No. 204 Ameriška Domovina ArJl/*J£Rie/«r 111—HO JVl E / AM6RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 23, 1963 SLOVCNIAN MORNING NCWSPAPCR l*relep med tiiovci in njihovimi nosproiniki wedi mesla New Yorka Newycrska policija je prijela tri člane Titovega spremstva, ko je eden od njih v Pretepu uporabil nož. New YORK, N.Y. — Ko se v nedeljo pripeljal predsed-^ Josip Broz Tito v New Nork, ga je pred hotelom Wal-d°rf-Astoria, kjer se je s svojim spremstvom nastanil, pričakala skupina kakih 100 piketov. Ti so ^°sili napise kot “Tito morilec”, Titov obisk narodna sramo-“Ne podpirajmo zločinca ita!” Na letališču ga je prišla Treje pozdravit skupina osobja z jugoslovanskega zastopstva Pri Združenih narodih. . Tito in njegovo spremstvo se v nedeljo in v ponedeljek do-Poldne zadržalo večji del v ho-, u- V ponedeljek popoldne je Tito obiskat univerzo Prin-Ceton, kjer je bivši ameriški P°slanek v Beogradu G. Ken-Jlan profesor. Ob Titovem podatku v hotel je policija zaprla faradi varnosti za 20 minut 3. A len venijo, kar je povzročilo si-prometni zastoj. Pretep pred hotelom Ko jG bil Tito odsoten, se je Veuia nasprotnikoma njegove-režima posrečilo prodreti do Pjegovega stanovanja v 35. nad-sKopju hotela Waldorf-Astoria KUub vsem stražam, ftejlp, tam,'o 1P prijeli in odvedli. T’red hotelom je prišlo do Pretepa med skupino petih Ti-,Pvlh nasprotnikov in tremi Titovega spremstva. Polici3 je prijela vse tri titovce, ‘P1’ je eden od njih v pretepu tetegnil iz žepa nož. Včeraj ja Tito govoril pred ^ avno skupščino Združenih na-1()dov o potrebi in pravilnosti Pdrnega sožitja, v petek pa se ° 0upcijal domov. Sprejem gostov odpovedan -jastopstvo SFRJ Jugoslavije pj, pripravilo za četrtek, dan 5lr6j Titovim odhodom domov nvnostni sprejem, na .katere-■ povabilo vrsto znanih pri-'--eljev nove Jugoslavije iz ^ Vorka in od drugod po de-Včeraj je ta sprejem urad-v, oclpovedalo češ, da newyor-r ° P0Hcija ne nudi Titu in egovemu spremstvu zadovo-J!^e varnosti. 2 ^P°VRd sprejema je očiten poj. .Protesta proti newyorski . -Ijl, ki je za Titovo varnost V politični filozofiji se naša dežela deli skoraj točno ni dve polovtoi PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je stavil deželi zanimivo vprašanje, ki se ne nanaša na osebe, kot se to navadno godi. Spraševal je po deželi, za katero politično filozofijo so bolj vneti, ali za konservativno ali za liberalno. Odgovor je sila zanimiv. Najbolj pade v oči, da se ni izjavilo ne za eno ne za drugo filozofijo samo 6%. To je v očitnem nasprotju s splošnim mnenjem, da se Amerikanci ne brigajo za javna vprašanja in da so jim duhovne vrednote deseta briga. Seveda se nam takoj vsiljuje vprašanje, zakaj se tistih 94%, ki so za eno ali drugo filozofijo, ne udeležuje bolj vneto javnega, posebno političnega življenja. Na to vprašanje še nimamo odgovora. Tistih 94%, ki se brigajo za politično filozofijo, je razdeljenih skoraj ravno po polovici. Le 51% jih simpatizira z liberalno filozofijo in celih 49% je za konservativno filozofijo. Tudi to je ugotovitev, ki bije v o- Rusija naj bi se vrnila v carski centralizem! Posebna komisija, ki izdeluje načrt za novo ustavo, je za ukinitev narodnostnih republik in za uvedbo skupnega “narodnega” jezika — ruščine. MOSKVA, ZSSR. — Hruščev in Tito naj še tako trdita, da hodita po različnih potih v komunizem, v resnici zasledujeta iste cilje po isti poti. Obema je narodna zavednost posameznih narodov v njihovih diktaturah trn v peti. Hočeta jo ubiti in tako napraviti osnovo za “socija-listično zavest”. O tem smo že pisali obširno, kar se tiče poskusov jugoslovanskih komunistov,/ki bi radi zbrisali vse Slovence, Hrvate, Srbe, Makedonce itd. in zvarili iz njih prave Jugoslovene. Prav po isti poti gre tudi Hruščev. Njegova dežela obstoji iz 16 republik, ki jim je dala narodno podlago oktobrska revolucija v 1. 1917, pozneje pa ponovno potrdila Stalinova u- braz splošnemu prepričanju, da s^ava 1- 1936. se Amerikanci bolj nagibajo na Hruščev je že davno napove-napredno stran kot na konser- ^a^ novo ustavo, toda delo na vativno. n3Rj mu ne gre spod rok, naj- Kako torej, da se republikan-,'3r^e k' rad z njo našel odgo-ska stranka smatra za manj-;vore na preveliko število vpra-šinsko, ko je vendar 49% Ame-|šani- Med vprašanja spada tudi rikancev, ki so načelno za kon-|tisto> ki misli, da Je za socijali-servativno filozofijo? Zdi se ’stično Rusijo prevelik luksus, nam, da republikanci ne znajo'^ bi imela toliko narodnosti, tako organizirati svoje stranke,1 Na3 zadostuje kar ena, kot je to javnost. Demakratje so v tem nekai misli, da napravijo na-pogledu večji mojstri, zato pa za “socijalistično integraci-tudi žanjejo uspehe vkljub stal- 30”' Zadnji poskus je bil nare-nim prepirom v lastnih vrstah 3en v k'rg'ški prestolici Frun- ----o----- jze- Tam so se socijologi, ekono-| misti, filozofi in podobni ki-I movci v komunističnem režimu Politika “odprtega neba” Ta leden odtačiien tudi ¥ italijanski politiki RIM, It. — Ta teden imajo Nennijevi socijalisti svoj kongres, ki naj odloči, ali naj gre Nenni v koalicijsko vlado s krščanskimi demokrati in pod kakšnimi pogoji. Ves italijanski politični svet sK.di zato z napetostjo kongresnim razprava. Vsi računajo, da bo zmagalo Nennijevo stališče, da je treba iti v koalicijsko vlado. Ali jo bo sestavil sedanji ministrski predsednik Moro ali bivši predsednik Fanfani, to je drugo glavno vprašanje, ki iščejo nanj odgovora rimski politični opazovalci. Kongres stoji pod močnim političnim pritiskom z desne in ’eve. Konservativci na desni kar tekmujejo s komunjsti na levi, kako bi pripravili Nennijevo stranko do tega, da bi odbila sodelovanje s krščanskimi demokrati. Vedo, da bi taka koalicijska vlada z lahkoto izvrše- PREKO 220,000 ŠOLSKIH OTROK SE JE UDELEŽILO BOJKOTA SOL V CHICAGU Skupine, ki se zavzemajo za civilne pravice, so za včeraj pozvale učence osnovnih in srednjih šol, naj ne hodijo v šolo na “Dan svobode”, ampak se udeleže demonstracije za civilne pravice. CHICAGO, III. — Črnci se že več mesecev bore za integracijo šol na temelju selitve črnih in belih otrok iz različnih šolskih okolišev v taki obliki, da bo v vseh šolah mesta nekako sorazmerno število črnih in belih šolarjev. Glavni šolski nadzornik dr. B. C. Willis te zahteve zavrača in vztraja na stališču, naj hodi vsak otrok v najbližjo šolo. Ti različni stališči-^sta privedli do ponovnih demonstracij in izgredov v razmh delih Chicaga, največja od teh je bila včeraj na “Dan svobode”. Vodniki demonstracije so bili menda iznenadeni nad ogromnim številom otrok, ki so se odzvali pozivu in ostali doma, pa se nato udeležili demonstracije. ----- — Mladi demonstrantje so se pod i nam pove, da si je 1. 1960 izbral v odstvom svojih odraslih vodni-j ravno ista vodilna gesla tudi vala svoj delovni program in ko udeležili piketiranja mestne | republikanski kandidat Nixon da ne bi bila odvisna ne od desničarjev ne od levičarjev. Oboji bi prišli ob političen vpliv in tega se ravno najbolj bojijo. ------------o----- Krebiozen zavrnjen WASHINGTON, D.C. — Posebni odbor Narodnega instituta za proučevanje raka je izjavil, da je krebiozen “neučinkovit kot zdravilo proti raku”. Dr. A. C. Ivy je v imenu Usta- hiše in bližnjega poslopja, kjer ima glavni šolski odbor mesta svoje urade. Zahtevali so odstop glavnega šolskega nadzornika dr. B. C. Willisa in konec “plemenskega zapostavljanja” na področju šolstva. Vse je poteklo skoraj brez vsakih izgredov kljub ogromnemu številu mladih demonstrantov, ki se jim je vsa reč zdela tudi kar precej zabavna. nove za proučevanje krebioze- Glavni šolski nadzornik Wil-na, ki ga je iznašel in predlo-1 lis je sam prinesel in prebral da, bi bila .privlačna za našo v Ameriki. Zalo .je •.ij&g^pvaL.