Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 23. marca 1935.
Posamezna številka Din 1.50
TEDNIK ZA GOSPODARSTVO IN PROSVETO
Leto II.
Izhaja začasno vsako drugo soboto zjutraj. — Uredništvo Lendava, Glavna ulica 72. — Uprava Vel. Poljana, p. Črensovci.
Ček. rac. 16,690 — Cena: mesečno Din 2*-, četrtletno Din 5*-, letno Din 20*-, za inozemstvo mesečno Din 4--, letno Din 40 -
I Štev. 6.
Politični pregled.
V	Grčiji je začetkom tega me-
seca izbruhnila revolucija, ki je tra-
jala 11 dni. To ni bila revolucija ka-
kor si jo predstavlja ljudstvo, to ni
bil upor ljudskih množic. Spopadli sta
se dve skupini vladajočih. Na eni
strani je bila grška vlada,#v kateri so
zastopani predvsem veleposestniki. Na
drugi so bili uporniki z Venizelosom
na čelu, ki so prevsem industrijci. In-
dustrijci so se uprli, ker nimajo oni
državne oblasti v rokah in je ne mo-
rejo porabiti za svoje namene, ne
morda zato, da bi odpravili brezpo-
selnost in gospodarsko krizo. Vsaka
skupina bojujočih se je naslanjala na
tuje države. Tuje države so tudi de-
janski podpirale bodisi vlado, bodisi
upornike. Vedele so, da bodo s to
svojo pomočjo pridobile v svojo služ-
bo zmagovito skupino in s tem vso
gospodarsko moč in bajonete grške
države. Grškemu meščanstvu je bilo
tudi vseeno, da jemlje tujo pomoč in
spravlja s tem v odvisnost svojo de-
želo, njim je bilo glavno, da naprej
samo izkorišča grško ljudstvo.
V	zadnjih dneh se je pokazalo
kako prazne so bile nade, da se bo-
do glavne evropske države mirno do-
govorile med seboj. Večkrat smo
omenili kako Nemtija postopoma trga
s sebe okove versajskega miru. Danes
moremo reči, da versajskega miru sploh
vet ni. Nemčija je vpeljala obvezno vo-
jaško službo in si zgradila bojno le
talstvo. V versajskem miru pa je bilo
Nemčiji prepovedano imeti tudi samo
eno letalo. Smela je imeti tudi samo
poklicno armado. Približno teden pred
tem sklepom nemške vlade je Angli-
ja izdala dokumente o tajnem nem-
škem oboroževanju. S tem je pripra-
vila angleško javnost na novo zviša
nje izdatkov za svoje letalstvo, mor-
narico in suhozemno vojsko. To vzi-
šanje znaša 10 miljard angleških fun-
tov (en funt okroglo 250 Din). Tudi
Francija se je sklicevala na tajno
oboroževanje Nemčije in je podaljšala
vojaško službo na dve leti. Nemčija
je pa vpeljala obvezno vojaško službo
ravno radi tega, ker je Anglija povi-
šala svoj budžet in ker je Francija
upeljala dvelelno službo. Sedaj pa
Francija in Anglija grozita z novim
povečanjem radi nemškega koraka.
Italija pošilja še vedno nove
čete v svoje afriške kolonije in pri-
pravlja vojno proti Abesiniji. Za to
podjetje ji je Francija posodila 5 mi-
ljard. Istočasno stavlja tudi Nemčija
zahteve o kolonijah. Tako smo mi
vedno bližji novim spopadom. Lažejo
vsi tisti, ki govore, da ni nevarnosti
za mir.
Italija in Jugoslavija sta pričeli
obširna pogajanja. V Belgrad je pri-
šel nov poslanik, ki je pri nastopnem
obisku obljubil kraljevemu namestni-
ku, da bo Italija spoštovala jugoslo-
vanske meje in podpirala razvoj Ju-
goslavije. Jugoslavija in Italija bosta
sklenili pogodbo, s katero bosta dru-
gi drugi priznali pravice na Albanijo
in Avstrijo.
Zahteve Slovenske krajine.
Poleg splošnih zahtev, ki jih
zahteva slovensko preprosto ljudstvo,
imamo v Slovenski krajini še poseb-
ne zahteve, ki se tičejo vsega našega
gospodarstva in naših kulturnih pri-
lik. Te zahteve so:
1.)	Takojšnja otvoritev popolne
soboške gimnazije in zgraditev pri-
mernega poslopja. Sinovom siromaš-
nih slojev se naj še s posebnimi u-
stanovami omogoči študij.
2.)	Zgradba nove banovinske
bolnice v Soboti. Dosedanja je za tri
sreze (soboški, lendavski in ljutomer-
ski) premajhna. 130.000 prebivalcev,
ki imajo edino to bolnico, mora do-
biti primernejšo in na primernejšem
kraju, kot je ta.
3.)	Zgradba mostu čez Muro pri
Petanjcih na državne, oziroma bano-
vinske stroške in ureditev dovozne
ceste. Lastniki broda, oziroma kon-
zorcij, ki je imel v lasti brod, predno
ga je prevzela banovina, naj dobe od-
škodnino, ki se naj določi po posebni
komisiji, v kateri mora biti najmanj
polovica zastopnikov iz konzorcija
(Ribaš Matija in tovariši). Odškodni-
no naj da banovina.
4.)	Takojšni začetek regulacije
Mure, ki se naj dokončno in popol-
noma regulira.
To je samo nekaj splošnih za-
htev, ki ji zahteva naše ljudstvo. Če
hočemo, da bo prišlo do njih izved-
be, jih moramo povsod odločno in
jasno zahtevati.
Kam jadramo.
Preprosto ljudstvo — delavci,
kmetje, obrtniki in nameščenci — pa-
da v vedno večjo revščino. Število
brezposelnih se veča iz dneva v dan.
Zaposlenim delavcem se nižajo že
itak nizke mezde. Kmetje ne morejo
več prodajati svojih pridelkov, če pa
jih prodajo, morajo blago in polovic^
dela „šenkati". Čisti donos kmetskih
posestev je padel skoraj na ničlo.
Davki pa rastejo, cene fabriških iz-
delkov so v primeri z cenami kmeč-
kih pridelkov mnogo, mnogo previ-
soke. Enako je z obrtniki. Kmet in
delavec njegovih izdelkov ne moreta
kupovati, ker nimata denarja. Gospoda
si pa že naroči od bogvekov. Davki
pa tudi obrtnikom ne prizanašajo.
Med delovnim ljudstvom vsega
sveta raste nezadovoljnost in ogor-
čenje proti izkoriščanju, ogorčenje proti
neposrednim tlačiteljem ljudstva, kakor
tudi ogorčenje proti tlačiteljem vsega
sveta. Obenem pa vstaja med delov-
nim ljudstvom zavest skupnosti, pre-
pričanje, da se bode moglo ohraniti
pri življenju in si priboriti boljše čase
samo tedaj, če bo med seboj složno
in drug drugega podpiralo. Za primer
naj navedem nekaj slučajev, ki so se
dogodili tekom zadnjega tedna:
Uradno poročajo iz Prage, da je
prišlo v davčnem okraju Medzi-laborce
na Slovaškem do velikega upora ob
priliki rubežni pri nekem kmetu. O-
gromno število kmetov se je zbralo
iz sosednjih občin. Žandarmerija je
dobila pomoč. Množica se ni hotela
raziti, nasprotno, porezala je telefon-
ske žice in začela s kamenjem bom-
bardirati orožnike in orožniško po-
slopje. Ko lo prišli novi oddelki žan-
darmerije, jih je množica istotako
sprejela s kamenjem. Kmetje so se
nato umaknili v hiše in od tam na-
padali orožništvo. Šele gumijevke in
puške so mogle upostaviti red.
Pred župniščem v Rukinge, gro-
fija Kent na Angleškem je prišlo do
nemirov, ko bi se morala vršiti dražba
živine, ki je bila zarubljena kmetom,
radi neplačanih cerkvenih dajatev.
Kmetje so s kladivi razbijali po vratih
župnišča in zahtevali župnika, ki pa
se je pravočasno skril. Vršila se je
dražba. Kmetje so medseboj pokupili
živino in jo vrnili prvotnim lastnikom
V okrajih Normandie, Manche,
Mayenne, Calvador in Orne na Fran-
coskem je bila letos bogata letina
sadja, vendar ga kmetje niso mogli pro
dati, ampak so ga kmetje mleli in izde-
lovali alkoholno pijačo. Vlada je povi-
šala takso na alkoholno pijačo. Iz prote-
sta je odstopilo 120 občinskih odborov.
Istočasno, ko raste beda najširših
množic preprostega ljudstva, ki pada
v čimdalje večje pomanjkanje in pro-
padanje, imajo vse države dovolj de-
narja za oboroževanje. Društvo Na-
rodov je izdalo pregied o javnih iz-
datkih vseh držav za oboroževanje in
to tekom 9 let:
je
1. 1925	3„500,000.000	zlatih dolarjev
1926	3„600,000.000	„
1927	3,,750,000.000	„
1928	3„980,000.000	„
1929	4„ 150,000,000	„
1930	4,270,000.000
1931	4„310,000.000	„
1932	4„350,000.000	„
1933	4„410,000.000	w
V 9 letih, od 1. 1925 do 1. 1933
šlo iz javnih proračunov 36 mili-
jard, 168 miljonov zlatih dolarjev za
oboroževanje, ali v našem denarju
1,„627„560,000.000 dinarjev
(1 biljon, 627 miljard 560 miljonov Din)
Koliko pa so izdale države skri-
voma za oboroževanje? Ali se sme-
mo potem čuditi, če pada preprosto
ljudstvo vsega sveta v čedalje večjo
revščino, v čedalje večje trpljenje, če
pa gredo sadovi njegovih žuljev mesto
za kruh, obleko, izobrazbo in razved-
rilo — za bajonete, kanone, bombe in
pline! In vendar si kmet in delavec,
obrtnik in nameščenec ne želita vojne,
ki mu prinaša trpljenje in smrt za pra-
zen nič — ne za nič, temveč za pro-
fite kapitalistov.
Res, skrajni čas je, da spozna
preprosto ljudstvo nevarnost, ki mu
grozi. Skrajni čas je, da se ustvari
med preprostim ljudstvom ona skup-
nost, ki je potrebna za uspeh njegove
borbe za boljše življenje svoje in svo-
jih otrok. Skrajni čas je, da naše ljud-
stvo spozna, da brez skupnosti in u-
spešne borbe, brez žrtev ni uspehov!
Težkoče poštnih in že-
lezniških uslužbencev.
G. minister za promet je v svo-
jem volivnem govoru po radiju dne
14. marca t. 1. povedal, da se ne da
skriti „neka prenatrpanost osobja v
njegovem resoru", da pa vlada ne
misli na redukcije, ker ve, da bi s
tem brezposelnost narasla, to pa ho-
če preprečiti, dokler traja kriza. Pod
prometno ministrstvo spadajo želez-
nice in pošte. Na železnici so bile
neke redukcije lani ali predlanskim.
