GLAS NARODA
List slovenskih delavce? v Ameriki,
wmimm amp parastrmi uwbee ctmpt pffo. bmv authorized bt tm act or octomji	at m >ow orram oy mtw yoke. h. t. ** order tf tso a. b. Bnrieson, p. m.
^^^
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. . Velja sa v»e leto......... $6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
Tha largest Slovenian Daily in the United States.
Issned every day except Sundays and legal Holidays. 9V* 75,000 Readers.
TELEFON: 2370 CORTLANPT,_Eniered aa Second Clasi Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of CongTess of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 225. — ŠTEV. 225.	IftNEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 26, 1921. — PONDELJEK, 26. SEPTEMBRA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
LUDENOORFF JE RAZBURIL FRANCIJO
NKKATERI FRANCOZI SE ZAV fcEMAJO ZA EKONOMSKO SODELOVANJA Z NEMČIJO, DRUGI PA MU NASPROTUJEJO — PARIŠKO ČASOPISJE K APADA LUDENDORFFA.
rariz, rran-ijn. 2.». septembra.
Francoski politični sv»*t je v<»> razburjen rail i poja*nii. kati-ra je »tal maršal Ln leml.>rf; Jules Sau-
«rv.»-inu. .........vdi-ij i>ari:;!;'•«';«
Matin. To /javn smo prK.in-ili. 'i Bolj kot '*a*t»T.i «lru*ra stviT. ki l»i!a naM-ikai. t v Vr> ne i ji i/->a sklenit V" miru. Smj<!o ta izvaja-i.i:i LuiJ.tkIoi "fa razuelila deželo i» politike v dva pmseni loctna tabora. W\ elerteii'i za ločitev v Niretij« ho hi I i /•	n;t tuestn
[Mt/.iv I.uil-mloi !'t'a na Evropo, r ii s** strne ti]j£; za medsebojno f a varovanje, l»o	vsakega
;**saineznik;i. «ia /ivzHine odločno >tali«:«* r.u <«od -lov-inj** 7. Vemeij > ali proti takemu »sodelovanju, (•lavni del t ram-.»si. e<ra .'asopi-i j** seveda ravno (daj I nično I i' ti taki aki ijt, vsaj kot jt: pred-hipa Lud.-n.h rtf. Ust Malin, ki j«- objavil po«.»vor, s«- javni dolži. da j«* p*»nml:i najvcj mu sovražniku Frain ij' pri'.ko. da razvije '«vratn<» propagand«- v deželi, in ••• malo listov, z iz • ino socialističnih. se ilrzuf ijejavljati, da je govoril Ludet dorf* odkrito, brea preval* in namena da ukvh p.-sek \ oei slabejMin dnini v Franciji in |mi svetu v spi« si;e»n.
Wniea hi sprejeli Francoz« Tak n:>-sm \ in tako mnenje a Ludendorff je izvajal n-ke vrste hipnotičen vpliv na frauroskep« duha. <~V-l t a v «ru je porazit Foeh družbi <1.ii^rih okolš.-in. s.» *»;» v F^mci" se vedno smatra za 'iidotielriha li r za vpliv, kot sr:i mojoee ni najti tdieneira na *\viu. Urez dvoma k* pripisuje »ij^imi v*-«* zadnp re-F.keionartie aktivirati v Nemčiji i njegovo rok* ;e v;di v vs;*ki kretnji hava-.Nke vlaoe ali re:4:-• ionarne stranke. Kritika t« «ra po-;»'.vora je vsl-d te-a z ivzela obl:-k > izbruha jeze in rtiiucnj.
Jounal des Debat < pravi v svo-,i*n» odgovoru na pi m!Ioi»*» ne'.n-škega vojnega v o* t vida	eko-
iioiuakega sodelovanja.
V.n vsak -ira dobrega Xemea laora meti ek inoinska soli larnost 'a posledieo zadeven e vseh za-\e/uikov kak* rhiti ► m se jih več ne f>otrebovalo.
Prav posebno pi n uidarja t^ l's* v zvezi s oredl^.jn Ludendorf-fa. da je bil ravno on. v družbi ge-i.erala Hof'main te- drugih ir tteneralneya štaba, ki v namenu «'a (»ripomore Nemčiji do zmage uveljavil v Unsiji boljievie»»pi. kr» je poslal tjakaj Lenina in Trne-k»ja, doeim trdi s^dn\ na liinay-«!\i način, da se mnra Kvropa združiti, da ]»>pr;»> i žkoilo, kate-
ro so p<»vzro>"ili 1 oljšcTiki
Približno r.a isti način ]»iše tudi list Temps «led<- 1-udendorffa. ki je ustvaril bol deviško nt-var-n<'St. katere s«- s.mLi.1 tako z.el<> bc->i in on je ti>.ti. ki sk..^a sedaj z;.-} d išiti repubUko v Nemčiji in naj I z besedami trdi. kar koče.
I>ruiri li^ti so s ličnega r-azira-ii. a. a v privainem pogovori i a j-<ie «*dovek. da ii iro*.oHena btseria ' .-dno tako vroča mi o tra kot
1	;»isana. Ce lovori to I^udendorfx a'i ne. najti je mis!e<e Francoze,
postajajo vedno bf-lj in brij prepričani, da je politika cbnom-sekfj-a sodelovanja. k<>r jo je orisal on. edino prava . Frane! j;, in 7.i X«*n»eijo ter za Kv-opo v s|)l<>-snein. / njih vidika je bilo slabo, da je povedat to l.udeudorf*. l:r.j-'i sod »h »van mora !»iti uveljavljeno z nemško re*m'»likf». ii" pa z nemškimi r.-akejonarji.
1'elo v kabinetu ;e ueka.i taVih. k" se zavzeni«. jo z t t.) jiol'tiko in ! itero ImmIo S"d;:.:. 'i«; je g«;Vorii L'ulendorff. reakeion.rrci <leže-!• na[>adli ki-i realreicnarce.
Liberalne stranke v Fianeiji jočejo napraviti naiar 'no to. kar j>"!|»or«m*a nemški Maršal. r> -i i»e i upajo tega sovori.i indi m.nle^a "ikii ■/ njejrovim imenom. Nazad-n.aki v Fram iji s > na^li n"V bi«'. : s katerim bičajo o*:e, ki skušajo pomatrati pn nov3in zgraiecju '-x'Topski'tra kontinenta jn« elro-
iicmski. ne na vojaški p<» lla*'i
___
KADŽARI SE ZOPET IGRAJO Z OGNJEM.
Budimpešta. Madz-r^ka. 24. septembra. — Mad/.nrska vlada
i
namerava sieer usrociirl zahtevam zave/nikov «rl*'de izpr »znen j;1, za- j pndne Ogrske, a ustaši nočejo t>*
2	• stoj-iti. N.nlvoivor'a Friderik
trrof Si«rr;,y. ki vodita »istaške t.»lpe. >ta mnenja r!a bo prišlo ?!.•> v dikega preobrata, ee bosta morit vsaj za ::"ka j <"asq preprečili izročitev zapa Ine Ogrske v »a.k*-Avstrije. Ta dva voditelja s4a v neprestani zvezi z monarhistični-mi krogi na l»avarsk<* n ter tudi Mustafo K- mal paso. voiliieljem turških naeijrnalif.tov	'
Madž;irski vodittdjj npajo pred->eir. da bo prišlo d<> vojn^ n;ed , a proslavijo in Italijo, v katerem slučaju bodo lab'io madžarsk: : grofje v kalnem rioarili ter si u- < šali nanovo uvesti na ^Tadžarskeni Rionarhijo, f slavnem Karolom in njegovimi p »drepriki *ia č"lr.
DVOJNA MONARHIJA SE OBETA ANGLIJI
Predlagalo se je dvojno monarhijo. da se zadovolji Irce. — To je razvidno iz govora Churchilla.
London. Anglija, 24. sept." — Zadnje upanje, da bo mogoče ustanoviti mir na Irskem, leži J v konferenci krog okrogle mize. — je izjavil Winston Spencer Churchill, koiouijalni minister, v nokem govoru, katerega je imel
Dundee, iia Škotskem. Dostavil je. da ji- bila vlada silna razo-čarna vsled tega. ker je de Va-lera zavrnil angleški predlog, so-r glasno s katerim naj hi se uveljavilo na irskem Dominion Ilome Hide in ee bohdo irski voditelji S«'daj zavrnili pivdlog. katerega ,ilm ho stavil ininisirski pretlsed-nik Llovd George, hi» sledila vojna. ki bo bolj strašna kot je bila prejšna.
Kordoiii policije na konjih so Mražili jiosJopje v katerni je govoril Churchill. Na tisoče nezaposlenih ljudi je skušalo vdreti \ <"in Hali. kjer je govoril Winston < 'hitre hi IL Ti ljudje so skušali razbiti zborovanje, a pregnala jih je policija na konjih, ki je vprizurila na ljudsko množico na-jkuI. \ prizorjene yo bile sovražne demonstracije, ko je dospel ko-ionijalni Tajnik v Dundee in poselil ii oddelki polieije so bili tekom noči v služili, da preprečijo izbruhe neredov.
V svojem govoru se je Churchill na dolgo in široko pečal s problemom nezaposlenosti ter navedel kot vzrok neza poselil ost i ne-urejnost mednarodne valute ter širjenje rdeče propagande. (To je takozvau •*hobhy" vseh diplomatov in kapitalitov.) Besede ministra pa niso našle nikakega odmeva med množicami nezaposlenih. ki so se zbirale pred mestno hišo. Policija je morala zastražiti njegov avtomobil, ko se je po koncem govoru odpeljal.
—	Dospeli smo da konca svoje modrosti; — je rekel minister v svojem govoru z ozirom na položaj na Irskem. — Treba je ust rajat i pri tem, da se ohrani lojalnost kralju, kot kralju Anglije ali kot kralju irske.
I o izjavo se je smatralo za značilno, kajti napovedovala je možno rešitev irskega spora polom ustanovi jen ja dvojne monarhije kot je obstajala v Avstro-Ogrski in to je rešitev, za katero so se zavzemali že dolgo Časa uplivni krogi med Sinn Fein-ci, katerim načelu je Arthur Griffith sedanji irski republikanski minister za zunanje zadeve.
Churchill je rekel, da ne vidi dosti vzroka za optimizem, kajti i [negotovo je še. kakšno stališče! zavzemajo irski voditelji. Navalil i je na de Valero glavno krivdo, j la so se pogajanja izjalovila, vsaj; v kolikor pridejo vpoštev temelji i miru.
Nadalje je dal izraza upanju, da bo konferenca v Washingtonu. ki se bo vršila novembra meseca, razpravljala o sredstvih, kako ir edit i in ustaliti mednarodna valuto, da se odpravi na ta način enega gla\nih vzrokov sedanje nezaposlenosti. On ni na dobrno izdelal tega predmeta v svojem govoru, pač pa izjavil, da je igrala propaganda veliko ulogo pri tem, da je na miljone ljudi izgubilo tlelo in zaslužek. Rekel je. da je bol jševLška agitacija pomagala, uničiti zaupanje v javne odnošaje.
—	V Rusiji je učinek boljse-viške vlade ta, ua bo tekom tekoče .zime umrlo vee ljudi kot jih je tekom petih let vojne, — je rekel. (To je nesramna liinav-ŠČina kajti vzrok sedanje bede j v Rusije je treba iskati v blokadi.) katero so mednarodni kapitalisti! vprizorili v namenu, da strmo-' glavijo sovjetsko vlado ter po-1 magajo earju zopet na prestol.j
Kolonijalni tajnik je dostavi, da je storila vlada vse, kar je bilo v njeni moči, da vzdrži obratovanje industrij.
IZJALOVLJENI NAČRTI !
NEM. REAKCIJONARJEV
* i
Člani katoliške stranke so se dvignil i v obrambo kancelarja Wirtha,
na neizprosen boj.
--—
Berlin. Nemčija. 24. sept. —j v"si poskusi, katere so v teku • za d n j h treh dni vpizorile proti j vladne stranke, da dovede jo do strmoglavi jen ja kancelarja Wir-; »Jia. so se izjalovili. Opo/.ieijsko časopisje je namreč spustilo nad, glavo kancelarja vihar, katerega s«> da primerjati le z onim. ka-' terega se je vprizorilo proti Erz-bergerju.
Listi kot "Taegliche Rund-1 sehau" z ostalim konservatvnim 'časopisjem vred. niso le zahtevali' odstraiijenja Wirtha kot »-lavne{ ovire k rekonštrukeji vlade, temveč celo proglasili Wirtha poli-lieiio m rt i m.
Da ojaei to svojo trditev, je I opozicijsko Časopisje širilo hajke o ustroju novega kabineta, iz ka-iorega hi bil izločen Wirth. Tako sscijalisti kot cent listi so baje iz-j javili, da hoeejo podpirati ,ses>ta-| vo takega novega kabineta.
Kampanjo .sta prav posebno j znaeila dva govora, katera je imel dr. Gustav Streseinanii. voditelji Ljudske stranke, v katerili je ostro napadel kancelarja radi lije-irovega stališ«'-;i glede bavarskega vprašanja ter radi njegovega ko-j ket jr anja z levico. Govota Strese-i ■uaiina se je razlagalo kot izjavo, da ne bo vstopil v kabinet, vi katerem l-i se nahajal tudi dr. j Wirth.
"Germania", organ Centruma ali nemška katoliške stranke, pa .'c sedaj informirala Stresemau-•a. da so jalova v.sa upanja, da bi se potisnila Wirtha na stran ter stavilo mesto njega kakega politika nemške Ljudske stranke ali kateregakoli drugega. Kazven-tega.je trdil isti list odločno, da mora Stresemanu izpremeniti svoj ton, ker se drugače ne bo pripustilo nemške ljudske stranke v vlado.
"Germani.i " smeši poročilo, katero je razširila opozicija, da namreč zahteva desno krilo Centruma odstop kancelarja Wirtha. Glasilo kancelarja dolži Ljudsko stranko, d.-i i<>ra sedaj isto ulogo, katero je igrala ob času sprejema zavezniškega ultimata, da nima namena pošteno sodelovati z. vlado in da je njen glavni cilj uničiti sedaj obstoječo vlado tet* uveljaviti sabotažo cele zunanje in domače politike slednje.
Socijalistični Vonvaerts" o-značuje kot napačno povest, ki je krožila, da hočejo socijalisti žrtvovati Wirtha za novo koalicijsko vlado, dočim izjavljata "Ta-geblatt" in "Vossische Zeitung", da bi odstranjenje Wirtha v sedanjem trenutku pomen jalo veliko nesrečo za Nemčjo, ker bi podminiralo stališče Nemčije ter uničilo vse delo, katero je iz-\Wnl Wirth izza sprejema zavezniškega ultimata.
Celo centristično. socijalistično in demokratično časopisje izjavlja. da mora Wirth ogtati na svojem mestu.
Predsednik Ebert bo najbrž kmalu sklical voditelje strank na posvetovanje, da razpravlja z njimi glede predlogov, tikajočih se rekonstrukcije kabineta. Ce bi nemška Ljudska stranka ne hotela stopiti v vlado z dr. Wir-thom kot kancelarjem. je mogoča. da bi se večinski socijalisti združili z neodvisnimi, nakar bi slednji stopili v vlado.