Žfi. 4U—guftsk-P V.nravmrk --šolskem u odboru številke o od- pred več kot 11 leti, izjavil, da hotnih šolarjih. Pouka se jih ni je poročilo posebnega odbora udeležilo 224.770 ali 47'- vseh pristransko in se je zavzemal vpisanih. Običajno jih je lani za nadaljevanje kliničnih pre- manjkalo pri pouku okoli 74,000, skusov krebiozena. ; zaradi demonstracije jih je torej u1— 1 včeraj ostalo doma okoli 150,000. mi paševal guverner. Število je vsekakor veliko, toda Načrt, ki so ga napravili za če Pomislimo, da so šolarji ved- in z njimi propadel. Takrat je Kennedy govoril na dolgo in široko o otrpelosti v ameriškem narodu in napovedoval nov zagon na vseh poljih ameriškega udejstvovanja. Zagon smo res doživeli, toda kmalu se je prelevil v oklevanje in sklepanje kompromisov na levo in desno. To stanje spretno izrablja glavni sedanji republikanski politik senator Gold-water. Zadnje vesti FRANKFURT, Nem. — Prenos 2. ameriške oklopne divizije iz Teksasa v zahodno Nemčijo poteka čisto po načrtu. Jutri, računajo, da bo že vseh 15.000 mož divizije v Nemčiji. V naslednjih treh dneh bodo dobili v roke vso potrebno opre- NEW YORK, N.Y. — Neki hitro sporazumeli, da je treba, zahodno-evropski diplomat je sedanje republike, ki temeljijo!-NasPNsk*m morjem, je pa ta- nc vesek vsakih dodatnih po- ni0 jn težko orožje, nakar se dejal, da kroži trenutno nad na narodnostnem načelu, zbri- ko grob, neotesan in brezobzi- čitme. ne more udeležba niko- komunističmm svetom toliko a- sati in ustvariti nove upravne meriških vohu nskih satelitov edinice, ki naj bi odgovarjale vrste Samos in nad Ameriko to- gospodarskim in prometnim po-liko ruskih satelitov “Kosmos”, trebam. Obenem bi bilo treba da je dejansko izvedena politi- vpeljati povsod ruščino kot “ob-ka “odprtega neba”, ki jo je čevalni”, to se pravi kot uradni predloži] leta 1955 predsednik jezik. Eisenhower. j Ta rdeča integracija močno -----o------ spominja na carske čase, ko je — Kinin, zdravilo proti mala- bila Rusija razdeljena na “gu-riji, so prvič izolirali leta 1820. bernije”, ki je v vsaki med nji- ga gospodarja ren, da si ga komunisti nico u- £ar posebno iznenaditi. pali objaviti v baltiških drža- ° ' vah, kjer je nekdanja narodna Kennedyjevo glavno ge-zavest še zmeraj izredno moč- slo za prihodnje volitve: no razvita. i rnir in blagostanje Omenjena konferenca je na- WASHINGTON, D.C. — Tisti ravno šla po osnovne ideje k Kennedyjevi sodelavci, ki se-Hruščevu. Govorniki so s po- stavljajo gesla za prihodnjo vo-sebnim veseljem citirali odlom- livno kampanjo, so se menda ke iz spisov in govorov svoje-1 že odločili za vodilno vabo: mir in blagostanje. Ironija usode Manj naših vojaških obvez v tujini? boskrbela precej preko običaj- kelornle venc*ar dovolila pi-hotel seved ’ c,a se sprehajajo pred 0rn Waldorf-Astoria, kar s *tak0 Tita kot njegovo P emstvo hudo v oči bode. p ---o------ ra^cc^zi poslali mačko te%HI2,VFrVe8Ol^l0ldi pe. 2a rf0 Pps^ab Francozi s svoje-veso]rCS' te' nPt brez6??3 je bila nekaj mi‘ Gehmu teznosti, ni delal po- mh Preglavic. PoraTurTsJ t0pl°' NajviŠja tem- CLEVELAND, O. — Naša Kako se da to izrabiti, vidi-narodna obramba je začela iz- mo ravno te dni. Ni gol slučaj, vrševati širokopotezne priprave da je Kilpatrik govoril v Chica-za zmanjšanje naših vojnih ob- gu, Pentagon pa poslal s trans-vez v tujini. Glavne točke teh portnimi letali 15,500 mož z o-piiprav so sledeče: premo in orožjem naravnost iz Državni podtajnik v narodni Amerike v Evropo. Transport obrambi Kilpatrik je v svojem bo trajal samo par dni, letala govoru v Chicagu, ki je izražal bodo samo 8-10 ur v zraku. Po-stališče Kennedyjeve admini- let se vrši pod kontrolo in var-stracije, napovedal potrebo, da stvom najmodernejših lovcev, revidiramo obseg in vsebino T0 se pravi: naše čete lahko do-naših vojaških obvez v tujini, sežejo katerokoli točko na sve-V tujini mora sedaj naša admi- tu v manj kot 24 urah. Počemu nistracija vzdrževati nad 1,000,- torej vzdrževati drage vojaške 000 vojakov in njihovih družin- postojanke, v kolikor ne služi-skih članov, kar predstavlja ve- jo kot prometni vozli, liko breme ne samo za federal- Kar misli administracija, to ni proračun, ampak še bolj za misli tudi general Eisenhower, našo plačilno bilanco. , | ki je ravno zadnji čas ponov- Da to ni ravno neobhodno po- no izjavil, da nam stari sistem trebno, priča razvoj moderne narodne obrambe zunaj naših tehnike v vojskovanju. Imamo narodnih mej ni več potreben rakete, ki kar z naših domačih v polnem obsegu, oporišč dosežejo vsako točko na' Po zadnji svetovni vojni je svetu, vse so lahko oborožene postalo tudi gverilsko vojsko-z atomskimi glavami. Imamo še vanje veliko bolj važno, kot je zmeraj na tisoče vojaških letal, bilo preje. Gverilsko vojskova-ki lahko odločilno posegajo v nje ne pozna strnjenih front, ne taktične naloge modernega voj- zahteva na bojiščih veliko mo-skovanjai. Imamo atomske pod- štva, zato pa morajo biti čete v mornice tipa Polaris, ki se lah- stalnem premikanju, pri čemur ko približajo vsaki utrjeni toč- so potrebna vsa moderna pro-ki na morskih obalah. metna sredstva na suhem, vo- di in v zraku. Dajo se pa hitro sta že napovedali, da bosta re- premetavati iz enega kraja v ducirali že itak malo število drugi le z dobro organiziranim čet. Ali naj pri takem položaju letalstvom. nosita vojaško breme NATO sa- Vse to so samo priprave za mo Amerika in Nemčija? veliko politično bitko, ki se bo „ . ..v ... , , , . Praktično povedano: danes je odigrala v decembru v okviru , .. . . .TA° _ A , , zavarovan samo srednji del NATO. Takrat bo namreč vod- , ^ n ... . . J .. ,TArr,„ . . . Ironte proti Rusiji v južni Nem- stvo NATO sestavljajo nov pet- ... Tam so amcrisk{, ALŽ1It A] _ pred„d„ik Alži. in nemške čete. Severni del vije Ben Bella je zavrnil pred- fronte je v rokah angleških, log za sestanek z maroškim belgijskih in nizozemskih ter kraljem Hasanom, kot ga je bodo udeležili velikih vojaških vaj. WASHINGTON, D. C. — Kubanski lovci so streljali na ameriško ladjo, ki je plula pod liberijsko zastavo v ponedeljek v bližini Kube, ko so se ravno v bližini spopadli proti-kastrovski napadalci z obalno obrambo Kube. Ladja je bila zadeta, vendar na njej ni bil nibče ranjen. Nastali ogenj so nagic pogasili. MIAMI, Fla. — Hurikan Ginny sc bliža Floridi in jo bo predvidoma dosegel enkrat nocoj. LONDON, Vel. Brit. — Jesensko zasedanje parlamenta je bilo odloženo do 12. novembra, ko upa novi predsednik vlade že biti izvoljen vanj. Nadomestne volitve, pri katerih bo Home kandidiral, so določene na 7. november. ŠTEV. LX1 _ VOL. LXi i Iz Clevelanda in okolice Martinovanje Štajerskega kluba Štajerski klub bo priredil letos svoje običajno martinovanje v spodnji dvorani Slov. doma na Holmes Ave. v soboto, 9. novembra, ob sedmih zvečer. — Vstopnice so naprodaj v Mela-herjevi trgovini in pri Mirku Antlogi na St. Ciair Ave. ter v trgovini Grajzl Bros. na Waterloo Road. Seja— Danes je ob dveh popoldne seja Kluba upokojencev iz New-burgha v SDD na Prince Ave. Pozdravi iz Floride— Frank Kozar, ki je imel dolga leta gasolinsko postajo na Superior Ave. v Clevelandu, pa se je preselil v Florido, pošilja svojim prijateljem pozdrave iz Ft. Lauderdale. Piše, da je po petin tednih dež prenehal, da pa so pritisnili komarji v takih rojih, da trenutno tam ni posebno prijetno. Poleg tega pa pričakujejo še prihod hurikana. Tam je sedaj na počitnicah Frank Bogovič, ki tudi pošilja pozdrave svojim prijateljem. Zadušnica— Jutri ob 11.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Pengova ob 3. obletnici smrti. Politični shod na Senklerju— Kampanjski odbor Družabnega kluba Baragovega doma za ponovno izvolitev Edmunda J. Turka v mestni odbor v 23. var-di vabi v soboto, 26. oktobra, ob osmih zvečer rojake in rojakinje na velik volivni shod, ki se ga bo udeležil tudi mestni župan R. S. Locher. Domov se vračata— V Slovenijo sta se vrnila g. Franc Ferenčak in njegova žena Agica z obiska pri prijateljih. Vse potrebno za pot jima je uredila pot. pis. Mirko Ant-loga, 6518 St. Clair Ave. Zadušnica— Jutri ob 1.30 bo v cerkvi Malaje Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Zulich ob 18. obletnici njegove smrti. Do cilja še tri milijone— Kampanja Skupni poziv bo predvidoma jutri zaključena, — vendar manjka danes do postavljenega cilja še preko tri milijone dolarjev. Nabranega ali obljubljenega je doslej $10,250,000, potrebnih pa je do cilja še $3,-088,000. letni načrt za obrambo zahodne Evrope proti morebitnemu ruskemu vdoru v NATO dežele. Takrat bosta trčili drugo ob . , , , ..v-. .v. kanadskih cet, ki so pa očitno drugega dve stahsci: ameriško, . , , . v . . , , preslabe, da bi mogle vzdržati k: hoče cirn mani cet, toda tem , . , , , . ruski pritisk. Ako bi danes pri- vec obrambne tehnike, m ev- , . „ . , , , . . v » . » slo do vojne v Evropi, bi ruske r opsko, ki zeli se zmeraj močne v . , , , , , . , , divizije. Debata se bo vrtela o- fte lahko Prod?e fieve™ del koli vprašanja, kakšno vlogo fron? mjobkoh? amerIske in naj igra taktično atomsko orož-\nems** je ? je. Ali naj ga čete rabijo takoj Pravl1 ? 