St. 63 PiSMu »MM I lUltili (teti MTBft M n mW V Trstu, v Citrtifc O. mrolMA Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVttt Izhaja, izvzetnši pondeljek. v AsiSkega št 20. L nadstro pisma se ne sprejemajo. Anton Gerbec, — L; maša za mese- L 7.—, 3 Z^ inozemstvo mesečno 4 Pn A Uredništve: ulici «v. P' ^iljajo me^' ♦ * »jate! tiska.'. i • eta L 33 — in celo leto L ^ uredništva in uprave it 11-57* sfca knjisnic - Jugosift' DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov ftrrt po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice la vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije še pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva in uprava J1-67. m ustavno ali fafttovska »lađa? . . . it ______ _____ -ii— Tkodledu! On Čudno vprašanje — kaj ne? V ustavni! se ne vara nikar v lem pogledu! drra^i kier se politično življenje razvija po uiegne biti dober kirurg, nikar pa naj s normalnih tirih sploh ne morejo priti dr J ne udaja misli, da bi mogel italijanskina-žavljemF pred lako vprašanje: ali naj poli- rad za mnogo >t potisniti v žalostni dom SKOCliO Z glavnega li* ^uauiM«^ ----,---ljiv V idR-MI aiVdicu ±±M. li"—^ —- služijo le premikanju vozov in imajo neda- ^ata, ki mu ga je poverilo narodno prepri-leč od p c sta je svoj — konec, ki torej ne čanje, monopolizirati, ali si ga prisvajati za vodijo do cilja. vse čase! Čim ni velika večina ljudstva na Fašizem je bil do svoje zmage le revo-1 njegovi strani, nima tudi ne pravne, ne mo-lucionarno gibanje, ki naj bi udušilo — m raKčne pravice da- ukazovanja. V tem slu-v tem je paradoks, neverjetnost — revolu- ^ postajajo možje, ki so na oblasti, iz cijo!! Upornost drug:h struj, ki se nočejo izvrševalcev ljudske volje nasilmki na nji. pokoriti državnim zakonom, ki so ka-1 Temu naziranju se ne more odrekati ve-kor se je trdilo — nevarne za red in žrv- jjavn50StL Če si hoče kaka stranka pnsva. ljenje zunaj državi in ki jo slabijo tudi na jati vso oblast, če hoče biti le ona «dr-žava», je neogibno, da druge stranke začnejo boj za to oblast. In tak boj bi bil zelo dovršil svojo nalogo in j "™tobo in tudi Mussolini' sam. Ža uredi-vzrolca za nadaljevanje Uv financ ima vlada zakonito Po zmagi tega gibanja, to je, po prihodu ^ ou) ^ ________________ r glavarja fašizma na oblast in krmilo dr- ■ nevar€n ^ enotnost Italije. Kajti, U eaot-žave, j2 fašistovski pokret — z gori ozna-;^ sloai ^ ^tm, ki ji je kralja prisegel w » * ______J - -1 1 cenim ciljem ni bilo več --------. . ______________ niegovega dela. Fašizem se je prelevil v j Q(rf)lastilo in nikdo se ne upira temu. Da politično stranko, ki naj bi — po našem p& ge vzpostavi avtoriteta in da nastopijo razumevanju — živela m se uveljavljala zopet noTmaine razmere, je potrebno, da poleg drugih strank kot enakopraven s.e-, vladni možje sami v prvi vrsti spoštujejo staven del državnega poHličnega življenja^. zajumes u£tavne zakone, ki edini smejo določati oblike državnega življenja! Jugoslavila Delo posvetovalne komisije BELGRAD, 13. Tudi tekom včerajšnjega dneva so se nadaljevale razprave o baro-škem in reškem vprašanju v posvetovalni komisiji. Posvetovalna komisija je razmo-trivala predvsem stališče glede* izpraznitve Baroša in Delte. Šef delegacije dr. Rybar se je udeležil konference. Stališče posvetovalne komisije se da kratko precizirati tako, da se zahteva od strani Italije izpraznitev Baroša in Delte, na kar bo sledil sporazum o vzpostavitvi železniškega prometa in gospodarskih stikov med Reko in jugcslovenskih zaledjem inr končno sisste-mizacijo Teške države. Posvetovalna komisija odločno naglaša, da ne sme na Reko biti odposlan popreje niti en voz, dokler ni izvršena p opoina izpraznitev Sušaka z Delto vred. Komisija pa stoji tudi na stališču, da se imajo vsa sporna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo glede Reke urediti in rešiti na iskren in prijateljski način. Prometni strokovnjak Derocco je komisiji poročal o vseh prometnih problemih, ki zadevajo Reko, odbito o ureditvi železniškega premeta med Reko in Zagrebom. Povratek dr. Rybara ▼ Opatijo Poročilo vladi tirugace. mea jeajo narava ~~ Fašistovsko glasilo «Popolo d'Italia* se oa na fašistovski strani razvila v zahtevo, postavlia, na nasprotno stališče in si naj bo državno življenje v polnem skladu F J ^ ^ _ recimo _ komioden z nejgovimi cilji in stremljenji!! lako je ysem< ki nisQ) zadovoljni s sedanjo stopilo v ospredje vprašanje: ali naj Do d • očita pomanjkanje ljubezni do Italija ustavna ah fasistovska država?! ^iguje, da se za tem bo- Sedania vlada hoče to poslednje. J. roli vladi skriva tajna zarota proti Tej zahtevi je dal izrecnega izraza tudi J K ^ ^ da ^ demt>kracijaf Ube. glavar fašizma m sedanji načelnik vlade, ^ socijalizem skozi ieta izpodko- gospod Mussolini, ob priliki, ko je predlo- --žil ministrskemu svetu proračun ministr- minis stev za no ^njc in vnanje stvari. V prisot- nosti .naVodne milice, je izključile iz drevne*poKtifc- pav ali veličino Italije Tudi če bi bilo to resnično, vendar ne »ravičuje stremljenja, da bi se te struje • % 'IZ državnega politič- opravičuje iz treh raz- S '1 s3kx?„irs sars^^rJas-* naj se™ podredijo dobrovoljno, aU pa se sden notran,. bo,. ji bodo morali pokoriti! To pa je diktatura na vsak način, naj že državlajni < dobrovoljno» klonejo pred njo, ali pa po sili! Čim pa so se preti taki vla-dovini le v skladu z eno samo strujo uprli tudi nekateri meščanski listi, posebno pa prvak popclarov, senator Crispolti — či-;jar tozadevna izvajanja v trgovski zbornici -i Turinu smo že posneli v tem listu — smemo govoriti o boju med ustavno in fa-siicvsko državo. Milanski «Corriere della Sera>> svari Mussolinlja, naj se ue daje omamljati od svoje zmage, naj ne prekorača še bolj zakonitih mej, marveč naj izdaja svoje od-rudbe v okviru ustave, da zadobi ljudstvo xpet vero1 v svoje pravice in dolžnosti, ki jo je izgubilo vsled propadanja parlamentarizma v zadnjem desetletju. Nikdo si ne mere predstavljati — meni milanski list — da bi ljudstvo hotelo izročiti svojo bodočnost izključno le vsevednosti onega samega človeka, ali pa malega števila izvoljencev, da bi se hotelo odreči pravice, da se samo vlada. Vedno več glasov da se oglaša proti sedanjemu načinu vladanja. Mussolini naj Sicer pa se glavno fašistovsko glasilo menda tudi samo zaveda šibkosti stališča, ki ga brani z vso odločnostjo. Naglasa namreč, da se bo še le pa desetletju mogla ublažiti ostrina fašistovske vlade! To je precej pogumna- napoved. Kdo more v