V naslednjih dveh tednih se bo pokazalo, če hoče nemška Ljudska stranka sodelovati z vlado ali ne.
NAPAD NA VLADIVOSTOK.
Pariz, Francija. Jo. sept?riO'"». • z Revala poiočajo, Ja je sibir-rka armada ruske sovietne vlade napadla Vladivostok. Povzročena škoda je preecjšn jj. Proti večeru I so se morali boljsevihi un akn' ■' i premoči.
NOVI RAZVOJI V ZADEVI ARBUCKLE
i
.; Semnacher, impresario zamrle Happe, je izjavil, da je Ar buckle
j grdo postopal z dekIi-:o.
•__
San Francisco, ' al.. 24. s--pr. — ' Alfred Šcmna^her. in.j.resario z-»-airle Virgin: ie llappc. ni hotel i ines kot priča n i glas ponoviti podrobnosti opka postopanja boHcoe Arbio-Kla : Vir_'inijo Kap-1 ] e na pivski *:aba 'i. ki se ie za-I vrnila pred sn rt jo deklice \ stanovanju Arh ickla v San Francisco. !Mesto tega	je nanisal •■•lo j»«»vest tr>r -jn Jal jirečitati zagovornikom 'er sodniku Lazarus, k: predseduj, zaslišanju v zadevi i ootožbe radi unnra, dvignjene proti komedijanti'
• Viča je Izpove iala da j" A»-btickle v navzočnosti izjavd. da i se je poslužil leda it: ta opazka vzbudila splošno veselost. Ko pa se je zahtevala posameznosti, ;,c priča odklonila \.>:-ke nadalj-I r.c izjave.
V odgovoru na vprt-šanja z^go-, vornikov Arbuckla je izjavil Sam-nacher. da ni opazil mcesai neprimernega v obnašanju Arbuckla proti pivski veselici.
Soglasno s pričevanjem Sein-nacherja je lai Arbirckle izraza ! t.vo.jemu obžalovanju, ka .-e mu ,;c sporočilo novico o smrti Viriri-r-ije Rappe. Ivekel ie. da n'- jiif-i-e liazumeti. kako bi moglo priti do •ega ter takoj nato brroja\ il poli-ijskemu načelniku v San Krati-cisco, da bo takoj prišel, če bi ga tam potrebovali.
Obtoženi j,» stopil v sodnijsko evorano veliko boljše kot kedaj nreje izza njegove aretacije. Nje-gov smehljaj pa ie izginil, kakor-l.itro se je pričelo zasliševanje.
Obravnava, ki se j-; vrsi'a <la-jk s pred sodiščem je Vajala manj kf.-t dve uri.
Ženske, ki niso :mc-?e izkaznic, niso mogle priti v sodnijsko dvo-:ano. kajti uvedba i 'kaznic s^ ; • izkazala kot neobhodno potrebna. !;«»r hi bil drugače naval radovednih žensk na sodnijsko dvorane pre velik.
Dr. Beardsb e se je vrnil včeraj s svojega lovskega izleta te" izjavil. da so ara oblasti popolnoma razbremenile v v^aKem pogledu z r.zirom na slučaj Arbuckla.
Rekel je, da je tekom svoje pr< iskave domneval, da je Hiss Virginija Rappe notranje i>Otko-aovana, da pa ni in:el po pr . • pri -iekavi nobenega opravka več z deklico.	-,
/RACA IN BBLGttAD HOČETA POSREDOVATI.
Pariz, Francija, M), septembra. fVhoslovaška in Jugoslavij i sta dilenili rešiti spor med Madžarsko in A\*strijo glede Burgeniunua. C be državi bosta posredovaii, ne b* čakali odločit v 2 zavezriškega poslaniškega sveta v Parizu.
Vladi sta poslali Madžarski ultimatum, naj odpoklic?, svoje čete iz spornega ozemlja. V nasprotnem slučaju bosta napovedali Madžarski vojno.
ATENTAT NA MADŽARSKA VODITELJA.
Budimpešta, Madžarska 2". septembra. — Ko se je vršna včeraj seja narodne skupščine: je oddal z galerije neki Ibrahim Kover pet strelov na Juliusa Ajulras^v-ja in bivšega predsednika narodne skupščine, Rakovskega. Streli irso zadeli. Atentator je izpovedal, da je Član zarote, katere i a-men je vzpostaviti bitega cesarju Karola na madžarski prestol.
swssi mm ms SS (SSSSi
Moskva, Rusija. 'Jo. sepiembra. ( — Vsepovsod, po celi Rusiji, razklada sovjetska vlada odgovornosti, katerih ne mor* več nositi. — Tvorniške delavce je pozvala, naj skušajo dobiti svoj lastni materi-j.il naj opravljajo satu i svoje p»>-, ^-le in naj si sami pr oskrbe živež. I Decentralizirajte' Stor-ito to rami in ne zanaša)»■ se na centralno vlado, oa bo ora storila vse. — To je glavna vsebina navodil, katera je razposlala sovjetska vladi no eeli dežel j. odkar je bila uveljavljena domača prosta ti'.'ovf-ia i»i odkar so boljševiki proglasili svojo novo ekonomsko politiko. Provincijalni uradniki, tbdavsk« unije, kooperativni* družbe T^i ko-lt-iteji za poiuoč proti lakoti, ih--iiivajo od centralne vlade i~:ta navodila.
M. Kalinin, načelnik generalnega ruskega komiteja za pomoč jiroti lakoti, si izbral to gesl > Kot temelj svojih govorov, katere je imel tekom svo jecra z idr jeara potovanja po okrajih, prizadetih od lakote. Kar. 1 j - krajevne uradnike, ker obra""!jo svoje oči pro*i Moskvi tej- jifv ppzval naj gredo ven in dobe živil.t sami it: sieer v okrajih, kjer jih je -nogoče »lo-biti.
Oepartmenti certra'ne vlade so odi skrčeni in veliko števil«« 1 iti -d;, uradnikov vsake vrst* . je ir,- j gubilo vsled tejra svoj.* slu/l>.-. —j ^•nim. ki so prosto df bivali živila. | se je skrčilo racije in delavce v nacionaliziranih *»-ornicah se j-plačevalo z i/delann-.-i proizvodi ali pa v denarju, mesio v živilih d«a se vlada as.-i.I nekoliko izn^hi odgovornosti z;; doba\'» pčirebnih :
živil.	^'
i
\'sa znamenja pa ka/ejo. da s.*; T* iisi z izjemo skrajnih komuni- j stov. vesele t* izprani vnbe v vlad-! ni politiki. Poskusi, dn se uveljavi splošno centra1 *zacijo »,Ii osr'*doto- 1 čenje katerekoli s'vari. so se '/.-kazali tako pogubononnim t>rei'4r-!a tri leta. da i»i povprečni državljan z vesel jet i p »rdravil kat'*rr-koli izprentembo, ki b: obetala po-iiioč. Komunisti tr(!e š^ vedno, da sta vojna in blokada odgovorni z;i izjalovljenje komni.tičnilt načrtov ter pojasnjujejo, da jr no i sistem, ki je !>il sprejet, v resnici modificiran komnr?zei»i. ne pa kapitalizem. Nemotroče pa je dobiti '■mete. ki se nahajajo v posesti zemljišč, da bi priznali, da je država lastnica zemlje.
Brez ozira na vročekrvne komuniste pa prevlad ljo v spiošneri mnenje, da je navrt o podeljevanju koncesij z i obratovan je industrij le kamouflažiran kapitalizem. Vojaška kontrola, katero se .i* izvajalo ter disciplina v kotuu-nistični stranki, sta bio tako močni. da ni bila -ov je^sk 5 vlada navidez prav nič oslabljena vsled i/premembe svoje politike t/»r je i.asprotno celo verjetno, rla je bila rjačena, kajvi splošna sila bojev do trrla, upa. da sc bo
Potni listi.
P® najnevejai odredbi bel graj «ke vlade dob^ Jugoslovani potne liste sam« tedaj, ako prinesejo t seboj kako listino iz starega kraja, da je raxvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaika knjižica, krstni list in dosnovnica.
K&vadns pismo ne zadostuj« veiS.
Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati t stari kraj, naj jzifie županstvo ene ob 5iiiet t katero je prištojen, po do-movnico, potem bo šele mogel de biti jugoslovacski potni list.
Nikdo naj tedaj ne pride v New York ▼ namenu, da bi potoTal f stari krvj, ako nima^kake gori omenjene Keirne.
m Mn^SriSr^^^N- T
______ _ ...	(A4r*rtlMm*ntl
[vvcdlo še nadcljn » lzpt cmeinbc v ekonomski politiki vlade.
Izven pasu priza le'cga od lakote. je položaj kmetov veMko la-i na temelju nov "_ra reda stvari, ki določa, da mora p'ačati kim-t gotovo svoto v na1 uraMjah in ki 1 rm jamči, tla se n.* bo uvedlo nika-kih rekvizicij prek » dotične svot" ali množine v natiire.lijah. INdje-delci tudi lahko brez ki*šcnja ]n>-stave prodajajo zamenjavajo pridelke, katerih sami ne morejo p >rabit i.
Problem ne/a posle»*ost i. spričo bližajoče se zime pr nezadostnih /.ilog kuriva, pa pret' postali a-knten. T;i problem je veliko !,(.Jj r -s«-n v ruskih iiu'estr"?jalnih sre-ibščih kot pa v kapitalističnih tle-želah. kjer je živilski položa j v kmečkih bkrajih 1 > <»i i s i ju k>-r j>*
!:\'-nsportaei,;-t p.,<l u ;uij str( go Iionti olo kot r»a v Luni ji.
BAVARCI ŠE VF.DNC NAVDU-ŠEjn ZA XAJZERJA IN SVOJE PRINCE.
London. An<rlij.:.	•. t -ni-
ora. — Včeraj (v ne«b-ljov je v; šila v Monakovem el i k shsv-nost. Xavzo. j,, hi! Rruus--iški
jvoda in v«*e bavarskih p: i = t-.:. Ko se je pojavi? I a v rde i kr.iri-i princ Riippr»' -iit v luaršalski un> t-u*mi na jiaradneni prostoru, -o in u navzoči silovito nazdravljal*.
SMRT AVIJATJKA.
Oklahoma City, Ok'i.. "s pi. I oročnik A"i}ur rln»fso: s<* j-> smrtno ponesr -«*-il dan«* jh zi*«. p,.-P"Idiie. ko j<- diušal sl.-očiti enega aeroplana na .1: u a tekom poletov lin Sfate Kill. pi-'Sto'ih. S< st tisoč ljudi je viih*lo. kako je . nadel v sni:' iz v.soi'-* dvestotih fvljev.
BOJI NA IPSK^M.
Dublin, Irska, '_!">. septembra.
. »ocoj je dospelo s«m poroeil ». da * o se nemiri v H-lx'astn oba*.«'ili. Vojaštvo je s: reljdo strojnimi puškami na ljudsko mno/.ieo i'» i o-ehe so bih* r.mj 'Iie.
Eksplodirala je tudi hoiM-a. ki je zahtevala lii eloveške žrtve.
ZOPET EKSPLOZIJA V NEMČIJI.
Berlin, Nemčija. 2."». sept. — V nekem r-udniku za soliter pri Karlsruhe se je pripet tki včeraj velika eksplozija. Več delavcev je bilo mrtvih, veli! o r.-njenih. Povzročena škod:i je velika. Kaj ie povzročilo eksplozijo, ni zr.ano.
RUMUNSKA DEMENTIRA.
Wshington, I). <2."». sept. — Romunski poslanik knez Bihesco •e danes izjavil. Ja so rvmunski cd noša j i s sovjetno Rusijo prijateljski ter da so vse ve^li. da sovjetska vlada mobilizira proli liumunski. neresnične. Rumuska je zadnji čas poslala v Rusijo veliko živil, da odpornore tamošnji bedi.
ČLOVEKA USTRELIL MESTO ŽABE.
Včeraj je več fantov v Lilv Pond. J amaica, streljalo na žabe. Naenkrat se je pa 17 letnem Pavlu Altmanu sprožila pTtška in krogla je zadela 231etnpga Pavla Penhorsta. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Alitnana so aretirali.
GRŠKA HOČE ANEKTIRATI.
London, Anglija, 2.1. sept. Neka brzojavka iz Aten naznanja, da namerava Grška anekti-rati vse ozemlje katere ga je v zadnjem času zasedla.
Tako je baje izjavil grški vojni minister.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
■r polom ii»m» |»Mfikr i/vislujejo po aizki ceni, zanesljivo in hitro. Vferaj so bile naše cene sledeče:
Jugoslavija:
Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" ln "JadracNka banka" v Ijubljani.
300 kron . .. $1.80	1,000 kron ... $ 5.40
400 ki en	52.40 _ 5,000 kron	$2650
500 kron----$3.00	10,000 kron ... $52.00
Italija in zasedeno ozemlje:
Kazpo&ilja na zadnje po^te	In izplačuje "Jadmnska banka" v Tralu.
50 lir ... $ 2.80	500 lir ... $23.00
100 lir ... $ 5.10	1,000 lir .. . $46.00
300 lir .... 114.70	.J* \
Nemška Avstrija:
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatisehe Bank" na Dunaja.
1,000 nem.-avstr. kron $ 1.60 10,000 nem.-avstr. kron $13.00 5,000 nem.-avstr. kron $ 6.50 50,000 nem.-avstr. kron $60.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna!, menja se večkrat nepričakovano: ii trga razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po eenl istega dne kot nam poslani denar dospe v roke.
Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike ko-riaU za mm, ki se ie ali se bodo posluževali naAe banke.
Deaar nam je poslati najbolj po Domestie Money Order, all pa po Sew York Baak Draft.
FRANK SAK8ES STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York
aatwtlnmint)
SOVJETI NAKLADAJO NARODU BREMENA
CENTRALIZACIJA SE JE IZJALOVILA IN NOVO GESLO JE: - STORITE SAMI. — LJODTE SE VESELE IZPRfiMEMBE V EKONOMSKI POLITIKI.
GLAS NARODA, 26. SEPT. 1921
POSLEDICE.
Versaill.ska mirovna pogodba je bila bolj uničevalna kot pa. vojna sama.
Vojna je uničevala življenje in lastnino ter je bila v vseli ozirili nekaj slabega, zločinskega in jxmizevalnega.
Idiotičen dokument, stvor jen v Versaillesu, je pa uničil skoraj ravnotoliko življenj ter veliko več lastnine. Evropo je pahnil v zmedo in razdejanje. V Evropi ni niti ene dežele, bodisi nevtralne, bodisi vojskujoče se, ki bi ne bila v slabšem položaju kot je bila v dneh premirja.
Jz Amerike hodijo ljudje v Evropo proučevat tamoš-nje razmere. Vračajo se in vsi soglašajo v mnenju, da je izmed vseh evropskih dežela Nemčija najbolj pametna, pridna in delavna.
Kljub temu imajo pa zmagoviti narodi pod orožjem na stotisoee mož, za katere mora plačati Nemčija vsak dan velikanske svote denarja.