194° HHltleKr nekollka v začetku vojskovanja ali naj ibolj Potl !fhodu. ob r"e?1 med predložil abesinski cesar, ker je Hasan pripravljen iti na tak sestanek le v Tanger ah v Madrid. Obe strani pošiljata na mejo vojaške okrepitve. Maroška vlada je objavila, da so njene čete včeraj zavrnilo dva alžirska napada na njene postojanke ob meji. pa to orožje pride v poštev šele takrat, ko bo res nastopila nujna potreba po njem. Kako važno je to vprašanje, povedo sle- Nemčijo, Francijo, Belgijo in WASHINGTON, D. C. — Sen. Nizozemsko. Debata v vodstvu NATO ne bo končana v decembru, vlekla deče številke: Nemčija ima se-|se bo globoko v prihodnje leto daj 12 divizij. Amerika 6 divi-'in bo vplivala na sestavo ameri-zij in bi rada zmanjšala njiho- škega obrambnega proračuna, vo število. Anglija ima samo Odkar je Kennedy na oblasti, tri, pa še te bi rada zmanjšala, se je proračun povečal za celih Francija ima samo dve diviziji 25%, to se po tekom prihodnje v okviru NATO, morala bi pa predsedniške volivne kampanje imeti štiri. Belgija in Kanada ne bo dalo zagovarjati. F. Lausche se je včeraj v Senatu izjavil odločno proti povišanju plač senatorjem in kongresnikom, češ, da je prazna trditev, da so te prenizke, da bi privabile sposobnejše ljudi v Kongres. Lausche je dejal, da je za mesto vsakega senatorja pripravljeno potegovati se najmanj 100 ljudi, za mesto vsakega kongresnika pa vsaj 500. Pritožil se je tudi nad višjimi plačami, ki jih plačuje zvezna vlada v razmerju z državami in krajevnimi oblastmi. NEW YORK, N.Y. — Policija je še povečala varnost za Josipa Broza. Poveljstvo nad preko 500 policaji in detektivi, ki čuvajo predsednika Jugoslavije, je prevzel policijski komisar Murphy, ki je čez noč ostal kar v hotelu Waldorf-Astoria, kjer se zadržuje Tito s svojim spremstvom, da bi bil za vsak slučaj takoj pri roki. Newyorska policija je včeraj označila pritožbo Tita, da ni dovolj poskrbela za njegovo varnost, za naravnost smešno. Ko se je Tito peljal v Združene narode in se od tam vračal, so ceste, po katerih se je vozil, čisto izpraznili. Z njih so pognali celo pešce. Policija pa seveda ni prepovedala protititovskih demonstracij in pregnala protititovskih piketov, ki so Brozu in njegovim najhujši trn v peti. AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 23, 1963 /Hmeriška Bomomm eiiv'st' Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation JPublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec ^NAROČNINA: fca Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: L nited States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 ^°' Wed., Oct. 23, 1963 Ruska kmetijska politika Naša javnost se sedaj hudo briga, ali naj naša dežela proda pšenico ruskim komunistom. Glasov za in proti je 'celo morje, nihče pa se ne vpraša, zakaj mora Sovjetska zveza kupovati tujo pšenico in koliko časa bo to morala delati. Skušali bomo dati odgovor na obe vprašanji. Za deželne pridelke je treba imeti nekaj pogojev: orno zemljo, kmetijske stroje, umetna gnojila, seme, najbolj pa pametne in skušene glave in pridne roke. Vse to lahko uredi človek. Potreben je pa tudi Bog, ki vlada nad podnebjem in vremenom. Ruski komunisti priznajo vse pogoje razen Božjega sodelovanja, toda vsaj do sedaj niso dovolj vpoštevali važnosti posameznih pogojev. Do režima Hruščeva niso na primer vpoštevali potrebe po orni zemlji. Hruščev je prišel prvi na potrebo po novi orni zemlji, toda pripisoval ji je prevelik pomen. Mislil je, da mu bi “deviška zemlja” za Volgo in Kaspijskim morjem pomagala do zadostne proizvodnje ne samo žit, ampak tudi industrijskih surovin. Se je mož zmotil, kajti podnebje in vreme sta mu prekrižala račune. Takrat, to je šele pred par leti, je uvidel potrebo, da preide njegova dežela od ekstenzivnega obdelovanja na intenzivno. Pri tem je šele spoznal, kako važni so ostali pogoji za umno kmetijstvo. Spoznal je pa tudi, kako zelo zanemarja vsa Rusija vse pogoje. Ni bilo težko, da je tudi komunistična kmetijska politika dognala, da ruski način obdelovanja zemlje ne odgovarja sodobni kmetijski tehniki. Hruščev je bil tega vesel, toda, nepočakan kot je, se je prehitel s svojimi reformami. Začel je reformirati kar istočasno vse pogoje za kmetijsko proizvodnjo, pri tem prenapel tempo reform. Dotaknimo se pogojev kar po vrsti, da bomo videli, kje je delal in še dela napake. Orne zemlje mu je manjkalo. Ko je ni dobil zahodno od Volge in Kaspijskega morja, se je zaletel v Sibirijo in tam doživel enake neuspehe. Ni vpošteval, da rodovitnost zemlje še ni vse, potrebno je tudi primerno podnebje, ki skrbi za močo, toploto in zimsko odejo orne zemlje. Šele sedaj je spoznal, da nima mnogo dobrih kombinacij rodovitne orne zemlje in primernega podnebja, da nima torej preveč dobre zemlje in podnebja na razpolago. Ko se je vrgel na organizacijo umnega obdelovanja zemlje, ki je godna za kmetijsko proizvodnjo, je dognal, da Rusija nima dosti ne primernih kmetijskih strojev ne dosti umetnih gnojil in tudi ne dosti dobrega semena. S semenom in stroji bi še nekam šlo, toda ozko grlo so postale tovarne za umetna gnojila, ki so samo del obsežne kemične industrije, ki jo je komunistični režim preveč zanemarjal. Bil je vse preveč zavarovan v premog, elektriko, rude, železo in jeklo, kakor tudi v metalno industrijo, težko in lahko. Sedaj je začel z organiziranjem proizvodnje umetnih gnojil, toda potreboval bo leta in leta, da bo dosegel tako proizvodnjo, ki bi krila vse potrebe ruskega kmetijstva. Nekaj boljše so razmere v proizvodnji kmetijskih strojev in semen. Tam ozko grlo ni tako nevarno, toda obstoja vendarle. Tudi tu ne bodo nameravane reforme rodile kar čez leto dni primernih uspehov. Največ nadlege pa dela Hruščevu zadnji pogoj: umne glave in pridne roke. Pridnih rok ne manjka na ruskih kolhozih in sovhozih, samo delati nočejo, ker so preslabo plačane. Komunistični režim še zmeraj išče načina, kako bi zadovoljil kmetske delavce in jim vlil veselje do dela. Začel je zviševali cene deželnim pridelkom in odredil, da naj dodaten dobiček od višjih cen gre kmetom v korist. Ta načrt je stvaren in pameten, toda se ne da izvršiti, ker manjka razumnih glav, ki bi znale organizirati kmetijsko proizvodnjo. To je poleg pomanjkanja umetnih gnojil največja ovira v napredku r uske kmetijske proizvodnje. Hruščev jo skuša vsaj obiti, ako ne rešiti na različne načine. Zadnji njegov poskus je drzen, pove pa, v kako hudi zagati je Hruščev. Dosedaj je bilo vodstvo ruskega gospodarstva praktično v rokah ne samo centralnih oblasti v Moskvi, ampak še bolj v komunističnih odborih posameznih oblasti, ki je vsaka od njih nekako tako velika kot 3-4 ameriški okraji (counties). V odborih je oblačil in vedril tajnik oblastne komunistične organizacije. Za kar se je v gospodarstvu zanimal, to je v njegovi oblasti napredovalo, vse drugo je ostalo zanemarjeno. Ker je v Rusiji industrijalizacija na prvem mestu, se je našel le redek oblastni komunistični tajnik, ki bi se posvetil kmetijstvu. Zato je tudi kmetijstvo povsod zaostajalo za ostalimi gospodarskimi panogami. Hruščev je to stanje radikalno presekal. Razbil je kar vso stranko v dve sekciji: industrijsko in kmetijsko, ki sta neodvisni druea od druge. V kmetijsko sekcijo oblastnega komunističnega odbora je poslal najboljče glave in najboljše tehnike. Hotel je s tem doseči, da bosta industrija in kmetijstvo med seboj tekmovala, kdo bo bolje gospodaril. Tekma se je res začela in celo divja je bila, toda samo na papirju in ne na njivah in v tovarnah. Vsaka sekcija je kar na papirju ustvarjala svoje uspehe in s tem goljufala javnost in seveda tudi Hruščeva. V industriji se to ni hitro opazilo, saj v tovarnah se