JV,^ ' ki bi se dogodil nad Šolajo skrbeti v zase-^ Wju 2a red in javno 5' .
' av&usta 1941.
Kutchera, j. nač. civ. uprave. 1 desetih kaznjencev H ^slednje podrobnosti.
so vzeli izmed tal-M^jskih zaporih. To se
V'SaL*0«' ko je vse spa-jw,' so morali narav
.ef*
iiii®
ji*

k
j,, lllce na morišče. Vllo teh deset Na to
New York. — Radio BBC sporoča, da je hrvatski kvizling Ante Pavelič priznal, da v okolici Zagreba divja ostra borba z močnimi oddelki četnikov. Med drugim je izjavil, da so se četni-kom posrečila razna poškodoval na dela na hrvatskih železnicah Poročilo je vjela kratkovalna radijska postaja CBS.
__o-
' Važna seja Nocoj bo važna seja Skupnih društev fare sv. Vida. Vsi za stopniki in zastopnice naj se go tovo udeleže.
General Mihajlovič bo pričel v maju z ofenzivo proti Nemcem
Angora. — Inozemski diplo matski krogi zatrjujejo, da jej spremembo v bolgarski vladi! ukazal Hitler, češ, da je bivši j bolgarski zunanji minister Ivan Popof podpiral bolgarsko opozicijo proti kralju Borisu in naci-jem.
Iz verodostojnih virov prihajajo tudi vesti, da se je v Srbiji, kjer je po umiku nemških divizij iz Jugoslavije meseca januarja in februarja uporniško delo nekoliko ponehalo, sedaj zopet začela divja vojna. Jugoslovanski vojni minister Draža Mihajlovič se pripravlja za splošno ofenzivoyv mesecu maju. Verjetno je, da bo odredil splošno mobilizacijo, da poveča število svoje vojske, o kateri se sedaj sodi, da šteje okrog 115.00 mož.
Zgodovinarji niso zaman cd nekdaj imenovali Balkan "smod-nišnica." Poznavalci razmer na Balkanu trdijo, da je prišel čas, ko bi en sam odločilni nemški poraz pomenil iskro, ki bi vžgala eksplozijo na Balkanu in v Po-donavju.
-o-
Demokratska kozmopolit-ska liga je za McSweeneya
Demo kratska kozmopolitska liga okraja Cuyahoga, je indorsi-rala kandidaturo McSweeneya za governerja ter je apelirala na načelniku Ray T. IVjillerja, i.aj' podpira McSweeneyevo kandidaturo.
Ta liga, katere predsednik je naš agilni okrajni prosekutor John J. Prince, in v kateri so zastopane vse narodnosti v tem okraju, je prva demokratska organizacija, ki se je izjavila za John McSweeneya. Toda mnogo posameznih demokratov se je že izjavilo zanj.
-o-
Pozor, Barberton!
V nedeljo 26. aprila bo v dvorani društva Domovina na 14. cesti javen ljudski shod, začetek ob treh. Shod sklicuje Ameriško-jugoslovansko u d r u žen je. Na tem shodu bodo odlični govorniki pojasnjevali, kaj moramo storiti za odrešitev naše zasužnjene Primorske in Koroške. Narod iz Barbertona, Akrona in okolice je prijazno vabljen, da pride v velikem številu na to zborovanje in manifestira za našo zasužnjeno rojstno domovino. -o—-
Trgovci lahko že dobe sladkorne karte v šolah
Danes, v četrtek, petek in pon-deljek lahko dobe trgovci in oni, ki rabijo sladkor v trgovske svr-he registracijske pole v vseh višjih šolah ali pri šolskem odboru in sicer od 9 zjutraj do 5 popoldne na te dneve. Te pole lahko spišejo doma, potem se gredo pa registrirat prihodnji torek in sredo na iste prostore in ob istem času. Družine in drugi odjemalci pa se bodo registrirali v nižjih šolah na 4., 5., 6. in 7. maja.
Važno za vohune
Časopis, ki ga izdaja vojaško taborišče Snelling, Minn, je oni dun razkladal nove vrste top,-ki ga imajo v taborišču. Top je napravljen iz celuloida in meri v premeru 12 čevljev. Hitrost krogle, ki jo izstreli ta top, je 150,000,000 čevljev na sekundo. S tem topom lahko streljajo v nemšlco linijo na ruski fronti, ali prav na Japonsko. Edina skrb vojaških ~ izvedencev je, kot pravijo, kako bi preprečili, da bi top ne pognal krogle s tako silo, da bi krogla letela okrog sveta in nazaj v taborišče. Zdaj čakajo, če bodo nemški vohuni poročali o tej najnovejši "iznajdbi"- Hitler ju.
Vlada zaplenila patente sovražnikov
Zakladniški oddelek name- Roosevelt je ukazal, da se vse te patente porabi za
Mihajlovičevo sporočilo maršalu Petain-u
London. — Jugoslovanski vojni minister general Draža Mihajlovič, poveljnik vojske, ki se bori proti zasednim četam osi-šča v Srbiji, je poslal« maršalu Petainu pismo, v katerem ga poziva "naj da znak, na katerega čakajo potlačeni narodi Francije in Evrope."
Zahteval je, naj maršal Pe-tain ali "neki drugi maršal, ki ga bo Francija našla nekega dne, vnovič dvigne zastavo svobode, ki jo je francoski narod dolga stoletja nosil pred vsemi drugimi narodi Evrope."
Pismo, katerega kopijo je dobila jugoslovanska'Vlada v Londonu, je general Mihajlovič poslal "iz srbskih planin in gozdov."
Žena poslanika Leahya je umrla včeraj v Vichy
Vichy, Francija, 21. apr. — Tukaj je danes umrla žena ameriškega poslanika za Francijo, Mrs. Leahy. Pred 12 dnevi se je podvrgla operaciji in je kazala, da je na potu okrevanja. Smrt je prišla nepričakovano, kot pravijo zdravniki.
Poslanik, admiral Leahy, je dobil pred nekaj dnevi iz Wash-ingtona ukaz, naj pride domov, da poroča o položaju v Franciji. Svoj odhod je pa moral odložiti radi bolezni svoje žene.
rava kampanjo za nakup vojnih bondov in znamk
Washington. — Zakladniški tajnik Morgenthau bo odprl 1. maja kampanjo za prodajo vojnih obveznic in znamk. Kampanja ima namen pregovoriti narod, da bo kupil prostovoljno bonde za 10% vseh svojih dohodkov.
Kampanja bo v vseh 3,070 okrajih po Ameriki. V vsaki tovarni bodo skušali prodati za najmanj 10% plačilne liste vojnih bondov in sicer naj bi delavci dali stalno po 10 odstotkov od vsake tedenske plače za vojne bonde.
Kampanjski delavci pa ne bodo obiskali samo tovaren, ampak bodo potrkali na vsaka vrata v deželi, da bodo kupili bonde tudi oni, ki imajo druge dohodke kot mesečni zaslužek.
Dozdaj je bilo prodanih vojnih obveznic za $5,000,000,000.
Najnovejše vesti iz Jugoslavije
London. — Na londonskem radiu je aktivni jugoslovanski častnik prečital najvišje priznanje kralja junakom, ki so padli za domovino in sicer: topniškemu podpolkovniku Mitiču, kapetanu Dejanoviču in Drlješi ter poročniku Mihajlu Dučiču, ter jih odlikoval z redom Karadžordževe zvezde z meči IV. stopnje. Z istim ukazom je bil odlikovan z vojaško Karadžordževo zvezdo pehotni narednik Nikola Lazo-
našo vojno produkcijo ali za civilne potrebščine. Mnogo jih ima vlada že v roki, na tisoče jih bo pa zdaj zaplenila.
Washington, 21. aprila. — Predsednik Roosevelt je danes povedal, da je ukazal zapleniti vse patente, katere kontrolirajo direktno ali indirektno naši sovražniki. Te patente se bo porabilo pri našem vojnem naporu ali za civilne potrebščine, je rekel predsednik.
Roosevelt je pooblastil za ta korak varuha inozemske lastnine, Leo Crowleya. Ta je že več patentov dobil v roke, nadaljne tisoče jih bo dobil pa v nekaj dneh. Patenti, ki so že v vladnih rokah, so za kemične ali lekarniške izdelke.
Ko so vprašali predsednika, če bo vlada zaplenila tudi one patente, ki so jih izročili sovražniki v roke Amerikancem, da zata-je kontrolo nad njimi, je rekel, da se bo tudi te zaplenilo.
Ko so ga vprašali glede onih patentov, katere lastujejo skupno Amerikanci in sovražni ino-zemci, je predsednik izjavil, da bo vlada vzela vse, kar potrebuje, ker prvo, kar moramo imeti zdaj pred seboj je, da dobimo vojno.
Dalje je predsednik izjavil, da bo vlada te patente obdržala tudi po vojni in da ne bo storjena napaka, kot je bila po prvi svetovni vojni, kot so šli patenti nazaj v roke sovražnim deželam.
Jugoslovanski poslanik Kuhar napada aktivnost Habsburžanov v Angliji
London. (ONA)."— Slovenec, toliškim Slovencem in Hrvatom.
msgr. Alojzij Kuhar, ki je kot poslanik pri poiJski vladi, je govoril na radiju rojakom v domovini ter v govoru ožigosal aktivnost habsburških agentov v An-
"Po vseh krivicah, ki so nam jih prizadeli Nemci, tako v Avstriji kot v Nemčiji v zadnjih 1,000 letih, nimajo Habsbm-gov-ci nobene pravice do apela, ker
gliji in v Zed. državah, ki dela-1 oni so bili začetniki vsega zla v
jo za restoracijo habsburške dinastije.
"Za nas," je rekel g. Kuhar, 'pomenijo Habsburgovci toliko cot Hitler. In kadar naši ljudje preklinjajo Hitlerja, vključijo v to tudi Habsburgovce." Msgr. iuhar je govoril predvsem ka-
vic.