Največja, odškodnina, katero je kdaj plačal kak narod, je bila biljon dolarjev. To svoto je plačala leta 1871 Francija Nemčiji. Izza sklenitve premirja pa do današnjega dne je morala Nemčija plačati veliko več kot biljon dolarjem; za vzdržavanje zavezniških vojakov na nemškemu ozemlju. Ti velikanski stroški jo pa neizmerno slabe in jo spravljajo na rob propada.
Zavezniška armada v Nemčiji stane $1,202,460 na dan. Kdo si je kaj na boljšem s to armado? Niti Nemčija, niti zavezniki nič.
Mi ne simpatiziramo z Nemčijo, pač pa trezno presojamo. Po treznem presodku pridemo do zaključka, da je zavezniška politika napram nemškemu narodu idiotska.
Avstrija Madžarska in vse druge države, ki so nastale iz delov tega staroverskega cesarstva, so bankrotne polne sovraštva in intrig.
Srbi so bombarlirali albansko mejo, Madžari so zbrali neredne čete ter jih poslali v ozemlje, ki je pripadlo Kumunski i j i Avstriji, Rusi hočejo dobiti Besara-bijo, Poljaki nočejo dati Vilne Litvineem.
Od Iiena pa do Jadranskega morja, od Baltika pa do Japonske prevladuje povsod vojaško nasilje, vrše se neprestano neupravičeni napadi, vladata lakota in bankrot.
Štiri stari možje, ki so hoteli preosnovati Evropo v .Versaillesu, niso bili arhitekti.
Bili so razdirači in rušile i.
Evropa se bo preosnovala le v slučaju, da bodo prišli njeni narodi do popolnega ekonomskega razumevanja in sodelovanja.
Evropa se ne bo izboljšala in se ne more izboljšati, če ne nadomeste Zlružene države Evrope nevrjetno štu-pidnih in neprestano tekmujočih vlad.
To se pa še ne bo tako kmalo zgodilo, kajti samozavest tudi najmanjšega narodiča je prevelika, da bi se vkionil splošni dobrobiti.
Kajši kraljujejo v cunjah in Lačni kot da bi v obilni meri uživali sadove svoje delavnosti.
Iz Slovenije.
Moralni propad družbe.
4'Novi Cas?J piše: Demokratsko časopisje že cele tedne piše članke, češ, da g. Pesek ni moralno sposoben za ljubljanskega župana in ministrski svet po poročilu g. kr. namestnika Ivana Hribarja ni potrdil njegovo izvolitev. — V Ljubljani pa živi bogat in imeniten gospod, vozi se v razkošnem avtomobilu s svojo ženo. Istočasno pa, ko takozvana žena iiživa vso zeuisko areeo in zemsko blagostanje ob strani tega bogatega in imenitnega gosjx>da, prava žena njegova živi osamela v bornih razmerah, navezana na milodare ter se hodi — kakor nam poročajo — i i ran it v Ljudsko kuhinjo. In isto-asno. ko uboga zapuščena žena prihaja po svoje borno kosilee, se mogoenjaki zbirajo okrog bogatega in imenitnega gospoda in njegove "gospe-soproge*' in ]M»ljubu-jejo njeno roko. — In v Ljubljani ga ni izmed takozvane družbe, ki bi nastopil proti temu škandalu ter zaklieal javno Krstnikove besede: Ni ti dovoljeno, imeti jo!
Razpust železničarske organizacije.
Z ozirom protidržavno propagando bo na temelju zakona o zaščiti države razpuščena komunistična železničarska organizacija v Ljubljani.
Nov roparski umor v Gorjancih.
Dne 26. avgusta okoli 5. ure popoldne je bil STletni zasebnik Fr. Mavsar rodom iz Iglenlka, v CJor-janeih "na Straži" T Valit i) od neznanega storilca na bestijalen način umorjen in oropan. Na kraju zločina ni pustil ropar nikakih sledov. Mavsar je prišel dne 18. avgusta iz Amerike ter je prinesel večjo svoto dolarjev s seboj. Umorjenemu Mavsarju je bilo baje oropanih 1 000 dolarjev in 2215 dinarjev, srebrna amerikanska žepna ura in zlat prstan. V Gorjancih jf» 'bilo v zadnjem času izvršenih že več roparskih umorov. Tudi Mavsarja je zadela krogla, potem pa so ga roparji pobili ter mu razdrobili lobanjo.
Moderni jugoslovanski stil.
V	izložbi trgovine Masdič v Prešernovi uliei v Ljubljani je razstavljena postelja, izdelana v delavnici prof Tnehiostria v moderniziranem stilu jugoslovanske u-oietnosti. Postelja je izdelana iz hrastovega lesa z vloženimi okraski iz javor je vega lesa. Profesor stremi v svojih delih za tem, da. združi okusno in um^lniško izdelavo s kolikor mogoče nizko ceno. Tpati je, da se bo njegovim stremljenjem posrečilo polagoma uvesti naroden duh tudi v opremo naših stanovanj.
Žalostna usoda stare dijaške gospodinje.
V	Sv. Florijana ulici štev. 5 v Ljubljani životari 741etna bivša dijaška gospodinja Polona Ivalan.J r»«*da in pomanjkanje tlačita da-j nes ubogo starko, ki si ni znala priskopariti prihrankov za svoja stara leta. Vse, kar je imela, je potrošila s svojimi "študenti". Pesnika '"Murn-Aleksandrov m K«*tte sta pri njej stanovala v bivši 1'eukrarni" in tudi plačala sta hrano in stanovanje, če sta kaj imela, če pa ne. je pa Polona dajala oboje na večni "počak". Sedaj trpi ta vzor drjaJske .gospodi-( nje občutno pomanjkazije v hranit in obleki. Morda se bo kdo spomnil te dobrotnice naših lešnikov,, da se ji vsaj malo olajša bedno j življenje. Morebitni darovi naj se pošiljajo na zgornji naslov.
Aretacija pustolovca v Ljubljani.
Bivši upravitelj akadem. menze I v Zagrebu, Stevo Lenajič. rojen leta 1895 v Nadiiličili pri O&d-skem. okraj Mosfar. je hotel živeiti lepo, brezskrbno življenje na stroške slovenskega oddelka zagrebške menze. Kot bivšemu upravite- j I ju. katere funkcije je on vršil do j začetka leta 1920, so bile njemu manipulacije menze popolnoma j znane. Pravočasno si je preskrbe! formul ar je za nabiranje prispev-I kov z menzinim pečatom in potem, je ponaredil podpise treh funkci-j jonarjev. med drugimi tudi pod-j pis tajnika alkademika Jarca, S j takimi nabiralnimi polarni je prod J par dnevi prišel v Ljubljano ter
: go ve ih je imel veliko srečo; vsak : mu je dal po 100 dinarjev. Dne 20. I avgusta p< poldne je stopil tudi v ■prodajalno trgovca z orodjem O. ■ Koutnega v Kolodvorski ulici ter ga prečil prispevka v korist revnim Slovenskim akademikom v Zagrebu. Koutnv je pregledal na-ibiraJno polo in takoj spoznal nekatere fingirane inxlpise znanih inu trgovcev. Skrivaj je poslal svojega vajenca po stražnika. Pustolovec je bil v škripcih. Kljub temu, da mu je hotel Koutnv podariti navidezno 100 dinarjev, je pograbil nabiralno polo in pobegnil iz prodajalne. V Slomškovi uliei so »a prijeli. Pozneje je areta-"ija elegantnega mladeniča vzbujala senzacijo po uliei kralja Aleksandra. ko so ga peljali v zapore j,ustične palače.
Čiščenje reke Save.
Ministrski svet je odobril oddajo čiščenja Save do Mitroviee Splošni stavbeni družbi v Mariboru. ki bo ta drla vršila, z velikim aparatom.
V mestu srečnih.
Ker je nedvomno malo vi«si, kaj šele mest, kjer hi bil morda celo večji del prebivalstva srečen, b< gotovo zanimalo čitalelje, ako pri občimo par črtic iz življenja \ srečnem angleškem mestu.
Mesto se zove Navestoek in lež i»>rd Brentivoodoin in Ongaro \ grofiji 'county; Kssex. .Mesto slovi posebno zaradi tega, kt? Ui>u kaj ne obstojr nesrečni zakoni. Ti se sliši malo neverjetr«^ kaj ne. ]>osebno če pomislimo, koliko ne srečnih zakonov je že v naših krajih, kaj šele v celi Kvropi! Xe mislimo razpravljati o vzrokih, zakaj so posamezni zakoni ne:^rečni, št manj pa, kdo je večkrat kriv,,moj ali žena. Kratkomalo, v Nave stocku ni nesrečnih zakonov. Tam kaj se mož in žena iskreno ljubita Vsak izpolnuje željo drugega.
Vsako leto priredi mesto velik« svečanost s plesom. Za to zabav« je pripravljen krasen dar za on> zakonsko dvojico, ki živi najbol. srečno. Zanimivo je. tla .se za t« darilo potegujejo vsi brez izjeme Toda poleg srečnih zakonikih pa rov živi v tem mestu tudi !nog< samcev, ki s » istotako silno sreč ni. Sjdoh v tem kraju ni ljudi, na katerih bi se moglo opaziti, da s« nezadovoljni, ali da se razburjajo Vsi napravljajo vtis zadovoljnih ijnai. Evo vam nekoliko teli bla
Večerne šole za inozemce.
M
Ako po dn ?vu delate in želite čsin bolj irporolniti svojo tehnič no nuobrazbo. ki naj * mogoči vu rajtr^dek, in boljši zaslužek, u**A '. -*er i to, alro se pri f a vi: r #•»!'• »:m?«l obrtnih šol (Frad^ School). V teh šolah podu'ujejo se sledeče industr'je in obrti:
Avtomobili, pekarstvo, kovačija, gradnja, trgovska umetnost, tesarstvo, gospodinjstvo, žel« zo in jeklo, domača bolniška o.ikrb.t. a.hitfktura, knjigoveŠtvo, tkanina strojarstvo. man ik uro i» bl ampoo, klobučarstvo, trgrvsko slikarstvo, glasovir, operiranje z radijem, trgovanje z nepremieni-ratni (Real Estate), cevi, kiparstvo, brodarsfvo, izdelovanje napisov, zemljemerstvo, trojstvo, telfon, terra cotta brezžičeo br-tcjavljanje in reebarsvto.
V te šole se smejo vpisati U. oni, ki ne pohajajo dnevne šole in ki so po dnevu zaposleni v cbrti.
Učenci si morejo *izbr»*i on«" stroko, ki s. je želijo, ne oripu-s«'ajo se p.A v tečaje za one stroka. v katerih nimajo nikak-1 pred-'.rkušnje T1 učenci morejo pohabiti večerno šolo po dvakrat na teden. Izjemema morejo imeti ti< d: več tečajev na teden. Za te šole je začelo vpisovanje dne 1,4 m ptembra jn poduk je začel dne 20. septembra.
Skupne kuhinje v kameniti dobi.
Med i zk opni nam i v Trofparku v Norfolku na Angleškem so na-151 i jako mnogo takozvanega "og-i njenega kamenja". Glinaste poso-|de, izdelane v kameniti dobi, niso mogle vzdržati velike vročine m zato se sklepa, da so v oni dobi metali ljudje v posode z vodo žareče - kamenje, da so tako zavreli vodo. Ker so v imenovanem mestu našli jako mnogo takega kamenja, se i domneva, da so tudi naši davni jpradedi imeli velike skupne ku- j liinje.	_ j
začel hoditi okrog trgovcev in bank. V polo je vpisal fingirane zneske po 1000 kron s ponarejenimi podpisi dotienih tvndk in bank. Pri treh uglednih ljubljanskih tr-
žen ih :
J V prvi vrsti naj omenimo kovala Charles;t MilLsa, ki je >4 ar se daj 63 let, in že celih 41 let v naj večjem zadovoljstvu kuje mestne konje. Še sedaj opravlja mirne; •svoj posel, čeprav je že priličnt j star. Dan za dnevom udarja s kla jdivom, da Kkre kar švigajo. Nje go ve mišice so prava redkost. Pu-|si, jč in pije z velikim užitkom, j Pred dvema letola se je oženil .s popolnoma mlado devojko. Ima sinička, ki mu je podoben kakor ja-nolko jabolku. (To pripominjamo zaradi te«ra, da se ne bi kdo zlobno nasmehnil.) •
Toda ta kovač še ni prava senzacija mesU«. Tamkaj živi tudi neki Daniel Dexes, ki jih nosi že 90 na križu. Starec se šeta vsak dan po mestu, ne da hi se izmučU. Kadi kakor Turcin in pri čitanju ne potrebuje očal. Po sadje IhkIi kai na drevje. DLse mu zla.sti marelice. Xiti ena marelica ne sme pasti ria tla, da l>i se peškodovala. Starec jih namreč še pravočasno potrga in poklanja običajno devoj-kam v dar. Ob takih prilikah je izredno dobre volje in se dovtlpi kar vrste. Njegova boljša polovica ima sedaj S8 W. Oba sta silno srečna in zadovoljna v zakonu ter se v dolsi vrsti let imta niti enkrat sprla, kaj šele stepla.
Podoben panček sta zakonska T.awton. On ima 89. ona pa 83 let. Ljudje govore, da živita kaikor grlice. Zlasti se ponašata s tem, da ju je kral j Edward VIT., ko je svoječasno prispel v mesrfo z a\*to-mobilom, še posebej pohvalil. Vladar je takrat tudi izjavil, da še nikjer na svetu ni videl mesta, kjer bi bilo toliko srečnih kakor v Navestocku.
Sploh v tem mestu ni ljudi, ki bi se jim godilo slabo, ali bi trpeli kako pomanjkanje. Ločitev zakona je kratkomalo neipoznana stvar. Zdi se, da se je tamkaj ustalila kultura. Vprašanje je samo, za koliko časa.
Peter Zgaga
"Plavi" pondeljek je r>."pravilen. Sedaj lvočejo naši fanatiki uvesti "plavo ' neaeljo.
*	V #
Le vrjemitre mi .prijatelji, nohtna punca ni tako rdeča kot je nafarbana.
#	* *
Da. presneto korajzen mora hi-
t človek, da >.ivi v tej dežel?.
• * *
Letošnjo	bo veliko po
manjkanje premoga.
To nI nie endnega ii novega Ze setlaj g«L ponivadi pri vsal • toni
kakih dvesto funtov manjka.
♦ * •
Amerika je dežela prostih in dom korajžniii.
Da. presneto korajžnih mora biti človek, da živi v tej deželi.
* * *
—	Koliko reb »r imaš? — je vprašal učitelj učenko
—	Ne morem prešteti, ker me segače.
. * »
V družini se je završil r.večan dogodek. Družina je narasla za •'nega člana.
Otroci so r.tali pred vrattni ter .igibali:
—	Kaj je? Fant ali punca.
—	Punca je — je rekel osemletni fant. ki je gledal skoz! klju-
'.ivnieo. — Jo že pavdrajo.
* * *
Pri Arbucklove n procesu v ';»n Franeiseu se no jasno izim-<alo, kaj ima v Ameriki \ečj<» moč: pravica ali denar?