da skriti marsikatera napaka. V kmetijstvu so vse napake prišle že letos na dan v veliko presenečenje komunističnih voditeljev. Do letošnje spomladi so živeli v upanju, da jih čaka dobra letina. Ko je prišel čas žetve, dobre letine ni bilo nikjer. Ostala je le na papirju. To je Hruščeva tako ujezilo, da je zadnje štiri mesece letal od oblasti do oblasti in pral glave svojim oblastnim tajnikom in njihovim strokovnjakom. Njegovo rohnjenje seveda ni pričaralo nobenega funta pšenice. Mož se je moral odločiti, da nakupuje na tujem pšenico, pa tudi žita za krmo. To bo seveda imelo posledice tudi za komunistično politiko, kajti blamaža je preočitna, da je ne bi ruski ljudje videli na prvi pogled. S temi izvajanji je deloma dan odgovor tudi na drugo vprašanje: kako dolgo bodo ruske letine vsaj nezanesljive, ako že ne slabe? Ruske tovarne ne bodo še dolga leta mogle dati dosti umetnih gnojil. Režim še leta ne bo mogel zadovoljiti kmetskih delavcev, ker pač cela industrijalizacija temelji na prevelikem izkoriščanju kmetijstva. Hruščev tudi še ni našel odgovora, kje naj dobi umne glave za organizacijo kmetijske proizvodnje. Sedanja reorganizacija stranke z delitvijo na dve sekciji ni dala pričakovanih uspehov. Kaj sedaj? Tudi na to vprašanje Hruščev še ni našel nobenega odgovora. Bo zopet moral eksperimentirati. Nočemo prerokovati, moremo samo trditi, da se lahko zgodi, da bo Rusija morala še dolga leta uvažati žito, kadar bodo slabe letine. Tako dolgo se ne bo mogla šopiriti v zunanji politiki več, kot ji bo dovoljevala ameriška “modrost”. še nikoli nisem bil v teh kra- Zraven drevesa je mala hišica, delavnica lesenih izdelkov. Lastnik, po rodu Polja/k, nam je pojasnil, da smo že na teritoriju občine Križna vas (Cross Village). Še malo dalje po cesti in znamenje pravi, da je v vas treba obrniti na desno. Vse je ravnica, nekaj polja, večinoma pa zeleni travniki. Vmes kakšna hišica in mimo njih z ravnilom speljane poti. Na križišču je gasolinska postaja, precejšnja oštarija s trgovino in blizu preprosto poslopje indijanskega muzeja. Za ga-solinsko postajico je lepo pokošen travnik. Sega do jezera. Blizu obale je visok pobeljen lesen križ. Napis blizu križa pove, da je na tem mestu leta 1672 stopil na suho jezuitski misijonar in raziskovalec Amerike Marquette. Za dober streljaj ob obali navzgor opaziš med visokimi drevesi lično katoliško cerkev, kakor kaka kranjska cerkvica z lipami. Lovrenc Lavtižar iz Kranjske gore je bil zadnji slovenski misijonar tu (1856). Ali je on dal šali o katoliškem duhovniku z OPOMBA. — Imena Križna vas, Srednja vas in Krivo drevo so prvotna imena krajev v Baragovi dobi. Angleško, oziroma francosko so to Cross Village, Middle Village in Arbre Croshe. Zadnji dve imeni so pozneje čisto spremenili-*, Middle Village je danes Good Hart, Arbre Croche pa Harbor Springs. - Za 6-dnev-no slovensko romanje na Baragov grob in druge kraje na tem zemljevidu takoj po Independence Day v juliju 1964 se je priglasilo že za dva polna busa. Sedaj nabiramo priglase za tretji bus. Cena za petkratno prenočišče (po štirje v eni sobi) in vožnja z udobnim hlajenim busom bo okoli $60. Kdaj denar poslati, bo objavljeno po novem letu. Prijave sprejema iz prijaznosti Zulich Agency (IV 1-1387). jih.” “Rajši ne. Danes nimamo nič pospravljeno. Rajši ne.” Govorila je angleško. Jaz pa nisem odnehal in sem počasi kar porival vrata, ki so se začela odpirati. “Glejte, jaz sem na dežju, pod kapom, malo stopim, notri, samo za minuto.” In sem že stal znotraj. Žena je bila kakih 35-40 let. Ob steni je sedel moški in imel steklenico piva. V kotu je sedela zelo priletna starka. Cela hiša je samo ena velika soba. Samo ozek del hiše je pregrajen s steno. Tam je naj-brže nekako skladišče. V glavni sobi je pa spalnica, kuhinja, delovna soba, sploh celotno indijansko življenje se tu razvija. Ženska je imela prav. Vse je bilo razvlečeno, vse v velikem neredu. Mož, ki je pil pivo, je bil belec. Slučajno je bil tam, ker je kot “plumber” nekaj popravljal. “Ali ste katoličani?” — “Da.” — “Ali ste kdaj kaj sli- sem šel ponje. To so se jim svetile oči! Kot “flash light”, so skakale od predmeta do predmeta v hiši. (Nadaljevanje) Štiri milje dolgi most čez me-kinoško ožino, tam kjer se stikata jezeri Michigan in Huron, na male potnike ni napravil ta- je med potjo omagal, da so morali Indijanci (spremljevalci) čakati nanj. Nazaj grede ni bilo nič lažje, ker se v Mackinac-u ni mogel odpočiti. Na levi v gozdu smo zagle- ko velikega vtisa kot bi človek pričakoval. Vzrok je bil v tem, dali pokopališče. Ustavili smo ker smo dan preje vozili skoro .se inv.šli med grobove> visoko-čez enako velik most v Sault Poraščene s travo. Bilo je kato-St. Marie. Prevozili smo ga v,liško- Po naPisih na kamnih 10 minutah in “stopili” na prva smo lahko to ugotovili. Pokopa-misijonska tla velikih sloven- kšče je mešano,^ Indijanci so v skih misijonarjev: Baraga, Pirc, manjšini. V Križni vasi smo pa Mrak, Lavtižar. Gospod Grego- zvedeli, da je nekoliko dalje v rič nas je ze v Chicagu opozoril, da je to misijonsko polje slovenskih misijonarjev najbolj ohranilo svoje prvotno lice. Na naslovnem zemljevidu je to pokrajina jugozapadno od Mackinac z imeni Križna vas, Srednja vas in Krivo drevo. Od Ma-ckinac-a do Krivega drevesa (sedaj Harbor Springs) je 30 milj razdalje. Sredi med tema krajema je Križna vas. Srednja vas je pa sredi med Križno vasjo in Krivim drevesom. V in okoli Križne in Srednje vasi še živijo Indijanci Ottawa. To je nekaka pol-rezervacija, ker živijo med njimi tudi beli. Otta-wani so povečini katoličani, viden sad misijonske gorečnosti naših slovenskih misijonarjev. Bila je sreda (28. avgusta). Vozili smo po lepi asfaltirani cegti, ki jo je država speljala skozi to indijansko ozemlje. Hiše nismo videli skoro nobene. Pokrajina je deloma polje, večji del pa gozd. Imeli smo občutek, da vozimo po svetih tleh in smo vozili počasi. Malim romarjem sem povedal, da je na tej poti v zimi 1832/33 Baraga gozdu še eno pokopališče, samo indijansko. Ko smo spet vozili, smo ob cesti opazili nenavadno “krivo” drevo v obliki velikanske črke S. človek bi mislil, da smo prišli v kraj “Krivo drevo”. I :■ Hii H H ,1 ■ Križ na obali Michiganskega prvič navezal na noge krplje jezera v Križni vasi, kjer je in po snegu potoval iz Krivega leta 1672 misijonar Marquette drevesa v Mackinac. Nekajkrat stopil na suho. ta slovenski obraz tej cerkvi? V duhu smo pokleknili na ta sveta tla in gledali slovenske apostole iz prejšnjega stoletja, ki so sledili Jezusovemu naročilu: “Pojdite po vsem svetu in učjte vse narode.” In so šli več tisoč milj daleč in se ustavili tu pri tem jezeru modre barve pri Indijancih rodu Ottawa. Tu pri tem križu, na tej zeleni trati, v območju cerkvenega zvonika, bomo prihodnje leto na romanju na Baragov grob klečali in molili in se zahvalili za milost, da smo krščeni in odrešeni za nebesa. Tu bomo zapeli litanije Matere božje in če bosta z nami naša pevca Janez Rigler in Viktor Modic, se bo razlegalo globoko v te indijanske gozdove in milje daleč čez jezersko gladino na Bobrov otok, kamor je potoval Baraga 9. maja 1832 v indijanskem čolničku s tolmačem in veslači, na otok, “ki je tako daleč od obale, da se kot tanka meglica komaj malo vidi.” šel je z dvignjeno zastavico s križem kot prvi duhovnik med prebivalce otoka, ki so bili znani kot posebno divji Indijanci. Duhovnika, župnika F. Wol-fa, ni bilo doma in nismo mogli maševati. V čedni cerkvici je bila samo snažilka, ki nam je dala nekaj pojasnil. Cerkev in župnišče zraven so ravno belili. Šli smo pogledat muzej. Lastnika sta mladoporočenca protestanta, toda zelo prijazna in za prihodnje leto smo se dogovo-riil, da si bomo zanimiv muzej z indijanskimi predmeti lahko za znižano vstopnino ogledali. Ko smo bili že v Clevelandu, je g. župnik sporočil, da bomo lahko imeli tam pobožnost in da bo tudi našel kraj za kak prigrizek, če bomo potrebovali. Nato smo počasi peljali po vasi mimo revnih indijanskih hišic. Začelo je deževati. Vse te hiše so zanemarjene kolibe. Le na koncu ceste je prav čedna in snažna indijanska hišica z indijanskimi okrasi. Obrnili smo in pri eni kolibi sem