Kmalu pa so morali redukcirane pro-
govne delavce spet vzeti v delo —
plače so jim pač znižali pri tem, ko-
likor se spominjam — kajti niso jih
reducirali, ker bi ne bilo dela zanje,
nego ker so se pač zmanjšale tiste
postavke proračuna, iz katerih gredo
plače. Vem, da tudi danes ljubljanska
direkcija drž. železnic nima skrbi s
tem, kako in kje zaposliti svoje de-
lavce na progah, nego kako naj s tis-
tim številom ljudi, ki jih ima, vzdr-
žuje proge tako, da ne bo promet v
nevarnosti. Še natančneje so mi kot
poštarju znane razmere v področju
naše „dravske" poštne direkcije. Z
nekaj zgledi lahko podprem trditev,
da ljudi občutno manjka. Na pr. ljub-
ljanska glavna f>ošta ima že dolgo let
isto število pismonoš, ki ni dosti več-
je, nego je bilo pred vojno, a kako
se je razširil teritorij Ljubljane in za
koliko pomnožilo nje prebivalstvo. Pri
večini poštnih uradov traja delovni
čas za pismonoše povprečno po 12
ur dnevno, neredko tudi dalje. Všteti
je namreč treba to, da morajo priti
že na vse zgodaj v službo, da sorti-
rajo pošto, ki jo potem čez dan raz-
našajo. Vem za pošto, kjer raznaša
pismonoša pošto v prvih dneh vsake-
ga meseca tudi še po 7, uri zvečer.
To so samo nekatere teškoče. Ob
drugi priliki bom opisal tudi še
druge. — Slovenski poštar.
Topalovičev shod
v Ljubljani.
Na praznik se je vršil v Ljub-
ljani volilni shod takoimenovane zve-
ze delovnega ljudstva. To ime nosi
lista, na kateri je nosilec Živko To-
palovič. Shod je bil zelo dobro obis-
kan. Ljudje so pričakovali odločne in
jasne besede. Mislili so, da jo bodo
dobili na shodu liste, ki se proglaša.
Živko Topaloviča sploh ne zani-
ma, kaj slovenski delavci in kmetje
hočejo. To se najbolje vidi iz tega,
da po shodu ni bilo nič razgovora,
čeprav so ga delavci in kmetje, ki so
prišli v velikem številu, odločno zah-
tevali. Topalovič je že med shodom
zginil. Takoj ko je končal svoj govor,
je pobrisal. Če bi bil ostal bi ga
bili navzoči pošteno za besedo prije-
li. Z besedami se je namreč v svo-
jem govoru potegoval za volilno svo-
bodo in demokracijo. Njegovi gene-
rali pa niso dovolili razgovora na
njegovem shodu. To se vidi, kako
resno jemlje svoje obljube!
ti in
5tva
ofa
Sil-
daj
elo
rse
si.
ro
la
)-
a
t.
i
i
l
2
LJUDSKA PRAVICA
23. marca 1935.
Kako malo pa je Topoloviču za
koristi delovnega ljudstva, pa se vidi
tudi iz tega, da je on za načrtno
gospodarstvo. Rooseveltov poskus v
Ameriki je najbolje dokazal, da v
današnjih razmerah načrtno gospo-
darstvo koristi samo velikim tovar-
narjem in bankirjem. Za javna dela
dobivajo naročila samo največje to-
varne, male tovarne pa morajo že
naprej ustavljati obrate, ker niso ren-
tabilne. Tisti, ki odločajo, katere to-
varne bodo dobile delo so ravno naj-
večji tovarnarji in bankirji. Načrtno
gospodarstvo je njim samo pretveza,
da izločijo iz gospodarstva svoje kon-
kurente v korist „splošnosti".
Nadaljni dokaz, da lista Živka
Topaloviča ne zastopa odkritosrčno
interesov delovnega ljudstva je to, da
prikazuje kot sovražnike miru samo
fašistično Nemčijo.
Končno Živko Topalovič ni niti
z besedo omenil naših slovenskih za-
htev. Dočim slovensko ljudstvo zahte-
va zgraditev ljubljanske in drugih bol-
nic in razširitev ljubljanske univerze,
je Topalovič o teh stvareh molčal.
Obljubljal je, da se bo boril za to,
da bo vsak siromašni otrok dobil
plačane šolske knjige. Pozabil pa je,
da danes tudi tisti, ki ima denar, ne
more kupiti slovenskih učnih knjig.
Zborovalci so burno pozdravili
ono mesto v Topalovičevem govoru,
kjer je izjavil, da se bo boril za od-
pravo zakona o zaščiti države in za
splošno amnestijo. Vendar smo pre-
pričani, da tega Topalovič resno ne
misli, ker je on še leta 1933 najbolj
besno napadal Sovjetsko Zvezo in se
je na amnestijo spomnil šele takrat,
ko je množica sama z vzklikom to
zahtevala. Mi smo prepričani, da je
to samo njegov lim, na katerega nas
hoče vloviti.
Kaj nam je pokazal Topalovičev
shod v Ljubljani? Pokazal je, da
Živko Topalovič in mož kateremu bi
slovensko delavno ljudstvo moglo za-
upati. On obljubuje stvari, ki jih ne
izpolni (volilno svobodo), deli kapi-
talistične države v take, ki hočejo vojno
in v take, ki so proti njej. Topalovič
sploh ne ve, da slovensko ljudstvo
ima še svoje posebne zahteve. Tiste
besede, ki pa so bile poslušastvu všeč,
so mu pa samo zato prišle z jezika,
ker jih je ljudstvo premočno zahte-
valo, da bi mogel molčati o njih. Bo-
ril pa se zanje ne bo!
Topalovič torej ne more biti no-
silec liste enotne zveze delavcev in
kmetov. In tista lista na katere čelu
je Topalovič ni in ne more biti naša
prava lista. Mi ne bomo šli oddajati
krogljic za ljudi, ki že danes kažejo,
da ne bodo zastopali delavsko kmeč-
kih interesov.
Rasizem.
Poleg raznih drugih sredstev, se
fašistični mogočneži poslužujejo za
varanje praznih želodcev širokih ljud-
skih množic tudi rasnega vprašanja.
Pa poglejmo, kako je pravzaprav s
tem „vprašanjem"!
Človeštvo se deli v več ras. Na-
vadno se imenuje petero ras: bela,
rumena, črna, rdeča in avstralska. Beli
rasi pripadajo v prvi vrsti Evropci in
evropski izseljenci po drugih konti-
nentih. Rumeni rasi pripadajo pred-
vsem Kitajci in Japonci. Črni afriški
Črnci. Rdečo raso tvorijo ameriški In
dijanci, a zadnje pripadajo avstralski
domačini. Rase se torej razlikujejo
glavnem po barvi kože. Poleg tega
še tudi n. pr. po različnih oblikah gla
ve, jakosti nekaterih kosti i. t. d. To
da vse rase tvorijo eno celoto in bi
se lahko pripadniki katerekoli rase
vzgojili enako, ako bi imeli enake po-
goje. Razlikujejo se med seboj samo
po zunanjih, nebistvenih lastnostih.
Vse ljudske rase so istega porekla in
so nastale vsled življenja v različnih
krajih pod različnimi pogoji. Afriški
črnci so živeli tisočletja in tisočletja
v čisto drugih prilikah, kot n. pr. bel-
ci. Njihovo temno kožo je povzročila
silna vročina v kateri žive. Kot so
dokazali učenjaki, jih njihova koža
varuje pred preveliko vročino. Vse
kaže, da so vse ljudske rase izšle iz
skupnega izvora. Šele različne kra-
jevne in druge prilike so povzročile
delitev na rase.
Nikakor pa ni dokazano, da bi
katerakoli rasa imela kako telesno ali
duševno svojstvo, značilno za človeš-
tvo, katere druge rase ne bi imele.
Razlike pa so tudi n. pr. med belci
samimi. Tudi ti nimajo n. pr. vsi ena-
kega daru za muziko, slikarstvo, ena-
ke oblike glave, barve las, oči i. t. d.
Pripadniki katerekoli druge rase lahko
dosežejo ravno isto stopnjo duševne-
ga ali telesnega razvoja, kot belci. Ki-
tajska kultura in civilizacija Japoncev,
ki dosega že evropsko, nam dovolj
povesta. Ameriški Črnci in Indijanci
so ravnotako sposobni, če imajo mož-
nost, da te sposobnosti razvijajo, kot
ostali državljani.
Če je torej človeštvo ena celota
in so posamezne rase samo nekolko
različne, odkod potem rasno vprašanje?
Kljub temu naletimo na trditve,
da je ena rasa več vredna in druge
manj vredne. Te trditve so postavili
različni ljudje, toda zmeraj brez do-
kazov ali z gotovimi nameni. Taka je
tudi trditev, da je bela rasa več vred-
na, kot druge in da so od belcev naj-
več vredni Arijci, Semiti (k tem spa-
dajo n. pr. Židje) pa manj. Ljudem,
ki trdijo, da so nekatere rase več
vredne, druge pa manj, pravimo rasni
teoretiki ali rasisti.
Odkod torej rasizem ? Take tr-
ditve so nast ile v Evropi, med beli,
takrat, ko so veliki evropski narodi
osvajali ozemlja v Afriki, Avstraliji in
Aziji, pozneje v Ameriki. Domačine v
teh kolonijah so silili, da so morali
robotati pri pridelovanju najrazličnej-
ših industrijskih sirovin (za sukno,
okraske, dišave itd.), ki so jih evropski
lastniki drago prodajali. Odtod je na-
stalo tudi tako naziranje: belci so
najsposobnejši za vodstvo človeštva,Vsi
drugi se jim morajo pokoravati in
biti še zadovoljni, če jih izmozgavajo.
Nekaj takega vidimo danes tudi pri
Japoncih. Japonski mogočniki, ki ho-
čejo premoč nad drugimi imperializmi
in narodi, širijo nauk, da je rumena
rasa največ vredna.
Kakšen je torej cilj rasizmov?
Oni so v službi onih, ki vladajo in
zatirajo in ki skušajo to zatiranje nad
kolonialnimi ali zatiranimi narodi na
ta način opravičiti. Ako pogledamo
narodni socializem (hitlerjance) v
Nemčiji, vidimo, da širi tudi on rasi-
zem samo v imperialistični težnji in
prizadevanju, da bi brezposelne mno-
žice ob sanjah o svoji arijski rasni
vrednosti pozabile na prazni želodec.
Če bi bilo to seveda tako lahko po-
zabiti in bi te množice ne vedele, pri
čem so. Protižidovska propaganda, ki
so jo na ta način zagovarjali, je
končala pač tako, da so izgnali to-
liko in toliko tisočev siromašnih Ži-
dov in takih, ki jim politično niso
bili po godu, bogatim pa je Hitler
priznal — pravice pravega Nemca-
Arijco. Tako je povsod — pa naj so
to n. pr. hujskarije raznih laži nacio-
nalistov zoper inozemce ali pa sploh
ljudi, ki so druge narodnosti. Sami pa
se kljub svojemu nacionalizmu družijo
in vežejo z največjimi nacionalnimi na-
sprotniki — če so bogati in če jim
nudijo korist. Samo ubogi kmet ali
pa delavec, ki sta pripadnika drugega
naroda, čutita njihovo nacionalno pest.
Pa to čutita tudi domača. Takih slu-
čajev pa vidi naš preprosti človek
dovolj, niti mu ni treba gledati mnogo
okoli sebe.
Pritožbe naročnikov in čudni »slučaji".
Iz tišinske fare se nam naši na-
ročniki in prijatelji pritožujejo, kako
to, da so dobili samo nekaj številk
našega lista in smo jim ga nato na-
enkrat prenehali pošiljati. Mnogi se
opravičujejo, češ da so vendar šele
dobili položnice in bi že plačali. Na
to jim moremo odgovoriti to, na kar
smo že nekoč opozarjali, da se naši
tj. nasprotniki preprostega ljudstva in
njegovega glasila poslužujejo najogab-
nejšega načina, da bi ga zatrli. Kakor
iz marsikaterega kraja je tudi iz tišin-
ske fare, ki spada pod rankovsko
pošto, nekdo — in sicer je to bila
vedno ena roka, pisala, da ta in ta
naročnik lista ne sprejme. Mi žal ne
vemo, kako je to ali čudno se nam
zdi sedaj, ko se naročniki pritožujejo.