Arbuekle je obc,rožil par svo-un miijoncv ter iposla) v boj •»roti pravici.
Kdo lio zmagal T — V par dneh bomo videli.
• * •
Oče je imel poročili svoij Ver. :n snubačev je bilo obilo. Sled
ič je bila stvar dogovor jena, in c če je rekel ženinu:
—	^Tekaj vam moram p »''etla-moja ln"i i.e ziia k aliati.
—	To je allrigli* — samo de ne
bo poskušala kuhati.
* *
Ta teden se bo ^ačrla v Wash ingtonu konferenca glede brezposelnosti. .'jrezp »se!»M ne bod > •astopani. Zastopnike h konr'eren-ci so izbrali one vrste ljudi ki pod milim Bogt»in nimajo noo" nega dela.
* ^ * *
Nekateri nasprotniki prohibici-je se skušajo po služiti zadnjega siedstva v borbi orot; suhim p'. -J a vam. To sredstvo je javno g'a-sovanje. Pri prihodnjih v-ditvah •ta j bi se vršil referendum p d vreli £arnženih državah.
Vsak volilne sirom Združenih držav naj bi glasoval, če je za prohibicijo ali ne.
To bi bilo precej nevarno To bi neskončno utrdilo temelje pio-Jribicije.
Za prohibienjo bi jrlasovaH vsi saTonarji in resta\Taterji.
Prohibieija jim nanree omnjrr -'a. da prodajajo sedaj slabo ž«ra-njr po petinsedemdeset <•■>j»tr,v drink in vodeno pivo _»o petnajst ali dvajset centov stc>lenieo.
Za prohibicijo bi glasoval' "wi butlegarji (dandanašnji j.- vsak deseti človek butlegar", ki sramo-rejo prodajati žrr mje po petin-dvajset dolarjev pdalono. doči n jc taktično vredno ie poldru-ri dolar.
Za prohibicijo bi s^ zavzeli ^si prohibicijski urarlmki, davčni uslužbenci in polirist: kajti pro hibicija jim je v;r sijajrih dogodkov.
Zanjo bi glasovali vsi vinogradniki in sadjerejci. kajti errozdja in sadja niso še nikdar take drago piodajali kot v teh nv^tih obljubljenih časih
Za prohibicijo bi oddal-, svoje glasove vsi grocer ji. kair funt čeŠpelj, češenj itd., ki je bil prtj p«1 pet centov, prodaj..jo sedaj t>" petindvajset do trideset eentov.
fia prihibicijo bi oddal svoje gjc.sove ves ameriški narod, K^jti ameriški narod je pošten »n napreden }ti je njegovo največje zadovoljstvo v tem, če more 'zadostiti postavi.
ROJAKI. NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEV HH ¥ IDR. DRŽAVAH.
3ugoHUitiaTtaka
Ustanovljena L 1 &98
SCatnL 3lrhnota
Inkorporirar-a 1. 1900
GLAVNI URAD v ELV, MINN.
Glavni odborniki:
Pretlsiiiiik: RLDOI.F PEKU AN,	K. 185tb St., Cleveland, O.
PoUi..t-<!stHliiik: LOUIS HAL.ANT, Iit>x IlMi, lVarl A.e , I.oraiu, O. Tajnik: JoSCI'H PiSHLKtt, K..jr. itiun. bta^aiuik: GEO. L. UliOZlCH,	^llnn.
Bla^njuik neii-piaFaiitti siurtaiu: JOHN MOVl.EN*, 5*24 E. 2nd Ave., W. Dulutli, Minit.
Vrhovni ulaniuc
Dr. JCS. V. Gil Ali EE, S-43 E. Ohio c^t, N.S., Pittsburgh, Pa.
NadzonJ pdbor:
MAX KKIiŽIŠNIK, Box	Hock Sarins*. Wyo.
MOHOR MI^DI(\ !»W>3 So. Iai\vndaU> Are., C'hi«»gnt IH. FAANK SKUABEC, 4sli2 Washington St., Denver,.
Porotni o«ll>or: LEONARD SLABODNIK, Bo> 4S0, Kiy. Miu*. GREGOR J. PORENTA, Box 170, Bia._i Dianioud, Wash. FRANK ZORICH, (JJ17 St. Clair Ave., Cleveluud, O
Združevalni odbor: VALENTIN P IRC, 519 Meadow Ave., K«*-kdiiJe. Joliet, 111. PAULINE E KM EN C, — .'Ird Strt-et. Iji S«lle. 11L JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, ILL
- Jeduotino uradno glasilo: "Clas Naroda". _j—--
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne i>o5ilja-tvo naj se jK»siljj.jo na glavnega tajnika. Vne pritožite naj se pošilja na pretlsetlnika porotne^ odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška "spričevala naj se imšilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jetlnota se priiMiroča vs»-ui Jukus!ov:iuoiii za obilen pristop. Kdor želi post?*i elan tc organizacije, naj t>e zj;lusi tajniku bljifciega društva J. S. K. J, Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite ua gl. tajnika. >'t,vo društvo se lahko v*tauovl z. H člau! ali članV-aiiil.
Hup Stinnes,
Eno največjih industrijskih ozemelj v Evropi jo takozvaiu Po-renje. Od izliva reke Idajne v Reiv> daleč tja <r«>ri na sever si: »ro n: ^ojroče razločiti, kje se eno mesto konča in drujro :'.aen«' ('<*l:i j^o-Vrajina je preprezena z »rosto železniško mrežo, a številne ceste pokriva droben in suli či*n prah. Povstul premo«? in železo, železo :n pi>'-r»*otr. in froai Jim se val' noč in da n iz nebrojnrh vi.-oki!i tvornisUiii dimnikov, ki dajejo pokrajini njen-) značilno o bel-.fžje.
Nad tem industrijskim ozeml.Kiri kraljujejo dai.es trije l:ralj> ■ Krupp v Essenu (pravzaprav njtvova Jičerka:, Avgust Thvsen v Dueseldorfu in Hu^ro Stinnes v Muelilbeiitiu. \ i račun teli trrh industrijskih ma<rnatov se *riblje na stotisoee stnjev in loilij-.ni delavskih rok.
Najbolj v osnre«! ju stoji danes tnergrični llnjrti Stinnes.
Hujro Stinnes j" zač«-l svojo industrijsko karijero kot preprost rudar. Rojen je bil let:' 1*70 v M .tehlheimu. Kot 23l:*t. lnlad-ni" osnoval z glavnico ,">() tisoč mark tvoje lastno cotljetje, in r svojo trgovsko sposobnostjo je svoje podjetje kmalu sprasil na tako višino. <la je postalo vodilno v celi piemojrovni nemški industriji. — Stiiuies pa se ni omejil samo na kt licentraeijo kapit.da onih druži«, ki premo«? proizvajajo, ampak je začel istočasno organizirat1 tudi tudi ona velepodjetja, ki preiuo«? potrebujejo. Na ta način je lo:'ei?el najvišjo rentabiliteto vseh v njegovih kartelih združenih industrijskih podjetij, ker je prekupee skor » popolnoma izločil. V t«*ri položaju «ra je zatekla svetovna vojna.
Za časa vojne se j«' morala v^a i.eni.ška industrija — tutli drugod jo moralo biti tak-> — preobraziti ra izdelavo vojnega mater:jala V Stinnesovih podjetjih organizirat ;* vciepoil jet ja s<. dobila v mr-nieijski in orožni industriji skoro monopol in n luška država Je m rala temu ogromnemu sindikatu plačevati cene, kakor jih je diktiral sindikat. Vsled tega se jp v Stinnesove blagajne stekal več/i de! onih silnih milijard, ki jih je Xeno ija izdala za vojsko m to vojno bogastvo je napravil.^ Stinnesa za i^ijvečjo gospodarsko silo povojne Nemčije. Današnja nemška industrija je popolnoma odvisna od milosti in od diktata Hugona Stinesa.
Svojega delovanja pa Stinnes ri omejil samo na Nemčijo. Nem-čija je po vojni izgubila vse svoje kolonije in s kolonijami vred trdi surovine, brez katerih nemška industrija ne mere naprej. To veliko nevarnost, ki je zagrozila nemški indusfriji. je prvi uvide! Stinnes in odločen, k.ikor je, se ni dolgo pomišljal najti za izgubljene kolonije mnogo sigurnejši nadomestek. Na mesto politične moči naj stopi moč kapitala, ki je neodvisen od državnih mej. V karte'ih in trustih organizirani kapital je mednaroden, on je moč. kateri sj klanjajo vse države. Organizacija medrarodnega kapitala pa ni t;da in okostenela, ampak je jrihka in prožna, da se lahko prilagodi vsem modernim idejam. To smo imeli pr:'iko videti t.tdi v Jugoslaviji ob priliki takozvane nacionalizacije p<.djetij. Mednarodni kapital osnuje družbo, v kateri sedi nekaj uprav, svetnikov kapituia potrebne narodnosti. Ti dajo različnim družbieam svoje ime, za katero dobe nekaj malega nagrade, pravi gospodar pa je kapital, in sieer n > nemški in ne francoski, ampak meonarodni. hrezdomovinski in nid«lr-žavni kapital. Tega svoistva mednarodnega kapitala se je na odličen nač/i poslu žil Hugo Stinnes. da pridobi nemški Jndustriji zopd potrebne ji surovine in ]»olfabrikii>e. Ni je danes skoraj drž.1 ve, v kateri ne bi bila organizirana industrija že več ali manj jx>d vplivom Stinnesovim. tako da smelo lahko rečemo: Hugo Stinnes je prvi organizator evropske industrije, v kateri igra vodilno vlogo — Vem-čija! To je nemška zmaga in Hug.) Stinnes je tisti mož. ki jc to bilko za Nemčijo dobil.
Jasno je. da mora imeti taka gospodarska kapaciteta kakor je ITugo Stinnes tudi ogromen politi'-en vpliv. Danes je Stinnes. zmagovalec na gospodarskem polju, tudi največji up onih. ki še niso obupali tudi nad končno politično in vojaško zmago Nemčije. V Nemčiji vlada kljub nasprotnim trditvam še vedno stari duh. izražen v pesmi: — Deutscliland. Deutsehland ucber Alles! — in Hindenburg in I udendorff sta še vedno dve imei. i in dve ose'most*. v katere ir:-t vprte svoje poglede vs;.j dve trets ri Nemcev, če ne vsi. Monarhi-stični in vojaški krogi v Nemčiji gledajo v Stinnesu nekega predhodnika bodoče velike dobe, ki jo bo rodila revanša. Da upi, katere stalijo nemški šavinisti n a St^ine.;'!, niso popol. brez prdlagc. vidimo najbolje iz dejstva, da on ne organizira samo kapitala, dobave surovin itd., po enotnem načrtu, ampak tudi časopisje. Kjerkoli upre. kupi velik list. ki mora pisati v duhu Stinnesovem, ne samo v gospodarskem delu ampak tudi političnem.
Psi kot kopališki gostje.
kopališče O ostein dozdaj tudi bivša žena nekega znanega dunajskega tenorja. Najela je v hotelu več .sob. za kaitere
Avstrijsko slovi radi svojih zdravstvenih vrelcev. A sedaj je tamkaj tako
drago, da je poseeajo samo tujci, i je plačala dnevno 2000 kron. V ki imajo s se-boj dobro valuto, [eni teh sob je stanovalo',pet nje-Vsekakor ni dneva brez tisoč av-jnih- psov, ki so bili potrebni od-strijskih. kron. V kopališču je bila * počitka v kopališču.
t
"GLAS NARODA"
SLOVENIAN DAILY : t _ . . .	owned and Published by
w ..	w BL0TINI0 PUBLISHING COMPANY
lm corporation!
'RANK 8AKSER, Prealdant	LOUt« BENEDIK, Traaauror
Pl»c# of AuiIimm of tt»a Corporation and Addrewei if Abova Offlclara; ■g Cortlandt fetraet. Borough of Manhattan, New York City, N. V.
"Gild Naroda** Uhaja vsaki dan Uvzemil nedelj In praznikov.
Za calo lete velja lie« za Ameriko	Za New York za celo leto	17.00
In Canada	$6.00 za pol lata	»3.50
Za pol lota	tS.OOZa Inozemstvo za celo loto	S7.00
Za Četrt leto	91.60 za p^l leta	93.60
O L A 8 NARODA
<Volce cf the People) leeued Every Day Cxcopt Sundays and Holiday«.
ftuoacrlptloK. yearly |6.0&
Advcrtlaamenta on Aflreement.
OoyM fares podplaa to oMb^cti ae no prloMuJeJo. Denar na) so bla«ovall po-Mljaa po Money Order. Prl arremeiabl knja norofnUtcrv yroalmo. do so Bu» tudi prejtojo 11 val life naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Q L A 8 NARODA M Cortlandt ttrset, Boroufih of Manhattan, New York. N. V.
Telephone: Cortlandt 2876
S potniško pošto.
Črta x ameriškega zapada.
(Konec).
Umevno j*, tla s? j«- tiw»j spremljevalec vsled te»a zbudil. Kakor po navadi, je še v j»ol.snu zgrabil /a vajeti in bič ter žarel: "You damned horse, vou... Hilly, get up!"	, •
"Stojte", set n zakričal. i4tu nekaj ni v redu!"
Morala je biti nekaj izrednega, kar je bilo p;ed nami. V velikiii množicah okoli se potepajoči volkovi konja, ki se je po vsem telesu tr»-s<4, ne \n prestrašili, ker poštni konji se volkovom kmalu privadijo.
"What's tli* matter?" je vprašal kočijaž ter si mencal oči, skočil kozla ter prijel hudo sopeče lia konja za glavo.
" fesiH Christ and general Jack-s-»n!" je prestrašeno zaklieaJ.
Tudi jaz se in skotil s sedeža; ravnokar je razsvetlil mesec s svojim medlim sijem pokrajino, in moje <*"i *. > pre.tfraieno uzrle ka-' kih 4<k> čevljev trloboko brezduo, ki je črno zijalo pred nami.
Se dva koraka naprej, in z zdrobljenimi k«>stuii bi ležali globoko doli v prepadu med skalami.
"Jesus ('risi and general .Jaek-non!" je jecljal kočijaž, ki se je ves tresel, "mislim, da bi sem doli dovolj hitro prišli, ne da bi se bilo liill v ju treba kaj mučiti."
Porinila sva pošto nazaj ter obrnila konja, ki s«- je še vedno tresel kakor trepetlika.
Strah je mojega spremljevalca popolnoma zdrami.
"Izgubili smo iK»t", je rekel,1 ko se je ogledal okoli, "ta je pa lipa! — Kako dolgo sem vendar, .spal?" je vprašujoče pristavil.
"Kake pol ure", sem odgovoril. "Saj bos-te vendar pokrajino poznali?"
"No, Sir", je odgovoril voznik.' "Že pol leta vozim tukaj pošto, a' vedno samo ponoei; radi tega potaj ne poznam bolje, kakor prvi j dan."	I
"Potem morava pogledali odj kod -va prišla", sem rekel, začu-den v> led te i/.jave; " nemogočo jej čakati, da .se .alani."