ustavil. “Pojdimo v hišo, da bomo videli, kako Indijanci živijo,” sem predlagal svojim spremljevalcem. Pa niso hoteli. Jaz sem pa potegnil voz na kraj ceste. Ko sem šel proti kolibi, je Gerič odprl okno na avtu in zaklical “Father, ali imate nož?” Mislil je, če se bo treba braniti. Fantiči so se oborožili z noži že v Marquettu. S pestjo sem potrkal na polomljena vrata. Zgornji del vrat je imel samo zarjavelo žično mrežo. Razločil sem žensko skozi mrežo, ki je prišla bliže in vprašala, kaj hočem. “Jaz sem prišel od daleč, iz države Ohio, s petimi malimi turisti in bi vas rad pozdravil v vaši hiši. Ali lahko vstopim?” “Ne, prosim ne.” Jaz sem pa le silil. “Bil sem pri vašem duhovniku, pa ga ni doma, zdaj preden odidemo, bi pa še rad videl, kako živite. Jaz imenom Baraga?” — Mlada žena je takoj pokazala na starko: “Ja, moja mati ve več o njem.” — In sem se obrnil do starke. “Kaj pa vi veste o njem?” — “O, moja stara mati ga je poznala in vedela veliko lepega povedati o njem. On je bil svet mož.” V podrobnosti ni šla. Tudi je nekoliko težko angleško govorila. Zahvalil sem se in poslovil. Fantiči so nestrpno čakali in gledali, če bom prišel živ iz koče. “Zdaj bomo pa šli iskat v Srednjo vas cerkev v hosti in staro Indijanko Ano, ki ima ključ od cerkve.” In smo vozili skozi lep, deloma temen gozd. Tam, kjer je bilo znamenje “Good Hart”, smo zavili s ceste na gozdno pot. Čez 10 minut smo bili pri gozdni cerkvici. Indijanka Ana, ki ima ključ od cerkve v Srednji vasi, s petimi malimi slovenskimi romarji v Baragovo deželo. Tudi ta starka je veliko slišala o Baragi. Vedela je povedati, da je Baraga posvetil njihovo prvo cerkvico. Pokazala nam je molitvenik čipvejskega indijanskega jezika. Prosili smo jo, naj moli Zdravo Marijo v ottawSkem jeziku. Pa ni hotela, samo nasmehnila se je. Kako pa rečete “Hvaljen Jezus po vaše?” In je nekaj zamomljala. Vprašali smo jo, če je ona tista, ki ima ključ od cerkve. Pa so se ji zasvetile oči in je šla pod polštre in potegnila ven dolg železen ključ. Nato sem jo skupaj s fanti fotografiral. Šli smo pogledat cerkev. Cici je bežal s ključem naprej in odklenil. Zelo*lepa, zelo snažna. V veži je preprost napis, da je prvo cerkev na tem mestu leta 1833 (31. julija) blagoslovil Rev. Friderik Baraga. Po ogledu smo vrnili ključ starki in se odpeljali po gozdu in med njivami v Harbor Springs, nekdanje “Krivo drevo”. (Dalje sledi) Father Godina Indijanska cerkvica v gozdu Srednje vasi. Lična cerkvica je bila zaklenjena. Prostor pred cerkvijo sem premeril, če bi se mogli z busi tu obrniti. Morda bo šlo. Nato pa iskat Indijanko Ano, ki ima ključ od cerkve, kakor nam je v Chicagu povedal g. Gregorič. Spet je začelo deževati. Prva koča pod hrastom je bila tako razdrapana, da gotovo nihče ne stanuje v njej. šli smo naprej. Zadaj za drugo kočo sta viseli na vrvi dve capi. “Indijanke tudi v dežju sušijo perilo,” smo se pošalili. Pred kočo sem ustavil. Moji junaki spet niso imeli korajže niti notri. Tolčem na prednja vrata, toda nihče se ni oglasil. Pa saj cape razodevajo, da je koča obljudena. In sem šel o-krog. Tolčem na tista vrata. Spet mreža na vratih. Na večkratno trkanje se počasi prikaže starka, kakršno sem si predstavljal .starko Gagul v Salomonovih rudnikih. Prosil sem, če bi lahko vstopil. Takoj sem dodal, da sem duhovnik. Pa me je čudno gledala, ker nisem imel kolarja. “Kolar imam v avtu. Je preveč grdo vreme. Bil sem pri vašem duhovniku v Križni vasi, pa ga ni doma.” — “Ja, danes ga ni. On hodi vsako drugo nedeljo k nam maševat,” je začela pojasnjevati in odpirati kavelj na vratih. Tudi tu je bilo kakor v Križni vasi. Postelja vsa razmetana. Imajo pa blazine. Pohištvo je deloma kupljeno na kaki starini. Prosil sem jo, če bi lahko poklical pet “najs” fantičkov, ki so z menoj. “Zakaj pa ne,” je rekla. Drisštvo Danica IS. ! S SOI b pršili oralo s¥0j zlati jubilej Cleveland, O. — Društvo Danica št. 11 SDZ bo praznovalo syoj zlati jubilej v nedeljo, 27. oktobra 1963. Da primerno počastimo ta važen dogodek, bo v spodnji dvorani Slovenskega narodnega St. Clair ju slavnostni banket. Zlate obletnice se ne obhajaj0 pogosto, doba 50 let je dolga doba našega življenja. Članicam so bile razposlane vstopnice s prošnjo, da jih vzamejo in ne vračajo, posebno tiste, ki niso v finančni potrebi-Taki, ki imajo male otroke i*1 ki samo eden v družini dela, še nobeden ni odrekel kupit1 vstopnico. Za vse bo najboljše poskrbljeno in tudi zavrteli se bomo in vsi skupaj zapeli. Večerja se bo servirala od 5. do 7. ure zvečer. Kdor bi se rad udeležil banketa, naj me pokliče na tel. številki UT 1-4679 ali pride k meni na dom po vstopnico. Moramo vedeti vnaprej, koliko ljudi bo, da bomo vedele pripraviti. Pridite, ne bo vam žal! Se vidimo v nedeljo, 27. oktobra! Frances Kodrich, tajnica še ena zlata poroka Cleveland, O. — Veselo slavnost sta imela Mr. in Mrs. John Lekan, 1105 E. 77 St. Nad dvesto dragih sorodnikov, sosedov in drugih prijateljev se je zbralo k praznovanju njune zlate poroke. Dne 7. junija 1913 sta stopila pred oltar Marije Vne-bovzete in Rev. Andrew Smrekar je povezal v skupno življe" nje Francko Strle iz Podloža in Janeza Lekana iz Starega trga pri Ložu. Hčerko in dva sina sta dobila. Vsi so med tem P°' ročili in 14 vnukov jima razveseljuje jesen življenja. Vsi so prihiteli k praznovanj11 zlate poroke, celo iz Pennsylva-nije in Mississippi so prišli. Vse je bilo veselo. Čestitke in voščila je spremljala slovenska Pe' sem ves večer. Ameriška Domovina se Prl' družuje in jima želi zdravja in In1 sreče v bodočih letih. F S. FINŽGAR: STRICI y* • * • W 1 2 * 9 # & + * W #&» + + ***&** + * *.9 ****** i Lucija je ^a. sicer zoper običaje kajžar-^ev> težke kose pogače vsem, ^0r je le stegnil roko. In ko So pripeljali balo na Podlog,-oče šimen svojeročno pojavil dva škafa vina pred 111X0; dva korca je spustil va-^u> da je zajel, kdor in koli-kor Je hotel. S to uro se je že začelo go-st°vanje na Podlogu. Vozači 80 Večerjali, vino, ki ga ni bilo 81cer nikoli na mizi, je teklo bi ga natakali izpod curka Jn'i koritu. Kdorkoli je majč-(en° poprijel in nesel z voza y hišo, že je zagriznil v poga-C01 Lucija pa je med otročad helila in delila . . . Tak je bil ukaz očeta šimna, ki je hodil vrvežem ves slovesen in ®vatovski. Progarji so se uta-°rili pred podom in jih na-^ejaL, da se je razlegalo do fare. ženin Gašper je bil razbu-da se mu je stari skrivaj 'Puzal in nič rekel. Ko bi bil hr' košnji tak, dvignil bi bil vile nadenj. Vse mu je etelo iz rok, tekal je sem in Li, nič več ni vedel, kam bi 86 dejal. Zato pa je bil Mihor akor očetova roka. čuden ^’r mu je gledal z obraza in v tem miru so se ustnice ne-hfestano rahlo krivile v smeh, 1 se mu je natankd poznalo, a ni veselje, da je skrita Poroga. Kljub temu je z oči 1;d očetovo voljo; vselej, še hreden je. oče ukazal, je že r^al za delo. Oče — in samo — je bral v tem smehu Lhorjevem in je videl sinu v uš°. Toda izdal ga ni. Niti enkrat ni trenil z očmi, da bi oiknil na sina. Boltežar pa se delila iz reše- la, si stiskala roke, grenko zavedal, kaj njim (ez Iri leta selitev "pariškega trebuha" živilski trg na debelo bo dobil skladišča na robu Pariza. “Najkasneje čez tri leta bodo jemo mesa, ki bo dobilo poise-Parižani hodili po “čebulno ju- ben trg severno od glavnega ho” — narečni izraz za preskr- mesta. Nekaj številčnih napove-bovanje z živili — v predmestje 1 di: 80,000 tovornih vagonov in godcem nedelje, zapili in zarajali nedeljsko . —naj je 'no ga je razgrelo, pred god-1 je hodil in poskakoval s ^elanom na glavi. “Na zdra-vJe Lucije!” je vabil in točil. „ h)a ni šimen oznanil voza-CePi in hi bili ^ašo. ^edelja na Podlogu je bila b°mirno tiha. Kuharice in na-strežajke so sicer delale .ea Vse pretege, toda na doma-Je leglo nekaj svečanega n skrivnostnega. Sam oče je 1 molčeč in se je, prej tako *ravnan, upognil. Govoril ni 'hm Edina štefa je vesela 1 ala po kuhinji, hodila v mmnato ogledovat gore po-ac’ Potic in cvrtja, pa spet v Kornjo hišo pretipavat in d edovat novo oblekco, ki ji 'la umerjeha kot najmlaj-1 ružici za svatbo. Gašper e il nepokojen. Kajkrat si ® primeril suknjič, pokril t °, uh’ Potipal rdečo žido za ^a °ni> spet vse spravil in te^u z nakredano krpo SeZ 0 srebrno verigo. Ure so s mu vlekle v večnost. Brez anca j6 pričakal jutra, ob pr erem je spet vse oživelo. g 0garjl so zagodli, svatje so da V/iskaje zbirali, ura odho-Poroki je napočila. Ha edaj’ Preclen je sedel sin VestI°Z’ da Se odPelje P° ne-p ’ sta se sešla oče in Gaš- si ZRornjl hiši. Nemo sta P-M ?da^a v °hb dokler ni sin ,®\na kolena in zaprosil: ya te’ odPustite mi, če sem vite m^”J razžalil. Blagoslo- vi(f-'n^p kra Je prekrižal pr-ki + . 