$7,500,000 za cenzurni urad v kapitolu
Wash ington. — Predsednik Roosevelt je vprašal kongres, naj dovoli $7,500,000, kar se bo rabilo za upravo cenzurnega urada za to leto. Ta urad je že dobil dozdaj $6,100,000.
Lorainčan se je izdajal za ameriškega državljana
Clevelandske naselniške oblasti so obtožile Aleksandra Juri-na iz Loraina, O., da se ni registriral kot inozemec ter da je 7. novembra 1939 in 5. novembra 1940 volil v precinktu 3, 5. var-da v Lorainu kot ameriški državljan. Obravnava se bo vršila v sredo.
Do 28. ap/ila morate plačati zemljiške davke
Okrajni blagajnik Boyle sva ri davkoplačevalce, da je v torek 28. aprila zadnji dan, ko mo rajo biti plačani zemljiški davki. Okrajni blagajnik mora na brati nad 26 milijonov dolarjev davkov, pa so ljudje do danes plačali komaj nekaj nad $10* 000,000.
Shod Oltarnega društva
Ti junaki so padli za domovino v borbi s sovražnikom.
Z drugim ukazom kralja Petra sta bila odlikovana za dokazano in izpričano hrabrost v borbi s sovražnikom s Karadžordževo zvezdo z, meči dva rylada kapeta-na (imen ni bilo mogoče razumeti) pod povelj ništvom generala Mihajloviča. Za podpolkovnika je bil imenovan orožniški major Jezdimir Stakič, komandir planinske čete. "Hrvatski sabor" "Neodvisna" plačuje davek Italiji
ženeva. — Neodvisnost "Neodvisne Hrvatske Države" najboljše ponazoruje dejstvo, da Hrvatska odplačuje Italiji za stro ške zasedbe 120,000,000 dinarjev na mesec oziroma eno in pol mi lijardo dinarjev na leto. Deset najboljših generalov sveta
Kateri generali spadajo v vrsto desetih najboljših generalov sveta? Vojaški strokovnjaki v Londonu so jih nedavno izbirali V obzir so prišli vsi generali, ki so se dejansko udeležili vojne oc meseca septembra leta 1939. Tu navajamo angleški spisek:
General MacArthur; genera Sir Archibald Wavell, Velika Britanija; general Chiang-Kai shik, Kitajska; Maršal Simeon Timošenko, Rusija; Maršal Er-win Rommel in Maršal Karl von
Evropi.
"Mi katoličani iz Jugoslavije čutimo tej uri naše največje preizkušnje, da javno ponovimo molitev, naj bi nas Vsemogočni obvaroval pred. tem, da bi postali Habsburgovci naši odrešeni-ki," je govoril g. Kuhar.
-O-
Iz raznih naselbin
Oglesby, 111. — Dne 12. apri-a je tukaj umrl Frank Meglič, star 56 let in doma iz Metnaja pri Zatični na Dolenjskem. V Ameriki je bil 40 let in tu zapušča ženo, sina, tri hčere, šest vnukov in brata, v državi Ohio sestro, v stari domovini pa mater in sestro.
Mascutah, 111. — Dne 16. aprila je tukaj umrla Antonija Na-potnik, stara 64 let in rojena v St. Mihelu pri Šoštanju na Šta jerskem.
Diamondville, Wyo. — Pred dnevi je tukaj po dolgi bolezni umrla Mary Arko, vdova, stara 74 let in doma iz Istre.
Racioniranje pisalnih strojev se je pričelo
Washington. — Začenši v pondeljek 20. aprila bo mogel kupiti nov ali obrabljen pisalni stroj samo oni, ki bo dobil za to potrebno dovoljenje od lokalnega odbora. Sodi se, da je zdaj v zalogi 239,000 novih in obrabljenih pisalnih strojev.
Najbolj drag kraj v Evropi
Ali veste, kateri kraj je najbolj dragi kraj v Evropi? Hrvatska.
Cena življenskih potrebščin je poskočila za 200% za najnujnejše potrebščine in 300 do 1000% za luksuzne stvari. Za par čevljev je treba odšteti 20 dolarjev!
"Tukaj se vse dobi — je pisal neki tuji dopisnik — pod pogojem da imate veliko, zelo veliko ■denarja." (La Victoire, 11. aprila)
>-o-
Vojaka pozdravljata
Iz Jefferson Barracks, Mo., pošiljata vsem prijateljem in znancem tople pozdrave vojaka Joseph Fortuna iz 1401 E. 47. St., in Frank Sabonis iz 4814 Superior Ave.
Na operacijo
Margaret Yartz iz 1009 Hecker Ave. se je podala v Glenville bolnišnico, kjer se bo podvrgla operaciji na nogi. Sorodniki in prijatelji jo lahko obiščejo v vardi 1.
DRUG DRUGEMU PLAČUJETA RENT
članice Oltarnega društva fa re sv. Vida imajo nocoj ob sed- R»nstedt, Nemčija; general mih shod v novi šoli. Vabljene Heinter Poorten, Nizozemska so vse članice in tudi druge žene, da pridejo in se vpišejo v Oltarno društvo.
Zadušnica
V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Antonom Pekol. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Indija; general Draža Mihajlo vič, Jugoslavija in general To-moyuki Yamasita, Japonska.
-o-
Najdena torbica Najdena je bila ženska ročna torbica, v kateri so bili ključi in ženska slika. Dobi se na 1053 E. 67. St.
Na Woodland Ave. in 79. cesta v Clevelandu imata svoje restavracije Jim Diakandru in Tom Petropulous. Prav blizu sta skupaj in 20 let sta zadovoljno živela drug ob drugem, pa vsak po svoje stregla gostom.
Naenkrat sta se pa zmislila, da če je že po vsem svetu vojna, zakaj bi pa vogal Woodland Ave. in 79. ceste živel v miru, pa sta pričela z ofenzivo. Ravnala sta prav kot ravnajo diplomati, to je, vojne si nista napovedala, ampak sklenila, da drug drugega pozobljeta lepo za hrbtom.
Pa je Jim, lastnik ene restav-
racije, vzel najemninsko pogodbo na hiši, kjer je imel restavracijo Tom. Pa je Tomu nekaj reklo, da bi isto storil s hišo, kjer ima restavracijo Jim. Razume se, da sta vse to delala s posredovanjem agentov. In ko je bilo treba plačati prvo najemnino, sta spoznala, da plačujeta drug drugemu rent.
Tedaj pa na sodnijo! Hotela sta drug drugega izriniti iz prostorov. Nekdo je predlagal, naj bi restavracije zamenjala, če se že vsakemu prostori drugega tako dopadejo. Sodnija še ni izrekla razsodbe.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
«117 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland, in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES:
United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.

No. 94 Wed., April 22, 1942
Izza kulis v Washingtonu
(Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young)
Mnogo Amerikancev je trdno prepričanih, da nobeno ameriško mesto ne bo bombardirano v tej vojni. Tisti pa, ki so napovedovali bombardiranje vzhodnega obrežja, vključno možno bombardiranje New Yorka, Filadelfije in ladjedelnice v Norfolku ter bombardiranje naše prestolice, so prerokovali, da bodo osiška letala napadla med aprilom in julijem. Naj bo že tako ali tako, vsi pa moramo imeti v mislih samo eno in to je, da pošiljamo municijo, letala jn tanke v Avstralijo, na Havaje in na druge bojne fronte, pa predvsem v Rusijo, ki se bori tako junaško.
* * *
Na kongres se pritiska, naj odpravi 40 urni teden v obrambni industriji. Kaj pa, če bi odpravili $40,000 plače na leto onim industrijcem, ki delajo na vojnih naročilih? Fakt je, da bi moral kongres 100% obdavčiti vse dohodke, ne samo nad $40,000 na leto, ampak nad $20,000 na leto. Naj ima narod vse, kar je dohodkov nad $20,000. Drastično ? Pomniti moramo, da je način našega življenja v nevarnosti in vse
dobre stvari življenja za naše otroke in naših otrok otroke.
* * *
Filmski igralec Errol Flyn, katerega toži žena za raz-poroko, baje zasluži več kot $180,000 na leto. Če je zaslužil, ne vemo, dobil pa je toliko. Filmski igralci kot je Flynn, ki dobivajo dvajsetkrat toliko kot ima plače general Mac-Arthur, so v časih, ko je domovina v nevarnosti, iz reda. Imeti bi morali postavo, ki bi omejevala zaslužek igralcev. Zakaj bi jim ne določili maksimalno plačo? Ljudje bi ne smeli plačevati 60c vstopnine za sliko, ki je vredna en kvoder. Pa Flynn ni niti oni, ki dobiva največ. So nekateri filmski
igralci, ki dobivajo celo mnogo več.
♦ * *
Od 11. novembra 1918, ki je bil dan, ko naj bi se končale vojne za vselej, smo praznovali ta dan kot dan premirja. Zakaj ne bi praznovali dan 9. aprila, ko je padel Bataan,-kot žalni dan v spomin peščice junaških borcev, ki so bili premagani od japonskih hord. Na stotine let bodo Ameri-kanci govorili o pogumu, junaštvu in žrtvah braniteljev Ba-taana in Corregidora. Še nobengrat v zgodovini ni taka
majhna armada doprinesla toliko in proti taki premoči.
* * *
Tukaj je pa slaba novica za avtomobiliste. Ne verjemite, če vam kdo pripoveduje, da boste dobili v nekaj mesecih nova avtna kolesa. Srečni bomo, če bomo lahko dobili nova kolesa v letu 1944, ako bo takrat vojna še vedno trajala. Saj ni niti dovolj kavčuga za potrebščine naše armade. Letos bomo morda napravili 100,000 ton umetnega kavčuga, potrebujemo ga pa 700,000 ton. Drugo leto ga bomo morda producirali 400,000 ton. Glavni vzrok pomanjkanja kavčuga je, ker ga pošiljamo Rusiji, Angliji in Kanadi za njih vojne potrebščine.
Butleganje z avtnimi kolesi je nove vrste raketirstvo. Tak butleger je pravi sovražnik koristim domovine in noben pošten državljan bi ne smel imeti opravka s takim človekom.