ustavni državi napovedovati vladi desetleten obstanek?! Posebno pa še v Italiji, kjer je politično življenje tako razburkano in nepreračunljivo, da ne moreš vedeti zvečer, kaj prinese naslednje jutro. Grof Taaffe je n. pr. res vladal v Avstriji — če se ne motimo — kakih trinajst let. Ali, kolikokrat se je prelevil v tej dobi on sam in njegova vlada! Pri tem pa je treba še upoštevati dejstvo, da je bila Avstrija dejanj-ski absolutistična država, in pa, da je mogla vlada medsebojne boje med tolikimi narodi izrabljati za daljšanje svojega življenja. Italijanska država pa je — z neznatnim številom narodnih manjšin — enotno nacionalna s teško krotljivim prebivalstvom! Tak rok za ublažen je «ostrin fašistovske vlade» je menica z veliko preoddaljeno zapadlostjo. Bog vedi, ali bodo upniki — državljani — hoteli potrpeti tako dolgo?! Italiia Maša po kralja Humberta RIM, 14. Danes predpoldne je bila v Panteonu; maša po pokojmem kralju Hum-berlu. Prisostvovali so kraj in kraljica, vojvoda in vojvodinja Aotska in vojvoda Apulijski. Kraljevo dvojico in prince so sprejeli naučni minister Gentile, prefekt, general Spekel, predsednik veteranskega udruženja in mons. Baccaria. Svetišče, sredi katerega je bil postavljen vel'k mrtvaški eder obdan s številnimi venci, je bilo v žalni opremi. Na trgu je bil oddelek lca-rabinerjev in en oddelek narodne milicije. Druga seja fašis/ovskega sveta RIM, 14. Včeraj se je v sedežu vodstva fašistovske stranke nadaljevalo dielo faši-stovskega velikega sveta. Takoj po otvoritvi seje je dobil besedo general De Bono, ki je poročal o organizaciji prostovoljske milicije za državno brambo. Rekel je, da naoreduje ta organizacija nad vse pričakovanje dobro. Nad 100.000 mož je že sedaj popolnoma oborečenih in pripravljenih. V razpravi o tem poročilu so govorili Balbo, Devecchi, Calza, Bini, Giunta, Tor-re in Finzi. Poslanec Torre je naglašal ooirebo, da se ohrani železniška policija, ki je napravila upravi na gospodarskem oolju in v obratovanju že veliko dragocenih uslug. Bilo je sklenjeno, da se ima ta policija poveriti možam, ki nudijo dovolj jaml-stva, d/a ne bodo motili hierarhije v upravi železnic. Posl. Finzi je dokazoval, da. ni.1 potrebno, da bi se ustanovili posebni zra-koplovski oddeiki narodne milicije, ker predstavlja zrakoplovstvo sedaj mogočno organizacijo, ki se bo pod osebnim, vodstvom ministrskega predsednika silno razvila. Na koncu je bil enoglasno sprejet sledeči sklep: «Veliki fašistovski svet je sesli-šal poročilo generala De Bono o sedanjem s-tanju organizacije prostovoljske milicije j za državno brambo in pošilja legijam, Hi so se še bolj železno strnile, predvsem irimbrijski legiji, svfzj pciztfrav in svojo pohvalo, potrjuje zopet dan 21. apr-la, rojstni dan Rima, kot dan prvega velikega zbora in prisege vseh oddelkov milicije in spominja načelnike in podložne, da čakajo črno srajco nove bitke in nova slava.* Nato se je začela razprava o faš'stov-sk-Eim sindikaKzmu s poročilom pedministra za poljedelstvo posl. Corginija. Razprave so se udeležili Rossoni in Massimo Rocca in vsi člani velikega sveta so ji sledili velikim zanimanjem. Prhodnja seja se sestane danes ob 16. uri. Poroka prince zrnje Jolande bo v prvi polovici aprila RIM, 14. Vesti, ki so bile objavljene v nekaterih francoskih listih glede dneva in drugih podrobnosti poroke princezinje Jolande, niso točne. Med drugim so ima tudi še določiti dan poroke, ki pa se bo gotovo vršila že v prvi polovici aprila meseca. (Štefani.) Republika Saa Marino iašsstovska SAN MARINO, 14. Obnovljena glavna skupščina je imela včeraj svojo prvo sejo, katere se je udeležilo 52 svetovalcev. Državni tajnik je prečital besedilo prisege, katero so vsi navzoči položili. Govorili so nato: za fašistovsko večino Maulio Gozi, za popolarsko skupino Balstmelli. Nato je sledila določitev državnih odborov in komisij. Na predlog fašistovske skupine so bile odposlane brzojavke Mussolini ju, vodstvu fašistovske stranke, Maksu Rocca in Italu Balbo. 180 norih izgonov. KOBLENC, 14. Višja medzavezni&a komisija za zasedene dežele je odredila dne 8. marca 180 novih izgonov javnih nemških činitelje v, od katerih je 125 carinskih, 10 poštnih in brao- Šavnih uradnikov, .ter 12 učiteljev. BELGRAD, 13. V predsedstvu ministrskega sveta je včeraj popoldne ministrski predsednik Nikola Pašič sprejel dr. O. Rybara, ki mu pet poročal kot predsednik jugoslovenske delegacije v paritetni komisiji o uspehih pogajanj z Italijani v Opatiji. Dr. Rybaž se je z ministrskim predsednikom razgovarjal nad eno uro. Tekom današnjega dopoldneva je podal dr. Rybar poročila zunanjemu ministru dr. Ninčiću ki se je danes zjutraj vrnil s svojega agita-cijskega potovanja po Vojvodini. Ministrski predsednik Pašič si je interesiral ne sasno za celokupno delovanje delegacije v paritetni komisiji, ampak je zahteval podrobna pojasnila io vseh vprašanjih, ki so v Opatiji na dnevnem redu, osobito pa o vprašanju izpraznitve Baroša in Delte. Po današnjih konferencah dr, Rybara s Paši-čero in dr. Ninčioera je pričakovati, da sprejme jugoslovenska delegacija v Opatiji nova navodila. Dr. O. Rybar je odpotoval zvečer v Opatijo, kamor se povrne tudi šef italijanske delegacije senator OuartierL Prihodnje seje paritetne komisije bodo v vsakem oziru odločilnega pomena. Paritetna komisija' pa bo pđ sedanjih poročilih pred veliko nočjo mogoče delovala le še poroča iz Bruselja: Po izjavah nekaterih vidnejših oseb iz belgijske prestolnice se cla sklepati, da je sedaj jasno, da se bo moral izdelati nov načrt za plačevanje vojne odškodnine. Francija in Belgija se bosta morali dogovoriti in se nato sporazumeti z Anglijo in Italijo. Naši zavezniki — pravi list _ morajo sodelovati, a to sodelovanje bo mogoče le tedaj, ko se Nemčija ukloni in predloži nove ponudbe, o katerih se bo lahko govorilo. V Parizu in Bruselju se dela. Kar se tiče nas — nadaljuje list — mi smo pripravljeni, toda razume se da bi napravili veliko napako, ko bi Nerači'i vrnili že vnaprej naše položaje. Vse, kar lahko rečemo, je to, da se bodo pametne rešitve mogle upoštevati, ako se razdejanim krajem prizna prednost. V Bruselj izjavljajo, da ruhrska kotlina ne more služiti kot jamstvo, temveč le kot sredstvo za pritisk v vprašanju voine odškodnine. V slučaju trdovratnega odpora se mora jamstvo za plačilo iskati v soglasju z mirovno pogodbo, Nemški predlogi za pogajanj« poslani ▼ Švico LONDON, 14. Poročevalec lista «Daily Express» v Berlinu je izvedel iz dobro poučenih virov, da je bil