Isto je bilo napisano na veliki večini
izvodov poslanih naročnikom, ki so
to sami zahtevali in ga hočejo še zdaj.
Kmete, delavce in obrtnike pa naj-
različnejši »slučaji" samo še bolj u-
trdijo v zavesti, da je proti njihovim
skupnim nasprotnikom, ki se proti
kmečko-delavskemu glasilu bore na
tako ogaben način, potrebna čim trd-
nejša skupnost vseh. Prosimo vse, ki
ne dobijo kake številke, da nam to
takoj sporočijo. Slučajev, kakršni so v
tišinski fari imamo vsak dan dovolj.
Za te »slučaje* ne krivimo rankovske
pošte niti nikogar, ker ne vemo, kdo
jih je zakrivil. Prosimo naše naroč-
nike in prjjatejje, da nam sami poma-
gajo jih razjasniti povsod, kjer se
pojavijo.
Teh »slučajev" je sicer vsak dan
dovolj. V Belo Krajino smo nekomu
morali nekaj naprošenih izvodov po-
slati priporočeno, da jih je prejel.
Poslali smo mu na njegovo prošnjo
večkrat in spet se je pritožil, da ni
dobil. Nato smo poslali priporočeno,
/.daj je dobil. Naslov je bil vedno
isti. Enako se je zgodilo z neko ptuj-
sko trafiko: Prosila je 50 izvodov in
poslali smo. Nato smo dobili pritožbo,
da je dobila samo 1 izvod in da ni
mogla ptujskim bralcem ustreči. Nato
smo poslali ponovno nekaj izvodov,
ki smo jih medtem še mogli dobiti.
Prvih 49 izvodov pa nam je čez, nekaj
časa priromalo nazaj!! Trafikant nam
je nato sporočil, da je pomota na-
stala na pošti.
Pozivamo vse v borbo za naš
slovenski kmečko-delavski list! Vse
nerednosti nam po takoj javite. Naša
trdna skupnost bo pomagala proti
vsem »slučajem".
Uredništvo in uprava.
Posledice posarskega glasovanja
svetovni mir.
za
V naših in tujih časopisih smo
čitali, da je vrnitev Posarja Nemčiji
zagotovilo svetovni mir, ker je bila
na ta način odstranjena sporna točka
med dvema glavnima ^ nasprotnikoma,
Francijo in Nemčijo. Časopisje je za-
gotavljalo, da bo sedaj Nemčija po-
mirjena, ker je dobila, kar je zahte-
vala. Kakšen pa je resnični položaj?
Zaradi zmage v Posarju so vsem
nemškim fašistom zrastle peroti in
danes z mnogo večjo samozavestjo
zahtevajo vrnitev vseh ozemlj, na ka-
terih prebivajo Nemci. Dansko, tkzv.
poljski poridor, Avstrijo in z Nemci
naseljeni del Čehoslovaške. Že eno-
stavno dejstvo, da Nemci, opogum-
ljeni po posarskem plebiscitu, zahte-
vajo velike dele tujih držav ali celo
cele samostojne države, nam mora
odpreti oči in jasno pokazati, da vr-
nitev Posarja k Nemčiji ne pomeni
nobene zagotovitve svetovnega miru.
Katera današnjih držav pa je priprav-
ljena odstopiti le pred svoje, čeprav
krivično pridobljene zemlje ? Nobena!
Hitler bi mogel pridobiti ozemlja, ka-
tera zahteva, samo z vojno, zato se
je po vrnitvi Posarja k Nemčiji vojna
nevarnost le neznansko povečala in
vsako govorjenje, da je sedaj zavaro-
van svetovni mir, le pesek v oči po-
štenim ljudem. Tovarnarji vojnega ma-
teriala in raznih nadomestnih hranil,
ki se bodo uporabljala v vojni mesto
prave hrane, vsi ti, ki bodo edini od
vojne imeli dobiček in ki danes s ta-
kim terorjem vladajo v Nemčiji, ho-
čejo zaslužiti, hoče se jim vojne, zato
ščuvajo nemško ljudstvo na novo vojno.
Vrnitev Posarja k Nemčiji je samo
nov korak vojni nasproti I Nadaljni ko-
rak je proglasitev splošne vojaške ob-
veznosti, ki jo je Hitler pred kratkim
proglasil.
Kakšen odmev pa je našla vrni-
tev Posarja pri Nemcih, ki prebivajo
v drugih deželah? Treba je razliko-
vati povsod med pristaši Hitlerjevega
režima in med onimi, ki hočejo dela,
svobode in kruha, t. j. med njegovimi
nasprotniki. Pristaši Hitlerja v Avstriji
so takoj dvignili glave, demonstrirali
in po celi Avstriji trosili letake, ki so
zahtevali volitev za priključitev Avstri-
je k Nemčiji. Vladi se je le z največjo
silo posrečilo preprečiti večje izgrede,
med hitlerjevci v Avstriji pa vre na-
prej in v najkrajšem času lahko priča-
kujemo novih izgredov.
V neprijetnem položaju se nahaja
tudi češka vlada, kajti Čehovslovaška
je po vojni dobila ozemlja, na kate-
rih prebiva 3l/2 miljona Nemcev. Nem-
ške meščanske stranke prav nič niso
skrivale veselja nad vrnitvijo Posarja
k Nemčiji in trosile letake: »Živela
zmaga nemškega Posarja. Sedaj smo
mi na vrsti !u Isto se je ponavljalo po
vseh državah, kjer prebivajo Nemci.
In kaj je posledica tega gibanja
med hitlerjevimi pristaši v drugih dr-
žavah ? Vlade se poslužujejo tega raz-
položenja, da hujskajo ljudstvo: »Glej-
te, Nemčija izteguje roko po naši zem-
mlji, pripravlja se na vojno, naša dol-
žnost je, da se pripravimo za obrambo
naših meja !w Tako govore v Franciji,
Belgiji, Avstriji, na Čehoslovaškem in
Danskem. Le Poljska vodi drugačno
politiko. Vse prizadete države s tem
izgovorom povišujejo svoje vojne iz-
datke, ki jih ljudstvo tako krvavo
plačuje z davki. Tovarne orodja de-
lajo s polno paro, fabrikanti služijo
na debelo, Škodove (tovarne orožja na
Češkem) delnice so poskočile od 400
na 1000 čeških kron.
Delavci in kmetje vseh teh pri-
zadetih držav pa dobro vedo, da je
ta »obramba" le nahujskati ljudi. Pre-
prosto ljudstvo vseh teh držav dobro
ve, da vojna gospodi koristi in da ji
ni samo za »obrambo", ampak pred-
vsem za dobičke in pridobitev novih
ozemelj.
23. marca 1935.
LJUDSKA PRAVICA
3
SLOVENSKA GRUDA.
VPRAŠANJE SLOVENSKE PRIMORSKE EMIGRACIJE.
Kjer Primorec sede, sedem let trava ne raste.
Tako se sliši pogosto med slo-
venskimi kmeti in delavci tukaj v
Jugoslaviji. Primorski izseljenci niso
priljubljeni. V Primorcu vidijo ljudje
človeka, ki kruh odjeda, službe zaseda
in zemljo poseda. Pred vsem pa vi-
dijo v njem človeka, ki ne razume
njihovih potreb in zahtev, človeka, ki
je vedno pripravljen zvezati se z na-
sprotniki njihovih koristi. Primorec na
splošno velja za človeka, ki je proti
potrebam in zahtevam slovenskega
priprostega človeka v Jugoslaviji in
zato protislovenski.
»Ljudska pravica" je prinesla že
mnogo člankov o položaju Slovencev
pod Italijo. »Ljudska pravica" bo to
delala še naprej, ker je prepričana,
da brez Primorcev (in prav tako Ko-
roščev in ogrskih Slovencev) ni cele
Slovenije, in mi hočemo celo, zedin-
jeno Slovenijo. Slovenci pod Jugosla-
vijo se morajo zanimati za usodo Pri-
morcev, Koroščev in ogrskih Sloven-
cev. V vsem, kar ukrepajo, morajo
imeti pred očmi usodo vsega sloven-
skega naroda.
Zato se »Ljudska pravica" mora
zanimati za nerazpoloženje, ki vlada
med slovenskim preprostim ljudstvom
proti Primorcem. To ne razpoloženje
trga enotnost slovenskega naroda in
koristi samo nasprotnikom slovenskega
naroda.
Kakor rečeno izvira nerazpolo-
ženje Slovencev pod Jugoslavijo proti
Primorcem pred vsem iz tega, da pri-
seljeni Primorci odjedajo domačinom
kruh. Prišli so primorski delavci,
kmetje in intelektualci. Primorski de-
lavec je konkurent domačemu, pri-
morski kmet dobiva zemljo n. pr. na
račun prekmurskih agrarnih interesen-
tov, primorski intelektualci izpodrivajo
domače iz služb. Vsepovsod moremo
pogosto tudi ugotoviti, da so Primorci
predpostavljeni.
Pustimo ob strani vprašanje, ko-
liko teh Primorcev, ki so prišli v Ju-
goslavijo, je moralo zapustiti domače
kraje in koliko je med njimi takih,
katerih dolžnost bi bila ostati doma
in se doma boriti za gospodarsko in
narodno neodvisnost. Dejstvo je, da
je gospodarski in narodni položaj na
Primorskem izredno težak, že v letih
pred svetovno krizo je bilo izselje-
vanje na Primorskem zelo veliko. V
gospodarski krizi je število onih, ki so
doma ostali brez dela in kruha, še
silno narastlo; možnost izseljevanja
pa je silno padla. Tako je naravno,
da je pritok Primorcev v Jugoslavijo
narastel.
Ti priseljenci pa so se znašli v
podobnem položaju, kakor se znaj-
dejo n. pr. prekmurski izseljenci v
Franciji. Vedno in povsod so prisel-
jeni delavci najbolj priljubljeno sred-
stvo proti domačim delavcem. Pod-
jetniki izigravajo priseljene delavce v
času stavk proti domačim delavcem.
Odtrgani od svojega okolja, na koncu
svojih sredstev, lačni in goli se vdi-
njajo podjetnikom za vsako ceno in se
prej ali slej izpremenijo v zavestno
orožje proti domačim delavcem.
Proti takemu izigravanju se je
mogoče boriti le na ta način, da se
pokaže, da priseljeni delavec dela
tudi v svojo škodo, če podpira pod-
jetnika proti domačemu delavcu.
Toda to izrabljanje priseljenih
Primorcev samo deloma razloži ne-
razpoloženje tukajšnjih Slovencev proti
njim. Pred vsem je v svoji čisti obliki
omejeno res na priseljene primorske
delavce. Veliko važnejšo vlogo igra v
primorskem vprašanju politika, to zla-
sti pri takozvanih samostojnih in urad-
niških poklicih. Ne morda zato, ker
so pripravljeni delati za nižjo plačo
ali ker so pripravljeni zlomiti stavko
domačinov dobijo Primorci hitreje in
boljše službe, ampak zato, ker se
zdijo tistim, ki tukaj odločajo bolj
zanesljivi.