Fašisti so pričeli svojo volivno kampanjo v drugi polovici aprila. Njih namen je bil preprečiti kolikor mogoče slovanskim volivcem iti na volišče, ako ne bo šlo drugače pa z grožnjami in nasiljem. Na drugi strani so pa tudi storili vse v svoji moči, da so otežkočali slovanskim kandidatom volivno kampanjo. Zato so morali vse slovenske in hrvaške važne osebnosti, zlasti duhovščina in učiteljstvo, zapustiti domače kraje, dokler ne bodo volitve končane in nekatere so celo pognali preko meje.
Noč in dan so se vozili oboroženi fašisti na motornih > vozilih od vasi do vasi. Nobena slovanska vas ni bila tako majhna, da je ne bi fašisti obiskali po večkrat pred volitvami. Preiskovali so hiše in iskali glasovnice. Volivcem so groz;li in jih ustrahovali, mnogo so jih pretepli in celo streljali nanje. Celo ženske in otroci niso bili varni pred njimi. En teden pred volitvami so prišli v župnišče v Zrenju in zmetali župniku Červarju vse pohištvo in vse knjige na cesto in zažgali. Enako so storili župniku Božo Milanoviču v Kringi, kateremu so zažgali knjige in pohištvo pred župniščem. Potem so župnika pretepli, ga naložili na truk in odpeljali v Pazin in potem v Pulj, kjer so ga oddali karabinjerjem. Spotoma so ga suvali in bili z ročaji samokresov. Končna so ga prisilili, da je podpisal izjavo, da se bo vzdržal vseh aktivnosti za časa volitev. V Sv. Petru pri Piranu so fašisti udrli v hiše v času, ko so bili vsi ljudje v cerkvi. Razbili so pohištvo, v kleteh pa odprli pipe pri sodih, da je steklo vse vino po kleteh. Potem so se odpeljali v Osp, kjer so streljali na župnika Malalana in ga ranili v nogo.
Vzpričo tega terorja se je pritožila slovenska politična družba "Edinost' na ministerskega predsednika Giolittija in na civilnega komisarja v Trustu ter ju prosila za pomoč
BESEDA IZ NARODA
Za društva Najsv. Imena
Članstvo društev Najsvetejšega Imena ve, da se vrše vsake tri mesece redne skupne seje in sicer vsakokrat v drugi fari. Tako je sedaj prišla vrsta tudi na našo faro Marije Vnebovze-te in sicer prihodnjo nedeljo, 26. aprila.
Zberemo se v nedeljo ob pol treh v cerkvi Marije Vnebovze-te in po blagoslovu pa se podamo v cerkveno dvorano, da zopet kaj dobrega in koristnega ukrenemo. Časi so zelo resni in zato pa je treba dobrega premisleka za bodočnost. Zato pa je tudi prav, da se zbiramo skupaj in se posvetujemo ter dajemo poguma drug drugemu, da ne omagamo in ne pademo, kakor jih je že veliko, ki so zašli na kriva pota in sedaj pa pripovedujejo, da ni Boga in zopet ravno isti trdijo, da je ta vojna božja kazen. Sedaj pa nastane vprašanje, kdo pošilja božjo kazen, če pa Boga ni.
Vsi člani društev Najsvetejšega Imena ste prav prijazno vabljeni, da se gotovo in v velikem številu udeležite tega pre-koristnega zborovanja. Ni vabljen samo odbor, ampak vsi člani ste dobrodošli. Le pridite, da bomo vsi slišali, kaj se bo koristnega ukrenilo na tem zborovanju; Pridite tudi tisti, ki imate še črne lase, da ne bo izgledalo v dvorani kot bi nas vse sneg pobelil. Nikar se ne sramujte, češ, to je že vse staro. Vsak naj se zaveda, da bo tudi zanj prišel čas, ko mu bodo zrasle smrtne rože na glavi. Potem se boš šele zavedal, da je potrebno pripravljati se za večnost vsem, prav vsem.
Imamo tudi precej rrtfadeni-čev in tudi za tiste bi bilo koristno, da bi se odzvali v nedeljo, kajti vsak <Han ima kakfeno dobro idejo, ki jo lahko prinese na svetlo na takih zborovanjih in s tem lahko veliko pripomore k napredku. Več ko nas bo, več bomo zvedeli in slišali za prihodnjič. Torej, na svidenje v nedeljo, 26. aprila popoldne v Collinwoodu.
Matevž Leskovec
po skrbel, da boste vsi dobro postreženi in da se boste imenitno zabavali. Pozdrav in na svidenje,
Andy Tumbri.
Iz Euclida
IzLoraina
Farani slovenske fare sv. Cirila in Meto<?a v Lorainu prav prijazno vabimo vse Slovence iz naše naselbine in bližnjih mest, da se udeležite naše prireditve, ki se bo vršila v. nedeljo, 26. aprila.
Za v nedeljo pripelje v Lorain Father Slapšak svoje igralce iz Newburgha, ki nam bodo podali krasno igro "Slika Harije Pomočnice" v treh dejanjih. Pričetek je točno ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na Pearl Ave. Po igri pa bo domača zabava za vse. Vas prijazno vabi, Oltarno društvo fare sv. Cirila in Metoda.
in zaščito. Toda pomagalo ni nič in terorizem se je večal, čim
Hrvatje vas vabijo
Hrvatje v Newburghu vas prijazno vabijo na plesno veselico, ki jo priredi odsek 40S Hrvatske bratske zajednice skupno z mladinskim odsekom št. 191 HBZ v Slovenskem narodnem domu na 3563 E. 80 St., blizu Union Ave.
Zabava se prične ob pol osmih zvečer in bo trajala do ene ure po polnoči. Na zabavo ste vabljeni posebno vsi člani omenjenih društev in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. Za ples bo igral Eddie Zabukovec in njegov orkester. Vstopnina pa je samo 25 centov. Odbor pa
Pomlad je že tu in vse je že napeto in pričakuje trenutka, da se razcvete in ozeleni, le v naših srcih pa je globoka žalost radi strašnega klanja, ki vlada danes po vsem svetu. Koliko nedolžne krvi se prelije vsak dan. Le kam nas je privedla ta moderna doba! Namesto, da bi se vporabljalo vse moderne stroje v splošno človeško korist, pa se jih rabi za uničevanje vsega, kar je pridna človeška roka ustvarjala stoletja.
Ali niso bili narodi srečni, ko je osivela mamica sedela pri kolovratu in predla domačo volno in brhka hčerka urno vrtela kolovrat ter nosila krilo iz domačega platna in pridni kmetič pa je oral z lesenim plugom. Pa če je že moralo do tega priti,- ni to prišlo po naši ',krivdi. Ne ustrašimo se! Korajžno stopaj-mo naprej in pomagajmo kar je v naših močeh, da stremo sovražnika in sicer za vedno, da mu ne bo nikdar več vzcvetela zelena pamlad.
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti ha naš okulturo, kajti narod brez kulture je narod brez bodočnosti. Podpirajmo naša kulturna društva in ker bodo naši euelidski "Škrjančki" priredili običajni pomladanski koncert 26. aprila v prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., zato si rezervirajte nedeljo popoldne za njih. Le velika udeležba bo dala našim malim pevcem veselje in ' vzpodbudo za nadaljno delova-I nje in prav tlko tudi korajžo ti-! stim, ki se s to našo mladino ■ trudijo, da jo obdržijo sloven-| sko!» Naša prelepa slovenska I pesem ne sme še utihniti, kajti naš narod tudi tam doma bo vstal iz razvalin močan in velik.
Uresničile se bodo besede našega nesmrtnega pesnika Gregorčiča, ki pravi v svoji "Pepel-nični noči" -r- "... Le vstani borni narod moj do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tovoj, tvoj je vstajenja dan ..." Program bo zelo lep, kajti nastopili bodo naši mali pevci v solih, duetih in zboru. Poleg tega pa bo tudi igrica "Dve teti" in več godbenih točk. Vse to se bo vršilo pod izbornim vodstvom ge. Jeanette Perdan-Cahill. Za ples pa bo igral Kri-štoff bratje prkester,-seveda pa ne bo manjkalo tudi vseh drugih telesnih dobrot. Torej dragi rojaki in rojakinje, če vam je kaj na tem, da se še vsaj za nekaj časa ohrani lepa slovenska pesem, tedaj pridite v nedeljo v Slovenski društveni dom na Recher Ave. k "Skrjanč-kom." Na svidenje,
M. Vogrin.
-_0-
Kam pa v soboto?
Najprej naš društveni ases-ment poravnat in potem pa v Grdinovo dvorano na ples, ki ga priredijo slovenska dekleta, St. Vitus Cadets št. 25 Slovenske ženske zveze.
Le pridite v soboto večer vsi fantje in dekleta, kakor tudi vsi ptarejši naši prijatelji, saj bodo naši godci zaigrali tudi slovenske polke in valčke, da se bo vsak lahko zavrtel po svoji volji. Pomlad je tu in vsa narava se prebuja v novo življenje. Kakor " v naravi vse razgiblje, prav
bolj so se bližale volitve. Na večer pred volitvami so fašisti zažgali vasi Škofi in Sorgi, 34 volivcev iz vasi Pojar in He-raki je bilo aretiranih, ko so zahtevali svoje volivne izkaznice. Fašisti iz Poreča so prišli v vas Pojar in požgali štiri hiše.
tako je tudi dobro za nas, da se malo zavrtimo in otresemo s sebe zimski zaspanec.
Naj omenim tudi še to, da bo prvih 25 oseb, ki bodo prišle na ples, dobilo lepo rožo "gardinio" kot posebno darilo naših deklet. Za plesalce bo igrala Johnny Pe-con godba. Vstopnina je 40 centov. Vsi brez izjeme ste prav vljudno vabljeni, posebno pa še članice od podružnice št. 25 SŽZ, da se v velikem številu odzovete našemu vabilu.
Pozdrav in na svidenje,
Rannie Lužar, tajnica.