odposlan v Švico nek nemški odposlanec z načrti o sistemi, zaciji reparacij. Potem ko bođo ta načrt proučili finančni izvedenci, bo poslan v Pariz. Nemški predi ogr vsebujejo; Odplačilo 2*5 mil jar d šterlin, od katerih bi dobila Francija polovico. Francija bi morala zagotoviti Nemčiji, da je ne bo Poljska napadla in izprazniti zasedena ozeulje. Poročevalec pravi dalje, da je misija nemškega odposlanca strogo tajna, in dodaja, da hoče Nemega odvrniti vsako odl-govornost, v slučaju, da se ji bo grozilo. Španska Spopadi med delavci in policijo na špeaekem. BARCELONA, 14. Med tem ko so nekateri sindikalisti zapuščali seio, ki so jo sklicali mizarji v ulico Sv. Pavla je prišlo med policijo in delavci do hudžh spopadov. Pri spopadu »o streljali iz samokresov. Račun« se na par desetin ranjenih, od katerih trije hudo. Mnogo oseb je bilo aretiranih. Avstrija Konferenca nasleds/venih držav h Dunaju DUlfAJ, 14. Dne 19. t. m. se sestane na Dunajp konferenca delegatov Avstrije, Čehoslovaške, Jugoslavije, Italije, Romunije, Poljske in Madžarske, na kateri se bo razpravljalo o porazdelitvi dolgov bivše avstro - ograke monarhije. Jugoslavijo bo na tej konferenci zastopal dr. Miroslav Ploj. ___ Uporno gibanje v Paragt?ayu LONDON, 14. «Times» poroča iz Buenos Airesa: Predstraža upornikov iz Para-guaya je pretekli petek zavzela Vilariko, ki jo je že naslednji dan morala zapustiti. V okolici Cas Gtuezza, ki se nahaja kakih 40 milj severno od Vilarike, se je pojavilo okoli 600 upornikov, ki pa so bili od rednih čet razpršeni. Po dveh mesecih zasedbe Parizu novi fraucosko-belgrski sestanki. Profifrancoske izf'sve v angleški zbornici j n{kom poTavnavo, ki bo LONDON, 14. Poslanec Sir Simons jc predložil zbornici izjavo, ki je naslovljena proti zasedbi ruhrske kotline, in zahteva, J d a naj angleška vlada zavzame drugačno ctališče od sedanjega negativnega. Nadalje sta v tem sirnslir-govcrila tudi socialistični poslanec Tliomas in poslanec Moslei Fischer, bivši naučni minister. Sedanje sla-1'šee AngHje je branil poslanec Grey. Koneciioi je bila izjava poslanca Simonsa odbita z 249 glasovi proti 201 glasu. Nizozemska Nizozemski glas proti fancoskemu režimu na Renu. AMSTERDAM, 14. Tukajšnji list < Allge- mein Handclsblad? pišz: Gospodarstvena vojna med Francijo in Nemčio povzroča nizozemski plovbi veliko škodo. Ladje, ki prihajajo iz Nizozemske in ki so že plačale predpisane pristojbine v nezasedeni Nemčiji, morajo, ko pridejo v zasedeni del, plačati vnovič pristojbino francoskim oblastvem v znesku 10%. taw ta način se je davek podvojil, kar grozi, da bo ^^ ; imelo za posledico popolno obustavo plovbe na Renu. Dejstvo je, da se je promet z robo, ki gre iz Nemčije ali v Nemčijo, začel izogibati roterdamske in. amalerdanske luke ter se nagibati k Hamburgu in Bremenu. Jasno je, da imajo Nemci od odredb, katere uničujejo nizozemsko trgovino, znatno korist, kar gotovo ne odgovarja ciljem, .ki so si jih postavili Fran- jetje, ki je bilo začeto dne 10. januarja s toliko navdušenja, bliža sedaj popolnemu gospodarskemu polomu. Kadar se je pohod začel, ni imel nobeden pariški list poguma povedati, da je bfl načelnik generalnega štaba Buat proti vojaški zasedbi. In tudi sedaj nočejo pariški listi povedlati, da se inženirjem do dandanes ni še posrečilo izdelati načrt za izkoriščanje zasedenega ozemlja. DejsUo je, da se Francija nahaja danes v težkem in zamotanem položaju, o katerem francosko javno mnenje pa ni poučeno. Ko je minister De Lasteyrie poročal parlamentu o zasedbi, ni omenil vseh dejstev. Tako se n. pr. ni dotaknil izgub, ki jih trpi Francija vsled tega, keir je Nemčija prenehala- s plačevanjem vojne odškodnine. Ravno tako ni omenil škode, ki je nastala vsled neizvršitve -wlesbadenske pogodbe in končno ni niti omenil ogromne škode, ki je nastala za francosko kovinarsko industrijo vsled padanja vrednosti franka. Koliko stane Francijo zasedba? Po podatkih, ki jih je navedel minister La La-steyrie, pred parlamentom, so znašali stro-~mI--P-,- ški v januarji! in februarju pet miljonov iče in vpije po posredovanju kake frankoV za civilne misije, 50 miljonov za tretje države. Ena drugi očitata, da sta voja§tvo in 60 milj&ttiov za organizacijo'že-prekršili versaillesko mirovno pogodbo: \ezJlic. Te svote predstavljajo samo stre-Nemčija s tem, ca ni izvršila obvez, ki ji §jce ^ mora trpeti država. Kakor smo jih nalaga omenjena pogodba, Francija pa onien£^ pa trpi občutno škodo tudi fran-zato. ker je izvršila nasilno zasedbo ruhr-! cosjja industrija. Po računih reparacijske skega ozemlja, ki je versailleska mirovna kombije je poslala Nemčija Franciji in pcgodba po nemški razlagi nikakor ne Luksemburgu na račun vojne odškodnine predvideva. Jv l 1922. — 13,201195 ton, kar pomeni, Tako> je našel položaj v ruhrski kotlini je Francija: dobivala od Nemčije okroglo svojo mrtvo točko, ter se ne more geniti na (Urad poškodovanih premo-očitnejše in nevarnejše oblike. Posredova- j gOVnikcv) in so sledeči: a) Pred zasedbo lec pa se noče pojaviti od nikoder. Znano ^ j—9 januarja): 1.) ruhrski premogov- __• - J_ 1_; A <>/i nn «mii7DU Ift vlrufA • 1 • rn iz t i_______ilC TftC Te dni sta pretekla- že dva polna meseca, cdkar so francosko-belgijske čete zasedle ruhrsko ozemlje. Položaj, ki je nastal takoj po zasedbi med obema nasprotnikoma —- Francijo- in Nemčijo — se ni iz-premenil. Nemčija izraža skozi usta svojega kancelarja, da bo njen odpor trajal, dokler se «ruhrsko prebivalstvo ne osvobodi tujega nasilja», medtem ko grozi Francija s svoje strani, da- bo zasedba trajala, dokler Nemčija ne da zadostnih jamstev, da bo začela končno vendar enkrat vestno izpolnjevati obveze, ki jih je prevzela s podpisom versailleske mirovne pogodbe. Ta napetost dobiva od časa do časa svoj izraz v cbltki uradnega prerekanja in i med obema poluradnih not sicer izjavljat, vsak pameten predlog, ki bi mogel služiti kot podlaga i za mirno pobotanje. Toda medtem ko I stoji Francija odločno na stališču, da se . - I mora Nemčija ukloniti in ponuditi zavez-rmci , -i-------------- u: zanje sprejem- ljiva, odklanja Nemčija vsako tako rešitev xer ki Obnova Rusiie Pariška revija «LfEurope Nouvelle» prinaša v odgovor na lastno vprašanje, vodi li današnji položaj Rusije k anarhiji ali obnovi, sledeči odgovor: •Sovjetska vlada je politično stabilna. Svoje notranje neprijatelje je ukrotila ter ji ne preti več nobena organizirana opozicija. Njeno oporo tvori rdeča vojska, ki šteje 800 tisoč mož ter organizacija Gepeu («glavnoe političeskoe upravlenie»), katera je nasledila Čeko («črezvičajnojo komisijo:*). Diktatura osrednjega odbora komunistične stranke je še vedno enako strastna; na- žavn! monopol glede zunanje trgovine, toda odredbe novejšega* datuma znatna ublažuje jo strogost starih naredb. Ruski lesni trast je dobil pravico vseh potrebnih^ nakupov v inozemstvu. Krasin nadaljuj* politiko trgovinskih pogodb z evropskim zapadom. Znatno so napredovala tr(^ov*> ska pogajanja Rusrje z Nemčijo, Finsko m Švedsko. Rusija pa se tudi trudi za vzpo„ stavitev odnošajev s Francijo' ter se resno, namerava udeležiti letošnjega velesejimu v Lyonu. V finančnm oziru jc položaj Rusije kritičen. Trdnega proračuna za leto 1923, ni mogoče ustanoviti. Rusija si mora zato pomagati s tako zvanim «OTientacijskim sprotniki režima ne uživajo nobenih svobod budžetom», ki se cdmerja tromesečno* ■ . * «•. 