Kako je z njihovo zanesljivostjo,
oz. ali služi njihova zanesljivost inte-
resom slovenskega ljudstva, se naj-
bolje vidi po tem, da je prav med
samostojnimi in uradniškimi poklici
mnogo takih izseljencev, kateri bi bili
mogli Še vzdržati v borbi pod Italijo,
pa so raje prišli vživat v Jugoslavijo
svoje »zasluge".
Toda tudi med samostojnimi in
uradniškimi poklici je mnogo takih
izseljencev, katere je prignala v Jugo-
slavijo sem skrajna sila. Kako je to
da se tudi taki, ki so pod Italijo bili
pripravljeni žrtvovati vse za slovenski
narod (vsaj kakor si ga oni pred-
stavljajo), izpremenijo, ko prestopijo
mejo in tako pozabijo na interese slo-
venskega preprostega ljudstva, ki pred-
stavlja vendar večino slovenskega na-
roda?
Mi ne moremo najti drugega od-
govora na to vprašanje kakor tega:
Meja, ki tako kruto deli slovenski
narod, je onemogočila in onemogoča,
da bi bili Primorci razumeli marsi-
katero skušnjo, katero je napravilo
slovensko ljudstvo pod Jugoslavijo.
Pred očmi moramo imeti, da meja
takorekoč neprodušno deli Primorce
od ostalih Slovencev. Široke mase
slovenskega ljudstva so brez nepo-
srednih vesti; navezane so na liste,
katere vtihotapljajo razne neslovenske
in protislovenske organizacije na Pri-
morsko. (Po drugi strani je tudi pre-
prosto slovensko ljudstvo pod Jugo-
slavijo pogosto napačno informirano
o bojih slovenskega ljudstva pod Ita-
lijo. Tako Slovenci tukaj pogosto ne
vidijo, da se Slovenci pod Italijo bore
za isto kakor oni sami tukaj, in se za
te boje ne zanimajo.)
Ker se torej usoda obeh delov
slovenskega naroda razvija ločeno, pri-
hajajo Primorci sem vjeti v iluzije iz
1. 1918, katerim se je slovenski ljud-
stvo tukaj že davno odreklo, v koli-
kor jih je sploh kdaj imelo. Raztrga-
nost slovenskega naroda, katero so
ustvarili imperializmi 1. 1918, se tako
v službi teh imperializmov in v nji-
hovo korist samo še povečava.
Proti tej raztrganosti se mi mo-
ramo boriti. Proti tej raztrganosti pa
se morajo boriti tudi Primorci. Saj si
vendar morajo zastaviti vprašanje:
Kako je to, da se mi nahajamo v na-
sprotju z večino slovenskega naroda.
In ne smejo se zadovoljiti z odgovo-
rom, katerega jim prišepetavajo impe-
rialisti in njihovi hlapci, češ, Kranjci
so hlapci, Kranjci ne razumejo boja
za narodne pravice. Kajti to ni res.
Res je samo, da si »Kranjci" na pod-
lagi svojih skušenj ta boj drugače
predstavljajo kakor Primorci.
Mi bomo vse napravili, da bodo
široke mase slovenskega naroda pod
Jugoslavijo natančno in prav spoznale
vse boje slovenskega ljudstva pod
Italijo, da bo vsak Slovenec tukaj
vztrepetal radi krivic, ki se gode Pri-
morcem. Toda tudi Primorci morajo
storiti svoje. Primorci, na katere smo
vsi drugi Slovenci v marsikaterem
oziru ponosni kot na svoje bolj po-
žrtvovalne brate, morajo razumeti, da
je nemogoče, da bi bile potrebe in
zahteve tukajšnjih Slovencev proti nji-
hovim potrebam in zahtevam. Tudi
oni morajo pomagati odstraniti ne-
sporazum.
DOPISI.
MURSKA SOBOTA.
Tudi v Soboti smo imeli nekak
shod za postavljanje kandidatov na
vsedržavni listi. Vršil se je v meščan-
skem domu. Dvorana je bila prireje-
na tako, da je bilo navadno, prepros-
to ljudstvo z »gatrami* ločeno od
ostale gospode, ki je sedela okoli
dolge mize v manjšem oddelku za
»gatrami*. Na shod se je pripeljal tu-
di g. Pucelj, minister na raspoloženju
in bivši minister JNS režima. V svo-
jem dolgem govoru je povedal v glav-
nem to, da prejšnja JNS vlada ni bi-
la dovolj prožna in da se on zaradi
tega sedaj z njo ne strinja. Na vpra-
šanje iz poslušalcev, s čim utemeljuje
to, da so volitve javne, je po daljšem
govorenju izjavil, da so javne volitve
predvsem želja srbskega dela naše
države, kateremu hrabrost in junaška
dediščina, kot pravi g. minister, ne
dopuščata, da bi tajno glasoval in da
se tudi on, g. minister, ni nikoli bal
javno nastopati in boriti za svoje pre-
pričanje. Mi se v nadaljnje poročanje
o tem ne bomo spuščali. G. ministra
sami ne poznamo preveč natančno in
naj sodijo o tem njegovi poznavalci.
Ker kmetje s tem pojasnilom nekako
niso bili zadovoljni, je g. Hartner, ki
je stvar nekako vodil, pozval vse, ki
se z listo ne strinjajo, da naj se od-
stranijo, da bodo ostali lahko predla-
gali kandidate za soboški srez. Na-
vzoči so predlagali, naj se glasuje
tako, da naj tisti, ki so za listo, dvig-
nejo roke. Dvignjenih rok so našteli
— šest. Po nekaj nerodnih trenotkih
je g. Hartner pozval navzoče, da naj
izvolijo iz vsake vasi zastopnike za
sreski volilni odbor. Po imenovanju
sodeč, so se prijatelji g. Hartnerja in
drugih kandidatov tu bolje obnesli,
kajti glede tega so bili menda že bolj
naučeni, kot pa pri prvem glasovanju,
na katerega so svoj ožji krog menda
gg. kandidatje pozabili opozoriti. Sle-
dilo je nato postavljanje kandidatov
pri katerem kmetje kot taki, sploh
niso sodelovali. Ožje klike so volile
že vnaprej jim sugerirane kandidate.
Ta del sestanka ni posebno zanimiv,
razen da je zopet pokazal mešetarje-
nje raznih naših gospodov z našim
preprostim ljudstvom. Predlagan je bil
g. Hartner, veleposestnik in bankir, g.
Vezir, gostilničar in menda tudi g,
Džuban, šol. upravitelj. V imenu g,
Benka je govoril g. Kuhar, ban. svet-
nik, ki se je navzočim, ki naj bi
bili za g. Benka navdušeni, zahvalil
za zaupanje (!) in sporočil, da g. Ben-
ko ne bo kandidiral in on tudi ne, ker
na listi, kjer je g. Hartner, on nikoli
ne bo kandidiral. Kar se ostrega raz-
položenja g. Benka napram g. Hart-
nerju tiče, se samo čudimo. Saj je bil
SLOVENSKA POMLAD
(Mojemu starejšemu bratu v spomin).
Zdaj, ko se nam obeta največ
cvetja, ko se ptice že vračajo z juga,
in bodo naši logovi polni ptičje pesmi,
je umrl moj starejši brat. Za čem je
umri — to je naposled postranska
stvar. Ljudje bodo slejkoprej umirali
mladi, še preden so mogli prehoditi
vsaj polovico življenja. Umirajo v
Trbovljah, umirajo v Beli Krajini, in
povsod, kjer je dovolj revščine. Ko se
slovenski človek rodi, je že zapisan
zgodnji smrti. Kajpak, ko gre napo-
sled k zdravniku, ni nikake pomoči
več. In to je docela naravno. Zakaj
zdravnika bi morali poklicati, ko se
ta ubogi človek rodi, in potem bi ga.
zdravnik moral čuvati vse življenje,
ako bi ga hoteli pričuvati do starosti.
Da, ko se rodiš ... Tedaj sicer
botre prinesejo k hiši nekaj pogač, da
jih starejši poskusijo. Ti pa ležiš tam j
v starih capah. Potem poskušaš rasti.
Še preden imaš zobe, moraš okušati
slab močnik in se s tem preživljati.1
Matere ni doma, da bi te nadajala.
Ako bi pa sedela doma pri tebi, ne
bi imela mleka zate, ker sama ne bi
imela kaj jesti. Starejši bratci pazijo
nate, te v koritu, kjer je tvoja postelja,
spravijo pod posteljo, sami pa odidejo
kam po svetu, za sadjem, ako je zu-
naj poletje. A ti vendar skušaš rasti,
naposled se postaviš celo na noge,
svet se začne širiti pred teboj, in zdi
se ti, da je ta svet lep. Počasi meriš
sobo, zlasti pozimi, ko si navezan
nanjo, ker v njej vendarle ni tolik
mraz kot zunaj. Soba je dolga šest
otroških, sicer iztegnjenih korakov,
široka prav take štiri. V tej sobi je
ena postelja, ena skrinja namestu o-
mare, miza, dve klopi in morda dva
polomljena stola. Okna so majhna, da
bi komaj glavo vtaknil skozi, strop je
lesen, moker in plesniv, tla ilovnata,
starejši pljuvajo na ta tla, ti se pa
vlačiš po vsem tem v dolgi janki, ka-
kor bi imel na sebi raztrgano vrečo,
ki ni več za kaj drugega, razen tebi
za obleko. Ko pride pomlad, se vrata
odprejo, z bosimi nogami tepkaš po j
hladnih vlažnih tleh, noge se ti po-
kajo od pomladnega vetrovja, da
curlja iz njih kri, kašelj te pa skoraj
ubije. Poslej se bo to vleklo do tvoje
smrti. Prve čevlje boš dobil šele, ko
pojdeš v šolo; ako ji boš sploh do-
bil. In če jih že dobiš, tedaj jih ne
boš smel več nositi, kakor v skrajni
sili... Ampak spomladi bodo zorele
prve črešnje. Potem bodo murve, in
ješ te murve, in se mažeš z njimi, da
ti ni videti obraza, tako se umažeš s
tem črnim sadjem. Naposled je pa to
boljše, kot solata, ki te čaka doma...
kajpa, brez kruha. Hodiš za ribami,
hodiš za pticami. . . ampak, v jesen
se je treba spet zapreti v sobo, ker
ni čevljev in ni obleke, da bi lahko
šel ven. In zopet se te loti kašelj. Ta
kašelj se bo ponavljal vsako zimo,
dokler naposled ne postane nekaj
vsakdanjega, ter tudi poleti ne izgine.
In potem nekoč proti pomladi ležeš,
in se n^ zbudiš več.
Zdravniki doženejo bolezen, ti
se sprijazniš z njo in umreš. Ampak,
ta bolezen je vendar nekaj postran-
skega, drugotnega. Slovenski narod
vendar umira — na bedi. Na bedi
umirajo v Trbovljah, v Beli krajini in
pri nas. Vsega slovenskega ljudstva
se je oprijela beda, to je naša dota
od vekomaj. Kdor je bil rojen za su-
žnja, kako naj bi upal, da mu kdaj
prisije pomlad? Sicer pa smo zelo
veren narod, ponižen in krotak in vse
to je postalo naša dobra lastnost.
Drugi na priliko smatrajo za dobro
lastnost svobodo. Pri nas je misel na
svobodo grda lastnost.
Usoda sužnjev je vedno samo-
svoja. Garajo in služijo neglede na
gospodarja. Gospodar se lahko spre-
meni, toda suženj se ne spremeni.
On ostane. In če se taki Spartakovi
sužnji kdaj dvignejo, ker mislijo, da
je vsakomur dovoljeno biti človek, jih
legije pohodijo, zakaj na svetu je
vendar natančno določeno, kdo bodi
gospodar in kdo suženj.