Proglas
Udruženja jugoslovanskih Američanov (Union of Yugoslav Americans)
V	zgodovini človeštva pride-jojo časi, v katerih so meseci in leta važnejši za bodočnost naroda, kakor stoletja v drugih zgodovinskih epohah. In v takih časih je odgovornost vsakega naroda in vsakega poedinca neizmerno velika, od njih zavisi njihova lastna sodba in sodba človeštva.
Danes doživljamo tako zgodovinsko doboV Danes je ves svet v velikanski borbi: na eni strani svoboda in bratstvo, napredek in socijalna pravica — na drugi nacijonalno suženjstvo, tiranstvo, beda in teptanje vseh človeških pravic.
Na strani ropa in tiranije so sile Osišča z nacizmom in fašizmom.
Na drugi strani so vsi svobodoljubni narodi. Na ti strani je v težki borbi tudi naša velika domovina — Združene države ameriške.
V	tem boju je vsak Američan dolžan dati vse svoje moči za varstvo in zmago svoje domovine. In s tem bojem moramo biti med prvimi mi, Američani jugoslovenskega porekla. Za to imamo važne razloge.
Nas veže ne samo dolžnost napram naši domovini Ameriki nego vsa naša zgodovina, naša tradicija in naši spomini. To nam nal-agajo interesi naroda, iz katerega smo, ki vodi danes krvavo osvobodilno borbo proti našim skupnim sovražnikom. To nam veleva tradicija in spomin, ki nas vežeta z vsemi slovanskimi narodi: ti so danes po dvodstvom ruskega naroda v junaški 'borbi proti sovražnikom človeštva, proti sovražnikom naše domovine, velike demokratske Amerike.
Zato se mi združujemo z namenom :
da na temelju teh principov združimo vse izseljene Jugoslovane: Srbe, Hrvate in Slovence; da združeni očistimo svoje vrste in dokažemo svetu, da stoje Jugoslovani složno in odločno v boju proti sovražnikom demokracije: fašizniu in nacizmu vseh vrst;
da z vsemi silami pomagamo pri obrambi in boju naše domovine Amerike, dokler ne zmagamo;
da pomagamo vsem organizacijam in podpremo vse akcije, katere imajo namen pomagati in braniti našo domovine in zaeno pomoč vsem našim zaveznikom ;
da svojcem pomagamo v boju za svobodo vseh južnih Slovanov izpod jarma naših sovražnikov, zaeno proglašamo, da je edina rešitev za Jugoslovane v slogi, ed'nstvu in skupni bodočnosti;
da kot Američani slovanskega porekla doprinesemo čim boljše poznavanje in razumevanje dveh velikih svetov, katera se danes borita skupno za boljšo bodočnost človeštva — to je: ameriškega in slovanskega sveta. V ta namen hočemo sodelovati v tesnem stiku z ostalimi brati slovanskega porekla.
Smatramo, da moremo edi-nole s skupnim, složnim delom pritegniti za aktivno delo vse one, ki so danes neaktivni in neorganizovani. Tako bomo največ pripomogli pri izvrševanju
nalog, katere so danes pred demokratskim svetom.
Na podlagi teh principov smo se združili mi, Američani jugoslovanskega porekla, predstavniki petdesetih naših organizacij iz New Yorka in okolice, dne 15. februarja 1§42 in smo izvolili svoj skupni, Centralni odbor.
Vabimo i ostale brate v Združenih državah, da potom svojih društev skličejo konference vseh krajevnih ali okrožnih organizacij in da zbero na njih skupni Centralni odbor v namen edinstvenega patri j etičnega dela.
Prezidij: Frank Kerže, Kle ment Maračič, Pavao Peric;
Tajništvo: Srd j a Priča;
Pom. tajnik: Anton Zuvič;
Blaga jništvo: Marie Piljurevič;
Odbor: Lazar 'Balič, Mary Bartl, Nedjeljko Bulut, Ivan Červenka, Anton Cvetkovich, Anton Ivančič, Sime Juretič, Harry M. Justiz, Mato Kučer, Jožo Markov, Jovan Mušikič, Danica Nikčevič, Anton Šintič, Mary Vidošič, Mihajlo Vukče-vič.
Tajniški naslov:
SRDJA PRIČA, 351 W. 17th St., New Yorld City. — Tel.: CHelsea 2-8019.
Dodatek:
Ta proglas je vzprejela soglasno ljudska skupščina v nedeljo dne 29. marca, na kateri je bilo nad tisoč ljudi. Nastopili so trije ministri jugoslovanske vlade in pa znani virtuoz Zlatko Blalokovič. Govorili ,so tudi člani odbora. Za pokritje stroškov skupščine in za nadaljno delo se je nabralo $400. prostovoljnih prispevkov.
Bratje, New York je pokazal pot, zdaj je na vas, da mu sledite. V vsaki jugoslovanski naselbini skličite enake shode, vzprejmite ta proglas in sporočite nam. Ko bo več naselbin organizovanih, bomo sklicali veliki narodni svet, ki se bo podrobneje pečal z vsemi proble-i mi našega naroda.
Čas je kratek, zato hitite. Le-; to je minilo, odkar je padla ■ Jugoslavija, a do danes nismo imeli nobenega večjega vzajemnega dela. Iri vendar je tako nujno, da delamo.
Dolgo smo čakali podobnega gibanja, mjsleč, da bo velika tragedija naše domovine odprla oči in glavo. A kaj smo dočakali? Tisti, ki bi imel voditi narod, mislijo nase in na lastna korita. Iz grehov preteklosti kujejo svojo bodočnost, ne narodovo.
Narod jugoslovanski je zdrav. Devet desetin vseh je za skupnost, edinost in slogo. Narod ve, da je minila doba majhnega človeka, majhnega podjetja in majhnega naroda. Na Balkanu imamo pet slovanskih vej: Srbe, Hrvate, Slovence, Bolgare in Macedonce. Vsi skupaj smo in moramo biti eno. In tudi bomo, če bo odločal — narod.
Resna je nevarnost za našo nekdanjo domovino. Če narod sam ne prime v roke svoje usode, če si narod sam ne postavi temeljev svoje bodočnosti, bomo izgubili vse.
Delajte, bratje, dokler je čas. Maša domovina je sicer Amerika, a »nam ne more in ne sme biti vsejedno, kako se godi tistim, s katerimi smo povezani s krvjo, tradicijo in jezikom. Ne čakajte na druge, ker drugih ni. In če so, igrajo vloge I pete kolone.
Skličite narod povsod v skupine, govorite ž njim in dosegli boste tisto, kar smo dosegli mi, v New Yorku: soglasno podporo vsemu, kar vodi južne Slovane v skupnost, edinost in složno, bratsko bodočnost.
Frank Kerže.
NB. —» Zgorajšnji "Proglas" imamo tiskan v treh jezikih: v angleščini, s r b o-hrvaščini in slovenščini. Pišite ponj, če ga rabite, ga dobite zastonj.
Kače in ekspresni vlak
Portugalsko časopisje poroc® o temle dogodku, ki se je zgodil v portugalski koloniji Amago'1' Tam so nekega dne kače napadle železniško postajo, kjer so črpali vodo. Kače so bile velik« in zelo strupene. Zaradi pomanjkanja vode v puščavi so kac« 1 velikanskem številu prilezle do postaje, kjer so se hotele pnM'; žati vodnemu izvirku. Postaji čuvaj je hotel nevarne goste o' gnati ter jih je začel tolči. Tod* v tem boju ga je ena izmed k»j pičila, nakar je siromak kma
umrl.	I
osW
ki )e
loko-

isto »in si
Kmalu nato pa je na p pridrvel ekspresni vlak, moral tukaj vzeti vodo za motivo. Na signale, ki jih iefll jal vlak, čuvaj ni nič odgov0^ zaradi česar je vlak Prevl ustavil. Kurjač je previdno J pil z lokomotive ter stopil P postaji, da vidi, kaj se je zg lo. Kmalu pa je pritekel n®^ ter strojevodju povedal, da postaji kar mrgoli strup!i]e
kač. Kljub vsej nevarnosti,* pretila od kač, pa je vlak ven ^ le moral tukaj vzeti vodo,c ^
hotel nadaljevati svojo
pot.
radi tega je nastal hud M železničarji in kačami za
se
tied
list fe;
'•krni
Ni
vc ■
'U
««ar oleg
:'Pogl * »i ttsie
N m i,
I
^idi "t
ireci-
Z velikanskim naporom združenim železničarjem P0!^ ^ lo pobiti kače pri izvirku ^ ^ peljati vodo v lokomotivo, » ^ bi bil pri tem le en člove* njen.
čez četrt ure je
%, % '
vlak
fllOo
spet nadaljevati vožnjo- :e ko se je vlak začel po»lK* ' ■
m"1 lak«
povozil in zmečkal siln°^ kač,ki so se priplazile k v hotele napasti.
Najštevilnejše ribe v so gotovo slaniki in sar
Let Your AnsuV
to Bombs Be BOP
We are fighting
will stop at nothing- \
will stop at notnuiB- t homes, our very Jtfnl!0^ shall we stop short oi fy&F dimes and dollars for gtfjj>£
Buy Defense Bonds an
every day, every if your very life depeOa
5'Vi(j
K l
'v° He F\o
V
It! °ks
K
Njet, biti •'ji-
Se
kt Kil
,'Ni fc Je
Xi
;ila
■H
it Itdoest
,„........' '....;.