Pripravil sem vžigalice ter vzel v roko uro; potem sem šel h koči ja/ev emu kozlu, pod katerim sej mi je |m> daljšem trudu posrečilo prižgati vžigalico, da sem razsvetlil kazalee pri uri.
"Deset ura je", sem dejal j spremljevalcu; "oib osmih smo se odpeljali s Fort a Fetterman in smo torej <1 ve uri na potu."
Temni oblaki so zopet zakrili mesec.
Sel sem po sledi v snegu; kočijaž je prijel liill v ja za uzdo in ini počasi sledil — Sreča, da je zadnje dni snežilo; tako sem imel u-panje, da najdem sled, katero je napravila podnevi s severa pri-j ledša posta.
Na tr. način se-m iskal port in ko-nečno, po kaki pol uri, smo prišli na mesto, kjer je Billy zavil v stran. — Z voznikom sva spravila pošto nn pravo pot in zopet .sva zasedla sedeže. Topot sem dobil prvo mesto in bil sem na boljem, ker niveni čiifil pod seboj železja.1
"Billy, «*et up!" je klical voznik, in tako neprijetno prekinjena vožnja se je nadaljevala.
Skrcja je bil pogovor z voznikom o prestani nevarnosti jako, živahen kmalu pa je začel pojenjati. Tudi jaz sem postajal trn-J den Saj ž* dva dneva iu dve noči nisem zati-mil neesa' Sedaj, ko ni-st m več čutil pod seilnij železja. se nii je moj sedež zdel prav udoben; tudi me je hoja pri iskanju sledi ogrela.
Dobro sem se zavil v odeje ter *e naslonil na svojega soseda, ki, je pridno rabil vajeti in bič ter od časa do časa zaklical: "Billv,1 pet up'"
Pritisk
r.a desno ramo in leden mraz, ki mi je šel skozi telo. me je zbudil
Spal sem, trdno spal. Voznik poleg mene je položil svojo glavo na moje ramo ter počival ravno j tako sladko kakor Brllv, ki je obsevan od mesečne svetlobe, s po-' vešeno glavo tudi spal.
Kljub fatalnemu položaju sem se moral glasno zasmejati, ker| naša podoba, ta mirno »peiča trojica sredi divjih bregov, bi bila vredna slikarskega čopiča.
Smeh je zibudii mojega soseda.! Začuden je gledal okoli; potem je zgrabil vajeti, ki so mu odpadle; in ko je z bieevo pomočjo zbudil nesrečnega Billvja iz njegovega spanja, je zaklical kakor navad-
uo: "You damned horse, get up!"
Pogledal sem na uro, in ko »em
jo s sedmo vžigalico razsvetlil,
%:e,n vitJeJ- da je že dve po polnoči.
Mraz je naju oba stresal. Zato sva zopet pet minut tekla zraver. voza. kar naju je ogrelo.	j
Ko sva zopet stopila na voz J sem hitro skrlw-1 za to, da sem bil prvi, kar se mi je tudi posrečilo, dasiravuo se je kočijaž trudil, da bi bil pred menoj.
Zopet je šlo po običajnem "Bil- : !y, get up!" naprej.
Še vedno so se podili po nebu temni oblaki, tako da se je mesec samo tupaiam pokazal.
Pot je vodila če« gore in doline, čez dni in stm.
Billv se je jako d občo držal, dokler je eni za seboj opominjajoči', klie "Billv, get up!", kakor hitro pa so te besede izostale, je skušal počasneje voziti; a bič ga je vedno opominjal na svojo dolžnost. :
Ze smo imeli menda zopet dve uri za seboj, a topot, ne da bi moj sf^ed popolnoma zaspal. Napol pa je vedno dremal, ker večkrat je ' ljubeznivo svojo glavo na mojo ! ramo položil. — Premikal sem se na svojem sedežu semintam in če to ni pomagalo, sem ga dregnil v rebra. Takrat je vedno zaklical 1 -voj "Billy, get up!", kakor bi mi 1 '"'tel naznaniti, da čuje.	J
Mesec se že dalj časa ni pokazal ;n ravno smo prišli na vrh precej strmega griča, ko se je poŠta na- ' in krat nagnila na eno stran in se. 1 kakor sem mogel opaziti, kotalila po rebru navzdol.	i
S pot pošt o — KONEC
BH>y je dirjal kakor nor naprej dasiravno ga je kočijaž ki mi je klical: "Look out. look J - ut! skušal zadržati. Naenkrat je voz nekam zadel, se popolnoma nagnil na stran, da sem se zvrnil v sneg. moj sosed pa name.
Po daljšem preklinjanju ie vstal.
"Ali ste si kaj polomili'" me je potem vpraša'.
"Zdi se mi, da nič**, odgo- ' varil, se postavil na noge ter pre-legnil. ">7ajbrže sva pot drugič zgrešila ?" sem jezno pristavil.
"No, Sir", me je voznik pomiril. "ta prostor tukaj poznam, in Billv tudi. drugače ne bi tekel na strani strmega klanca doli, ko . smo se prevrnili. Na tem mestu sem že najmanj tridesetkrat ležal.!1 Prokleti ovinek!"
Ko sva pošto zopet postavila na kolesa in pritrdila poštne zavoje, ki so ležali po snegu raztreseni, je nadaljeval;
"Vedno imam pri tem srečo. Še vedno, kadar se je pošta prevrni-' je bil kak potnik z menoj, ki! mi je pomagal postaviti voz in ga zriniti okoli griča; sam tega ne bi mogel napraviti. — Billy, get up!" je potem zaklical. in ko sva krepko porivala, je začel konj voz vleči po strmini navzgor.
Ko sva prišla gori, sva zopet zasedla tedež, katerega sva to noč že večkrat postovoljno ali nepro-| stovoljno ostavila, in ko se je moj »]»re ml je val ec d o vol jn o orij en t i- j ral. smo šli dalje.
"Tukajšen kraj prav dobro poznam", je povzel voznik besedo.
Pred enim letom so roparji natanko na tem mestu ustrelili dva potnika, ker se nista hotela zmeniti za klie- "Throw up your hands!" in sta mesto tega zgrabila po svojih sixshooter-jib (re-volverjih). Saj vendar veste, kaj morate storiti, fe vas kdo tako ogovori?" je pristavil.
1' Yes, Sir. vem : enkrat me je že neka roparska tolpa tako zadržala". sem odgovoril.
"Saj vendar nimate nobenega sixshooterja pri sebi?" je čez nekaj časa zopet vprašal.
"Seveda ga imam; kdo bi pa tudi tukaj brc« orožja potoval
sem ga zavrnil.
"To je slabo", je dejal moj sosed ter zmajal z glavo; "ne želim vam slabega in vsled tega vam svetujem, ne rabite orožja, tudi Če bi imeli za to vzrok."
Počasi je potekala ura za uro. Oster mraz naju je prisilil, da sva ^ večkrat šla zraven pošte. Oe nisem bil dovolj uren, kadar sva se zopet vsedla, sem moral jezditi na železu Tako sem potem skrbel, da sva šla zopet nekaj časa' l>eš, v upanju, da bom imel drugič več «reče s sedežem.
Končno, končno se je začelo daniti. Na obzorju se je pokazal ozek, temno rdeč trak, ki je posta-
jal širši in svetlejši, dokler se ui ; okolica vedno razločneje prikazo-' vala iz teme. Kakor daleč je seglo!' oko. satu sneg kakor bel mrtvaški . prt čez gore in doline. J^e tupa-1] tam je bilo videti kako drevo ali 1 grmovje. Tišina je vladala okoli'; in okoli, prekinjena samo po v < snegu škripajočih kolesih.	|i
Bila je krasna .podoba divje, ro-j mantične narave.	Ji
Vtopljen v to nenavadno lepo- < to, smo ravno zavili okoli skalna-1 jte »tenn, ko so nama naenkrat za- ■ donele nasproti znane in zloglaa-'« 'ne besede;	J
•" Throw up your haaidei!" '] Štirje divje izgledajoči možje ] z na nas uamerjenimi puškami so'; stali pred nama.	[
Pošta se je vstavila; sledil sem ] kocijaževemu vzgledu ter držal'. roki kolikor mogoče visoko. Mi- ] slil sem na dober svet, katerega sem d<J)il pred nekaj urami.
Lep, vitko raščen mož v sivi us- , njati obleki s franžanii na roka-j vili in hlačah, ki so mu tičale v^i visokih škomjah, na katerih so : zvenele velrke ostroge. je stopil < naprej. Pod zakrivljenim nosom so mu poganjali črni brki z lepo'i nafrkanimi konci, in na glavi, ka-ji tero so pokrivali dolgi, temni lasje, mu je drzno čepel širokokra- i jen siv klobuk, pomaknjen na stran.	j!
"Good morning, gentlemen!"! je pozdravil ter se prijazno na-smehljal, da so se zabliščali snež-liobeli zobje, ter stopil čisto blizu ■ mene. "Žal mi je. da moram vaše' potovanje prekiniti, go«pod; al manjka mi marsikaj in radi tega ni pač ne boste vzeli v zlo, če si • dovolim pogledati, ali mi ne bi mogli pomagati."	J
Po teli besedah je razvil odejo i ter prijel za revolver, katerega sem imel opasanega na jermenu. |,
"Ali imate še kaj takega?" je vprašal ter vtaknil orožje za svoj pas.	!
"No. Sir", sem na kratko od- , 'govoril.
Eden ostalih mož je medtem pre iskal voznika; velik kos tobaka za čikat je brio vse, kar je pri ! njem dobil.
Moj mož mi je izpraznil vse žepe. Žepni nož je po kratkem ogle-, dovanju porinil nazaj, ravno takoj malo krtač Le o Denarnico je pa vzel ter stresel v njej se nahaja-' joče dolarje iti cente v roko. !
"Zakaj bi vlačili toliko denarja tukaj po gorah okoli, kjer si itak ne morete ničesar kupiti ?"| je rekel ter se mi nasmejal. "Tu, to je dovolj za vas!" Položil jej ;dva dolarja nazaj v denarnico in .io zopet spustil v moj žep.	i
Ko je spravil ostali denar, mef je preiskoval naprej; pri tem je zgrabil za uro. Ves oveseljen jo jc jogledovaL —'"Vsi vragovi, takoj stvar sem si že dolgo želel! Sicer( I je samo srebrna, a to nič ne de.", ] Menda sem že žalostno gledal, ker me je rokovnjač naenkrat < vprašal:
"Uro daste gotovo neradi; saj
delate obraz, kakor bi vam nogo
r i
odvzel. Le dajte roki zopet doli", je pristavil; "ono, za kar bi lahko zgrabili, ste že bili tako prijazni, da ste meni prepustili." In smehljaje je pokazal na odvzeti revolver.
"1'ra je zame velike vrednosti, I Sir", sem rekel. "Kot mlad člo-| vek sedemnajstih lot sem si jo kupil s prvič prLsluženim, težko pri-! slu ženim denarjem. Od onega časa nadalje mi je bila zvest sprem-^ ljevalec po vseh deželah, kamor me je pognala usoda."
Mož me je nekaj trenutkov pozorno motril. — "Neprijetno je, če se mora kdo ločiti od st\*ari, ki se mu je priljubila, vem to", je rekel počasi in za trenutek se mu j je potemnil obraz; "vendar je dobro, če se človek temu privadi", je kakor trmasto pristavil in porinil uro v žep.
"Kako je s pismeno pošto?" je vprašal nato voznika.	j
"Ni omene vredno", je ta od-j govoril; "odkar so bile denarne pošiljat ve dvakrat ukradene, jih pošiljajo na bolj varen način."
Ropar je pokimal. "Vem; no, nekaj vojakov pa tudi še ni vse — bomo videli!"
Ostali štirje možje so zasedli svoje konje, ki so -bili za neko »skalo, in gibčno so se vsi zavihteli v sedla.
Mož, ki je bil menda načelnik roparjev, je prijezdil prav do mene ter se odkril. "Veseli me, da sem se z vami »poznal, Sir, in zahvaljujem se vam za prijazno podporo."	|
Že je obrnil svojega konja, ko se je se enkrat vrnil. — "Ne sinete me prištevati k navadnim
roparjem, ker bi mi bilo to neprijetno", mi je rekel smehljaje. "Kad imam, da napravim na koga dober utis, ker kljub mojemu ravnanju bi rad ostal to, kar^em ^
bil, gentleman! Tu. vzemite <k1\ - - l mene kot darilo nekaj, kar sem j,
vam s silo vzel. in če bi vas kdo'. \prašal, kdo je bil oni, ki velja med svetom za največjega lopova, I j mu povejte moje ime; Sixshoorer ■ Charlie me kličejo!"	„
Po teli besedah mi je stisnil uro v mojo roko, obrnil konja in od- s dirjal s svojimi tovarišu	(1
"Billv, get up!" je rekel voz-1, nik, kakor da bi se nič posebnega' ( ne pripetilo, in pošta se je zopet1, začela pomikati naprej.
"To se vam je gotovo že več-l] krat primerilo?" sem vprašal', svojega soseda, ves začuden nad \ njegovim mirom.	]
"Yes. Sir", j^ le-ta odgovoril; ( "danes že enajstič. Sčasoma se pa \ človek temu privadi. Lahko ste y veseli, da se jc vse tako dobro izteklo. Še ni dva meseca tega. kar ^ so mi lopovi vse odvzeli; niti'} srajce mi niso pustili. Bila je gor-h kejša uoč, kakor jc danes drugače bi zmrznil; ker brez vsake', obleke na sebi . sem se moral pe-1, ijati še štiri ure do postaje, ka- < mor sem dospel ves prehlajen. — \ Billv, get up!" je jezno pristavil, , ker Billy je menda uied voznike-ji vem pripovedovanjem postal j mnenja, da sme korakati.	U
0lasno sem se zasmejal. Pošta -z nagim kočijažefh je morala lepo « izgledati.
"Toda Sixshooter Charlie je, 1 kakor videti, vendar še precej po- i št en ropar", sem odgovoril.	«
"Yes, Sir, to je res!" je odvr- i nil moj spremljevalec. "Ko tak je i poznan daleč na okoli. On vzame bogatim, obdrži, kolikor potrebu- j je za svojo osebo, drugo pa da -ubogim."	U
Se dolgo zatem sem moral mi-j j slit i na tega moža. Kaka usoda ga 1 je vendar privedla do tega, da jej t šel v gore in začel ropati.	<
Ob devetih sva vendar dospela ; na postajo. Bila je majhna hišica, i s hlevom poleg.	;
Old Mag's Cabin se je imeno- i vala. — Mesto šestih smo bili tri- 1 najst ur na potu.	M
Posestnik koče, star, sivolas ] mož, je stal pred vratmi, ko sva * prišla. Mož je imel za seboj temno « preteklost. Kni so zatrjevali, da ' je bil nekdaj ropar, drugi, da je i bil konjski tat; toliko je bilo gotovo, da ga drugi lo]H>vi niso nik- ; dar nadlegovali.	1
"Ali prihajate, zaspaneti?" je' klical starec že od daleč. "Če Tie < bi bilo tudi enega potnika, bi že 1 vedel, da sta Billv in ti. -lini, po- ' noči spala. — Good morning. ! Sir!" je nagovoril mene, ko je voznik, ne da "bi se zmenil za krč- ; marjeve besede, skočil s kozla ter začel Billvja izpregati. "Come in! Kava je vroča; dobro vam bo! dela."