Nekoč, skoraj bo štiristo let, se
je slovenska gmajna zmešala in sku-
šala nekaj ukreniti. Natančno niso
vedeli, kaj bo to in tudi ni bilo po-
trebno, kakor tudi Spartakovi sužnji
natančno niso premislili, kaj bi bilo
potem, ako bi se posrečilo ... in je
marca 1935.
n. pr. g. Hartner to, kar je danes že
pri občinskih volitvah in tudi rojen je
bil že davno v Budimpešti in govoril
morda takrat še slabšo slovenščino,
kot zdaj, ko mu je zaupnik g. Benka
to očital. Pa pustimo vse to, saj je
bil tudi shod kmalo na to zaključen.
Pokazal je čudno vlogo naših visoko-
političnih gospodov in pa to, da se
naši kmetje in delavci zanj niso mte-
resirali, v kolikor so pa prišli tja, so
pa samo spoznali, da jim ti gospodje
ne bodo priborili eksistence in bolj-
ših časov, da se morajo zanje boriti
sami in brez njih, na svoji listi in s
svojimi zastopniki.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI.
Potrebno se mi zdi, da si malo
ogledamo delovanje posameznih druš-
tev v preteklosti, kakor tudi gospo-
darsko-zadružnih združenj ter tudi
napišemo nekaj besed o blagajni kra-
jevnega šolskega odbora.
Koncem leta 1934 se je izvršil
prevzem poslov krajevnega šolskega
odbora po novem odboru. Pri pre-
vzemu bi moral izročiti dotedanji bla-
gajnik župnik g. Fr. Štuhec tudi go-
tovino okroglo 24.000 dinarjev. G.
župnik ni prišel na sejo, nego je po-
slal pismo, oziroma nekako zadolžni-
co z obljubo, da bo celoten znesek
poravnal do 1. februarja 1935 (rok
poravnave je sam določil). Do danes
15. marca je poravnano le 12.000 di-
narjev javnega denarja ! Stvari ne bom
komentiral, ker je vsakomur jasno, kaj
bi bilo, če bi tako napravil naš pri-
prosti človek. Vsem nam je še v do-
brem spominu zadeva g. župnika s
posestnikom g. Kupljenom radi neke
hranilne knjižice (okrog 30.000 dinar-
je), ki je končala v breme župnika g.
Fr. Štuheca.
Na letošnjem občnem zboru ga
silcev za ljutomersko-radgonski okraj
je načelnik Kuharič omenil, da še
bivša jurjevška gasilska župa ni ure-
dila svoje župne blagajne. Kolikor mi
je znano, je bila jurjevška župa raz-
puščena po centrali v Ljubljani leta
1932. in to radi nedelavnosti. Njen na-
čelnik do razpusta je bil š. upravitelj
g. Lj. Ivanjšič, tajnik g. L. Verzel, ki
ga baje od tistega časa ni več videti
v gasilski obleki. Nekaj časa pred
razpustom se je vršila župna tombo-
la, ki je izkazala znaten dobiček. Po
izjavah raznih uglednih gasilcev, se
nahaja večina preostale gotovine žup-
ne blagajne v rokah g. L. Ivanjšiča.
Od razpusta in tombole sta pretekli
dve dobri leti (leto ni računano z 12
meseci).	, i ..
V Dragotincih obstoji „Bikorej
ska zadruga", katere načelnik je g.
L. Verzel. Zadruga je precej časa do-
bro delovala, topa naenkrat beleži za-
stoj in v 1. 1934. že ni bilo več obč-
nega zbora. Prosimo g. načelnika, v
interesu stvari, da skliče občni zbor,
da ne bo treba pobirati podpisov.
Za danes dovolj! O podružnici
Kmetijske družbe, o nakupni in pro-
dajni zadrugi, o gostilniškem oddelku
tukajšnje Hranilnice in o vsem mogo-
čem drugem — drugič!
Ker nočem nikomur delati kri-
vice radi tega bom vedno poročal
stvarno stanje, prizadete imenoval
imenoma, da ne bo nepotrebnih ugi-
banj, v glavnem pa bodo itak imena
ista1 Moj namen tudi ni komurkoli s
tem škodovati — nego le prikazati
jasno sliko, kjer bo dobro ločeno od
slabega, kar bo gotovo koristilo pro-
cvitu naših organizacij.
kdo komu kaj vkrade, strašno ga ob-1 to od SUZORa. Torej od prispevkov,
soSifče pa bi oni v takšnih groznih najbolj izkoriščanih delavk in delav-
, 1 ___i: k; b-roli fi* hi viHli PPU Kričečo sliko socnalnega oolo-
IZ IVANJKOVSKE OBČINE.
oujaiu,	~- ------.. v i • • ...
stiskah živeli, bi tudi krali, če bi vidli
kako se enim dobro godi. Siromaki bi
samo morali biti pošteni, drugi pa na
to lahko pozabijo.
Mi pa smo drug drugemu
strašno jolni. Saj pravijo: „Če bi
iol (nevoščljivost) gorel, nebi drv
trbelo". Drug drugega spravljamo v
nesrečo, tožimo pri gospodari, s tem
pa sami sebi škodimo. Vsi siromaki
si moramo biti dobri, pa vsi vkup
držati. — Vas pozdravlja prlelki viniiar.
*
Op, ur. Priobčujemo popolnoma
neizpremenjen dopis prleškega vi li-
čarja. Popolnoma se strinjamo z nje-
govim mnenjem, da morajo vsi vini-
čarji biti složni in skupno nastopati
za svoje pravice in zahteve. Pa ne
samo sami — obenem z vsemi de-
lavci, srednjimi in malimi kmeti, obrt-
niki in malimi trgovci morajo složno
cev. Kričečo sliko socijalnega polo-
žaja žene bi pa nam nudila statistika
o razmerah na kmetih. O tej se pri
nas ne vodi račun, ker je socijalna
politična zakonodaja nikjer ne omenja.
V času, ko se ženska najbolj iz-
korišča, ko jo sedanji način pridobi-
vanja dobrin nujno sili iskati zasluž-
ka, da kot cenejša dnevna moč množi
armado brezposelnih in veča dobiček
lastnikov produktivnih sredstev, vsta-
jajo preroki in pravijo: Žena naj se
posveti samo domu in materinstvu —
zakaj nima sredstev za življenje, zakaj
ji otroci hirajo, zmrzujejo, odkod gor-
je, o vsem tem naj ne razmišlja.
Pa povrnimo se k številkam.
Vseh zavarovancev v Sloveniji pri
OUZD je cca 79.000. Od teh 38%
žensk. To je ena tretjina ali cca 35.000.
Kdo zastopa pravice teh žensk? Kdo
se zanima, pod kakšnimi pogoji o-
Zglasil se Vam bom v imenu
viničarov v naših krajih. V najslabšem
smo preživeli zimo. Lakota je v vsaki
naši hiši, dece je povsod dosti, za
oblečti si nimamo kaj, zaslužiti pa ni-
mamo kje. V goricah dobimo, če celi
dan delamo 5 Din. Godi se nam straš-
no slabo. Naše življenje ni več člo-
veško. Jemo sam krompir in fižol.
Več sosedov skupaj si kupimo 1 kg
soli in 1 šibice, za petrolej pa nima-
mo denarja. Jajca so 1 kg po 4-50
Din. Brezposelnih hodi vsaki dan mno-
go mimo, pa mi jim nimamo kaj dati.
Pri vsaki hiši so bile po ene koline.
Takrat vsi sosedi skup pridemo, pa
smo malo dobre volje, ker imamo
dosti za jesti, gospoda pa nam to za-
merijo. Kadili bi radi, piti nimamo
nič, da bi vsaj malo pozabili, da smo
brez vseh pravic na svetu. Nezakon-
ske dece je vedno več, naši fantje in
dekline so že odrasli, pa se ne mo-
rejo ženiti. Ljudi je dosti bolnih, z^
doktorja nimamo penez. Doktor reče r
Dobro jesti, dobro piti, v zdravem
zraku ležati, posteljo imeti lepo snaž-
no. Mi pa nimamo skoraj nič jesti, v
eni sobi nas živi po 6, 7, ali pa še
več, včasih mogoče manj, postelji pa
sta pri hiši največ 2 in v takšnih raz-
merah nam zdravniki ne morejo po-
magati, Nekateri od nas dobijo od
občine podporo. Nekdaj so dobili de-
nar, zdaj pa dobijo nakaznice, da do-
bijo v določeni, navadno najbolj bo-
gati trgovini blago. Občinski možje
skrbijo, da si reveži nebi privoščili
kakega štamprla aH pa kupice, ker je
to za siromaka velik greh. Tudi za
trgovca mora občina skrbeti, da pri
naših podporah kaj zasluži. Večkrat
TS,	pravljajo ia&o .ovarnBko delo? AH
\ F	r	nrprUtavmce žensk uoogled in
skupne zahteve, kajti edino tako bo-
do imeli tudi moč in zato možnost,
da jih izbojujejo. Ta borba pa je
skupna in splošna borba vsega slo-
venskega preprostega ljudstva sploh,
imajo predstavnice žensk upogled in
besedo soodločevanja v čisto ženskih
zadevah? V vseh večjih obratih je
pretežno zaposlena žena. Tekstilna
industrija dela v tej »krizi" z ogrom-
S"8ki nima „iWr skupnega i nim dobKkon, V'■«! je —.£
veleposestniki, velebankirji in fabri-
kanti, katerih interesi so slovenskemu
preprostemu ljudstvu ravno nasprotni.
Te svoje skupne zahteve pa sloven-
sko preprosto ljudstvo ne sme zamol-
čati nikdar. Vedno in ob vsaki priliki
naj jih iznaša, zlasti pa danes, v tej
volilni borbi, ko bodo razni snubači
hodili okoli njega in ga skušali pri-
dobiti. Slovensko preprosto ljudstvo
mora poznati samo eno listo, to je
tisto, ki sprejme njegove zahteve in
kjer voli ono samo izmed sebe svoje
zastopnike tj. kmečke, delavske in
obrtniške.
to v redu, ker se take stvari ne po-
srečijo nikoli; ampak, slovenska gmaj-
na se je razgibala. Zdelo se je, da
prihaja slovenska pomlad. Ampak,
nemški valpti so pomandrali to gmaj-
no. Tako je bilo nekoč, in tako je
ostalo. Valptov nikdar ne zmanjka. Ud
tistih dob smo postali, kakor majhen
kužek, ki se mu zdi, da ga ljudje po-
hodijo, ako ne bo privezan na vrvico.
In ko je privezan, je prepričan, da se
mu ne more nič zgoditi. In celo ime-
nitno se mu zdi, da je privezan. Morda
si celo domišlja, da ni on privezan na
gospodarja, temveč gospodar nanj. In
to je dobro, ako si to domišlja.
Samo enkrat je v ozračju deh-
telo po slovenski pomladi.
Zdaj Maksim Gaspari slika to
pomlad docela drugače: njemu ugajajo
irhaste hlače, bisaga na hrbtu, in pi-
pica v ustih. Otroci pa nesejo butare
v cerkev, dekleta piruhe. To je vsa
slovenska pomlad, brez problemov;
malo cvetja, malo bahaških piruhov,
malo pražnje obleke, revščina pa je
ostala doma ... na peči, po koteh in
v skrinji. In naši pesniki doslej dru-
gega niso videli, kakor vijolice, in
lastavice v zraku, drugi risarji pa ve-
černe in jutranje zarje in patetični
korak, ki ga dela zastaven Kranjec.