.........%, <:»<
Nek židovski cunjah
cunja1 ' v r.
k;
lV
S
j
V vozičku, v —- vr^-jnp, vprežen močan k°zehrali j. \ d0 mostu, kjer so PoD tfof. : nino, da se most PlaC^toV. 1 čar je zahteval pet ct njar se je kregal, toda ve si ni mogel in je kollCltoV. nevoljo odštel pet
Ko je pfišel P^,. ^ je pred mostom Pr2P i je P;1 dil je kozla na voz, salJšelrfo ziček vlekel. Ko je P1' ■itu ie mostninar
mS*
JJ
v: i®«
, je mosinuu*1 q^m pet centov mostnine. ^ 1; pokaže s prstem
in se odreže: "Kar	^
zmenita, mene to mc
V neko židovsk^ hand" prodajaln« « ^ sj ^ prišel nek moški, da y^i obleko. Slekel je sV

ooicko. oieKui j-suknjič in telovnik.JoVl,iK-
P
nov suknjič in nov bj p1'1
f.
tnn, -vP
se jc trgovec obrni', "cVr>>
sol šehlače, jojetLi.l j-epii ?
zi vrata z novim suk«" j D , . ..	ift K1^
lovuiKum.
sto in videl tam	^
ravno vzeligoval sa"1^ ^ streljal za tatom. v mu Judek zakli$®: .
"Če boste streli:"t'elov hlače, ker suknjič m moja

J"
se iai
i ti
se
stj
s
iN <?
S<
i
% vNii
H
K V01
"jet

SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem Izvirnik« K. Maj*
»ovoril sem. Howgh!"
reče Indijanec svoj howgh, J to besedo povedal, da je za-'a Za njega pr i kr a j u. Molčal 'J" stare j šine so tudi molčali. ;er so bili že prej redko-j» sem zasodil, da tudi to-1 bodo kmalu spet začeli, spet čakal in čakal, mi Ni ni prišlo.
sem izpod korenin in 111 na levo, da poiščem ko-
sem jo našel.
"Vo®ci je stala, ki je bila J
k
^ dober korak široka.
metrov v stran je sedel ^ na straži, puška je leža-Sniega. Lezel sem še da-
jo je tola-
ril, In«
(tO;
fOti idi-izai na ■iiili
d Je jar-
e )e p
# e je
reč'-
#4»
tir
foda-iti,)e 1»! kfl" h
bi bil rad, kje so 'olloni. Ugotovil sem, ežiio ob potočiču, kakor :avi1 Winnetou, kakih šti-, korakov niže in da mi ■sj0 nevarni, pa se vrnil h
idno sem se ji bližal, seve-:%a stran> kjer 3e stražil ' Staro podeželsko vozi-visoko in široko, pravi Svojčas so potovali iz-za-
jih skoraj nikjer
if,
nori« ne.
Mi
jflOf .M'
M
S!
če

't
(j ! takih kočijah na z i | n<fenes jih akorai nikic Videti m ves v
Zacuden sem opazil, da k°čije na moji strani
Hh', čemu —? Da bi ujet-t«, ala sveži nočni zrak—? > Takih obzirov do svo-Jnika Indijanec ne po-, g°Uoni bi bili tudi skraj-če bi jima bili ),n°- Izmuznila sta se j^J da sta bila le količ-
W*'
11 fj.:1 Pa ujetnika nista bi-In Winnetou se je Ali pa — hm! Sitna C^iti pa je sedel po-drug rdečkar — 16 "ilo radi njega odpr-
storil	i !fljl
injj Sem se,	da bom go-
j^ma. in	sem že
'oio ni mi bilo, da bi opu-' namero. Preveč me je
L
j . bi se lotil kočije—?
bil0 mogoče. Ali * vnik;I , .... itila4 »Uo v kočiji, — ali
%} V ^iji i« poleg nji-
Ji a straža. Kako bi zve-
^ v kočiji—? Ne da
tolkal nevarnosti.
O* se vzravnal pri
^ . h> da me rdečkar
1 vi(H rahlo potrkal
S8 nemudoma spet
i
5 i
Pa
Če je bil razen
let
J* kak Mogollon v ko-
slišai in bi s°to-
je S l);! v ^ 5 0 skozi okno.
i 3e, iilV v sem Pogledal tr-u
W
kvišku. Glava se ni
S
t0v> J \	skozi okno|
V
* V; je f/
tff

S jeSem potrkal' — in te-
iitVcig0voril° -Previdno' V6«* dnu kočije.
"Mi na misel ne hodi! V kočiji sem bolj varen ko zunaj. Ali vrata škripljejo?" "Ne. Kovinaste tečaje so pobrali rdečkarji in jih nadomestili z usnjatimi."
"DobroV Koj pridem!" Spustil sem se spet v travo in poprežal pod kočijo za rdečkar-jem. Mirno je sedel, nič sumljivega ni opazil. Vzel sem enega izmed kamenčkov, pomeril in ga vrgel tako, da je za rdečkarjevim hrbtom padel v travo. Zašumelo je rdečkar je vstal in poslušal. £e en kamenček sem vrgel, pa nekoliko dalje. Mogollon se je dal prevariti, stopil je za glasom in kazal kočiji hrbet.
V hipu sem bil na nogah, odprl vratica, smuknil v kočijo in jo zaprl. Tema je bila v vozu, tipal sem okoli sebe in otipal na levici ujetnika, na -desnici pa prazen sedež. Sedel sem in šele tedaj opazil, da je tudi drugo okno odprto.
"Res ste vi —!" je šepetal odvetnik. "Mrs. Werner je pravila, da ne more biti kdo drug, pa nisem prav verjel.
Kaka predrznost —! Tvegali ste —."
"Tiho —!" sem ga svaril. "Opazovati moram stražo tamle zunaj pred kočijo."
Rdečkar se je vračal. Sum se mu je vzbudil, stopil je k oknu in vprašal:
"Sta belokožca še notri?" Zelo slabo, komaj umljivo angleščino je govoril.
"Yes!" sta odgovorila oba hkrati.
Upal sem, da mu bo odgovor zadostoval.
Pa zmotil sem se. Spet je rekel v špansko-angleški mešanici, ki jo govorijo na zapadu:
"Cul sem šum. Ali so vezi še trdne? Pregledal jih bom."
, Položaj je bil skrajno nevaren.
Rdečkar je stopil k vraticam, segel v kočijo in tipal po pevki, ki je sedela pri oknu. In ko se je-prepričal, da jermeni še držijo, je prišel okoli kočije. Hm-—!
Brž sem smuknil na drugo stran in se stisnil v kot. Stopil je k oknu, pretipal odvetnika, našel, da je vse v redu, in go-drnjaje odšel. Spet sem se pomaknil na svoj sedež in pogledal za njim. Sedel je v travo in gledal kočijo.
"Rdečkar se je pomiril, lahko se pogovarjamo," sem dejal. "Pa le šepetaje. šumevce in sičnike izgovarjajta posebno previdno!"
"Za božjo voljo, v kako nevarnost ste se podali —! Sa.i mu je bilo treba le seči po vas, pa bi bili izgubljeni —!"
"Najbrž bi bil izgubljen rdečkar, ne pa jaz.
Ne bojte se za mene! Tako je, kakor sem rekel. V kočiji sem bolj varen ko zunaj. In ostal bom v kočiji, dokler se mi bo zjubi
Kavčuk
(War Production Board, Washington, D. C.)
000 ton. Sedaj
Ameriška civilizacija se premika na kolesih in večina teh koles pa rabi kavčukove obroče. Vojna za svobodo je tudi vojna koles, vojna koles s kavčukovimi obroči na raznih bojnih vozovih, vojških kamjonih in pristajalnih napravah vojaških letal. Kavčuk pa se rabi tudi za kolesje mogočnih tankov in za prevlečen je tankov bojnih letal, da jih krogle tako zlahka ne prebijejo. '
Iz tega razloga naše Zed. države potrebujejo sedaj več kavčuka kot so ga kdaj ipoprej. Nujna potreba je po kavčuku, toda dobiti pa ga ni tako lahko. Pred vojno je več kot 90 odstotkov vsega kavčuka, ki se ga po-
je naša dolžnost, da
Skoro tretjina vsega kavčuka, ki se ga rabi v vojaške svr
čim bolj pazimo na to zalogo in ' he, se mora pridobivati iz kav-da jo rabimo le za predmete, ki! čukovih odpadkov, tako se na so nam nujno potrebni za zrna- j primer vporablja ta kavčuk za go v tej vojni. Naše tovarne so j idelavo vojaških dežnih pla-pač pričele z izdelavo umetne- ■ ščev, za kar se porabi krog tri ga kavčuka, kolikor ga pač mo- četrtine funta„tega kavčuka.
o-
rejo v tem času izdelati, to je tako zvani sintetični kavčuk, katerega izdelujejo iz petroleja in drugih primesi v teku enega leta pa bomo imeli tudi tega že precej.
Druga zadeva, za katero se zelo zavzemamo in prizadevamo, je pa pomoč državam Latinske Amerike, da čim bolj povečajo pridelovanje naravnega kavčuka (gumija). V ta namen so že odšli razni učenjaki in izvedenci v tej stroki v Južno Amei\i'ko, da tako pomagamo, vzpostaviti kavčukovo industri
, . ,	, . .... , jo v zapadni hemisferi. Kavču-
trebuje v Zed. državah, prišli iz Lj nasadi najbolje uspevajo v
Daljnega Vzhoda. Večji del te-| ki se razteza med 15. in ga iz Malaje m Nizozemske:^ stopinjo zemljepisne širine Vzhodne Indije. Vsakemu pa ; na obeh straneh ekvatorja, je do sedaj gotovo znano, kaj j
se godi v teh delih sveta. Naš j Največji vir kavčuka pa je sovražnik — Japonec je ,tam. j za nas sedaj tako zvani "re-
Zato pa je okrnjeno prodaja-1 claimed rubber," katerega se nje avtnih obročev za privatno i dobi iz starih obrabljenih kav-vporabo. Celo kavčuk, ki se ga j čukovih predmetov, kakor so: potrebuje za popravljanje sta-; obrabljeni avtomobilski obroči, rih oborčev je skrbno racioni-' galoše, rokavice in na tisoče še ran in prav tako je naša indus-; drugih starih predmetov, ki so trija prenehala z izdelavo celo; napravljeni iz kavčuka in ki ni-
vrsto raznih predmetov, za katere se nujno potrebuje kavčuk, a ti predmeti ne pridejo v po-štev za narodno obrambo.