Jiad sem starca ubogal.
V	nizki koči, katero je eno majhno, umazano okno le slabo razsvetljevalo, jč gorel v kaminu velik ogenj; zraven je stala po 1 soda za kavo, katero sem kmalu poželjivo srkal.
Zvečer tega dne sem prišel v Old Fort MoKinnev. (To je zapu-šfena trdnjava proti Indijancem.) Tam sem sklenil ostati vsaj en dan. da se nekoliko odpočijem. — Brez bolečin nisem mogel več sedeti, na poštnem ozkem sedežu pa ne bi mogel zdržati; mislim, da bi pri tem trpeli moji možgani. Kakor bi me kdo pretepel, tako sem £e počutil.
V	]>opolnonia zanemarjeni trdnjavi racec Mera za p-«tne konje še lesena koča, v kateri je majhna trgovina z živili, pijačo itd.
Razen storekeeperja in poštarja v eni ose.bi in njegovega kuharja, edina bivalca v Old Fort MeKin-ney, sem dobil še nekega moža. ki | se je prošlo noč, ko se je pošta, prišedša od New Fort McKinnev. prevrnila, zlomil roko.
Oba sva prebila noč skupaj v eni Sf*bi, zavita v odeje, ležeča na trdi zemlji, kakor nesrečni žrtvi First Class American »Stage- Line.
Ker sem bil umevno jako utrujen, sem spal kakor ubit. Moj tovariš. ki je vsled bolečin čul, mi je pripovedoval drugo jutro, da sem v spnnju govoril, a vedno le besede: "Billy, get up!"
POZDRAV.
Predno se podam v staro domo-|vino s parnikom "Olympic", pozdrav društvo sv. Petra št. 50 J. S. K. J. v Brooklyn u, N. Y.
Frank Rauch.
Burgenland.
Kljub vsemu upiranju bodo .Madžari te dni vendarle zapustili » j ono ozemlje zapadne Madžarske, i I ki ira je ententna konferenca pri- 1 sodila republiki Avstriji. Avstrij- 1 ei bodo prej ali slej zasedli novo 1 .pridobljeno zemljo in jo pridni- 1 žili k. t samosvojo deželo "Bur-ij genland" svoji zvezni republiki, i hn; "Burgenlan i" j; vzeto iz i j stare dobe. ko so se male upravne '»•note imenovale "Oa.sira'\ Bur- 1 gen. kakor se je en del Erdeljske i (jugovzhodne Madžarske1) imeno-' j val "Se.pt em castra . odtod nem-11 |ško Siebembiirgen (Sedmoa#aško>. 1 j Burgenland obstaja iz deljfzapad- 1 ne vesprimske župan i je (Wiesel-. burg), iz vcč.ine šopronjske (< *den- 1 burg1) in delov železne župan i je (Hisenburg, madžarski Vašvar). kamor je preje pripadalo tudi severno Prekmurje.	]
Se vem i del tega ozemlja je ravan. ol>širna ravnina, pripadajoča j take imenovan i mali "ogrski nižini. V nje zapadn?Yn delu leži veliko | jezero Nežidersko. a vzhodno <«1 ,njega s«» razprostira zelo obsežno močvirje, ki pa so ga v zadnjih desetletjih močno osušili. Zapadni, in južni del je gričevnat in hribovit: na vznožju hribovja stoji v{ j bližini Dunajskega Novega mesta' največja mesto Burgenlanda šo--pronj (ftdenburg> s :ir),000 prebi-j va.le.i, ki bo brezdvomno postale gla\nio mesto dežele.
Nemška zapadna Ogi*ska je p<v; I jedel ska dežela; ponekod, ]>re<l-l vsem na zapadnem obrežju Neži-j derskega jezera je zelo razvito vi-j nogradiiištvo. Rud nima nikakih.t tudi industrija se tu ni razvila, j filede narodnosti je dežela sicer, po dveh t ret j mah nemška. di»čim se v preostali tretjini dele Ma-J jdžari in Hrvati. ^Madžari so s svo-J j jo sistematično raznaro<lu.jočo po-litiko znali tudi med Nemci pri-' !dobiti pristašev; tudi Nemci so se dali madžarizirati. s čimer se po-, trjujc ona izkušnja, da nemški narod nikakor ni s.un po sebi tako zelo odporen, marveč da more raznarotlovati druge le, ako je po-! litično vladajoč, kakor je bil v po-j kojni stari Avstriji. Kjer pa stoji. i pod vlado drugega naroda, pa sej . da prav tako raznarodova-t i kot i druga l judstva. Tudi pojem " Her-renvolk" je ti^laj relativnega po-■ mena.
Hrvati so zastopani zelo števil-. no v Burgenlandu. Vendar ne tvorijo kompaktno naseljenega . ozemlja, namreč le narodnostne . otoke in to dosti velike med nem-,iškim prebivalstvom. Naselili so se v turški dobi, ko so ve T-i no hrvatskih zetnelj zasedli Turki ter so i Hrvatje rn Srbi bežali z rodne zemlje; Habslmržani so jih nasc-. lili po zapadni Ogrski, ki je ta-, i krat kot ozek. dolg pas predstav-t Ijala zadnji ostanek Ogrske, ki se je še nahajala v rokah dunajske j vlade. Danes bivajo Hrvatje v š»i-( rib velikih skupinah. Največja je t v zaho<lnem delu Železne žmpani-L jf. dve sta v SOpronjski župani j i.
ena na jugu. druga na zahodu Ne-( židerskega jezera: četrta je raztrgana na severu Mošonja ob Lita vi . in Donavi. Skupno število Hrvatov v zapadni Ogrski je znašalo leta 1010. po uradnem madžar-( skem štetju 54,291 duš.
To je torej tretja slovanska narodnost, ki jo dobi republika Avstrija v svoje meje. Razen teh bi-j va tam tudi par sto slovaških duš, ki .so luteraiici.
i "
I Dr. Koler
SLOVENSKI ZDKAVNK
638 Pen Ave. Kttsbvgk, P».
^flHb	Dr. K«lar |s Ml>
alareJM »I»HMM
U, adrtTrlk___Iptjt-
Jf "v UM v nttrtu i a hi,
» adrkTij*-
Jukkbt WmmtrvtH^U kr-»i «t»Ti • ga-writ—i Mi. ki xa J« term*l Ar. yrU. frllch. C*	ooao*aH m«2.iar-
1	O' «*l"1». » CIO. l^lMllj* IML
aotoCto« ▼ kUth, prldlt« lsCtatll 1 tu bm kri Km CtkaJU. k-v ta to-
Vmm m nM ■ bnliml rtraiia po ©-
- mte	kttro (futta
te wmm pnejkajt aft*vjt, m* mka] A twit priilu n JA na m kam i topst pomD
F|roMi9 kd ToOno kOe oMmvi^ 1 v ML unk la *e»r hi«« ourtelK
Bokal ufenja, kt po%voea«« kft-Mteo t krila krWa la rMfe «a4i
lagsrsrs,.	**
IM tW I »H 11 ki MkMpB iSuMft]
£*al pot
Nakatvl dmft ak.«aM r»M}o m. mrnim, da va« r........ Jas aaa
U.	T^TtmuT*° ™
Vala arat ak lilmlkk «!•!«• L Ok Himii muk	••
GLAS NARODA, 26. SEPT. 1921
Na zgodovinskih bojiših Male Azije,
Ozemlje, na katerem se vrše se-f danji boji med Grki in Turki, je,M že neštetokrat namakala človeška!] kri. Nešteto bitk se je že izboje-.-valo na teh planjavah, neb roj ."-lo-u veških usod že dopolnilo in za- 1 ključ i Io. Ta zapadni del Male Azi- ' je nam je imenovati med prvimi. > najpogosteje obiskanimi bojišči [1 svetovne zgodovine.	;
Preko zapadne Male Azije so si-'J lili narodi starega Orijenia v K v -ropo. Tam kakor danes Orki i 11 -Turki, so se prvikrat spoprijele J vojske starih Peržijaitov- in starih ji Helenov (prednikov sedan jih Gr-|' kov L Na ]>oti iz Smirne v lTšak in, Afium-Karahisar. tolikrat imenovan v zadnjih bojih, so se naha-|: jale stare Sarde. kjer so se prvikrat spopadli Perzije i iji (irki. l.lizu Smii-ne se nahajajo razvali-j ne eneqra najimenit.nejšili starogrških mest ^Mileta. ki so ga leta 40-1 po Kristu razdejali Perzi> kot pr-' vo maščevanje nad Crlxi. Sevenio, o<lff»d blizu Dardanel leže razne v zadnjih desetletjih razkrite razvaline Troje, na katero ima vsak naš gimnazijec toliko prijetnih in neprijetnih spominov. Tu v bližini ob O rani kn je bil Aleksander Veliki svojo prvo odločilno zmago nad Perziiei.
•	W	t
Ali to še davno ni vse. Na črti. na k-iteri je do zadnje ofenzive j potekala grško-t urška fronta, po-' teka važna geografska. po«lnebna ic kulturna meja. Zapadli o odtod i se širi prebežno rodoviten -ivet [razrezan p:, številnih rekah, teko-jC-ih v Kgejsko morje; obilica d»din [z rodovitno prstjo in gostejšim [prebivalstvom. Tod povsod je <>bi-|lo dežja, zlasti pozimi, tod goje obilico južnega sadja, ki so ga dostikrat rtaljani uvažali v našii kraje pod firmo sicilskega bl^ga. Kakor v starem veku. <o še danes na [obali in v mestih dokaj zastopani Irki in v trgovini j«' novojrrščina poglavitni jezik.
Vzhodno odtod, v ceVi notranjosti. pa s«> širi pusta maloazijska planota, visoka povprek nad 2<XX) I metrov nad morjem, pokrajina z tnalo množino padavin in silno' j vročino poleti, vsled česar prevladuje pustinja, ponekod celo pu-| šr-ava# ali slana stepa z bornim linjem. Zato so vedno narodi iz no-1 tranjosti tiščali na zapad k cvetoči oliali. kar se je ponavljalo stoletje za stoletjem v zgodovini.
To prirodno mejo so Orki s posrečeno ofenzivo prekoračili in za-; čeli prodirati v visoko, pusto notranjost. S tem se položaj zanje avtomatično z vsakim dnem slabša. Toda to je že drugo noglavje.'
Poglejmo si par historičnih znamenitosti mest, ki se v zadnjih po-ročilih pogosto imenujejo". Eski-j šehr fto je: Staro mesto) n. pr.j odkoder v^vdi želecanica na Aniroro.; S10 metrov vistiko ležeče mesto z nad 40,000 prebivalci, je zgodovinsko silno važen kraj. Ta kraj je zibelka, začetek turške moči. Tu je stalo v grško-bizantiivski do-| bi mesto Dorileum. važna bizantinska obmejna trdnjava, ki je I
branila zapadni svet pred navali barbarskih mongolskih Godotov,-prihajajoČih preko notranje Male Azije. To je seldžuški ikonijski sultan 1225. leta naselil turško pleme, ki se je pozneje začelo imenovati Osmani. v svrho. da čuvajo nujo in napadajo Hizantince. Osmani so svojo naloigo isborno vršili, se razširili proti Brusi in Mar-u»iirskwim morju ter postali pozneje uezavisni od I k on i je, katero so si cehi podvrgli. To je začetek mogočne Turčije. Tu so vrh tega križarji dosegli prvo zmago nad muslimani.
I sili k je danes mala vasica blizu Marniarskega morja. Nekdaj pa je st;tlo tu imenitno mesto Nikaia ali Nieeja (današnje ime iz grškega Kis Nikalan), ki je igralo v najstarejši cerkveni in poznejši bizantinski zgodovini tako važno j U Jogo. Boljše se je <#irnnil<» ilnigo ■ staro mesto Tsmid, stara N i koma-.di ja. z 20.000 prebivalci. Ta mesta in sk >ro sleherni kraj v tem i>iv-' delu hran; neb roj kulturnih sledov nekdanje slave in cvetoče kulture. PovstkI razvaline starih stavb in cest. povsod ostanki ali vsaj spomini imenitne grško bizantinske preteklosti. Ni čuda. da se •Irki s tako vnemo poganjajo za to zemljo.
In Angora naposled, sedanja prestolica kenialistične turške vlade. je mesto. ležeče Š4s' metrov vi-soko, s 40.000 prebivalei. v starem , veku važno križišče c»^st v Arme-ini;o. Perzijo in Sirijo. Tu se je nahajala stara Ankvra. kjer sta zbo-rovala dva koncila. Leta	se
je bila tu znamenita an gorska bitka pod velikim Tat arom Timuria-skom in Turki, v katerih vojski so se takrat že nahajali srbski vaza U.
Blagor jim, ki so rojeni n?. morju.
Poleg otrok, ki so rojeni v nedeljo. vživajo posebno srečo otro-ci, rojeni na morju. Tako nazira-nje je v Angliji tako razširjeno, la je vse polno žen. ki se v pričakovanju poroda pripravljajo na ipemorske vožnje. Seveda si morejo privoščiti tak lnksus samo jako bogate ženske, ker je porod na parniku jako drag in je treba .imeti s seboj tudi služinčad. V najnovejšem času pa so si pričele .dovoljevati ta '"spoi-t"' celo siro-:masne ženske. Zanimiva je v tem ozim statistika ('unard Črte. Leta 1M19. je bilo na parnikih. ki so vozili iz Anglije v Ameriko, GS porodov. Že naslednje leto je na-rastlo število na lol. lansko leto p;> je bilo že 27fi poro<lov. Kapitani imajo v to svrho posebne 'knjige, v katere vpišejo vse novorojenec in sicer za Angleže. Ko se parnik vrne v luko. se vsi porodni slučaji protokolirajo v Ixuidonu. i Kapitan izda prvi dokument o rojstvu. Obilo sre<"e !
iMJ r^g! gvšš| jw§g iRŠSO&ŠBiBa
TDRISRČEN smeh je naj- I boljše zdravilo sveta.
Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmeite — pa boste takoj ozdravlje-ii-
Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli j pogledate vanjo.
Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno.
Izreiit« ta knpoz. prldeafcto yrtiMit rator w maminih tar fa pofljit«:
Slovenia Publishing Qo^	!
82 Cortlardt St., Nuw Turk.
Cenjeni: Za priloženih petdeset centov t znamkah mi poiljite knjigo "Peter Zgaga."
Ime •••••• •«••••».«m.•• -«.»_•
NaaloT ................................ I
Država. .............................. .. f
'_ * _ _ _____ fl
| Vdova Leruž. ^^E-Gaboriflu i
Prevedel u "Glas Naroda" G. P. # ■ -Francoski detektivaki roman-- H
21	(Nadaljevanje.)	.V |
^ — Ali si prepričan o tem?
—	Kot more biti prepričan človek, ki je im<^l to svoto ter je sedaj nima več.
—	Štiristo tisoč frankov* Nikakib centov?
—	Nikakih.
—	Potem ti hočem izstaviti pobotnico za (o svoto. Ali Los zadovoljen ?