1 tr f. _ _ ____. _ _ 1 C:_____• t>___* • _ _ _i 1 .. •_________-r _ i._ in ječe so nabito polne. Volitve se vrše po jakobinsko. Ne glede na znatno porast števila «nestrankarskih» (zlasti na deželi), vlada budno pazi na to, da tvorijo izvršilne odbore vseh sovjetov samo fanatični in režimu zvesti komunisti. Vse to podpira vsestranski mehanizem ustave. Tudi v mednarodnem oziru je položaj moskovske vlade čvrst. Vzlic različnim neuspelim konferencam v Genovi, Haagu in Lozani, je sovjetska Rusija prišla v svetoven političen tir. V gospodarskem pogledu je nova gospodarska politika dosegla odobritev vlade. V pogledu industrije je odgovor na vprašanje glede napredka zelo afirmativen. Industrija se polagoma dviga, trgovina se oživlja. Simptomi obnove so* seveda še šibki V tem pogledu dela1 velike ovire zlasti težka industrija. Lenin je to tudi brez strahu povedal z besedami: «Da rešimo Rusijo, nam ne zadostuje samo dobra žetev; vzpostaviti se mora tudi težka industrija. To industrijo mora podpirati tudi država, kajti sicer docela propademo». Rešitev leži torej v pomoči tujega kapitala. Glede zunanjega1 izvoza treba ugotoviti, da se izvoz razvija hitreje nego uvoz. Višina v 1. 1922. pa ne prekaša 8.8 % predvojnega izvoza Rusije, Načelno obstoji v Rusiji še vedno dr-lge doktrine. Sicer pa je Rusija pod vzela najresnejše ko* rake glede štedenja državnih izdatkov in razvoja državnih dohodkov. Država, ki je za časa meščanske vojne morala preskrbovati 35 miljonov ljudi, se je v zače'lku leta 1922. morala brigati za 6 miljonov, a koncem 1. 1922. se je to število skrčilo na 2,800.000. Davčni aparat izkazuje šele pičle dohodke. Davek znaša danes na glavo komaj 28 kopejk, to je 20 krat manj nego pred vojno. Komisariat za finance se trudi, da bi zmanjšal emisijo papirnatih rubljev« Inflacija, ki je še do pred; kratkim ras tla v, geometričnem: napredku, so že krči. Finančni komisariat si prizadeva, da čimbolj zmanjša tiskanje bankovcev ter cbenem peveča državne normalne dohodke. Z oziromf na polje bistvo treba konstatirati. da glad popušča. Žetev jc bila leta 1922. relativno dobra, toda nezadostna« Dežela trpi na pomanjkanju domačih žu vali in gospodarskega orodja. Iz vseh teh podatkov izhaja eno: Rusija; se je v političnem oziru ustalila ter polagoma napreduje h gospodarski obnovi. A vse to se vrši v znamenju neokapitaliznia, kajti realen gospodarski preporod Rusije se vrši na podlagi kapitalističnih metod izkoriščanja. Ta ugotovitev pobija vse dnv DNEVNE VESTI Poslanec Suvich o tržaškem vprašanju.' vanski član pokrajinskega sosveta, dr. Vra-v Iz Rima poročajo, da je tržaški poslanec j tović, je v imenu istrskih Slovenov predla- Suvicb v nekem razgovoru podal nastopne izjave- o tržaškem vprašanju, O tem vprašanju se že govori tako, kakor da gre za kronično bolezen, za katero ni zdravila. Če primerjamo njegovo sedanje poslovanje z normalnim, vidimo, da je izpod 40?C, To ji bil mahel znak anemije Uverjen je pa, da je to najnižja stopnja in da ne bo več upadalo. Ker nižje bi pomenilo — smrt, razsulo vsega mestnega življenja. Da ne pride do tega, treba hitro kaj storiti. Na • 1 1. » a._»_ rl__ _____X.. CCZ1. Nova nemška nota Franciji BERLItf, 14. Wolffov tiskovni urad iav-Ija; V noti, poslani francoski vladi obžaluje nemška vlada, da jc Francija cdred la nad mestom Bsurom radi umora francoskih vojakov take stroge ukrepe in da se nad nemškimi državljani vrše nečuvene represalije, ko se vendar desedaj še ne more z gotovostjo trditi, da so umor izvršili ravno Nemci. Vsled teh represal'j so postale žrtve popolnoma nedolžne osebe in med temi se nahajajo potniki, ld niso vedeli o francoskih ukrepih. Kljub vsem naporom nemških policijskih oblastev se dosedaj še ni razjasnil skrivnostni umor in se določeno Se ne more na noben način trditi, da so morilci ravno nemški državljani oziroma, da so nemški državljani sodelovali pri umoru. Francoska oblastva ne morejo dokazati niti nemškim" državn:m niti policijskim činiteljem, da so kakersibodi krivi umora. Kar se tiče, pravi noita dalje, represalij, ki jih je zaukaz^i francoski general, je ta s tem činom vidno prekoračil vse meje zakona in pravice. Nato spominja nota na veliko samoobvladanje nemškega ljudstva v zasedenem ozemlju, ki mu ni para in katero se kaže v tem, da je ljudstvo vedno bilo popolnoma mimo kljub naraščajoč' skrajni razburjenosti nad krvavimi čini francoskih vojakov in nad ponavljajočimi se krutostmi, ki se dnevno dogajajo po obljuden h ulicah ter nad nasilstvi, ki so v škodo deželi sami. Nota izjavlja dalje, da so nove francoske odredbe take, da se skuša z njimi pahniti nemško ljudstvo, ki bo ostalo končno brez voditeljev in brez vsake opore, v skrajen obup. Razpustitev varnostne policije in odstranitev večjega dela nemških činite-ljev, ki so bili na čelu mestnih uprav, bo hrezdvomno dovedla do nesreč, ki se ne dajo predvidcvati. Njih odgovornost naj &e nikakor ne nalaga nemški vladi, nemškim oblastveni ali ljudstvu samemu. Te odgovornosti bo nos la le Francija, ako ne bo v pravem času zajezila nesrečni val francoskih vojaških oblastev, ki stavi dan na dan potrpljenje in hladnokrvnost nemškega Uudstva pred nove Dreizkušnie. pa je, da bi Anglija rada prevzela to vlogo, 57.365 ton premoga, in 135.795 ton toda samo pod pogojem, da bi ji Francija (koksa; 2.) aachenski premogovniki: 3901 predhodno zagotovila, da bi posredovanje j tono premoga in 9.410 ton koksa; 3.) zares sprejela. Dasi je sedanja Angleška, Koelnski premogovniki: 16.841 ton tiguita; kakor je ponovno izjavil min. predsednik b j pQ za^bi [odi 10.