Vlada Zed. država je dobro vedela, da bodo Japonci skoro gotovo sledili vzgledu Nemčije in Italije v blazni nameri osvajanja sveta in zato pa je pričela naša vlada že pred napadom na Pearl Harbor pripravljati večje zaloge gumija. Vendar pa ta zaloga ni presegala količine kot so v navadnem mirnem času vporabljali civilisti za svoje osebne avte, truke in za drugo potrebo za dobo enega leta, kar je približno 600,-
so več za drugo rabo. Tako starino pošljejo nazaj v tovarne, kjer ga predelajo in mu pride-nejo še gotovo količino novega kavčuka in tako reklamiran material se more potem rabiti večinoma v iste svrhe kot se uporablja nov kavčuk. Do sedaj se ga izdeluje krog 300,000 ton na leto, to pa seveda le v slučaju, če nam je mogoče ves obrabljen kavčuk zopet spraviti nazaj v tovarne. To pa lahko storimo s tem, da zbiramo ves star kavčuk in ga potem prodamo najbližjemu starinar-ju oziroma starinarski prekupčevalec.
Ozdravljen
I.
Kadar sva bila skupaj, sem ji vselej rekel Mar j a Pavlovna, na skrivnem, doma pri sebi, pa kar Maruška, Meri ali celo Miška. Ko sem se danes peljal k nji, sem si mislil: "Korajža velja! Povem ji, pa naj velja, kar hoče." Če bo plaho pritrdila, bo vse pelo v meni in življenje se mi bo zablestelo v najlepši luči, če bo odkimala, ne bom zinil niti besede, obrnil se bom in šel iz sobe. In nikoli več ne bo o meni niti glasu! Čez leta morda utegne kdo slišati o nenavadnem menihu, ki živi sam in se ne gane iz puščave, govoril bo nemara o menihu, ki mu ni mar družbe in je ves skrivnosten, izsušeno obličje bo pač pričalo o nekdanji lepoti— tudi bo mogoče beseda o tem, kako prijazen je z moškimi, toda naravnost neizprosen sovražnik ženskega spola!"
"Tako bo in nič drugače!"
V	takem premišljevanju sem se oglasil pri Marji Pavlovni. Ustnice so mi bile trpko zateg-njene in oči so gorele od čudnega ognja.
"Ali se je kaj zgodilo? Zakaj ste pa tako vznemirjeni?" me je spraševala vsa začudena.
"Hm — rad bi vam povedal nekaj zelo, zelo važnega!"
V	očeh se ji je zaiskrila radovednost, ki je pa že v naslednjem trenutku ni bilo več.
"Prav, prav, zelo lepo, ampak najprej moram urediti še dve stvari, vsaj upam, da me spremite, ali ne?"
"Seveda! Kako sploh more-
^ftia le v kočiji ' p°vrh. pa najbrž ne bilo
bi'okno
»tr,
Hža bi sedela pole;.
sni
iF

H^>P0d koles, se vz-
\t
y]
a fp
»cvV
čefl>V
S^ glavo k odprte
eda »Pet ob zadnjih
Nered v novem redu. — Tak "blagoslov " je prinesel novi red osišča Filipinom. Slika predstavlja stanovanjski okraj v Manili po neusmiljenem bombardiranju japonskih bombnikov. Manila je glavno mesto Filipinov in je padlo Japoncem v roke kmalu po začetku vojne.
ste vi
ste vi -?" nje*?a. Marta bi
»D • blti
ustrašila. mjj . vse tiho. Vsaj Menda sta ugi-
isil
^ IViUl Valll° &ePetanjc, 'X ta povedala od-SiiiiJ.e ZUnai, in moški
2a mene na tej
mar v kočij o
-! Sami se po-^istvo— i"
bil trkal, če ne lo, pa odšel, kadar se mi bo zlju-' bilo."
Marta se jc oglasila, glas ji je trepetal:
"Ampak — saj ne gre samo :<a svobodo, tudi za življenje gre! Pomislite, ubili bi vas, če vas
najdejo!"
"Ne gre ne za svobodo ne za življenje! Varen sem! Kako pa sta zvezana?" "Roke imava zvezane na hrbtu, na vrat pa so nama nadeli zanko, ki je njen konec pritrjen k sedežu. Ne moreva vstati, če sc nočeva zadušiti. In povrh 'so naju šc oba skupaj povezali z
lassom."
"Hm _! čemu so varna še
vobče stražo dali —? Saj ne moreta nikamor —. In nič več se ne čudim, da so vama pustili okno odprto —•"
"Okno odprto —? Saj niso odprta, jih vobče ni več. Ljubeznivi poglavar Mogollonov jih je pobral. Taka šipa je za rdečka-rje neprecenljive vrednosti."
te vprašati?"
"Takoj se oblečem. Najprej se odpeljava v manufakturno trgovino, nato pa k šivilji. Velja?"
"Lahko tudi k dvema šiviljama," sem rekel in se vljudno poklonil.
"Prav imate, k dvema. Saj bi jih tudi potrebovala, ampak na naslov druge sem čisto pozabila. Samo posedite za trenutek! Takoj bom oblečena." "Daša — Daša — ali razumeš, pojdi kar takoj k hišniku!"
"Čemu neki vam je pa treba hišnika?
"Oh, kc bi vam vse pravila! Hišnikova žena, ki pomaga eni od strank, ima sestro. No, ravno ta sestra pa hodi k šivilji, ki sem ji dala popraviti obleko. In če hišnikova žena dobi od moža naslov šivilje, kjer služi njena sestra — gre Daša lahko takoj tja po mojo obleko!"
"Tako, tako, zdaj razumem, to je torej naslov, ki ne veste zanj ?"
"Veste kaj, vi ste pa že čisto zmešani! To je vendar naslov, za katerega vem. Kako bi pa drugače mogla zvedeti zanj?"
"Ženske ste pa res zabavne," sem se muzal.
Pokazala mi je jezik in odvihrala v sosednjo sobo.
Usedel sem se, vzel časopis in začel brati. Prelistal sem že vsega, ali Marja Pavlovna se je še vedno oblačila. Ogledal sem tudi album, vzel neko knjigo in prebral cela tri poglavja, a Marja Pavlovna še vedno ni bila oblečena. Ko sem prebral prvo poglavje, sem-videl, da z Mar j o Pavlovno ni še nič, in ko sem prebral deveto poglavje, je pokukala pri vratih in me vprašala: "Ali mogoče imate ključico za čevlje? Ne dobim je, pa jo iščem že celo uro!" — "Škoda, res je nimam —!" — "Le zakaj je nimate vedno s seboj?"
"Oprostite," sem plaho odvrnil, "nikoli več se ne bo zgodilo, da bi je ne imel s seboj. Da v ! prihodnje ne bo spet kake ne-I potrebne zamude, bom imel tu-I di s seboj škarje za kodranje, i lasnice in tudi kaj drugega, ako : bo treba. Če bi morda še kaj že-; leli, mi kar povejte, prosim."
Menda me ni razumela, ker je rekla:
"Ne, škarje za kodranje imam sama, ko bi imeli lasnice, bi si jih od vas pač kdaj izpo-: sodila, ker jih od sile veliko po-gubim!"
Daša je medtem stopila v sobo in vprašala:
i "Gospod, ali ste kje nemara | videli ključico za čevlje? Kar ^di se mi, da mora biti tu nekje."
i "Res ne vem!" Gledal sem v j album — tam je ni bilo, v knji-igi tudi ne. — "Ali naj mogoče j vprašam hišnika?"
Ali Daša me tudi ni razumela.
"Danjan," je kričala po hodniku, "ali niste morda, vi kje videli ključice za čevlje? Naša gospodična jo tako išče." Stopil sem v sobo, kjer se je
"Oh, saj res — Daša, Daša — nikar več ne išči! — Vas, gospod, pa prosim, da za trenutek še potrpite!"
Mirno sem stopil v sosednjo sobo in da bi se preveč ne dolgočasil, sem zopet segel po časopisu. Ali še isti trenutek je Daša pogledala v sobo in me vprašala: "Gospod, ali niste mogoče videli gospodičine broške?"
"Ne, kako naj pa vem, kje je ,—? Lahko pa pogledate na streho sosednje hiše, nemara je je obvisela kje na kakem dimniku!"
Daša se je vsa v skrbeh ozrla skoz okpo, malo skomizgnila in odhitela spet v sobo h gospodični.
"Tam je ni., Ali ste pogledali pod preprogo?"
"Sem, na umivalniku je tudi ni!"
"O, moj Bog!"
Razdražen sem stopil v sobo. "Kam jo pa navadno dev-ljete?" —
"Kakšno obliko pa ima?"
"Navadno jo nosim na prsih. Videti je — videti — no, saj veste, kaj imajo konji na nogah?"
"Na nogah? Kako, na nogah?"
"No — kako se že reče — zdaj sem se spomnila, kopito."
"Res se ne spominjam, da bi imeli broško, ki bi bila podobna kopitu! Mogoče podkev?"
"No, seveda, nekaj takega — veste — kar udarja."
"Pa bi takoj povedali — nekaj takega, kar udarja, pa bi vsak takoj uganil. — Seveda, na podkev se spomnim. Kaj je zlatar že pritrdil kamen, ki se je bil zadnjič malo omajal? Saj se spominjate, da sva broško prejšnji teden dala v popravilo."
"Pa res, saj je še tam! Daša, oh kako sem neumna, nikar je ne išči več, čisto sem pozabila!"
"Torej je vendar še pri zlatarju! No, zdaj pa povejte, koliko časa vam je navadno treba, da iščete takele reči, ki jih pogrešate, pa jih niti doma nimate."
Ker sta "dami" ugotovili, da sem še nekam pameten in razsoden, sem lahko še nadalje ostal v sobi, dokle'r nista bili docela opravljeni.