0g naj he blagoslovi, sti, ,? '°. Ga ne boa eič: s* j- — tvoi ^ blagoslavljam te jaz, ži»e dni ” l “ P<>Zal,iš ' ' ' tretjič- '“T ln preknžal «a Je slov y’ v Se rnahere blago- Luciia ni r nadte’ da bi bila Sin' • akor moja rajnica.” J° vstal. Oba sta molča- jima je postajalo v grlu, dokler se niso orosile oči in sta se ločila. Krog poldneva šele so se vrnili svatje od fare. Gašper je skočil s koleslja in skrbno pomagal Luciji z voza. Lucija je bila kot roža. Vsa cerkev je pri poroki strmela vanjo in najbolj zavistni jezik ni črhnil. Svatje so se zgrnili krog poročencev, progarji so igrali in ženin je peljal nevesto po stopnicah na podič pred duri, ki so bile seveda zaprte. Starešina je potrkal nanje, dokazoval, da imajo vse pravice do hiše, na kar se jim je po dolgi pravdi odprlo. Na pragu se je prikazal Boltežar. Na lesenem ploščku je držal majčkeno potičico, vse v rdečih pentljah. Stopil je pred nevesto in ji ponudil. Hrustu, ki je premetaval hlode kot žveplenke, se je tresla roka, da so pentlje trepetale. Godba je utihnila, svati so prisluhnili. “Na, Lucija! V znamenje, da kruha v naši ne boš nikoli stradala.” Lucija je vzela in segla Boltežarju v roko, od razburjenosti vso potno. Stisnila mu je v dlan križani tolar in rekla: “Bog te plačaj in usliši!” Nato je povzel Boltežar, ki je pa bolj izjecljal kot izgovoril: “In nič več ne pojdeš čez ta prag od hiše, dokler te ne poneso.” In je prijel nevesto, jo dvignil ter postavil čez prag v vežo. Ko jo je vzdignil in pritisnil nase ter je za-šumela krog njega njena obleka, se mu je stemnilo pred očmi in ga stisnilo pri srcu. Zmeden je šel po sapo in globoko vzdihnil. Družici štefi se je zdelo vse to tako zabavno, da je plosknila in prosila Boltežarja: “še mene!” Namesto Boltežarja pa je stopila k njej Lucija, jo tesno objela in očitno poljubila, kakor je ni še nihče. Tedaj so udarili godci, završalo je med svati, ki so se posajali krog miz, šibečih se od jedil. Zadnja je sedla nevesta. Lepa in nič prešerna se je sukala med svati in imela za vsakega pripravno besedo. Njene oči so izsledile vsako zadrego. Kjerkoli je bilo ob gneči kaj nereda na mizi, vse je videla. V hipu je bila tam, donesla krožnik, premeknila čaše; najbolj plahim je najbolje stregla; oblastne pa je znala prositi toliko ljubeznivo, da se ji je vdal vsak. Če je zdrsnil košček kruha na tla, je bila Lucija, ki ga je spoštljivo pobrala. Vse oči so jo spremljale, hvalile in božale. Obsodba gruntarjev pri Štebucu je bila pisana v vodo. Za durmi je pa stal Šimen, sredi zime golorok, da so se mu svetili beli rokavi. Nobeno oko ni tako použivalo Lucije kot njegovo. Zadovoljen smeh mu je obkrožal usta. Ko se je pritisnil na zadnji vogal mize, mu je namignil Zaplaznik: “Veš kaj, vseeno Gašper ni slabo izbral.” “Sama skrb in sterežba jo je.” “Da bi le taka ostala!” “Nič se ne boj! Tak dan se človek razodene,” mu je prerokoval šimen, nagnil kozarec in preko njega izpod napol priprtih oči gledal Lucijo, ki je ročno delila juho med svate. (Dalje prihodnjič) Rungis, prav kot zdaj hodijo v Orly gledat, kako vzletajo in pristajajo letala,” je pred kratkim napovedal Libert Bou, ki je prevzel skrb za preselitev živilskega trga na debelo iz sedanjih “Les Halles” sredi Pariza v osem kilometrov oddaljeni Rungis na jugovzhodnem robu mno-gomilijonskega velemesta. Velika selitev, katere uradni zaključek; je napovedan za 1. januar 1966, bo pomenila dokajšnjo spremembo v sedanji francoski preskrbovalni mreži. Skoraj osem stoletij so “Les Halles” (pokrite tržnice) služile svojemu namenu. Njihovo pomembnost ponazori že podatek, da se tam stekajo tako rekoč vse niti grosistične preskrbovalne mreže. Emile Zola jih je označil kot “pariški trebuh”, še pravilneje pa bi bilo, če bi pridevnik “pariški” zamenjal “francoski”, zakaj skozi “Les Halles” mora vse, kar je namenjeno prehrani — od vrtnin do sira in mesa — med drugim celo iz Normandije, kamor se potem živila vračajo po mreži trgovine na drobno. Ne glede na velike in množične prevoze, potrebne spričo takšnih določil — mogočne karavane tovornjakov se z vseh strani noč za nočjo valijo proti glavnemu mestu — pariške “Les Halles” nimajo lastne tovorne železniške postaje. To pomeni med drugim, da je treba po železnici pripeljano blago prelagati na tovornjake, ki ga vozijo na tržnice. Potem ko so ugotovili, da so “Les Halles” in vse, kar je po- 70,000 tovornjakov bo pripeljalo v Rungis na leto povprečno 1,2 milijona ton sadja in zelenjave, 170,000 ton masla in sira ter 120,000 ton rib in druge hrane iz morja (raki, ostrige, ipd.). Razen skladišč in drugih prostorov za prevzem in ponovno razdeljevanje živil bodo na dodatni površini 330 oralov zgradili naprave za delno ali popolno predelavo hrane. Pravijo, da bo v Rungisu zaposlenih skupni vsaj 35,000 ljudi. Za zdaj se še niso odločfli, kaj bo tam, kjer go zdaj “Les Halles”. Načrtov in predlogov je precej, največ prednosti dajejo parkom, stanovanjskim poslopjem in cvetličnemu trgu. Velepodjetja gledajo v bodočnost samozavestno HOT SPRING, Va. — Najvažnejša gospodarska organizacija je drugače malo znani Gospodarski svet, ki ga je ustanovil še pokojni Roosevelt. Pozneje se je svet ločil od stikov z administracijo in je sedaj najvplivnejša neodvisna organizacija velikih podjetij. Članov sveta je okoli sto, so pa to samo voditelji velikih in največjih podjetij v naši deželi. Za Eisenhower j a so na primer “dobavili” 1. 1952 celo vrsto federalnih tajnikov, ki so oblačili in vedrili v Eisenhowerjevi gospodarski politiki. S Kennedyjevo administracijo imajo le rahle stike, kar pa Kennedyja ne ovira, da ne bi poslal vsako leto svoje federalne tajnike za gospodarstvo, da svetu poročajo o gospodarskem stanju dežele, kot Španci hočejo Gibraltar MADRID, šp. — Španija bo nemara v bližnji bodočnosti znova sprožila vprašanje Gibraltarja, angleške vojaške postojanke na skrajnem južnem koncu Pirenejskega polotoka, ki čuva vhod v Sredozemsko morje. Gibraltar je angleška kolonija od 1. 1704 in Španci so ga od tedaj vedno znova hoteli nazaj. Angleži so se temu vztrajno u-pirali češ, ker so ga smatrali za eno najvažnejših svojih pomorskih oporišč. Sedaj je njegova vrednost v tem pogledu padla. Španci bodo zahtevali, da jim Angleži Gibraltar vrnejo, nakar bi ga lahko dali nazaj v najem, ali pa da ga Anglija in Španija upravljata skupno. MALI OGLASI V Euclidu V fari sv. Kristine, blizu E. 216 in Miller Ave., bomo začeli cesto novih hiš, enodružinske, dvodružinske in bungalows za dohodek. Loti so različne mere. Izberite si kakor hitro mogoče, predno bo prepozno. Za več pojasnila kličite. UPSON REALTY 499 E. 230 St. RE 1-1070 (206) V najem Štiri čiste sobe s kopalnico, zgoraj, na E. 63 St. blizu Carl Ave. Kličite UT 1-3519. — (204) V najem Štiri sobe se odda starejšim, z gorkoto, zgoraj, garaža. Kličite HE 1-7437. (204) Naprodaj ali v najem Prodam ali dam v najem 20 let obstoječo delikatesno trgovino z dovoljenjem prodaje vina in piva. Zaradi starosti in odhoda v Florido. Zelo nizka cena. 4727 Payne Ave, —(207) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico blizu E. 55 in St. Clair Ave. Najemnina $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St. X V najem Tri čiste sobe, na novo deko-rirane, oddamo enemu ali dvema odraslima za $36 na 1176 E. 61 St. Kličite GR 5-2644. (mwf-x) V najem V najem se odda mirnim odraslim osebam štiri sobe, kopalnica in plinski furnez na 1095 E. 64 St. — (18,21,23 okt) Pohištvo naprodaj štedilnik, hladilnik, dvojna postelja, dve otroški postelji, otroški stolček in stajica. Istotam v najem 4-sobno stanovanje. Na 1131 E. 76 St. — (18,23 okt) Opremljena soba Oddamo opremljeno sobo ženski, ki dela ali penzionist-ki. Lahko si tudi kuha. V Collimvoodski naselbini. Kličite 451-3982. (205) RUDY KRISTAVN1K COMPANY Gradbena dela — Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Gradimo uove hiše, garaže in slične gradbe. - Popravljamo in prenavljamo stanovanja in poslopja. Dogradimo nove prostore. Vsa dela zavarovana. - Proračuni brezplačni. - Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, O. A. GRDINA & SONS, INC. FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS Pogrebni zavod: Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore Blvd, 1053 E. 