—15. januarja): 1.) Bonar Lnw, globoko prepričana, da je ^hrski premogovniki: 0, 2.) aachenski: Francija z zasedbo ruhrske kotline napra- 9 800 ton koksa; 3.) koelnski 2.882 ton vila veliko napako in da ne bo nikakor ijgnjt£. Za dobo od 15.-25. januarja ni še dosegla cilja, ki si ga je postavila,, s*0!1 uradnih podatkov, toda gori omenjeni urad kljub temu na stališču, da se ne sme v ^-potrjuje navedbe nemškega komisariat a za benem slučaju zameriti Franciji s tem^ da premogt jz katerih je razvidno, da so žabi ji Domiidila posredovanje, ki ga ne zeli veznjki dobili v tem času 7000 ton. «La in ki "bi ga gotovo tolmačila kot priknto Societe dies Cokes et Hauts - Fomeaux» podpiranje nemškega odpora. Vehk del _jc gladeče količine: od 1.—12. ja- angleškega javnega mnenja pa bi bil brez nuarja 152.5OO ton, od 12.—15. januarja dvoma za takojšnje posredovanje v se-j 16.7oo ton, 16. jan. 4.600 ton, 17. januarja danjem francosko-nemškem sponi, ki po v- 1394 ion 18 ^ tone m i9._20. Jan. 0. zroiča občutno gospodarsko škodo ne samo( tq znižanje v dobivanju premoga je zelo Nemčiji, temveč tudi Franciji ter poostruje!važno, ker predstavlja glavni vzrok krize splošno vznemirjenje po vsej Evropi. v francoski kovinarski industriji. Prva po-Predvsem so odločni nasprotniki r ranci je f sje<^ca tc ^^ je taf je ugasnilo pripombo, da je tržaško vprašanje tudi'imel važno: besedo pri upravi in določevat politično, je odgovoril posl. Suvich, da —, nju gospodarske in kulturne usode te dene! Ne Trst, ne pokraijna nista politično žele. Omeniti je treba, da je na pr. sam vprašanje, ki bi moglo povzročiti skrbi cPopola di Trieste > priznal, da je v Istri vladi in državi.Je to le vprašanje, ki se ima 200.000 Slovanov, k temu še pridejo Slo-usrediti politično- v strogem zmisiu besede, j vani bistriškega sodnega okraja, in vsa ta upravno in zakonodajno. V pokraijni^ni, ogromna masa hoi plačevala velikanske - * a* - ---■-» - ^ — Al«k«0lrAi{n d ____ 1 _ J _ X _ 1_" L J___1____ _ v __x • t ______1« pravega manjšinskega etniškega vpraša, njfd Tržaško vprašanje je bistveno* gospodarska vprašanje in kot tako ni le lokalno, ampak državno. Je tu še — vkljub vojni — organizacija trgovine, prometa, bank, občil, interesov in klijentele, ki ji Trst nače-in angleški liberalci Lloyd Georgeve m Asquithcve struje. Lioyd GeoTge vedi poleg tega po svoifh listih sistematično in srdito protifrancosko gonjo. Za posredovanje je ravnotako angleška delavska stranka, katere poslanci so skušali že parkrat pripraviti Bonar Law-ov.nl korts. vlado do tega, da bi zapustila svoje dosedanje stališče ravnodušnega čakanja. Kakor se vidi, je torej vsa opozicija angleške zbornice za to, da se Anglija zavzemi za čimprejšnjo poravnavo med Nemci in Francozi. Večino pa imajo, kakor znano, konservativci, kateri politiko svojega voditelja vneto in disciplinirano podpirajo. In vendar ne more biti več dvoma, da dozoreva položaj v ruhrski kotlini vsak dan bolj in bolj za posredovanje. Nemičija, ki je prišla vsled zasedbe tega ozemlja ob najznatnejši vir svojega gospodarskega življenja, čuti seveda kljub vsem nasprotnim zatrjevanjem - absolutno potrebo po izhodu. Posredovanje Anglije bi bilo zanjo takorekoč edina rešitev iz zagate. Kar se tiče Nemčije, se torej lahko reče, da jedva čaka hip, ko bi se ji pojavil odrese-nik. Toda posredovanje bo mogoče le tedaj, ko bodb nastale razmiere prepričale tudi Francijo, da ni drugega poštenega izhoda iz te zad'eve. Kako pa se razvijajo stvari v tem -pogledu? G. A. T. Castiglia je objav^l pred ^ /-«•______f _ J'Tl_i;».. ♦/Vii/lornrt nekoEka plavže v, ki. so pred 10. januarja delali. V začetku sa se gospodarji plavžev držali še precej, ker so upali da bo 6 časom začel premog zopet prihajati, toda končno so biH prisiljeni ustaviti delov. V pokrajini Meurthe-et-Moselle je delalo 1- januarja 45 plavžev, medtem ko je vseh plavžev v tej pokrajini 80. V pokrajini Moselle je delalo ob istem času 40 plavžev. N&to je prišla zasedba in v pokrajini Moselle je začelo takoj padati število delujočih plavžev od 40 na 39, 36, 23 in 21. (28. januarja). V pokrajini Meurthe-et-Moselle dela samo še 7 ptevžev. Ravno tako vznemirljiv je položaj ttedi v eaarski kotlini in Luksemburgu. Cene nemškemu premogu so poskočne od 1. februarja do danes od 110 na 195 frankov. Na splošno se lahko reče, da ne dobiva francoska industrija po zasedbi ruhrskega ozemlja takorekoč nikakega nemškega premoga več. Ker ga pa vsled previsokih cen ni mogla nadomestiti z angleškim, je bila prisiljena ugasniti 6096 svojih plavžev. Če izračunamo vso škodo, ki je nastala za Francijo vsled prenehanja nemških dajatev v premogu in drugem blagu, pridemo da zaklju»ai da je zasedba ruhrske kotline stala samo v mesecu januarju vsaj pol miijarde frankov in stroški in škoda postajajo tem večji, čim bolj se zasedba razteza v času in na prostoru. Iz vseh teh razlogov — zaključuje gosp. kratkim v «Giornale d'Italia* tozadevno Ca-stiglia — upajo"Nemci Se vedno, da zelo poučen članek na podlagi zanesljivih bodo igro dobili, dasi priznavajo, da bo podatkov, ki pričajo, da povzroča zasedba njihova zmaga ie Pyrrhova zmaga. Torej? ruhrske kotline ogromno škodo tudi francoskemu gospodarstvu. Ne da se tajiti, tem članku — da za- Zdravi razum sam narekuje edini logični zaključek te nesrečne borbe, ki preti, da pravi g. Castigl'a v tem članku — da^ za- pahne vso Evropo v novo in ie strašnejšo sedba ni prinesla Franciji tistih koristi, ki gospodarsko krizo. Toda zrfravi razum, žal, si jih je obetal Poincare. Francoski mini- njma V€Č moči, da bi mogel brzdati strasti strski predsednik, ki je zastopal proti svo----------« ^ — jemu angleškemu tovarišu stališče «plodo- nosnih jamstev«, je prisiljen sedaj ugotoviti, da so ta jamstva postala vsaj za sedaj popolnoma brezplodna. Francosko javno mnenje, ki ga je en del francoskega časopisja varal, ne ve, kako se je zasedba iz-šila, in tudi ni poučeno, kako to pod- narodov ht državnikov, In jih vodijo. Narotaite In iirlte .EDINOST" 9r gal, naj se v omenjeni upravni odbor in nuje en Član in en namestnik Slovan, Skliceval se je prt tem na novo dobo, ki je nastala podi novo vlado, na potrebo sodie« lovanja in skupnega dela, da se vzpostavijo urejene razmere. Ta opravičena zahteva z naše strani pa je bila bob ob' steno. Za člane odbora in za namestnike so bili imenovani sami Italijani. Tako ostaja več nego polovica istrskega prebivalstva brez svojega zastopnika v odboru, ki bo svote deželnih davkov, a čakati bo morala, dla ji padle kaka drobtinica od pogrnjene mize. Pričakujemo