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Bara naprodaj
Malo rabljena in v dobrem stanu bara se proda po nizki ceni, dolga je 12 čevljev; proda se tudi sink, register in show case. Odda se tudi prostor, pripraven za vsako trgovino. 1142 E. 66. St.	(98)
Mora prodati
VDOVA mora prodati svojo 7 sob hišo. Se prav lahko preuredi za dvodružinsko hišo. Fur-nez, dve garaži. Blizu St. Clair Ave., 1014 E. 71. St. Cena je $4,100.	(95)
Perilo sprejme
Sprejmem perilo na dom. Kdor preoblačila Marja Pavlovna m i zanesljivo p9ric0) naj se
i sem rekel:
še jaz pomagal is-
"Bom p ! kati!"
I Iz skromnosti si še upal ni-
zgiasi na 1132 E. 66. St. (95) Lepa služba!
Službo dobi ženska za hišno' sem ozreti na Marjo Pavlovno,, de,0 in kuho Zelo lep dom. Pla.
ča od $lo do $15 na teden in vse prosto. Vsako nedeljo popoldne prosto in enkrat v tednu ves dan. Ako bi se zanimala kaka ženska izven mesta za to službo, naj piše. Vozne stroške dobi povrnjene, če bi prevzela službo. John Potokar 6517 St. Clair Ave. HE-4629 Cleveland, O.
(97)
Ogenj je povzročil nad $200,000 škode na poslopjih državne razstave v DetrcHu. Nenadna sprememba vetra je pa rešila 1,500 novih uvtov in trukov v drugih poslopjih. Domneva se, da je požar povzročil cigaretni oogot ek, ki ga je še živega odvrgel neprevidni kadilec.
ki se je ravno česala; kajpada je takoj zavpila: "Za božjo voljo \as prosim, nikar me ne i glejte!"
Tako je seveda bilo mojega iskanja konec. Mimogrede sem | se pa vendarle ozrl tja in zra-: ven nje na tleh opazil, par majhnih čevljev. Vprašal sem jo: j "Kaj boste obuli te čevlje?" : "Seveda, ali zapenjače ne j morem nikjer dobiti!"
"Saj lahko kupimo novo ali pa jo damo napraviti, jo bomo že našli ali si jo nazadnje tudi ! kje izposodimo, sicer pa nima : smisla — ko je itak ne potrebujete!"
"Kako, zakaj?"
"Ker pač nimate čevljev z gumbi, ampak na trakove!"
Smejala se je na ves glas.
IZ.VANREDNA PRILIKA
Hiša za 2 družini, 10 modernih sob, ves trd les. 2 furneza, porč spodaj in zgorej; hiša je blizu Gordon parka;-mera biti prodana radi bolezni za same $5,500* $1,800 takoj.
Moderna hiša 8 sob za 2 družini, vse na novo dekerirano, furnez, klet; se yahaja v bližini E. 72. ceste. Velika usodnost za resnega kupca. Pokličite HEndcrson 6054 po 6 uri zvečer. (D6)

ki je zatisnil svoje trudne oči in za vedno zaspal 1942. Po onravljeni sv. maši zadušnici v cerkvi sv. položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče
ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili pogreba. Prisrčno se želim zahvaliti vsem, ki so okrasili


RDEČA KOKARDA
ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE
STANLEY WEYMAN

Zdel je ob dimniku, v najgo-stejši temi, tam, kjer je končna stena stranskega krila štrlela nad vrtom, skozi katerega sem bil prišel v grad. Ta končna stena ni imela oken in večina vrta pod njo je bila temna, zakaj vogal zgradbe ga je skrival odsevu gorečih poslopij. Mislil sem, da se je oskrbnik umaknil semkaj, ker se je hotel skriti, in da me zaradi teme ne spozna. Ko sem pristopil k njemu, se je vzdignil na kolena ter za-renčal kakor pes.
"Nazaj!" je rekel z glasom, v katerem ni bilo več človeškega zvoka. "Nazaj, če ne ... "
"Pomirite se, prijatelj," sem rekel s tehtnim glasom, meneč, da ga strah pripravlja ob razum. "Jaz sem, vikont de Saux
yy
"Nazaj!" je bil njegov edini odgovor, in dasi je ždel tako nizko da nisem videl njegove sence na ozadju dreves, ki jih je škrlatil požar, sem vendar opazil svetlikanje pištole, s katero je meril name. "Nazaj! Dajte mi minuto časa" (glas mu je meketal od groze), "samo minuto, da ukanim te peklenščke! Če pa vzdignete hrup, tedaj vedite, da ne poginem sam! Ne, sam ne bom poginil ! Nazaj!"
"Ali se vam je zmešalo?" sem vprašal.
"Nazaj, če ne ustrelim!" je zarohnel. "Ne maram poginiti sam!"
Pokleknil je bil na rob strehe, držeč se z levico za dimnik. Planiti nanj je pomenilo v tem položaju strmoglaviti se v smrt; nikakega haska se nisem mogel nadejati od takega poizkusa. Odmaknil sem se. In baš tisti mah je Gargouf zdrknil čez rob ter izginil.
Globoko sem zasopel in nastavil uho; toda nikakega padca ni bilo slišati. Približal sem
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik
t
uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W. WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: l do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave.
Telefon: MAin 6016.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
se žlebu in pogledal v globino.
Oskrbnik je visel v zraku, kakih deset črevljev pod menoj. Plezal je, počasi in presledkoma prestavljaje noge; očrti njegove temne postave so postajali čedalje bolj nerazločni. Nehote sem potipal okoli sebe; in res sem zadel z roko ob vrv, po kateri se je spuščal nizdoli. Bila je zadrgnjena okoli dimnika. Razumel sem ga. Lopov nam je bil zamolčal svoj načrt za beg, da bi bil tem bolj gotov uspeha in da ne bi moral odstopiti prvenstva Denizi in ostalim ženskam.' Ogorčenje, ki me je prešinilo ob tej misli, je bilo v prvem trenutku tolikšno, da sem se vprašal ,ali ne bilo pravično, da mu prerežem vrv in ga strmoglavim v globočino. Baš tisti mah pa se je vrt pod menoj napolnil s svetlobo fin kakih petnajst upornikov je pridrlo proti vratom, skozi katera sem bil prišel v grad.
Dih mi je zastal. Oskrbnik, ki je visel pod menoj baš na sredi poti, se je prestal spuščati in se ni več ganil. Le zibal se je še nekoliko; v jarki luči pla-menic, s katerimi so si svetili novodošledi, sem razločil sleherni vozel vrvi in celo njen konec, ki je segal do tal.
Besneži ga v prvem zaletu niso opazili. Kri mi je oledenela, ko je prišel kolovodja do vrvi; mislil sem, da ga mora ugleda-ti. Toda zdirjal je mimo in izginil skozi vrata. Malone vsi ostali so za njim minili vrv, ne da bi se bilo kaj zgodilo. Zadnja je bila ženščina, ki me je bila obsula s kletvinami, ko me je videla pri oknu. S plameni-co v roki je hitela za ostalimi. Tik pod oskrbnikom se je ustavila, z nogo že iztegnjeno, da bi stopila na prag. Videl sem, kako je počasi okrenila glavo. Vzdignila je oči . . . in ga je zagledala!
Tuleč od radosti je pograbila konec vrvi in jela vleči zanj, kakor da ga hoče stresti na tla. j Vsa okolica je odmevala od njenega zmagoslavnega krika in lajanja. Moški, ki so bili že v gradu, so jo začuli; vrnili so se in jih priveli še nekaj s seboj. Klečeč na robu strehe, sem z grozo prestrezal v globini bliskanje krvoločnih zrenic. Bog zna, kake so bile šele misli nesrečneža, ki je visel med nebom in zemljo!
Zdrznil se je in jel plezati kvišku, da bi se vrnil na streho; tako se je dvignil za kakih dvanajst vozlov. A držal se je že več minut; in ko je prišel do tod, mu je nestalo moči. Meja tega, kar zmorejo človeške mišice, je dana. Poskusil se je vzpeti do prihodnjega vozla, toda ječe je zdrknil nazaj. Zavil je zrkla proti meni.
"Potegnite me gori!" je za-hropel z ugašajočim glasom. "Za Boga vas prosim, potegnite me gori!"
Toda podivjanci so držali za konec vrvi; niti da sem bil dovolj močan, ga ne bi bil mogel vzdigniti. "Plezajte," sem mu zaklical, "plezajte, če vam je do življenja!" Zakaj slutil sem, da bo čez trenutek prepozno.
Razumel je, S krčevitim naporom se je vzppl do naslednjega vozla in obvisel na njem. Z novim naporom je prišel do drugega; toda zdelo se mi je, da slišim, kako mu pokajo mišice in kako mu pojemlje sapa. Še tri vozle pa bi bil na strehi.
A tisti mah je vzdignil obraz proti meni. Obup mu je seval v očeh. Njegove moči so bile pri kraju. Vozel mu je ušel iz prijema; z bolestnim jekom je zdr-
knil tri ali štiri črevlje navzdol, preden se je spet ujel in obvisel.
pomiki so tulili kvišku kakor stekli volkovi in neučakano tr-zali za konopec. Grozotnost tega prizora mi je bila neznosna. Trepetaje sem vstal, da bi se odmaknil, stregoč z ušesom na njegov smrtni padec. Toda umaknil sem se; še preden sem utegnil odskočiti, je slepeče blisnilo tik pod menoj, počil je strel iz samokresa in oskrbnikovo truplo je treščilo z glavo naprej v globino.
Gargouf je bil prehitel svoje sovražnike!
X
Trobojnica
Nekaj trenutkov sem slonel ob dimniku, tresoč se kakor ženska. Če bi bili uporniki tedaj pridrli name, ne bi bil mogel ganiti s prstom; a na srečo me je vzdra-mila druga roka. Začul sem korake, ozrl se in zagledal v mraku postavo gospodične de Saint-Alais.
"Gospod," je dejala, "ali ne poj dete?"
Vzravnal sem se ves osramočen in skesan. Ob pogledu na strašni konec oskrbnika Gargo-ufa sem bil pozabil njo in vse ostalo.
"Kaj je?" sem vprašal.
"Grad gori."
Tako mirno je rekla to, da se mi je zazdelo da nisem dobro slišal ; in vendar sem ji bil sam napovedal ta konec!