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 z njimi, že s stališča ga vidi Kennedyjev režim. vezano prevozov z vmesnim pretovar-! Tudi letos so Kennedyjevi fe-janjem blaga hudo breme po- deralni tajniki na dolgo in ši-sebej za Pariz in za francosko roko razlagali industrij cem in gospodarstvo na splotšnd, se je bankirjem, da bo dežela prišla začela razprava. Libert Bou je čisto gotovo v krizo, ako Kon-prevzel nalogo za preselitev vo-Jgres ne odobri znižanje davkov. zla francoskega grosističnega prometa z živili. V Rungisu, ki ni daleč od letališča Orly, so že začeli graditi. Nove tržnice bodo zavzemale površino 550 oralov (“Les Halles” jih imajo samo 87). Zgradili bodo posebno železniško postajo, vlaki in tovornjaki bodo pripeljali dnevno 4000 do 5000 ton živil. Na trg v Rungisu bo prihajalo vse, kar se je doslej zbiralo v “Les Halles”, z iz- Prodajam pristni domači med ANTON BARBIČ 7S10 Rosewood Ave. Tel. Dl 1-4887 Človek bi mislil, da bodo podjetniki pozdravili talko stališče, pa se je zgodilo ravno narobe: Povedali so Kennedyju, da računajo tudi v prihodnjem letu s konjunkturo celo v slučaju, da ne bo nobenih nižjih davkov. Ako bi bili davki znižani, bo seveda od tega imela korist že itak sigurna konjunktura. To je vsekako precej hud poper za Kennedyjev zakonski predlog o znižanju davkov. Pri United Multiple Listing Service ima preko 100 prodajalcev domov, če želite, da prodamo vašo hišo, me samo pokličite. TONY SALETEL KE 1-3S30 Richmond Realtor — (23,25 okt) Oseminšestdeset let nudi KSKJ Ijubcznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. V najem Pet sob in kopalnica zgoraj, oddam po zmerni najemnini, na 971 E. 69 St. Ključ dobite pri sosedu na 967 E. 69 St. — (203) Proslava 40-lefnice Sliovenskega narodnega doma v Lorainis, 0. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija / v Ameriki Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, proti bolezni in onemoglosti. razne poškodbe, operacije, K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. A K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in )) mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes A kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. ČE SE SELITE ....... ......... ................. ^ Skupina, ki bo v nedeljo izvajala kulturni spored. — Klečeče od leve proti desni: Joyce Blazina, Georgene Blazina in Francine Tomažič. Stojijo od Jeve proti desni: Frank Anzelc, Mrs. Jennie Brove, Joyce Ferlič, Mrs. Mary Losiewicz in Jack Tomazie. Slovenski narodni dom v Lo-rainu bo v nedeljo 27. okt. proslavil 401etnico svojega obstoja. Direktorij je v počast te pomembne obletnice pripravil lepo slavje in sicer banket, kateremu bo sledil kulturni spored. Vsa naša javnost je vljudno vabljena, da se tega veselega praznovanja udeleži. Pričakujejo, da bosta navzoča tudi clevelandski vrhovni sodnik mestnega sodišča August Pryatel in zvezni senator Frank J. Lausche ter dru- ge odlične javne osebnosti. Obed bodo servirali ob 5.30 uri popoldne, nakar sledi, kot že rečeno, lep program in prosta zabava s plesom. Louis Balant ust. član S.N.D. Lorain, O. izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3. Ohio Moj stari naslov: ............................. PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO AMERIŠKA DOMOVINA, « HENRIK SIENKIEWICZ: S 1 I KRIŽARJI S fa Nekateri so stali oprti ob kopja, drugi na CHICAGO, ILL. MALE HELP WANTED MEDICAL TECHNOLOGIST A. S. C. P. for new hospital with latest equipment and facilities. Excellent start-in salary and fringe benefits. Position available now or after first of year. Call collect. — Lester L. Lamb, Administrator or write R. J. REYNOLDS - PATRICK COUNTY MEMORIAL HOSPITAL Stuart, Virginia Phone 694-3154 (204) REAL ESTATE FOR SALE GLENVIEW AREA Brk. and redwd. 2 bdrm. ranch. Gar. and end. patio rm. Lge. lot. Close to shpg., schls., transp. — $17,200. By Owner. Phone: 968-1659. (206) ELMHURST — 3 bedrooms, 5 room frame, 2 years old. Walk to schools. 3 blocks E. of Rt. 83; 6 blocks So. of U.S. 20. $14,900. $1,000 down. $125 month. Now vacant. Phone: TE 4-0297. (206; ARLINGTON HEIGHTS-GREEN-BRIER 6 Room Bi-Level. 3 Bedrooms — 2 Baths. Rec. Room. Attached gar. Built Ins. By Owner. Phone 392-2109. (206) samostrele, nekateri so zvijali ogromne mreže iz vrvi— drugi so obračali nad žerjavico mogočne zobrove in losove četrti, očividno namenjene za zajtrk. Odsev plamenov je padal na sneg, osvetljujoč hkrati te divje postave, ki jih CHICAGO, ILL. HELP WANTED — FEMALE IMMEDIATE OPENINGS ~ DIRECTOR OF NURSING Also ASCP Registered or Equivalent Laboratory Technician REGISTERED NURSES & Certified Registered Nurse Anesthetist. 94 bed Southern Illinois. Accepting application with experience as head of Anestesia Dept, sharing one-half Anesthesia call. All major surgery acomplished by Board qualified and Board Certified surgeons. Progressive hospital. Liberal personnel policies, excellent apartments available near hospital. Apply, write, or wire directly to Mr. Newkirk, Administrator. FAIRFIELD MEMORIAL HOSPITAL Fairfield, Illinois (204) BUSINESS OPPORTUNITY BY OWNER—TAVERN FOR SALE For Information call — 678-5157. (208) je nekoliko zakrival dim ognjev, megla izdihov in para, dvigajoča se s pečenega mesa. Za njimi si videl ožarjena debla velikanskih smrek in nove gruče ljudi, katerih velikemu številu se je čudil Lota-rinžan, ki ni bil navajen takih lovskih priprav. “Vaši knezi,” je rekel, “hodijo na lov kakor na vojni pohod.” “Da bi videli,” je odgovoril Matko iz Turobojev, “da mu ne manjka ne lovskih priprav ne ljudi. To so knezovi naseljenci, a so tudi drugi, ki prihajajo iz puščavskih goščav sem zaradi trgovine.” “Kaj naj naredimo?” je preknil Zbiško, “v dvorcu še spijo.” “I, no, počakamo, dokler se ne prebude,” je odgovoril Matko. “Saj vendar ne bomo tolkli na vrata in budili kneza, našega gospoda.” Rekši jih je spremil k ognju, h kateremu so jim naseljenci nametali zobrovih in medvedjih kož, a so jim potem zdčeli gostoljubno ponujati kadečega se mesa; ko pa so zaslišali tujo govorico, so se jeli zbirati, da bi si ogledali Nemca. Kmalu so raznesli Zbiškovi ljudje, da je ta vitez “celo izza morja”, in takrat je nastala okoli njih taka gneča, da jih je moral gospod iz Turobojev z vso resnostjo odpoditi, da je obvaroval tujca pred preveliko radovednostjo. De Lorš je opazil v gruči ženske, ki so bile tudi večinoma oblečene v kože, a rdeče kakor jabolka in nenavadno lepe, pa je začel izpraševati, ali se tudi one udeležujejo lovov. Matko Turobojski mu je razložil, da prihajajo skupno z naseljenci iz ženske radovednosti ali na semenj, da si nakupijo mestnega blaga ali pa prodajo gozdna bogastva. In tako je tudi bilo. Ta knežji dvorec je bil kakor ognjišče, okoli katerega se je zlasti v knezovi odsotnosti zbiral dvojen živelj: mestni in gozdni. Naseljenci niso radi hodili iz goščave, ker jim je bilo tuje brez šuma drevja nad glavami, zato so Pšasnišani znašali na ta gozdni predel svoje znamenito pivo, moko, zmleto v mestnih mlinih na veter ali pa v vodnih mlinih na Ogrki, sol, ki je bila v puščavi redka, a so jo hlastno iskali, železnino, jermenje in podobne izdelke ljudske obrti, v zameno pa so jemali kože, dragocena krzna, sušene gobe, orehe, v boleznih potrebna zelišča ali koščke jantarja, za kar med Kurpi ni bilo posebno težavno. Zato je okoli knežjega dvorca vrvelo nenehno življenje kakor na letnem semnju, ki se je še povečalo ob časih knežjih lovov, ko sta dolžnost in radovednost vabila stanovalce iz gozdnih globin. De Lorš je poslušal Matkovo pripovedovanje z zanimanjem, opazoval