Vstop služkinje, ki je prinesla čaj. je prekinil ta ljubezenski tiuet. katerega je Noe! še dostikrat preiskani!.	*
Madama Julijeta Safur je bil i 1'arižanka. Rojena je bila krog b*ta 1S19. v najvišjem nadstropju m*ke hiše v Montmartre. Njena mati je bila v svojih dnevih prec-»j znana lepotica. Za njenega o<•«• ta hc ni vedelo. Njeno mladost so predstavljale batine in poljtibi m, živela j»* od sladkorja, kislega vina in pokvarjenega sadja. Vsled te-jj a j«- bil njen želodee prav tak' j okvarjen kot je bila pokvarjena tndi njena inteli^em-a. S' starosti •ivanajstih b*t je bila suha kot žo-bel j in zelena kot jaboiko meseca junija.
Kar pa .s«- t i»njenega duševnega urjenja bi jo strog moralist smatral za prezgodaj razvito seme, ki nimajo nobenega principa.
K»-r ni obetala, da bo postala n-pa. jo je poslala mati v neko prodajalno, da se seznani /. mister*ji prodajanja trakov iu čink. Takrat pa ji je ponudil svojo proteke:,io neki stari prijatelj njene lUii-tere. Ta človek je bil dober jMir.iirt v.ilet- y.«*rr»k ter je zapazil znake ( bodoče lepote taiu. kjer s«» drugI v'deli le odurnofit. Poslal je svo.«o j jirotežiranko v šolo. <la si tam nabivi površno'izobrazbo. Naučila s'j J je pisati iti ' itiiti. reprav slabo. igraT i klavir ter pred vsem tako d-i-j bro plesati, da je zmešala glavo nekega inozemskega poslanika, ka-i tei-emu jo je predstavil njen stari prijatelj.
Ko je prišel ta star gospod, dr. jo vzame iz šole, je našel, da I jo .je vzel /.«- nekdo drugi, mlad umetnik, ki ji je ponudil polovico tega. k;ir je imel >,(iu, to se pravi — nič. Po preteku treh mesecev je zapustila študij svojega umetniškega prijatelja ter nosila cele svojo garderobo zavito v žepni robec.
Tekom štiri let ki so sledila, je živela borno življenje ter pogosto živela od samega upanja, ki nikdar ne zapusti mlade d-.klice, ki se zaveda svoje niičnosti. Pogosto se je pogreznila v blato ter -e zopet dvignila na j>o\ršje. Bila pa je nepremišljena. Dvakrat je ze potrkala s:< m na njena vrata, a ona ni imela toliko razuma, da *•• jih odprla.
S ponio.-jo kapitana nekega obrežnega parnika j;- dobita mesto i na nekem malem gledališču in tam se je seznanil z njo Noel ter s-J tako zaljubil vanjo. Postala je njegova ljubica.
Odvetnik ji je i/prva ugaja i Občudovala ga je raiii njegovih! iinih inanir radi njegove učenosti, poznavanja sveta, radi njegovega zaničevanja za v>e, kar ui bilo vredno njegove pozornosti in predvsem radi njegove potrpežljivosti, katere ni mog'a uničiti nobena stvar. Kmalu pa je našla na njem lastnosti, ki so bile manj »b;u-dovanja vredne. On ni bil zabaven. Nikdar je ni sprabil \ smeh. Nikdar je ni hotel povesti na kako zabavo, kjer bi :.e lahko pošteno nasmejala. K.*r ni imela nobenega dela. je pričela zapravljati (lerar. < im več pa ji je dajal, tem večja je bila mržnja, katero .je outMa do njega.
Napravila je i/, njega nesrečnega človeka na svetn ter postopala /njim kot s psi.m. Tega pa n: delala iz naravne hudobije ali pokvarjenosti značaja temveč v trd;:I veri, da je resničen rek, kato- i ega se je naučil.* o.t svoje mater.- da je namreč že.iska ljubljena) v razmerju s sitnostmi, katere povzroča ter hudobijami, katere počne.
Julijeta ni bila zlobna, liila je prepričana, da ima dosti vzroka za pritožbe. Sen njenega življenja je bil. da je ljubljena na način kot je občutila, čeprav bi >ania ne mogla tega pojasniti. Nikdar ni Lila za svojega ljubimca drugega kot igrača. <'na je to razun.ela. Ker pa je bila naravno ponosna, jo je to jezilo Sanj;*la je o ljubimcu, ki bi jo ljubil tako, da bo dopiinesel zanjo resnično žrtev. — ki bi stopil navzdol na njeno stališče, mesto da jo skuša dvigniti lia svoje. Vedela pa je. da najbrž ne b > nikdar srečala takega človel a.
Mesto da bi razsipnost Noela omehčala njeno srce, ga je št-, bolj zakrknila. Prepričana je bila. da >e zelo bogat ter smatiula njegovo radodarnost r.a nesramnost bogastva. Kljub svoji ekstravaganci se je le malo brigala za denar sam. Ncel bi neizmerno pridobil v njenih očeh, če bi ji povsem odkritosrčno pojasnil svoj polža..). On pa je izgubil njeno ljubezen s svojim blinjinjem, ker je ni obvesti' j žrtvah. katere je doprinašal zanjo.
Noel je oboževal .Julijeti*. l)o onega usodepolr.ega dne, ko jo j je prvič videl, je bil Noel uzor pameti in modrosti, a ta jjrva in tdi-na strast ga je naravnost vpepelila. Iz vse te nesreče je rešil le zunanjosti. Štirje zidovi so ostali pokonci, a notranjost poslopja je bila uničena. Celo junaki imajo sv« j;, ranljiva mesta. Najbolj umetno napravljeni oklep ima nekje pregib.
Noela je bilo mogoče napasti s pomočjo Jnlijcte. r/.a njo je ta uzorni mladi mož, ta odvetnik neomadeževanega slovesa, ta strogi moralist, v štirih letih zapravil ne Jc svoje lastno premoženje, trm-več tudi ono madame Gerdy.
Ljubil je Julijeto blazno, brez premisleka, z zaprtimi očmi. V njeni bližini je pozabil na v.sako previdnost ter se ni brigal za posledice. V njenem buduarju je snel svojo masko reserviranosti in stre-gosti in prišle so na dan njegove štabe strani.
Čutil se je tako brez moči napram njej. da ni nikdar lui poskusil boriti se proti temu uplivjL Ona ga je imeli popolnima v oblasti. Enkrat ali dvakrat je sklenil nasprotovati njenim kapricam. a ona je zmagala v boju. Pod pogledi te deklice so se njegovi najmočnejši sklepi dajali hitrejše kot se staja sneg na aprilskem Bolncu. Ona ga je mučila, a ona je imela tudi moč/da ga potolaži, r--r besedo, smehljajem, solzo ali objemom.
Ko je bil daleč proč od te čarovnice, se mu je včasih vrnila pamet in rekel si je: — Ona me ne ljubi. Ona se smeje moji zaljubljenosti ter me ima za bedaka. — Ljubezen do nje pa j? pognala tako globoko korenine v njegovem srcu. da jih ni mogel iztrgati. Postal je Ijubosumei ter se v mislih neprestano pečal z njeno zvcsiolx). Kljub temu pa ni im^l nikdar poguma, da bi dal izraza svojim stun-njam. — Moral jo bom zapustiti, — sije rekel, — ali pa ji v bodočnosti dovoliti vse. — Ob misli na ločitev od nje pa se je tresel ter •čutil, da je njegova strast do te deklice tako silna, da se bo lahko podvrgel največji sramoti.
Navzočnost služkinje, ki je rabila precej časa, da je piirediia mizico za čaj, je dala Noelu priliko da se pomiri. Ozrl se je v Julijeto in njegov srd je izginil. Že se je pričel bati, da je bil nekoliko preveč okrut napram njej.
Ko je služkinja odšla, je šel ter sedel poleg nje zia divan. Skušal jo je objeti.
___________________£D»li* pritodnjiS.) ______
Pismo iz Avstrije. '
Katerekoli novine vzameš v rokre, mesece že pišejo danzad?n < in ugibajo o kreditni akciji entente, ki naj reši avstrijsko gospodarstvo poloma. Po kabaretih že delajo slabe in dobre šale o tej fa-mozni akctjl. Poučeni finančni avguri trdijo, da navzlic brezdvom-ni pripravljenosti entente, pomagati svojemu humiuiculusu do ži\-) ljenske možnosti, poteče še dokaj časa, predno bo možno uresničiti projekt. Tisoč ovir in težav je premagati. Ne glede na potrebna sred stva in na njih porazdelitev med posamezne nezakonske očete v en-tentnem svetu, je dobiti pritrdilo tistih, ki iniiju garancijske pred pravice. Na to kreditno akcijo se je'opiralo na borzi v pozitivnem in negativnem smislu obilo valutnih špekulacij, pravtako kakor na rešitev gornješlezijskega vprašanja ali na bahate napovedi ogrskega gospoda Hegediisa o povzdigi ogrske denarne vrednosti.
Med temi pričakovanji je strmoglavila avstrijska krona v strašne nižaw>. Koncem prve dekade tekočega meseca so plačali v Zurichu za 100 kron ie 60 santimov. Švicar je mogel dobiti na Dunaju za 100 frankov nevrjetno svoto 1S.00C K, Francoz za svojih 100 fran-| kov okoli tviOO K in celo Italjan ?.i 100 lir okoli 5000 K. Jugoslovanska krona je tudi tekom poletja močno izgubila, navzlic temu se je nekaj časa dobilo za sto jugoslovanskih enot preko šest avstrijskih. živo življenje t Avstriji ne sledi dosledno temu valovanju denarne vrednosti niti kada gre denar navzgor, niti kf.dar gre navzdol. V notranjosti ima avstrijska krona neprimerno višjo vrednost. B rezil vom no je v tem velika, pa skoro nepopravljivi krivica, da ljudje z večvrednim denarjem v Avstriji v primeri z ži .1 jenjem za isto svoto v svoji domovini neprimerno bolj po ceni, včasih naravnost zastonj živijo. Kaj je dolar v Ameriki, kaj frank ali lira v Švici ali Italiji .'Z 10 franki je v Ziruchu prav malo začeti, ali za te se je dobilo na Dunaju nekaj dni kar 1SOO K. ,Za ta denar se je lahko prav' I udobno sukalo po Duaju. Več projektov je, kak > ozdraviti republi-j i ko ».rrašne papirne popiave, ki je že presegla svoto 54 miljard. Na-' . mera vaj o osnovati novo nanfco z inozemsko pomočjo. Enota naj b« ! bil frank. Določila bi se posebna relacija novega denarja z zlato va-jluto. O likvidaciji starega položaj? jc težko zanesljivo izvedeti. Pred J meseci se je mislilo na razmerje 15:100, sedaj na poletje se je .položaj poslabal. Ljudje bi zelo izgubili, ali iz tega položaja bo treba ven, ker je devalvacija, tolika, tla je prometna enota skoro že lOo kron. Rdečih kronskih in plavih deset kronskih metuljčkov na Dunaju skoro ne vidite. Časopisi ne pišejo o kruti operaciji. Čemu razburjati ljudi, ki so itak zelo nezaupni! Kdor ima denar — in teh j'* mnogo — se je za gotov del premoženja zavaroval 'fur jed en Fall" kakor pravijo.
Penzionisti, mali reutninarji. uslužbenci gotovih vrst so s: no v žalostnem položaju. Inteligenca, \časih napboljša, je res v žalostnih prilikah. Kar pa ima kupčijo ali kakorkoli ba^auta in posreduje. ima dovolj denarja. Delavci, posebno kvalificirani, zelo dobro J zaslužijo. Deloljubnost ni še vzgledna ali večja je.
St in nes se je že močno zasidral v avstrijsko gospodarstvo, bolj [nego se vobče ve. Alpinska montalska družba je le eno podjetje. Stinnes jemlje mnogo trgovske inteligence v Nemčijo, pošilja pa delavce v Avstrijo. Ti njegovi emisarji. deloljubni ljudje, niso bas < priljubljeni pri domačih delavcih. Bilo je že sporov m spopadov.
dihanje za priključitev k: Nemčiji je poleglo. Bilo je menda zadnji razmah in vzk'.on pobitega duha. Dejstvu pa je, da je za to prišla in se nadaljuje gospodarska penetracija Nemčije. Ta pa bo držala, vsak ugovor bi bil zastonj. Naivni Avstrijci so upali, če pride do združitve, dobiti vse ugodnosti Nemčije, morda za tri krone -mo marko, na drugi strani pa da bi gospodarsko taliiniral laljo. 1'šli so velikemu razočaranju....
Navzlic vsem polomom se število Karlistov množi. Obup in nezadovoljnost sta najboljša agitatorja. Naravni pristaši so ljudje, ka j terim se je prej dobro godilo in so bili spoštovani. Dijaštvo je po ; provinci zelo vsenemško in se dalje sablja, samo manj pije. v centrali je židovski pritok ogromen. Med dijaštvom je mnogo soeijali stov, židje so skoro vodilni. V Avstriji je sploh po vojni vpliv Zidov kolosalno narastel; finance, gospodarstvo, novinarstvo, literatura. celo šport. Lahko je razumeti, da ti krogi najbolj čislajo Zagreb in njegove gospodarske muzikante. Popolnoma krivo je podcenjevati gospodarsko silo Avstrije in zlasti na Dunaju Država je v slabih razmerah, ker v negotovosti vsakdo brani nositi žrtve in breme. Druga je privatno gospodarstvo. Dunaj ima presrečno lego, ko-1 osa len trgovski in finančni aparat, eksportni ustroj, kakor malo kakšno tržišče. Omalovaževanje n;ti od naše, niti o<t strani Čehov ni na mestu. Vrhutega imajo velikansko število pridnih in stremečih trgovcev, ki so vzgledno živi, imajo krasen okus in se res potrudijo. rijudnost je zopet stara, vsepovsod v gostilni, trgovini. Y Gradcu in ua Dunaju pripravljajo '4Mess". V Gradcu pravijo, da naj pokaže kulturni semenj štajersko trgovsko in obrtno zmožnost in pridnost. Verižnike izključujejo. Na Dunaju se delajo velike pr:-j prave v rotundi. Pokazali bodo brezdvorano lepe stvari.
ADVERTISEMENTS.
GLAS NAR^P^.26.:SEPT. 1921
|
Tmmbett BoioEaz. ' ' K*m DL
J. VerMC, «35 iarca Amfli OUean DL:
JoooDb HwM MM, BL
Frank WomMrfc. Fraak fhfc
in John Trn lati M—rtotah, DL:
Frank i^Mik La SaDe» E9L
Matija Tmm	1
North CUon DL:
Anton Kobal in Math. Opto. South Chleace, Ax Frank Orna. Springfield, DL:
Matija BafhoH«. Wankegaw, HL:
Frank Petkovi* Franklin, Kaos. In okolica: Frank Leskovi*
Bok Firm.