"Kateri grad, gospodična?" sem vprašal kakor iz uma. "Tale?"
"Da," je odvrnila prav tako mirno kakor preje. "Po tajnih stopnicah prihaja dim. Mislim, da so zažgali iztočno krilo."
Jadrno sem se vrnil z njo — in res, videl sem, da se ni motila. Tenek vrtinec belkastega dima je uhajal izpod loputnice!
Nekaj minut poprej, ko smo bežali iz spodnjega nadstropja, se mi je zdelo, da bom lahko kljuboval tej nevarnosti. Vse je bilo bolje nego ostati v tistih razkošnih sobanah, dišečih po požmu in rožnem olju, in pasti z ženskami vred v kremplje zveri, ki so nas preganjale. In prav tako se mi je videlo v tem trenutku vse bolje od sedanje nevarnosti.
"Odstranimo opeko!" sem kri-knil. "Brzo, treba je, da pridemo do te loputnice. Druge rešilne poti ni. Dajte, gospodična, prosim, pomagajte mi!"
"Naši ljudje so se že lotili dela," je odgovorila.
Ozrl sem se! res so bile ženske in služabniki že stekli k lo-putnici in so na vse kriplje odmetavali opeko, ki smo jo bili nakopičili nanjo. Njihova naglica se je lotila tudi mene.
"Pojdiva, gospodična, hitiva!" sem vzkliknil in nehote krenil proti skupini. "Razbojniki plenijo po gradu, v zmešnjavi jim uidemo. To je naša edina rešitev."
Ker ni takoj odgovorila, sem se nestrpno okrenil. Kdo popiše mojo osuplost, ko sem videl, da sem sam! V temi je bilo težko iskati, ne glede na dim, ki je postajal čedalje gostejši. A Deni-za je bila pravkar še tik zraven mene in po tem takem ni mogla biti daleč. Jel sem tavati sem ter tja; naposled sem jo našel. Klečala je za enim izmed dimnikov in si zakrivala obraz z rokami. Lasje so ji padali na ramena in pokrivali del njene svetle obleke.
Razburjen sem se je dotaknil s prstom.
"Gospodična," sem dejal, "niti minute ne smeva izgubiti! Hitiva! Loputnica je odprta."
Vzdignila je oči; mirna ble-dost njenega obličja me je osvestila.
"Ne pojdem," je rekla tiho. "Z Bogom, gospod!"
"Ne pojdete?" sem vzkliknil.
"Ne gospod; rešite se sami," je odvrnila s trdim, pokojnim glasom.
Gledala me je, držeč roke sklenjene pred seboj, kakor bi čaka-
la samo mojega odhoda, da se iz-nova zatopi v molitev.
Cepetal sem od nestrpnosti.
"Ali, gospodična!" sem vzkliknil, zavzeto zroč na njeno belo postavo, ki je bila videti v tej menjavi črne noči in rdečega odseva plamenov malone nadnaravna. "Umejte me vendar, dajte si dopovedati! To ni šala! Ostati tu je toliko, kakor hoteti umreti. Grad gori! Streha, ki ste na njej, se bo kmalu porušila ... "
"Rajši to," je odvrnila in vzdignila roko z izrazom ženskega junaštva, ki me je kar presunil pri tem otroku. "Rajši to, nego da bi jim pala v roke! Saintalai-ška sem in znala bom umreti," je nadaljevala s trdnim glasom, "toda živa ne smem priti v njihovo oblast. Glejte, gospod, da rešite svoje lastno življenje. Idi-te, molila bom za vas."
"In jaz za vas," sem odgovoril v strastnem zatajenju samega sebe. "če vi ne pojdite, ostanem tudi jaz."
Trenutek ali dva me je zmedeno gledala, nato je počasi vstala. Služinčad je bila izginila in pu-j stila lcputnico odprto; nihče še ni bil prišel na streho. Videl sem Denizo, kako je trepetaje gledala okoli sebe; a tisti mah sem jo že dvignil na rokah in pretekel z njo polovico strehe. Viknila je, kakor bi se hotela j upreti, toda stisnil sem jo le še bclj tesno in tekel dalje. Od loputnice je vodila lestev nizdoli. Splezal sem po njej, kakor sem vede! in znal, z eno roko prije-maje za kline, z drugo držeč Denizo; tako sem dospel na hodnik,; ki je bil čisto temen. Vendar pa j se je na enem koncu, čisto v ozadju, svetila luč. V tej smeri sem odnesel devojko. Njeni lasje so
se dotikali mojih ustnic, njena glava mi je ležala na prsih; nič več se ni branila in tako sem kmalu prišel do nekih stopnic. Mislim, da so bile poselske, sodeč po golih, surovo pobeljenih zidovih in dvomljivi čistoči. Tu ni bilo nikakega sledu o požaru, niti dim še ni bil prodrl v ta konec; toda pri sredi stopnic sem se spotaknil ob prevrnjen svečnik, ki je ležal na njih in še gorel, kakor da ga je pravkar nekdo izpustil iz roke. Iz vsega pritličja grajske zgradbe se je razlegal divji hrup in krik. Ustavil sem se in prisluhnil.
Deniza se je vzravnala v mojem naročju.
"Postavite me na tla, gospod," je šepnila.
"Ali pojdete z menoj?"
"Storila bom vse, kar mi porečete."
Postavil sem jo v kot hodnika, baš nad stopnicami, in sem jo tiho vprašal, kaj je za vrati, ki sem jih videl ob znožju stopnic.
"Kuhinja," je odgovorila.
"Mislim, da jim lahko uvide-va," sem dejal, "če bi le imel kak plašč, da bi vas mogel zaviti vanj. Prestali so naju iskati. Zdaj plemijo in pijo."
"Ali mi hočete posvetiti?" je zašepetala, tresoč se kakor list
na vodi. "V eni teh "sob utegneva kaj najti."
Kradoma sem se splazil po golih stopnicah, pobral svečnik in se vrnil z njim na vrh. Ko sem stopil k Denizi in sva se spogledala, se je razlila po njenem obrazu rdečica, prav kakor bi zagorela zarja na jutranjem nebu. Ta rdečica ni več izginila; de-vojka je pobesila oči in se v vidni zadregi nekoliko odmaknila
od mene. Zdi se mi, da Je za šele tistikrat prvič op r^d svojih las in svoje spomnila se je, da je ^ da sem jaz mož. -jH
Trenutek je bil kaj ven za take misli; vsak se utegnila odpreti v znožju stopnic in tolp'1 nikov, hlepečih po Ple"u$ po hujšem, bi nama Prl(J 1 proti
General Sir Leslie Morse-head, ki ga vidimo na gornji sliki je prevzel mesto ge-% neralu Sir Thomas Blamey-ja in poveljuje avstralskim četam v osrednjem Vzhodu. General Blarney pa je bil poslan v Avstralijo, kjer poveljuje pehoti pOd Mac-Arthurjem.
Na vojaškem balu, ki bo otvo-ril tako zvani "Meet Your Navy Week," ki bo v soboto večer, 25. aprila in v nedeljo večer 26. aprila v Cleveland Arena bosta nastopili tudi dve hollywoodski krasotici in sicer Jetsy Parker in Dorothy Schoemer. Obe krasotici sta poznani iz filmskih slik, v katerih sta nastopili in sicer v "Ship Ahoy," "Alexander's Ragtime Band" in v "Louisiana Purchase."
Ellis O. Jones "skrhano" gleda -na fotografa iz svoje celice v ječi v Los Angeles. Obsojen je bil na 90 dni zapora radi tega, ker ni hotel dati gotovih informacij. Obtožen je bil obenem tudi radi žaljivih opazk proti generalu Mac-Arthur ju, toda sodišče ga je te krivde oprostilo. Neki Robert Noble je bil obenem z njim. aretiran, ga sedaj hodi v "špehkambro" obiskavat.
Ta slika je izšla v neki nemški reviji, katero ^ v Londonu in kaže pogled na porušena poslopja' '^j1? ob Renu blizu holandske meje, za kar gre zasluge _ ^ bombnikom. To je prvu slika, ki je prišla V° ve :opet iz Nemčije,	_______
/ ^
KADAR STE PO TRDEM DELU POTREBNI
W pil
OKFvEPČILA.
BIRK-li
Pri nas dobite vedn0 najboljšo pijačo
VINO — PIVO — LIKERJE ^
JOSEPH in PAULINE BIRK — SLOVENSKA G° >{0p
6220 St. Clair Ave., poleg St. Clair Ave. »
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrta naznanjam prežalostno vest, d* jn i smrt zahtevala življenje in je odvzela preljubljenets pozabljenega brata
Joseph Papic
1942.	„ ollm ,
V dolžnost si štejem, da se prisrčno lepo zahva» / Sociji za opravljene cerkvene pogrebne obrede. OI11oi ^
Iskrena hvala vsem, ki so mi bili v tolažba .'" Lop"' žalostnih dnevih kakor tudi vsem, ki s0 ga priSH p tff
ninu venci ter vsem, ki so darovan za sveče ma&<-, onim, ki so darovali v gotovini in vsem, ki so dali svoj
na razpolago ob priliki pogreba.
Iskrena hvala članom društva Cleveland,
društva Cleveland, St. LbjiO.$»| Woodmen of the World za udeležbo pri pogrebu, po«' v silcem krste, ki so ga lepo spremili in položili k večnen Qtt»
Lepo se želim zahvaliti pogrebnemu zavodu Anw,,( Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen P »,.rtf<> s1
Preljubi jeni in nikdar pozabljeni brat, Tvoje dokončalo in v bridki žalosti Ti želim, da počivaš zasluženem počitku in večna luč naj Ti sveti! Žalujoča sestra:
MARY VUKSINIC. Cleveland. O., 22. aprila. 1942.
trplJfV
seda'
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0 VENSKEGA BER^A
•ENGLISH-SLOVENE KEADEB'
»EB	»
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDlN4 0-
6113St.Clair Ave.	,ort
Clevela^