postave naseljencev, ki so, živeč v zdravem, smolnatem zraku in hraneč se, kakor sicer večina takratnih kmetov, največ z mesom, vzbujali marsikdaj po svoji postavi in moči občudovanje tujih popotnikov. Zbiško pa je, sedeč pri ognju, nenehno pogledoval na vrata in okna dvorca in je komaj zdržal na mestu. Svetilo se je le eno okno očividno kuhinjsko, ker je dim uhajal skozi špranje med šipami, ki se niso zadosti dobro ujemale. Druga pa so bila temna in so se bleščala le od dnevne svetlobe, ki je postajala vse jasnejša in je vse močneje srebrila zasneženo goščavo za dvorom. — Med majhnimi vrati v stranski steni poslopja se je včasih pokazala služinčad v knežjih barvah — in z vedri ali s škafi na drogih hodila po vodo k vodnjaku. Ko so jih vprašali, ali še vsi spe, so ti ljudje odgovarjati, da dvor še spi, ker jih je utrudil včerajšnji lov, a hrana za zajtrk pred odhodom da se že kuha. In res je začel prihajati skozi kuhinjsko okno vonj po masti in žafranu, ki se je razširil daleč med ognji. Naposled so zaškripala in se odprla glavna vrata, odkrivajoč notranjost bogato razsvetljene veže — in na pomol je stopil človek, v katerem je Zbiško na prvi pogled spoznal enega izmed pevcev, ki jih je svoj čas videl med služabniki v Krakovu. Ko ga je ugledal, je Zbiško skočil, ne da bi čakal na Matka iz Turobojev in na de Lorša, s tako naglico proti dvorcu, da je Lotarinžan začudeno vprašal: “Kaj se je zgodilo temu mlademu vitezu?” “Nič se ni zgodilo,” je odgovoril Matko iz Turobojev, “samo neko dvorjanko ljubi in bi jo čimprej rad ugledal.” “Ah!” je odgovoril de Lorš in položil obe roki na srce. In dvignivši oči, je začel vzdihovati tako žalostno, da je Matko skomignil z rameni in rekel v duhu: “Mar vzdihuje tako po svoji starki? Zdi se mi, da res ni pri zdravi pameti.” Toda medtem ga je spremil v dvorec in oba sta se znašla v obširni veži, okrašeni z rogovi turov, zobrov, losov, jelenov, in osvetljeni s suhimi kladami, gorečimi v mogočnem kaminu. Na sredi je stala s preprogo pogrnjena miza s skledami, pripravljenimi za jed, v veži pa je bilo komaj nekaj dvorjanov, s katerimi se je Zbiško razgovarjal. Matko iz Turobojev jih je seznanil z gospodom de Loršem, a ker niso razumeli nemški, mu je moral še sam delati družbo. Dvorjani so pa prihajali vsak hip, večinoma postavni fantje, še neizglajeni, toda visoki, plečati, plavolasi, oblečeni že za v puščavo. Tisti, ki so poznali Zbiška in vedeli o njegovih krakovskih prigodah, so ga pozdravljali kot starega znanca — in videti je bilo, da ga spoštujejo. Drugi pa so gledali nanj, s takim občudovanjem, s kakršnim gledamo na človeka, ki je že visela nad njim krvnikova sekira. Naokoli so se slišali glasovi: “Tu so! Tu je kneginja, tudi je tu Jurandova, takoj jo uzreš revico in pojdeš z nami na lov.” A tedaj sta vstopila oba križarska gosta, brat Hugo von Danfeld, starosta iz Ortelsburga, oziroma iz ščitila, čigar sorodnik je bil svoj čas maršal, in Zigfrid von Lowe, tudi iz zaslužne krščanske rodbine, načelnik iz Jans-borka. Prvi je bil še precej mlad, toda debel, z obrazom lokavega pijanca in z debelimi, vlažnimi ustnicami, drugi visok s strogimi, a plemenitimi potezami. Zbišku se je zdelo, da je Danfelda videl nekoč pri knezu Vitolclu in da ga je Henrik, plocki škof, zvalil pri turnirju s konja, toda spomin na to mu je zmešal prihod kneza Januša, h kateremu se je obrnil s pokloni kakor tudi križarji in dvorjani. Približali so se mn de Lorš in komturji in Zbiško, knez pa je pozdravljal prijazno, toda z dostojanstvom na golem, kmečkem obrazu, obrobljenim z lasmi, ki so bili nad čelom ravno pristriženi in so se spuščali na obe rami. V blag spomin DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE Karoline Požar ki je izročila Bogu svojo blago dušo dne 24. oktobra 1953. Let deset Te zemlja krije, soproga ljuba in mamica, še vedno žalostni smo vsi, odkar Te krije zemljica. Pa se bomo spet združili, onkraj groba enkrat vsi, večno pri Bogu se veselili v raju večnem, nad zvezdami. Žalujoči: JOHN POŽAR, soprog CAROLINE, hči Cleveland, O., 23. oktobra 1963. WESTMONT — 3 or 4 bdrm. house, gar., patio, fence, blt.-in dressers, and other blt.-ins., ample storage. Walking distance schools and C. B. &q. _ WO 8-C177. Owner. Call Eves. (204) NILES — BY OWNER Mod. 3 bedroom ranch, Att. 2 car garage. All face brick and stone. Bit-ins. Fully carpeted. Many extras. Cent. Air Cond. Will sacrifice for quick sale. MU 5-2889. (204) BEAUTIFUL Apt. Building and neighborhood. Income property plus Tavern. Going bus., living quarters. Low 50’s. By Owner — IN 8-4322. (207) OAK PARK — 127 S. Lombard — By Owner. 3 bdrm., 2 story stucco. Single fam. res. in need of repairs. $12,000 or best offer. — VI 8-8870. (208) BY OWNER — Will sacrifice — Must go in 30 days. 2 Flats. Steam heat. New boiler. Enclosed porches. 2 car garage. Jacob Bara — CL 4-6842. (208) HIGHLAND LAKE VICINITY 1010 CHARLES COURT For rent or lease with option. Drive out to see today. For additional inf-formation call: 829-6090. (206) »VTDOW must sell — 6 Room House Attic, basement, 1% car garage; W. W. carpeting, drapes, mirrors, and many extras. — Ph. 737-2161. (208) TINLEY PARK — BY OWNER 6-YR. OLD. 3 bdrm. ranch. 3,000 sq. ft. liv. area inch bsmt. 1 Vz bath, firepl., att. 2-c. gar. on % acre. Beaut, area. $23,900. — 532-3998. (206) DES PLAINES — 6 ROOM BRICK RANCH HOME with attached garage. Central air cond., 2 baths, full basement. Many extras. $23,500. VA 7-6597. (207) NEW LINCOLNWOOD TERRACE OPEN 1-5 7 rm. bi-level; 2 baths, den, appls., Ig. gar. Newly dec. in and out. By Owner. Asking $32,500. For appt. — HO 5-1666. — 7041 N. KENTON AVENUE. (208) “Električni sušilnik je prav gotovo bolj sodoben” trdi Mrs. Billy Fox iz Clevelanda. “Sem popolnoma prepričana o tem. Jaz rabim električni sušilnik 3 do 4 krat tedensko za vse pranje od volnenih odej do plastičnih zaves v kopalnici.” Mrs. Fox gotovo najraje suši vse svoje perilo v električnem sušilniku brez vsakega plamena. Iz izkušnje ve, da je sušenje brez plamena rajvarnejše za vse vrste tkanin. Električna vročina vedno daje pra- vilno temperaturo za vsako količino perila, vsak dan in ob vsakem letnem času. Poučite se o vseh teh dejstvih predno kupite. Kličite Illuminating Company — 623-1361. ^7^ I LIU MIN ATI N G Aa lat«st*r>«v««4 C«apa«V li I ©GO & • Povejte nam to in Vi boste lahko ena izmed petih izbranih družin, katere zgodba bo objavljena v tem časopisu. Veliko družin je povedalo Ameriški Domo vini in The Illuminating Company, potem ko so se preteklo pomlad pojavili v tem časopisu oglasi, da tudi one “žive boljše z elektriko.” Smemo povedati zgodbo, kako Vaša druži na uživa in se veseli električnih priprav v Vašem domu? Če bo Vaša družina izbrana, bo Vaša zgodba objavljena v tem časopisu in prejeli boste lepo darilo West Bend “Fiest a” avtomatični električni kuhalnik. Družine z najzanimivejšo zgodbo kako “živeti boljš e z elektriko” bodo izbrane od tričlanske komisije. Te zgodbe se bodo začele objavljati v pribo dnjih tednih. Izpolnite spodnja vprašanja in jih pošljite na Ameriško Domovino sedaj. Prosimo, izpolnite spodnja vprašanja na prijav niči, katero pošljite na: AMERIŠKA DOMOVINA fill" St. Clair Avc. Cleveland 3, Ohio E3 ■ m (1) Število družinskih članov: .............. (2) Zaznamujte eno: Enodružinska hiša: ... (3) Zaznamujte spodaj vse priprave, katere ste PRIPRAVA (zaznamujte postavke) LETA Električni štedilnik ........ Električni sušilnik ......... Avtomatični pralnik ......... Zmrzovalnik Pomivalnik ........ (5) Električna priprava, katero imamo najrajši, je naš: (6) Najbolj praktično električna priprava je naš: (7) Električna priprava, katero smo nedavno kupili, je bila: (8) Naša zgodba o “življenju z elektriko” je zanimiva zato: IME: .... NASLOV: . MESTO: .. TELEFON: CONA: 1 Koliko otrok: ................. 2-družinska: ...... Stanovanje: ......... uporabljali in označite približno število let: (4) Označite tu število manjših aparatov, kot so pražil) .iki, ure, toplotne blazine, radii, TV, itd., ki jih imate: (zaznamujte število) pod 5 ........ 5 —• 10 ......... 15 — 20 ............... 10 — 15 ....... preko 20 ............... n e ■ ■ 0