Jaz bi pa vendarle rad videl
našo pomlad ... saj ta naposled ni v
kamižolah, ne v pirhih, ne v zarjah...
ampak tudi ne v cilindrih, ki si ga
človek upa natakniti na glavo, ko se
otrese vsega vonja, ki ga je prinesel
v šole s seboj iz bedne slovenske
hiše. Naša mesta so polna kmečkega
vonja ... bi rekli nekateri: kmečkega
smradu; samo da so ta mesta na-
pudrana z močnim zapadnim vonjem.
V naših vaseh je pa vse ostalo, ka-
kor je bilo, ko so nemški valpti ho-
dili tod. Beda — ta se ni spreme-
nila ... Ta postaja še večja.
Amp&k, jaz vendarle upam v
slovensko pomlad ... in čeprav je še
daleč.
Kranjec Miško.
CELJE.
Pri nas se ustanavlja podružnica
delavskih žena in deklet. Ustvarjajo
jo pravzaprav razmere, to je položaj
žene v sodobni družbi. Imamo soci-
jalno politično zakonodajo. Seveda na
papirju! Izvaja se samo toliko in tam,
kjer nastopijo izkoriščani — žene in
možje skupaj složno organizirani. Da-
nes je že tako, da se merijo pravice
— plača, hrana, stanovanje, obleka,
človeške potrebščiue sploh — z zah-
tevami, ki jih stavi j a razred izkorišča-
nih žensk in moških. Obseg takozva-
nih neobhodnih življenskih potreb iz-
koriščanih in način kako se jim ustre-
za, je med drugim torej tudi odvisen
pod kakšnimi pogoji, navadami in s
kakšnimi zahtevami nastopa razred
izkoriščanih.
Žensko gibanje in potrebe po
tem ustvarjajo tedaj gospodarske in
družbene razmere, posebno pa polo-
žaj žene v teh razmerah. Povsod iz-
koriščana, v javnem življenju neupo-
števana, prenaša žena najtežja breme-
na sedanje „krize". Upošteva se le
tam, kjer je potrebna kot cenena de-
lovna moč, predmet izkoriščanja in
kjer je potrebna njena ženskost. Do-
kaz temu so številke, ki jih objavlja
OUZD. Iz teh številk posnemamo, da
je samo v Sloveniji v štirih letih v
razmerju z moškim} naraslo število
ženskih delovnih moči za 6 odstotkov.
V teh številkah so zapopadene samo
one, katere so zavarovane pri OUZD.
Za pravo sliko bi morali imeti tudi
podatke vseh delovnih sil, ki pri OUZD
niso zavarovane. To je vsa državna
podjetja, železnice, rudniki, razni za-
vodi, ki uživajo v sedanjosti privile-
gij od načela vzajemnosti, ki je se-
veda na papirju izraženo v zakonu o
zavarovanju delavcev. To so „Mer-
ključno ženska delavna moč. Ali ima-
jo predstavnice žensk pravico vedeti,
kake so razmere v teh tovarnah ? Ka-
ko se izvaja zakon o zaščiti delav-
cev? Posebno odredbe tega zakona,
namenjene zaščiti žene. Ako 35.000
žensk plačuje davek ustanovi, ki naj
jo ščiti, potem ima naravno pravico,
da je pri upravljanju te ustanove so-
udeležena. Kako pa je v Delavski
zbornici? Odgovarja razmerje ženskih
zastopnic število 35.000 žensk, ki pla-
čujejo za to ustanovo davek? In ali
more kdo verjeti, da morejo razumeti
naše potrebe in braniti naše koristi
drugi namesto nas žena? In če je te-
mu tako, ali ne gre ženski pravica
soodločevanja povsod, v politični eko-
nomiji, povsod tam, kjer se obravna-
va gospodarsko oskrbovanje ljudi z
dobrinami ?
O vsem tem in še o mnogem
drugem je bil pogovor delavskih žen
in deklet v Celju. Nujnost sedanjega
časa nam je narekovala, da smo se
o tem pogovorile. Vložile smo pravi-
la in tako postavile temeljni kamen
naši organizaciji. V nji bomo potom
razgovorov spoznale same sebe in
naloge, ki nas čakajo.
Dvignile bomo duševni nivo že-
ne. Motrile vsakdanje pojave, iskale
vzroke sedanjega stanja, (brezplačnih
dopustov, armad brezposelnih), vseh
socijalnih krivic in bremen, ki nas
tarejo. Izven delovnih ur, v prostem
času bomo same odločevale o našem
življenju. Skrbele pa tudi za zdravo
zabavo in lazvedrilo. Gojile slogo,
bratstvo in solidarnost med izkorišča-
nimi. Skupna obramba za skupne in-
terese !
BELA KRAJINA.
Pismo belokrajnske žene. Pri-
jatelj urednik, prosim da bi tudi moj
dopis dali v Ljudsko pravico. Kosem
jo prvič čitala, sem jo dala z vesel-
jem tudi drugim ženam in dekletom.
Rekla sem jim, da je edino ta časo-
pis najboljši, kar jih danes izhaja v
Sloveniji, ker opisuje vse težave in
trplenje preprostega ljudstva. Videla
sem pa tudi še pred nedavnim pre-
ganjanje nekega našega kmečkega
lloveka, ki ni imel nobenega drugega
greha, kot da je vedno branil pravi-
ca našega kmetskega človeka in da
je bil vnet prijatelj Vašega lista. —
Pred par leti si je belokrajnska mla-
zavaiuvčuiju uuqv^». o.	i dina ustanovila na več mestih društva
kurji" in Trg. bolniške blagajne, ki kmečkih fantov in deklet. V ta svoja
kakor smo brali v listih, poslujejo s! društva ni pustila gospode, zaradi te-
primanjkljatem in dobivajo kritja za ga ne, ker vedo, da jim gospoda ne
23. marca 1935.
LJUDSKA PRAVICA
5
bi nič dobrega naredila ali preskrbe-
la. Kmečki fantje in dekleta lahko vo-
dijo sami sebe brez gosposkega nad-
zora. Poleg tega pa ni potrebno in
tudi ne spodobi se, da bi se gospo-
da mešala med umazane kmete, več
gladne kot site, več raztrgane kot o-
blečene, več bose kot obute. Ker ni
gospode v naših društvih, so nas na-
sprotniki začeli obmetovati s kleve-
tami in lažjo. Pa kljub temu bomo
zavedni kmetje, možje, žene, fantje in
dekleta, šli svojo pot naprej — brez
gospode.	Kmečka lena.
ŠIŠKA PRI LJUBLJANI.
Na smrt obsojeni. V časnikih
večkrat čitamo, da je ta ali oni ob-
sojen na smrt radi zločina in to se-
veda po zakonu. Ako je zločinec res
kriv, potem je to razumljivo, zgodi
se pa, da marsikateri napravi zločin
v pijanosti in takrat pa že nastopi
olajševalna okolnost. Ker pa nisem
jurist in mi zakoni niso toliko znani,
se s tem ne bom pečal dalje. V slu-
čajih, katere sem omenil, je torej po-
polnoma naravno, da za storjen zlo-
čin mora biti tudi kazen in to je
edino pravilno.
Pri nas imamo pa tudi zakon,
ki je postavljen zato, da ščiti zaseb-
no lastnino. Pod zasebno lastnino ra-
zumem : premičnino, nepremičnino ka-
kor tudi denar in do danes ta zakon
— vsaj mislim — še obstoja.
Z ozirom na to, kar sem rav-
nokar omenil, preidem pa na drugo
stvarno stran tega članka. V časnikih
večkrat čitam, kako se to ali ono
društvo ali zveza, kakor se že ime-
nuje, strašno zanima za naše izseljen-
ce v Sev. Ameriki, Južni Ameriki Fran-
ciji i. t. d., da bi jih priklenili nazaj
na domovino. Priznam, da je vse to
lepo, ali za enkrat mislim, da bi bilo
nujno potrebno, da bi se naše tako
socijalno čuteče organizacije, oziroma
naši voditelji začeli malo bolj zani-
mati za tiste emigrante, ki so se vr-
nili v domovino in svoje prihranke
zaupali našim denarnim zavodom, ka-
kor zaupa otrok materi dinar, da ga
ob potrebi zopet zopet dobi nazaj.
Kako mora država zahtevati od takih
nedolžnih žrtev, ki so svoječasno po-
šiljali precejšne denarne zneske v do-
movino, sedaj so dobesedno rečeno
na smrt obsojeni, da naj bodo zado-
voljni. Pri svojih lastnih prihrankih so
obsojeni na smrt in to je tem hujše,
ker obsojeni so na gladovno smrt.
Kaj so storili ti nesrečneži, ki so v
času konjunkture toliko žrtvovali za
domovino, sedaj pa, ko so se vrnili,
so vrženi na cesto, brez vsake pod-
pore, brez vsakih sredstev in morajo
počasno umirati, kljub temu, da ima-
jo krvavo pristradani denar vložen pri
tukajšnjih denarnih zavodih, kateri pa
denarja ne izplačajo. Kakšen zločin
so napravili, da so obsojeni na smrt?
Ali ni to splošnega obsojanja vredno?
Kako pa z zagovorniki zasebne last-
nine, kje pa je zakon za tiste, ali je
bil vržen v staro šaro ? Je pač kakor
pozsod: tudi tu igra glavno vlogo
protekcija. Ako imaš strica na mero-
dajnem mestu, dosežeš vse; kaj pa
tisti, ki nimajo stricev, zakaj morajo
trpeti, zakaj ste jih obsodili na smrt ?
Kam naj pa oni vložijo prošnjo za
pomilostitev? Zganite se merodajni
faktorji že enkrat in uredite zadevo
tako, da se bo izplačalo emigrantom
toliko, kolikor zadošča za življenje,
ker je skrajni čas! Potem se pa go-
spodje čudijo, kako da eden ali dru-
gi izraža javno svoje nezadovoljstvo
in biča sedanje nevzdržne razmere.
Dajte mu, kar je njegovega, ker ne
zahteva nič tujega, ampak svojo last-
nino, za katero je leta in leta garal,
sedaj mu je bila pa na tako nesra-
men način odvzeta. Prizadeti.
ČE SE GRADI NOVA ŠOLA...
Iz soboške okolice.
Z nami kmeti je že tako. Smo
še preveč neizšolani, nismo hodili v
visoke šole, da bi se tam učili, kako
je treba »voditi narod", skrbeti za
»obči blagor". Torej skratka: Ker ni-
mamo nobenih višjih šol, zato ne mo-
remo razumeti načrtov raznih izšola-
nih »dobrotnikov naroda", ki hočejo
narodu koristiti. V osnovno šolo smo
hodili in tam so nas tudi marsikaj
učili, Na primer: kako je treba lju-
biti domovino do zadnje kaplje krvi
in da je treba včasih za njo žrtvovati
celo življenje. Pri tem smo potem še
ponavadi zapeli: Vse za vero, dom,
cesarja. Toda, ko smo prišli iz šole,
smo razen pisati in čitati, vse drugo
pozabili. Pač zato, ker vsega drugega
nismo rabili. No, pa ne rečemo, da
nas še kaj drugega tudi ne bi mogli
naučiti. Mogli bi že, toda pravijo, da
je tako bolje. Kajti, kaj bi pa bilo,
če bi se tudi mi kmetje spoznali na
take učene reči; učenih gospodov ne
bi bilo treba. In gospodje bi morali
ravno tako delati kakor mi. Da se pa
gospodom tega ni treba bati pa se
držijo reka: »Čim bolj je kmet ne-
umen, tem lažje se shaja žnjim".