s:cer, da bo pulj*r 'ci prefekt pravičen, nepristranski uradnik, toda z istrsko italijansko gospodo imamo brid'-ke izkušnje. Da se je Slovenom odreklo luje in ki se posega od tu v zaledje in zastopstvo pri upravi dežele, to ni zdrava preko morja. Že poprej, ko Trst ni bil še uprava, to ne bo redilo zadovoljstva; to je >riključen k domovini, je ta podonavsko- vse nekaj drugega nego načelo; enake ržaško-vzhcdni sistemi mogočno kazal1-----—---»-- ---** italijanski značaj tega mesta. Na koncu konca obstoji tržaško vprašanje v tem, da se prav ceni in razume njegovo nalogo. pravice, enake dolžnosti. Pristojbina «mrtve roke» ra- zl^gnjetia na nove pokrajine, Uradni glasnik (Gaz- z dne 23. februarja 1923 je prinesel kr. odlok z dne 11. januar- neskončnih kongresih, v komisijahln obja"' ia št- 155, s katerim, so raztegnjeni na vah, ki se bavijo s tem predmetom Marveč anektirane pokrajine predpisi za uterjanje se mora praktično izvajati v vrsti odredeb pristojbine nai dohodke takozvane .mrtve se OTaV tem * w • j f f „ffi-i^l^l AR To aejstvo pa ne sme imeti samo abstrak- ^«-.^^), ^ « ten pomen, ki bi služil le za razprave naj * mrtve Omenjena pristojbine, predstavlja nekako spopolnilo davka za prenos lastnine. Med tem, ko navadna premoženja menjajo lastnika od generucije dot genera- SC 11J.UA cl » ,,----,---, rnlro od mednarodnili pogodb do uredbe občil po morju in na suhem, do pristaniške cari- riP narske uredbe in do ukrepov v prilog industriji in trgovini To da so določena .... „ _ vprašanja, ki se morejo takoj rešiti. Kakor "je m pn tem placa,o davek za prehod te že sedaj — recimo — v modi, je tu tudi lastnine, so gotova premoženja, ki so last poslanec Suvich dal prejšnjim vladam brco: očital jim je, da niso imele ne energije, ne avtoritete, da bi se mogle lotiti teh vprašanj. Pač pa stori to sedanja vlada. Hitro pa je dostavil previdno, da naj nikdo ne pričakuje čudežev, ker da se ne more čudežno zdraviti, kar je posledica položajev, ki imajo svoj izvor in vzrok v splošnih razmerah mednarodnega - gospodarskega življenja, ali pa v splošnih razmerah notranje krize. Da pa pride do zboljšanja vsaj v meri, nasvetuje gospod Suvich, juridičnih oseb in ki nikoli ne menjajo lastnika ali vsaj ostajajo skozi dolge dobe v isti roki ter se odtegnejo plačilu davka za prehod lastnine. Taka premoženja so z ozironn na plačevanje davka takorekoč v mrtvi roki in od tod izvira ime. Gre tu za premoženja pokrajin, občin, dobrodelnih ustanov, verskih zavodov, bratov čin, duhovnih redov, hranilnic in posojilnic, bolnišnic, zastavljalnic it; prej, ali — slej! Če ne bo nekoliko kasno, ker poslanec Suvich je nekaj govoril tudi o — agoniji! Pmlrf pravice, enake dolžnosti • • • Izredni upravni pokrajinski sosvet za Istro je Imel dne 3. t. m. v Poreču svojo sejo, na katere dbevnem redu je biLo med drugim imenovanje štirih pokrajinskih svetovalcev in dveh namestnikov za novi pokrajinski . . . . upravni odbor pri puljski prefekturi. Slo-1 Način, kako se ima izvršiti omemena izja plačujejo pristojbino, katera se izračuna na podlagi dbhodkov. O teh dohodkih morajo dati omenjene juridične osebe glasom kr, odloka št. 23 z dne 19. januarja 1922 finančnemu oblastvu izjave vsakih pet let Celotni prijavljeni dohodek je po odbitku bremen, kakor: davkov, stroškov za upravo in obdelovanje itd., čim presegr, letnih 300 lir, predmet pristojbine. Ta prt-stojbina znaša pri dobrodelnih zavodi* 0.15%, pri vseh drugih zavodih pa K temU pride še 2035 poviška za vojne invalide, vdove in sirote. Omeniti je še tre., ba, da se piisiojbina računa od 20 do 20 lu in da se vsak odlomek šteje za 20 lir Gori omenjene izjave o dohodkih so obve* zani dati upravitelji ali zastopniki juridičnih oseb; predložiti se morajo izjav* finančnemu uradu, v katerega področju ana juridična oseba evoj glavni sedež, in sicei v mesecu decembru tistega leta, ki^ prid* pred petletjem, na katero se nanaša izjava i XT- 1___ „ t: nmrmiona inAi r Trat*, *5, ca 1925. o. Pred par dnevi je bilo predloženo rimski poslanski zbornici poročilo parlamentarne poizvedovalne komisije za ugotovitev stroškov za vojno. Poročilo je ogromno delo, v katerem so natančno obrazložene vse po-drobnnsii, ki jih je komisija ugotovila. Po tem ali kamor ga je klicala dolžnost, je bil vedno pri rokah. Hudo vreme, friš, barja ali nalezljiva bolezen, tega se cn ni strašil; bfl je nož kreposti in usmiljenja. L. 1873. je bil tifus na Kolku, Pokojni je bil že sam bolehen: — Nekega večera so ga klicali na previdenje na Kolk. Vstal je z postelje in se napotil ob 8. zvečer. Vrnil se je po treh urah zjutraj. Ob 6. uri fe imel mašo, (bilo ije to 16. oktobra), potem mu je prišlo slabo, legel je v posteljo, dobil je sam tifus in je bil bolan do 16. januarja 1874. Pokojni Klinar je bil tudi izvrsten glasbenik. On je bil učitelj skladatelja Antona Hajdriha; ljubljansko semenišče je imelo pod njim izvrsten pevski zbor. Njegove pesmi posvetne in cerkvene vsebine se še dandanes pojejo pri nas pa tudi po Furlani;:. Učenci nekdanje vadnice v Gorici so peli v cerkvi večinoma njegove pesmi. Postale so poljudne. cZdihljeji slepega= poročilu posnemljemo, da so znašali vojni J _ -e pos{aia nerodna, enako *Kjer smo delo stroški, kolikor jih je zapopadeno v državnih dokončali®. I roračunih od 1. 1914. do 1923. skoraj polnih 144 niiljard lir. Zraven tega je bilo porabljenih Vsled bolezni, katero si je nakopal pri vr-_ . šenju svojega poklica, je postal za Šturje ne- preko proračuna kakih 12 miljard, ki šz niso sposoben, postal je skoro popolnoma gluh. Šel bile vključene v noben proračun, tako da bi je ^ Novi Štifti, kjer je bil 40 let Slednjič je znašala prava svota vseh izdatkov za vojno Sej v pak0j v Ribnico skoro popolnoma slep. 156 miljard lir. V tem številu pa niso všteti 2ivel »e tukaj hudo življenje v skrajnem po- I-__1 * * _1___si_ " __1 rtP 4 ! l^irtir I • __« . • a. _ 1' ? — _ jemala pri določanju svote v obzir morebitnih sjugt onkraj grdba slavo onih, v Bogu srečnih, lir atsv, do katerih dobi država pravico vsled ge |riKjiij žrtvovali za druge! V nesmr- razvelja vijanja pogodb ali vsled ugotovitve ni{l ^jifc mož živi! raznih sleparij in nepravilnosti pri izvrševanju pe-£c:1b s strani prizadetih podjetij. Istotako ni komisija jemala v ozir dohodkov od prodaje preostalega vojnega materiala, od tirjatev, ki jih ima napram drugim državam, in od vojne odškodnine, ki pripade Italiji. Poizvedovalna komisija Eaglaša v splošnem oogledu, da so ti stroški mnogo večji, nego bi v razmerju