ITImii KftlMAA«
Mike PendL KitzmiDor. Mi.t
Frank Vodovlvoo. Chlflhotm, Mica.:
Frank Gorla.	__
Calumet, Mich.:
M. F. Sobo la PavOl Botelta Grefeth, AEnl:
Igrata Qovia, Gilbert, Mim.: L VeoeL tUbbing, lOCLt Ivan Porla. Virginia, Mi— : I Frank Hrovadoh. Ely, Minn.:
Frank Gorfte fa J week |. Puh St Louis. Mo.:
Mike Orkbrlaa. Bsat Helena. Meal.:
Frank TTrrila Great Fatta, BfaaMaai
Math. Uiih. Klein, M eat ona;
Gregor Zoboo. Gowanda, N. \.t Karl Steraile. Little Falls, N. T.«
Frank Mule. Barherton. Ohio:	«
A. Okolish, F. Poje la Albin Poljanec. Collin wood, Ohio:
Math. Sla falk. Cleveland Ohio:
Frank Sakoer, Oha^'ieo Kirihah In Jakob Lorain. Ohio:
Louie Balant, J. Ka* ta « Ostanek. NUee, Ohio:
Frank Kosovhk. YoonsBtom, Ohio: Anton KlkUJ. Oregon Cliy, Oiegoat
M. Jastin. Ambridge, Pa.:
Frank Jakflo. Beeeeaaer, Pa.:
Loots Hribar, Brcaghftoa, Pa.:
Anton Ipavofl. Bordiao, Pa.:
John F ii ill Coaeosaogh, Pa.:
Iran Pftjk la YM BortML ClarldgOp Pa.:
ClOT.
Lfoalow Pa.:
Anton oehahoa. Kzportp Pa.:
Louis SaptPW, Forest City, Pa:
Mat Funla. Fanoll, Ph.:
Jerry Okora.	j
Imperial, K:
Valentina PetoraoL
Frank Noral, Irwia, Pa:
Mike PavML Inhnstswi. Pa.: John Polauc. Loserae, Pa.:
Anton Ooolall. Manor. Pa.:
Frank Mw, Mooa Boa. Pa. t
Frank Matek ta Fvaak ranU ftek,
Pittsburgh. Pa.:
U. Jakoblch, Z. Jaksho, Tina Arch in L Magister. Bolphtoa, Pa: _____
Beading. Pa.:
J. Pesdlr«! Stoottoa. Pa.:
Anton Htm. Turtle Creek. Pk:
Frank flchtfkOK* Wool Newton. Pa. ft Joseph Ima White ViQv, Pa.1 in HI Pmil
winocfc. Pa.:
J. PetarnoR.	_
Black Diaasoad. HM*.
G. J. Poraatn. Coketoa. W. Vat
Frank XodUk Thioi—, W. Va.x
Primož Modlc. MSwaknee, Wla : Joseph Tratnik.
John Mtmphi .In BL ""flMa West Am«, Wla
Frank Skok In Ant HowML Koch flpHiigs, Wyat
T «nim Tanehor h i MM
Kje je FRANK PRUNKT Imam
mu poročati nekaj važnega, zato želim, da se mi oglasu Če kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. — Ivan Knap. Zala št. 8, St. Vid nad Cerknieo, pošta Begunje, Jugoslavia.	(24-26—9)
Zastopniki "Glas Naroda"
kateri so poohlaHenl pobirati aaraS-Qiao sa dnevnik "Glas Naroda**. Vsak zastopnik lada potrdilo aa seoto, katero Je prejel in Jih rojakom prlpo roCama
Naročnina sa "Glas Naroda** Ja : Za celo loto »6.00; sa pol leta UM; m štiri amaeoo $2.00; aa htot lota
SL00.
Jacob LotAUl	' ^^^
Dsarer, CMa:
Frank ikraMC PaehHCoAo.:
Peter Oulig, John Ooru, Fraah Jancob in A. Kocborar. 4aBda, Odo.i
Laote OostaCo. fvmmvi, Gola.:
Math. KeraalJ. ladlooapaU^ Ind.x Alois Bndmaau
COLUMBIA °° W550 - 535000
— VELIKA ZALOGA —
GRAMOFONE ^SiT,
VICTOR NAVINSEK, 331 Greete SI., Conemau£h, Pa.
V odgovor.
Ponovno rammjrmtr VMaa rojakom in rojakinjam, da pravo Elgin garantirana moflu in lemkra ura čisto zlate prstana, verifies, privorice in vso drago zlatnino tor dananto; dhQe prava glasno svetovna COLUMBIA GKA-M070HX In BLQVMM8KE FLO&ČE prodaja in. razpošilja po odi iianrlH aaaad Vaš alovenaki večletni trgovoo s ilitalno
IVAM PAJK* 94 Main 8L, Con^naugh, Pa.
PilUe am po eenflc, pofija ga Vam brasplaino.
• • - -
V	JUGOSLAVIJO
Hltr* zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra i* zadostna hran^. Zaprti prostori. Velik prostor r»a krovu. Vse u-dobnofct' modernega parnlka.
¥ RlO STAR iiME
ODPLl'TJt VSAK TEDEN. Pomol 58-62 North River, New York. LAPLAND ) Pljmouth (	sept.
FINLAND V Cherbourg -XEELAND i	f 15. ol t
KROONLAND ) Antverpen f 22 Qkt
SAM LAN D ( Hamburg.	>
i Libavc, Gdansk i ^S. okt. (Samo 3. r&zred.)
^ American Line
Manchuria (Hamburg In Gdasnk
prtko Cherbourg)	6. o^t.
MONGOLIA (v VIp.. Cherbourg
Hamburg in Gdansk 20. okt. MINNEKAHDA (v Hamburg In
iidansk)	5. nov.
VSE VCDNE PROGE DO FOLJ&KE.
^white Star
ADRIATIC [ v Cherbourg J	5. okt
OLYMPIC \ Soutnampton / 15. okt.
Iz New Yorka. NapolJ in Genovo: GOTHLAND (samo razred) 10. nov. New York in Boston — Azwl. Gibraltar. Na;>olJ In Genovo.
CANOPIC ................ CO. »Dtembr«
CRETIC .................... 28. oktobra
•ARABIC .|jiiii *li<-rlin") 3. novembra
•Največji parnik v redni' službi ž južao-
evropskimi priK\ a.nlfcti.
INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY
11G parnikov — 1.250,000 ton. 9 BROADWAY	NEW YORK
uli pri lokalnih agentih.
BKiSmmbEI
Patovanje v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer In Rotterdam. Vsi parnikl, ki odpiujejo Iz New Yorka so na dva vijaka.
ROTTERDAM..........8. okt.
RYNDA.M ............ 15. okt,
NIEL'W A Al ST K KAM . 22. okt. XOORDAM .......... 29. okt.
Vsi parnikl imajo za tretji razred »obe =a 2. 4 in 6 oaeb. Cena za 3 razred iz New Yorka do Ljubljane $100, do Zagreba »101
ter $5 vojnega davka. Za pojasnila. In cene vprafeajte pri;
HOLLAND-AMERICA LINE
21-24 State Street_New York
Q|PD-A|CH0|^
V	JUGOSLAVIJO, BOLGARSKO, RUMUNSKO IN MADŽARSKO
preko
DUBROVNIKA, TRSTA In REKE.
CALABRIA ........ 13. okt.
PANNONIA .......... 22. okt.
ITALIA ............ 29. okt.
Šifkarte: ?103.00 za Calabria in Italia.
$110.00 za Pannonla. — $5.00 davka. Preko Cherbourga in^outhamptona:
AQUITANIA .......... 4. okt.
CARMANIA .......... 11. okt. j
Rad bi izv^dt-l za naslov svojega brata FRANKA F LIAN. Ako1 eita sam ta ogla«, naj mi piše ali pa pride k meni: <V pa kateri rojakov ve zanj. pa prosim dotienega, naj mi naznani njegov naslov. — Andrew I'lian.; 9300 Elizabeth Ave., Cleveland, Ohio.	(24-26—9)
■ 1 -	9
■; Dospelo je novo -] [ + suho grozdje.
- ' Maftttal selo abuiie deteta Ja- ''
11 code, bok« 50 fantov .. $9<— ;; •' Gipar froadjo največjo la no}- - ► -. OladkoJBo Jagode, bokaa BO foa- ^ | '; tor .......................18u— +
*	* lfalo črno grfto groadJe, zelo 1 3' sladko, boksa BO- funtov |7,— J « » PoiUlte 13. na raCun vaake bokaa T 4» kt BtroCtts ta poslan bomo takoj. T
:; BALKAN IMPORTING CO. ?
•	- 01-63 Cherry M« New York. N. Y. I
| Pozor potniki.
Jugoslovanski konznlat v New i Yorku naznanja: j 1. Vsi državljani kraljevine Sr-jbcv, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati v stari kraj, liihko dobe tpotne liste na podlagi kakemu jsta-Tega pornega lista, krstnegt lista, j domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvio iz stare-j ga kraja.
2.	Oni, ki nimajo nobenega ta-jkefa dokumenta, se movajo obrniti
na pristojne oblasti y btutem I kraju ter jih od tam dobiti. Kdor pri Ukanju potnega lista poka-iw-1 ^noga i:-Tr ^d gornjih dohuinea-!tov, Vs dobil potni l?3t kn.alo po-jtem, ko ao bo zgladil ua konzulatu.
3.	Oci naii državljani, ki želo takoj odpotovati v stari kraj, pa nimajo pri n>ki iofctaega gornjih dofsmentov, morajo imeti potrdila naših podpornih dmšter, kate-
, rih čl«ini so. V potidilih raora brti 1 oijvedeno, da so rt>aei5no državljani kraljc-7^iic Srbov, Hrvatov in , (Slovencev. V takih slučajih pa bo ■ morda konznlpt smatral za potrebno, iskati po>xbnega dovoljenja od ministrstva, zunanjih fade v z a ;m-dan je potnega lista. To so »osebno tiče ornih oseb, o katerih se sami, da so ie državljani kake druge iržave.
4.	Vsi oni državljani, ki so izdali prošnje za potne liste, in poetom katerii ^e bilo naproženo en-: nanje ministrstvo, da jih jp mogo-les izdati, jih bodo dobili, kakor-hitro se zglaise pri ti»m konzulatu. I To se tiče priglasitev vloženih do 25. maja tega leta.
5.	Ker r več slučajih naSi državljani kupujejo šifkarte za. parnike katere jim je priporočil ta ali oni ! agent, ne oziraje se nn to, kukam jso ti parniki, kam ploveio, pripo-jročanio, naj nihče ne \upi prej kart, aokler o tem ne pf-izv« pri Frank Sakser Ftate Bank. Cortland St., New York, N. Y.
GOSULICH ČRTA
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA ............ 28. se it.
PRES. VILSON .......... 1C. ofct
BELVEDERE ............ 1. now.
Cene za Trst In Reko s«: Pres. Wilson $115 In $5 da^ki. Argentina in Belvedere $103 In
$5 davka. Polom listkov Izdanih za vsi kraje v Jugoslaviji In Sruljl. Razkošne ugodnosti • prvt^.i, dru-
pega in tretjega razre.la. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & Co.
Passenger Department
2 West Street New York
PREDNO SE ODLOČITE
M »rojo družino, sorodnika aH prijatelja naro&ti vozni liotek, li poslati denar v domovino, da e ga potnik sam kupi, pičite naj-^rvro a* tozadevna pojaonila na nano in zoaesljivo tvrdko
FRANK SAKSER STATE BANK ta Oortlandt	grw York
NAZNANILO in PRIPOROČILO.
Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PL3teO pobira
naročnino
za Glas Narodi na 61C4 St. Clair Atch Clevoland, Obio, in daje vsa; druga pojasnila glede potovanja r stari kraj ali dobiti ovojem od tam, glede denarnih pošiljale v in pploh t irseh drugih zadevah. Ima| v zalogi tudi kujigo Peter Zgaga Rojakom ga, toplo priporočamo. Upravniitvo Glasa Naroda.
I								
								
KRETANJE				PARNIKOV				
Kedaj	približno odplujejo iz New					Yorka.		
AMERICA	8?	sept.	— Cherbourg I	CRETIC	28	okt	— Gene	a
ARGENTINA	28.	sept.	— Trst	LAPLAND	2^	okt.	— Cherbourg	
CANOPIC	»	sept.	— Genoa i	LA LORRAINE	2S	OKt.	— Havre	
EMP. OF CHINA	1	okt.	— Cnerbourg;	NOORDAM	29	okt.	— Boulogne	
FINLAND	1	okt.	— Cherbourg	SAXON IA	29	okt.	— Hamburg	
LA LORRAINE	1	okt.	— Havre	ITALIA	29	okt.	— Trst	
Q WASH 1N jTON	4	ekt.	— Cherbourg	AMERICA	29	okt.	— Cherbourg	
AQUITANIA	4.	okt	— Cherbourg	BELVEDERE	1	nov.	— Trat	
ADRIATIC	•	Okt.	— Cnerbourg	ADRIATIC	2	nov.	CherUGu;	9
PARIS	5	okt.	— Havre	PARIO	2.	m v.	— Havre	
MANCHURIA	9.	okt.	— Hamburg	ARABIC		nov.	— C.-noa	
CARMANIA	8	ckt.	— Cherbourg	CARMANIA	5	nov	— Cherbourg	
ROTTERDAM	i	okt.	Boulogne	."INLAND	5	nov.	— Cherbourg	
CARMANIA	11	okt.	— Cherbourg	OLYMPIC	5	nov.	— Cherbourg	
CENTEN STATE	11	okt,	— Bremen	WASHINGTON	8	nov.	— Cherbourg	
LA SAVOIE	12	okt.	— Havre	GOTHLAND	10	nov.	— Genoa	
FRANCE	13	okt.	— H a v re	AQUITANIA	IS	nov.	— Cherbourg	
OLYMPIC	15	okt.	— Cherbourg	LA TOURAINE	10	10V.	— Havre	
PRES. WILSON	15	okt.	— Trat	ZEELAND	19	nov.	— Cherbourg	
ZEELAND	15	okt.	—- Cherbourg	ARGENTINA	19	nov.	~ Tr»t	
RYNDAM	15	okt.	— Boulogne	MANCHURIA	23	nov.	— Hamburg	
LA TOURAINE	19	okt.	— Havre	KROCNLAND	26	nov.	— Cherbourg	
LEOPOLDI N A	20	okt.	— Havre	ADRIATIC	30	nov.	— Cherbourg	
BERENGARIA	20	okt.	— Cherbourg	LAPLAICO	3	dec.	— Cherbourg	
KROONLAND	22	okt.	— Cherbourg	CARMANIA	3	dec.	— Cherbourg	
LAFAYETTE	22	okt.	— Havre	PRES. WILSON	S	dec	- Trst	
PANNONIA	22	okt.	Trst	ARABIC	6	dec.	— Genoa	
N. AMSTERDAM	22	okt.	— Boulogne	FIN LAN D	10	de.	— Cherbourg	
AQUITANIA	25	okt.	— C^rbourg	ARGENTINA	12	lan.	— Trst	
MONGOLIA	26	okt.	— Hamburg	SAXONIA	13	dec.	— Cherbourg	
Glede cen za vozne listke in vse droge pojasnili, obrnite se							na tvrdko:	
FRANK SAKSER		STATE BANK,		82 Cortlandt St.			♦ New York