Vedno kadar delajo gospoda po
tem načelu, jim gre vedno žito v klas-
je. Toda enkrat, le kot izgleda, so se
pa urezali, Mi kmetje smo ostali tako
neumni, da ne vidimo, da rabimo no-
vo šolo. Pravimo, da bi bilo bolje,
če bi se za tisti denar oblekli, ali ga
pa kako drugače uporabili. Mi sicer
hočemo, da se uče naši otroci v mo-
dernem šolskem poslopju in če ho-
čejo celo gospoda novo šolo, naj jo
postavijo, ali pa naj jo postavi država
iz plačanih davkov. Vsekakor smo
premalo požrtvovalni, nimamo smisla
za prosveto, za napredek naroda, za
obči blagor. Vidijo se pomanjkljivosti
šolske vzgoje! Premalo so nas učili
požrtvovalnosti, razumevanja za pro-
svetne potrebe — ostalo nam je po-
želenje in pohlep po denarju. Kako
smo požrešni! Kaj bo z ubogim slo-
venskim narodom! Nemci, Italijani,
Madžari nas bodo žive požrli, če mi
kmetje ne bomo imeli več nacionalne
zavesti, ljubezni do domovine. Tako
pravijo gospoda, ki so učene glave.
Kaj pa ini kmetje? Ugovarjati
ne moremo, ker nismo šolani in bi
povrh tega še padli v nemilost. Po-
mislite kaj se zgodi, če ugovarja
»kmet", „dummer Bauer" ali „buta
paraszt" učnemu gospodu in veljaku!
V nemilost pade pri gospodu. Gos-
pod se nič več ne zavzemajo za nje-
ga na „merodajnih mestih".
Da bi se skušali gospodi upirati,
to vidite ne gre. Kajti milost pri go-
spodi nam mora biti nad vse. Osta-
ne nam edino: poboljšanje. Imejmo
tudi smisel za višje stvari kakor to,
če bomo vsak dan jedli in če nima-
mo s kom bi si kupili sol. Kaj za to,
če ne bomo danes jedli — bomo pa
kdaj drugič v tednu. Umre se šele po
več tedenskem stradanju. Torej —
ne brigajmo se za hrano in obleko
več kakor toliko, da bomo enkrat na
teden jedli in da ne bomo uzbujali
pohujšanja. Ostali čas pa bodimo na
razpolago gospodi, delajmo za pro-
sveto. Zahtevajmo, da to učijo naše
otroke po šolah. Toda dajemo itak
vsak dan dovolj in da bi na podlagi
tega imeli pravico do vseh prosvet-
nih dobrin, pa kot pravi gospodu,
ne drži.
Zašli smo! Preje smo govorili o
naši šoli. Dosedaj so vsi trdili, da
imamo še čisto dobro šolo. Ker na-
enkrat se slišijo govorice, da rabimo
novo. Baje, ker je stara premajhna.
To je bilo nekaj časa, kmalu nato so
pa strokovnjaki pogruntali, da ni sa-
mo premajhna — temveč še preniz-
ka, preozka, kratkomalo nerabna. Mi
kmetje si ne moremo kaj, to je stro-
kovno mnenje. Treba bo torej zidati
novo šolo, če je strokovno mnenje
tako. Novega bo treba tudi zidati po
»strokovnih načrtih", na katere se mi
ne spoznamo. In kaj bi tudi nas kme-
te o tem kaj vprašali, ko smo pa ta-
ko neumni. Nazadnje, ko bi šolo zi-
dali bi pa že mi kmetje sodelovali —
namreč, delavce bi dajali in pa pla-
čali bi ga. Takrat bi nam zopet rekli
— vse za naš mili, dragi slovenski
narod. Vse to še izgleda, kot da mi
kmetje res nebi hoteli šolo edino za-
to, ker bi nam bilo žal denarja in
dela. Ne, tu je preprosta glava, še ne-
kaj drugega pogruntala. Veljak, ki so
sprožili misel na novo šolo, imajo
skomine po stari šoli in po vlogi
»prosvetnega dobavitelja" pri novi.
Toda mi hočemo, da se taki »pro-
svetni dobavitelji" onemogočijo in da
se nova šola gradi, toda na račun
državi, kateri plačamo davek. Mi zi-
dave ne zmoremo. Absolutno smo pa
proti temu, da bi bogatili s svojimi
žulji »prosvetnega dobavitelja" še bolj,
kot smo ga že. Kaj pa je s tistim,
kot smo preje trdili, da so se gospo-
da enkrat urezali, ko pravijo, da se
s kmetom lažje shaja, če je neum-
nejši. Res sedaj so se urezali. Oni so
mislili, da bomo mi tako neumni in
jim bomo kratkomalo verjeli in da
nas bodo vodili za nos. Mi smo pa
pogruntali kaj gospoda hočejo — to-
rej nismo več tako dobre ovčice, ka-
kor nas gospoda hočejo imeti — in
smo se jim postavili po robu. Upa-
mo, da se bodo odslej naprej gos-
poda še večkrat urezali. Stari dedek.
KRONIKA.
Neki naročnik nam piše:
V	agitacijski dobi za volitve smo
in marsikaj zanimivega se dogaja po
našem slovenskem svetu. Najrazlič-
nejši »veliki prijatelji ljudstva" in »ve-
liki nacionalni delavci" i. t. d. se tru-
dijo, da bi našemu preprostemu ljud-
stvu dokazali, kako so se pravzaprav
že celo življenje za njega »potegovali"
in »borili" i. t. d. in da v kolikor to
že dozdaj niso delali, bodo pa to
pozneje, samo izvoliti jih je treba.
Glasilo industrijca in bivšega
poslanca g. Benka »Murska Krajina"
je pred kratkim prinesla dolg prora-
čun, v katerem je dokazano, da g,
Benko ni imel pri »lifranju" živine v
inozemstvo dobička, temveč, da je v
resnici imel toliko in toliko tisoč iz-
gube. Proračun je dan menda za ne-
kih par vagonov, ki jih je nekoč po-
slal v inozemstvo. Dolg je ta prora-
čun in našim preprostim kmečkim in
delavskim glavam, ki jim niso dali
bogve možnosti, da bi take prora-
čune študirali, malo težko razumljiv.
Zato ni čuda, če so se naše kmečke
glave, ki že toliko let z veseljem pro-
dajajo svojo živino samo gospoda
Benka, izpraševala, kako je le neki
to, da g. Benko sploh še more dihati,
ako ima samo pri par vagonih to-
liko izgube. Zlasti so pa bili začudeni
tisti, ki ga poznajo že odkar ima to-
varno ali še mnogo dalje časa ... Pa
mi, ki vemo, da se naši kmetje težko
izpoznajo v takih proračunih ni so
sploh svojim »dobrotnikom" nehva-
ležni, jim tega ne zamerimo, tudi tistim
ne, ki take proračune spravljajo v
zvezo z volitvami . . .
V	isti »M. Krajini" beremo, da
se v Prekmurski banki, kjer (tako
praviji naši ^nepoučeni" sobočanci)
ima glavno besedo drug poslanski
kandidat, g. Hartner, sedaj namesto
50 Din izplačuje vlagateljem kar po
stotakih in sploh, da imajo sedaj kar
naenkrat tudi v tej banki mnogo dela.
Bog nebeški, kaj nam bodo le
še te volitve prinesle, če bomo imeli
mnogo tako srečnih kandidatov. Mo-
goče bodo začeli ti našem kmetom
še dolgove odpuščati in tudi nabrane
obresti jim povrnejo! In bogve, kaka
bodočnost čaka še naše bike in te-
leta, če bo šlo tako naprej! O svin-
jah po sploh ne smemo govoriti!!
Op. ur. Te vrstice smo dobili še pred
zadnjim soboškim postavljanjem kandidatov,
ko je bil pisec pač še prepričan, da bo g.
Benko kandidiral. Ne smemo mu tega zame-
riti, ker so celo dobro poučeni ljudje bili do
zadnjega tega mnenja. Naročnik pač ni mo-
gel vedeti, da bo g. Benko iz nacionalnih vi-
dikov odklonil kandidaturo na listi, kjer kan-
didira g. Hartner. Pa o tem glejte drugje.
»Jutro" od 5. marca pa se čudi,
zakoj je prišlo v Grčiji do oborože-
nega nastopa Venizelosove opozicije
in do današnje državljanske vojne,
»kajti grška ustava je demokratična in
liberalna. Ponovno se je že zgodilo,
da je vlada, ki je volitve vodila, pri
volitvah propadla. (Nemogoče in pač
vredno, da se »Jutro" temu čudi!!)
In dalje: »ako je današnja opozicija
pod Venizelosovim in Plastirasovim
vodstvom mnenja, da politika sedanje
vlade za državo ni dobra in da je
ljudstvo ne odobrava, bi pač lahko z
režimom obračunala pri volitvah, s
čimer bi svoji domovini prihranila
nesrečo, v kakršno je pohujena sedaj."
Tako »Jutro". Toda žal se sedanja
opozicija s tem mnenjem »Jutro" in
strinjala in je najbrže mislila, da bi
vlada pri volitvah svobodno ljudsko
voljo ne izvajala ali jo pa primerno
»popravljala". Prepričana je menda
bila, da vsaka vlada misli, da ima
pravico zmagati pri volitvah, pa naj
bo kakorkoli že. Kar se Grške tiče,
ne Venizelos pač dobro iz časov, ko
je bil sam na vladi, kako je z vlad-
nimi listami. Vlada in Venizelos pa
vesta, kako bi bilo pri resnično svo-
bodnih volitvah in kako bi preprosto
ljudstvo glasovalo namreč ne za ta
dva — temveč zase.
KAKO PA KAJ DOMA?
V slučaju štrajka na želez-
nicah, ladjah, pri pošti, tele-
grafu in telefonu.
Minister notranjih zadev je na
podlagi čl. 17. Zakona s zaščiti javne
varnosti in reda v državi in v spora-
zumu z ministrom vojske in morna-
rice 12. febr. t. 1. podpisal naredbo o
postopanju v slučaju štrajka ali nere-
dov na leleznicah, ladjah, na pošti,
telegrafu in telefonu v državi. Po tej
naredbi bo minister vojske, v slučaju
da bi v gornjih ustanovah zaposleni
državni ali samoupravni uradniki, u-
službenci, dnevničarji, kontraktualni
uradniki ali delavci, posamezno, v
večjem številu ali skupno prenehali
vršiti službo z namenom štrajka ali v
slučaju konstatiranjai neredov ali pri-
pravljanja k temu, torej v vseh teh
slučajih bo minister vojske in mor-
narice v soglasju z prometnim mini-
strom izdejstvoval ukaz za poziv v
vojno slulbo v svrho podaljšanja dela
dokler bo zato obstojala potreba in
sicer — moških in lenskih uslulben-
cev. Ta ukaz je lahko izdan za ozem-
lje celotne države (splošni poziv) ali
amo na delu države oziroma samo v
poedinih ustanovah (delni poziv). Naj-
pozneje dvanajst ur po pozivu moraju
pozvanci uastopiti službo.
6
LJUDSKA PRAVICA
23. marca 1935. P(
PO SVETU.
Oboroževanje. Po statistiki Dru-
štva narodov je bilo izdanih od celo-
letnega državnega proračuna za obo-
rožitev in za vojne potrebe na Japon-
skem 51%, v Franciji 34°/0, Poljski
33.8°/0, Nemčiji čez 33°/o, Italiji 23%,
Angliji 13.7°/° v Belgiji 11.1%. V
Belgiji najmanj od vseh držav članic
Društvo narodov. — Za Nemčijo sta-
tistika ne navaja podatkov. Toda ve-
liki del nemške industrije je preurejen
za proizvajanje vojnega materijala.
Nemčija razpolaga v slučaju mobili-
zacije z ogromnim avtomobilskim par-
kom. Motornih vozil ima preko 2u0.000,
Kemična industrija neprestano proiz-
vaja vojne pline. V nemški produciji
plinski mask je investiran holandski
kapital. Ima 359 letališč, 16 velikih
fabrik za letala, 6 največjih avionov
na svetu, v katerih vsakega lahko gre
60 popolnoma oboroženih vojakov,
500 težkih in 3000 lahkih bombarder-
jev. V prvem mesecu vojne lahko raz-
polaga z 10000 vojnih letal. Ima 17000
izvežbanih pilotov.—Nemčija je pred
nekaj dnevi uvedla tudi splošno vo-
jaško obveznost, kljub versajski po-
godbi.
Veleposestniški režim na Ma-
džarskem se maje in kot vse izgle-
da, bo prišlo na Madžarskem do važ-
nih notranjih izprememb. Madžarska
je edina srednjeevropska država, kjer
ni bilo niti delne agrarne reforme.
Veleposestvu so ostala popolnoma ne-
dotaknjena in veleposestniki, ki so se
polastili po zmagi nad revolucijo po-
polnoma državne oblasti. Nikjer ni to-
liko in takih veleposestev, kot na Mad-
žarskem. 1242 veleposestnikov, kate-
rih vsak ima posestvo nad 1000 kat.
oralov, ima v svoji lasti preko 30
procentov celokupne obdelane povr-
šine v državi. Nasproti tem magna-
tom pa 912.482 kmetov t. j. dve tre-
tjini kmetov sploh, živi na posestvih
manjših od 5 oralov. Da bi kmete in
delavce odvrnila od misli na težke
prilike v katerih živijo in da ne bi
bili tako občutljivi za tlačenje, je dik-
tatura celih petnajst let vodila najšir-
šo revizionistično propagando in jim
dopovedovala, da so njihovih prilik
krive samo krivične meje. Ta politika
je zdaj pred polomom in tudi kmetje
in delavci so jo spoznali. Zavedajo
se vedno bolj, da bi veleposestniki
samo radi dobili nazaj svoja velepo-
sestva in da jim bo še hujše, ako bo
do tega prišlo, kajti potem bo vele-
posestniška moč še večja. Zato se
sedaj borijo za boljše prilike doma in
te so samo mogoče, če napravijo ko-
nec madžarskemu veleposestniškemu
režimu. Šele tedaj bo madžarsko ljud-
stvo res »svobodno*.
Matija Rakoši, nekdanji ma-
džarski ljudski komisar, je bil obso-
jen na dosmrtno robijo in to kljub
temu, da je pred to sodbo presedel
že za prej izrečeno kazen 8 let in kljub
določbi trianonske pogodbe, da se
politični krivci pred to pogodbo ne
smejo kaznovati. Rakošija so obdol-
žili izvršitve 27 ubojev, 17 slučajev
podpihovanja k zločinu in falsificira-
nju denarja, ker je kot ljudski komi-
sar bil prisoten pri sejah sovjetske
vlade. Rakoši, ki je sklepe teh sej
branil, je protestiral proti postopanju
z njim in ga imenoval za maščevanje
madžarske vlade nad njim i revolu-
cionarji. Za proces je vladalo veliko
zanimanje in so se zanimali za nje-
ga mnogi slavni pravniki. Mnogo lis-
tov je poslalo dopisnike. Madžarska
vlada je prejela mnogo protestov nad
takim postopanjem. Po različnih dr-
žavah so imeli zlasti delavci protest-
na zborovanja. V Franciji, kjer je zbo-
rovala liga za zaščito človeških pra- [
vic so zlasti obsodili način, kako se
je proces vodil in izjavili, da je cel
proces prirejen samo za strašenje
nezadovoljnega preprostega madžar-
skega ljudstva, ki se zaradi bede ved-
no bolj upira in zahteva svojih pravic.
Rakoši je naredil priziv.
Eno divizijo Slovencev proti
Abesiniji so poslali Italijani do zdaj.
Toliko je namreč Slovencev v treh
divizijah, ki so prepeljane na abesin-
sko mejo. Seveda so tu Slovenci lepo
porazdeljeni in imajo nad seboj itali-
janske častnike, ki pazijo, da se ka-
korkoli ne bi prekršili. Fašisti hočejo
tako s slovenskimi podjarmljenci pod-
jarmiti te Abesince. Tukaj ima „tuje,
manjšinjsko ljudstvo", tako v Italiji,
kot v vseh fašističnih »večinskih" dr-
žavah celo prednost.
Nezaposlenost intelektualcev
na Madžarskem je že tako napre-
dovalo, da se mnogi intelektualci
vzdržujejo z ročnim delom. Veliko jih
služi po hišah kot hišnik in sluge.
Samo v Budimpešti ima 213 hišnih
slug maturo.
Produkcija vžigalic v Rusiji
je tako napredovala, da je v nekoliko
letih prišla na prvo mesto v svetu.
Industrija vžigalic še je podvojila če
jo primerjamo s predvojno. „Glavspi-
čirom", ki producira 25-30% celo-
kupne sovj. produkcije vžigalic ima 90
fabrik, popolnoma moderniziranih zad-
nja leta, v katerih dela 25.000 delav-
cev. V prvih desetih mesecih 1. 1934.
je bilo izročenih 8.544 ton vžigalic v
vrednosti 1,447.000 rubljev. Izvožali so
v Anglijo, Združene države, Perzijo,
Holandsko, Mongolijo, Francijo, Nem-
čijo, Švedsko i. t. d.
Avstrijska statistika. Tako-
zvani ^avtoritativni* režim Dollfusovih
naslednikov, kakor se avstrijska dik-
tatura zove, ima po uradnih objavah
najboljšo policijo na svetu. Slovi zla-,
sti dunajska policija, ki je pred krat-
kim izdala bilanco svojega trudapol-
nega delovanja v preteklem letu. V
času od 15. marca 1933, ko je pre-
nehal delovati avstrijski parlament in
do konca 1934. 1. je izvršila dunajska
policija 38.132 aretacij političnih
osumljencev in 106.319 preiskav v
dunajskih stanovanjih. Med aretirani-
mi je bilo po policijski statistiki 19090
nacionalsocijalistov, 12.276 socialde-
mokratov in 6.775 komunistov. Hišne
preiskavo je imelo 46.582 nacional-
socijalistov, 46.111 socialdemokratov
in 13.626 komunistov. Vprašanje pa
je seveda, v kolikor ocena o politič-
ni pripadnosti, ki jo je policija ozna-
čila, tudi v resnici drži.
V Združenih državah ameriš-
kih je še vedno po modnih podatkih
in kljub Rooseweltovim »reformam*
okoli 11 miljonov brezposelnih.
Škoda in Romunija. Pred krat-
kim je bil med Romunijo in fabriko
orožja Škoda (Čehoslovaška) podpi-
san sporazum, po katerem naroči
Romunija pri Škodi nekaj manj voj-
nega materijala, kot pa pred znano
špijonsko afero v katero so bili na
eni strani zapleteni visoki romunski
politiki in na drugi strani uprava Ško-
dinih tovaren.
Štrajk rudarjev v rud-
niku »Srbski Balkan".
V tem rudniku, ki je last biv-
šega ministra Genčiča je stopilo 600
rudarjev v štraik. Vzrok : Dva in pol
meseca delavci ni so dobili niti pare.
Dva in pol meseca v najhujši zimi so
gladovale delavske družine, ker niso
dobile izplačanih mezd.
Barve, lake, firnež in drugo
dobite po zelo ugodnih cenah pri
„LUSTRA"
V. LAZNIK - LJUBLJANA
_Gosposvetska 8.
Trcrnvri f Kadar dopolnujete svojo
1 1bUVUi zalogo, ne pozabite na
domače Simesove brivske nožice s katerimi
Vam postrežejo: Trgovski dom Stermecki v
Celju, veletrgovina losipa Fetelinca v
Ljubljani ter veletrgovina Antona Adanlča
v Kranju.
Za vsa čevljarska dela se
priporoča
Jernej Predan, čevljar
Ljubljana, Vidovdanska 22.
Trgovina z železnino
Schneider & Verovšek
======= L j ubija na-
rlrthavlia vse v poljedeljsko stroko
uuuavlja spadajoče predmete.
Zahtevajte ponudbe!
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
Telefon štev. 31- 33.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16.
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih
knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za petje, klavir in druge instrumente.
Knjige in časopise dobavlja iz inozemstva v najkrajšem času. Knjige Ekonom-
ske enote in Mate biblioteka na zalogi.
Veliko izbiro blaga
za moške in ženske obleke, v dobri kakovosti in
najnovejših vzorcih, najdete po ugodni ceni v
obče znani, preko 60 let obstoječi veletrgovini
R. Miklauc „Pri Škofu"
Pred Škofijo 3 LJUBLJANA Lingarjeva ul. 3
Ta mcucg^^^pUmj^vn^
/ v^tr+j^l^f-*/LIVBUANA
fyt/c
teiefor
3456
Zahtevajte povsod
mlevske izdelke
mlinskega podjetja
Kukovec v Ljutomeru
Gospodinje!
svojem gospodinjstvu najboljše milo.
Šele ko boste prale svoje perilo z ledina*
perilnim milom boste vsestransko zadovoljive.
Opazite trgovine na naš naslov:
REČINA, LJUBLJANA
Kamniška ul, 25.
IVAN ROZINA
barve in laki
Ljubljana, Tyrševa c. 14.
Velika izbira šolskih, študij-
skih in umetniških barv in
čopičev.
MLINARJI 1
MLINSKE KAMNE
MLINARJI!
za vsakovrstno meljavo, mlinska sita svilena in volnena. I-a gonilna jermena,
gurte, peharčke in vse ostale mlinske potrebščine nudi po solidnih cenah:
BRCAR & COMP. LJUBLJANA, Kolodvorska 35.
PRI NAKUPU
štedi le tisti, ki kupuje blago za
obleke in manufakturo sploh
pri znani tvrdki
OVAK - LJUBLJANA,
Kongresni trg 15. pri nunski cerkvi.
Najbolje kupite v vele-
trgovini z manufakturo
A. E. SKABERNČ
v Ljubljani
Tvrdka Fr. Stupica
veletrgovina z železnino in poljed. stroji
v Ljubljani, Gosposvetska c. 1.
priporoča svojo veliko zalogo vsega želez-
ninskega blaga in poljedelskih strojev.
Monopolna zaloga razstreljiv. Nakup starega
železa in kovin.
F. HREHORIC
manufaktura
na veliko
Ljubljana, Tyrševa 28.
Telefon 2404
Tedenski RADIOPROGRAM večjih
oddajnih postaj najdeš v vsebinsko bogati
reviji „NAŠ VAL", ki jo
naročiš pri upravi v Ljubljani Velesejem.
nanje
indust
bo pr
indust
pa bo
indust
ben n
Tako
zdravi
— kal
pravlje
vredne
menja
davns
dopov
Za tiskarno Balkdnyi Ernest, Dolnja Lendava.
Izdajatelj in urednik: Kranjec Miško, D. Lendava, 72,