s cilji, ki so se dosegli, bili smeli biti. Temu da so bile krive pomanjkljivosti v organizaciji državne uprave in splošne politike, ki so vladale v prvih povojnih letih. Kar se tiče nepravilnosti, in sleparij pri sklepanju pogodb in izvrševanju naročb, vsebuje porodilo dolg seznam tvrdk, ki jih komisija cbdol- Nič ni imel, nič ni zapustil. Njegov zgled nas drami na delo in nam kliče: po snema jmo ga, ker dela je dosti, manjka nam delavcev f Slovenski narod, hvaležnost nas veže: zbi-ra?mo doneske, da mu postavimo vsaj skromen nagrobni spomenik! Doneske poživlja«mo na župni urad v Šturijah. Tam se bo vse uredilo, da se urssniči namenjena želja, Mir tebi, blaga duša! Have pia anima, laus tibi debetur. Ar. __ Neteč a; za učiteljska mesta in osaožcne učiteljice. Tržaška prefektura javlja: Naučno ministrstvo je odredilo, da se lahko tudi cmožene ____ - . - . učiteljice vdeležijc natečaja za ženska učitelf- žuje takih nepravilnosti z navedbo svot, ki jih sva mesta, ki bodo razpisana, z izrecnim pri- i__ ——----t t --------pravni položaj ministrstvo si upoštevanje Delfin o {5,000.000 lir), Sccieta Prciettili Tori-|n:i Katinaril Že tri dni ne dobivajo poštni uradi no (13,665.314 Ur 15 st.J, Fiat (4,319.774 lir 20 pošte iz Trsta. Ali je morda sedaj prišla vrsta st.), Sociela Mctallurgica Bresciana (13,784.631 na naSf moramo čakati? Mislimo da plaču- lir), officine Viilar Perosa ((4,000.000 lir) itd. jemo mi isto pristojbino po vaseh, kot jo pla- i-ied sleparijami, lil jih je ugotovila komisija, čujejo v mestu. Ali pa morda želite, da bomo je zanimiva in obenem značilna tista, s katero hodili po pošto v Trst?! Potem pa bomo šli je pc-djbt'.e Ansaldo opeharilo italijansko mor- raje pomo k svojim pošiljateljem. Mislimo, da narlško ministrstvo in ministrstvo za orožje in smo v Evropi! Eden za vse. strelivo. Mornariško ministrstvo jc bilo skle- Tatankamea. Neki prijatelj našega lista nam nilo s tem podjetjem še 1. 1913 naročbo pet! piše: Neki goriški list je izrazil v svoji zadnji parov velikih topov premera 381/40 za ^oboro- številki bojazen, da proglasi «Edinost» pred žitev vojne ladje Cristofo Coloanbo*. Topovi nedavnim^ časom izkopanega egiptovskega bi 9 posnrn po treh tisoč dve sto m petdesetih letih vse polno Slovencev in Slovenk v Egiptu. Vsekakor je bilo lažr> dokazati, da je bil Tutan-ka-men Slovenec, kakor se da dokazati trditev na a ceiot up r je ministrstvo za orcžfe in strelivo prosilo mornariško ministrstvo, naj mu odstopi topove, ki jih je naročilo pri tvrdki Ansaldo. To se je zgodilo, in sicer je mornarica odstopila topove (_____ __________... prezplatno, o čemer je bila takoj cbvešče-na iz novejše dobe, da so vsi kraji v dolini ob ivrdka Ansaldc. Kl ub temu ja omenjeno pod- glavni cesti rimljanskeđa izvora kakor n. pr.: jelje sklenilo z ministrstvom za orožje in stre- Dolga n'iva, Vclče, Srpenica, 2aga, Crnice, livo novo pogodbo za iste topove, dasi niso bili ( Cesta, Ajdovščina, Razdrto itd. več njegova last, temveč last mornarištzga \ Telefonska zveza med Trstom in Avstrijo, ministra. V tej novi pogodb ccaa posameznemu tepu ta način je podjetje Ansa]do državi iste topove, enkrat rac--------—-------, — . --------- —------ — _ .. . armadi. Poizvedovalna komisija ie dognala, da j dovol:em telefonski pogovori med avstriiski-se to ri mogle zgoditi brez sokrivde odgovor- mi središči Gradcem, Bruokom ob M., Kap-nih činitelje v v ministrstvu, pri čemer prihajajo fenbergom, Leobenom, Murzzuschlagom, Ju- na »tli in Trstom «Šobko društva* podružnica pri Sv. Ivanu ponovi trodejanko « Stari grehi» v nedeljo 18. t. m. v Narodnem domu v korist otroškemu vrtcu. Začetek ob 4. uri popoldne. Po predstavi vstopnine prosta družinska zabava v čast vsem Jožicam in Jožetom. Ker se šaloigra začne že v popoldanski uri se je prav lahko udeležijo tudi meščani. «Žessko dobrodelno udruženje* v Trstu. Odborova seja se bo vršila v soboto 17. t. m. ob 4 h v navadnih prostorih. — Predsednica. st. Iran. Odbor podružnice Šolskega društva, ki je bil izvoljen na občnem zboru dne 4. t. m. se je konstituiral pri seji 10. t. m. takole: Predsednik A. Podbršek, podpredsednik Fr. Stergar, tajnica V. Grgič, blagajmčarka Ana Mahnič, odborniki: V. T., Antoncič, Mevla * Podružnica «Šolskega društva« pri Sv. Ivanu priredi na belo nedeljo 8. aprila veselico, pri kateri bodo nastopali gojenci tamošnjega otroškega vrtca z pesmicami igricami m dekla-macijami. __;_ urada za novo oboroževanje. T Ksrl Xltnar. Drugega marca je zatisnil svoje slepe oči Kari Klinar upokojeni duhovnik'v Ribnici na Dolenjskem v starosti 87 let. Bil je sericr (najstarši duhovnik) ljubljanske rkcfi;e. Dne 1. avgusta t. 1. bi praznoval šest-desetletnico svojega mašništva, a Bog je odločil drugače. Dne 5. marca so ga pokopali. On je prvi po Vipavskem vnemal ljudstvo ca pcLje, čitalnice in sploh društveno življanje-Pokojni dekan Grabri';an v Vipavi, dr Lavrič v Ajdovščini, Simon Gregorčič v Rihenberku in Klinar, to so bili vodniki nareda. V Šturi?"ali vsako govorno enoto je določena na 3.40 frankov v zlatu?*. Pozdrav vojakov. Podpisani sporočajo, cd-hajaioč k vojakom, sveje. pozdrave vsem zavednim Notraivcem, posebno še Velikobukov-čanom pri II. Bistrici in bukovr^im zave^-nim dekletom. Alojzij Vičič, Andrej Baša, Milan Bcšt;ančič, Anten Muha, Anton Boštjančič, V Gorici, 13./I II. 1923. «LcvGratorc > sor ^t izhaja. Vsled dviga prepovedi se strani tržaške prefekture ie včeraj zopet izšel komunistični Lavoratore. V malem orogl^su se zahvaljuje listu maksimalistov, «11 Klinar trajno v najboljšem spominu} lavoratore soefalislaj, daje zastopal interese in tudi zanamci bodo vedno govorili spoštljivo1 delavstva te dni. Eksekutiva socialishcne no- o n.etn; on ;c bil to, kar nekdaj fajmoSter Mu ti;a Vertov v Št. Vidu. Na njegovo spodbudo se je ustanovilo društvo Sokol > v Vipavi. Društvo «Sokol» je nastopalo korporativno pri cerkvenih slavno-stih nc samo v Vipavi, ampak tudi v Ajdovščini, Šturijah, Lokavcu, na Gočah, itd. Bil je prava točnost vzor duhovna v vsakem cbzi--u. Kadar >c bilo treba iti previdet, v šolo, krajinske zveze pa javlja, ^ da z včeraj5n;im dnem «11 lavoratore socialista» zopet neha biti dnevnik. KHHHBBMBBHHBMB NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! Iz tržaškega SivUenia Nenadna smrt. V svojem stanovanju v ulici dei Capuano št 6. )e umrl včeraj zjutraj me-nadne smrti 761etni Mikael Brun. Zdravnik rešilne postaie je dognal, da je starca zadela srčna kap. . Ponarejeni bankovci, Id peljejo ▼ zapor. Včeraj je neki policist aretiral 19letnega Jordana Corazza, stanujočega v ulici S. Sergio št. 10, ker mu je pri preiskavi našel v žepu 19 ponarejenih bankovcev po 2 liri. Arethraoec trdi, da je dobil ta denar od nekega neznanca v ulici Madonnina. Prepeljan je bil v zapor v ulici Coroneo. Tatovi v vili. V ulici della Gmnastica št. 53 se nahaja vila, katere lastnik po imenu Frankfurter, biva ie delj časa v inozemstvu. V njegovi odsotnosti čuva vilo neki Josip Kr-cuzhubcr, star 38 let, rodama iz NemSke Av-siri;e, ki stanuje v to svrho v mali hišici zraven poslopja. Včeraj je mož prišel na kvesturo ter javil, da so v noči od sobote na nedetjo, ne-znani tatovi pcsetiH vilo ter odnesli dve dragoceni sliki, ki sta bili obešeni v eni dvorani. V pritličju poslopja je našel tudi dva zaboja polna perila, katera so očividno tatovi PriP*a/ vili, da bi ju pri ugodni priliki odnesli. Poiicij-ski agenti so se takoj podali na lice mesta; ugotovili so, da so zlikovci vdrli v vilo skozi okno v pritličju in od tam so prišli v sobe in druge prostore, kjer so vse prebrskali. Skoda je precej občutna. Policija z vso vnemo zasleduje tatove. Ukraden revolver. Včeraj ie bil aretiran neki Ivan Policardi, star 15 let, stanujoč v ulici S. Zennone št. 4, ker je ukradel peku Josipu Sparemu revolver v vrednosti 150 lir. Policardi ja so obdržali v zaporu. Perilo, ki je izginilo kar črez noč. Zascbnica Ana Bernardini, stanujoča v ulici Rigutti št. 17, je včeraj popoldne razobesila na dvorišču oprano perilo. Ker ni bilo zvečer še suho, ga je pustila črez noč zunaj. Ko je hotela drugo jutro perilo pobrati, ie z žalostnim srcem ugotovila, da ni "o njem ne duha ne sluha. Očividno so neznani zlikovci izrabili ugodno priliko ter se prav po ceni preskrbeli s svežim perilom. Okradeni ženski je ostala le skroma tolažba, da ie tatvino naznanila na policiji. _ Žeparska smola. V javnem zabavišču v ulici Madonnina se je sinoči nahajal med drugim občinstvom pomorščak Ruggero Pascqualint, star 42 let, doma iz Palenna. Stal je tako silno zamaknjen pred neko barako, da ni opazil, kako mu je nekdo z roko segnil v notranii žep. suknje ter mu s spretno kretnjo iztaknil listnico. Uzmovič se je hotel po izvršenem činu izmuznili na varno, toda ta namen mu je preprečil neki orožnik, ki jc videl dogodek; aretiral je dolgoprstneža in vrnil listnico lastniku. V njej se je nahajalo le nekaj pisem in za par lir bankovcev. Kljub temu je seveda bil žepar Donato Zanini star 17 let, brez stalnega bivališča, odpravljen v zapor v ulici^ Coroneo. Vastl * Goriikega Boj proti našim kulturnim društvom. Nedavno je politično oblastvo prepovedalo ustanovitev »Zvez« prosvetnih društev« v Ajdovščini, sedaj pa smo doznali, da je preprečila ustanovitev podružnice »Šolskega društva« pri Sv. Luciji. Vse kaže na to, e doznala za to imenovanje, toda brezuspešno. Tudi mi, goriški Slovenci, bi morali z o žirom na naše število protestirati, da nimamo nobenega zastopnika v komisiji, ko bi ne vedeli, da naši protesti itak noč ne zaležejo. Predaja poslov kraljevi komisij*. V soboto je prejšnja videmska pokrajinska uprava na slovesen način predala svoje pesle kraljevi komisiji. Pri tej komisiji, katere se je udeležila tudi narodna milicija v kroju, je bUo, kakor je že navada ob takih prilikah, mnogo govorov. Usoda deželnih kreditnih zavodov v novih pokrajinah. Politični predstavitelji deželnih kreditnih zavodov v Gorici, Poreču in Triden-tu so bili v nedeljo sprejeti od finančnega ministra, da izvedo mnenje vlade glede usode, ki čaka dotične zavode. — Finančni minister je izjavil, da je treba obstoj podobnih zavodov prilagoditi italijanskemu občinskemu in pokrajinskemu zakonu. Vsled tega bo potrebno razpravljati o tem vprašanju z ministerstvom za notranje zadeve, ki bo določilo, koliko se morajo spremeniti pravila teh zavodov,, da se doseže omenjena prilagoditev. Finančni minister si je pridržal pravico do končne odločitve, ker hoče premotriti tudi finančno stran tega vprašanja. Kongres deželne zveze fašjev. Dne 25. t. m. se bo vršil v Vidmu pokrajinski kongres fašistoveke stranke. Otvoril ga bo politični komisar stranke odv. Pisenti z govorom «o pravicah in dolžnostih revolucije«. Kongresu pripisujejo fašistovski krogi veliko važnost, ker se bodo prvič zbrali oddelki obnovljene pokrajine in ker bodo navzočni fašji iz najvshodnejše cone, katere velik del tvorijo Slovani. Po njihovem mnenju bo poslednja okolnost odkritje pojava velike narodne važnosti. Nam tega pojava ni treba še-le odkrivati, ker predobro poznamo njegove vzroke. Tržaški kvartet. V nedeljo je zopet koncer-tiral v Gorici tržaški kvartet. Tudi ta pot je bila dvorana «Vittoria» razprodana in njihova igra ie občinstvu tako dopadla, da so morali nekatere stv.ari ponavljati. Koncert ogrskega umetnika. Včeraj sta nastopila v tukajšnjem gledišču z velikim uspe* bom znameniti violinist Ivan Koncz in švedska ! plesalka Ana Nelson. t Smrtne nesreče. V četrtek je padla pri Rdeči hiši v Gorici pod voz 471etna Amalija Spazza-pan iz Ozeljana. Zapustila je petorico otrok, cd katerih je eden še dojenček. V petek se ie smrtno ponesrečil na Kalvariji vojak Pietro Bottigeiii. Najbrže se je spodiak-nil ob kako neekspodirano granato, Dornberg, Na praznik sv. Jožefa, t. j. v pondeljek 19. L m. uprizori «Slovenska Čitalnica» narodno igro 6 peijem v treh dejanjih (sedmih slikah) «Krivoprisežnik;>. Društveni mešan zbor nam zapoje Adamičevo «Jutros>, mo?ki zbor pa Nedvedovo «Na siraži». Prireditev se bo vršila v dvorani ^Hranilnice in posojilnice» in prične ob 3 in pol popoldne, — Odbor, DAROVI Ob obletnici smrti svojega očeta Vince nc a daruje g. Josip Kodrič L 20.— za «Šolsko društvo* G. Ivančič Ivan daruje L 5.— «Šolsk. društvu ». Bratje Povh so darovali v počastitev spftmi-«a pok. očeta Lir 100. podružnici «Sol. društva» pri Sv. Ivanu. Na svatbi gospe Anice in gospoda Lojzka Ferfolja nabrala gdč. Ana Mahničeva L 22.48. G. Kari Gustin L 5, za podružnico Šolskega društva pri Sv. Ivanu. Za refekcijo otr. vrtca pri Sv. Ivanu je daroval g. Kante 2 kg. ječmena. BOG PLAČAJ VSEM, KI DAJO DAR MLADINI, DOMU NA ALTAR! M metara v Jasoslavijf • Po «Slov. Narodu?* posnemljemo predstojeći članek, ki ga je napisal gosp. Josip Wester za jugoslovensko javnost onstran meje, ki pa se tiče zadeve, katera bo v veliki meri zanimala tudi mnogo naših či-tateljev. «Zrelostni izpiti na naših srednjih šolah so se — tudi po prevratu — polagali po predpisih izza Marchetove naredbe o reformi srednjih šol in s temi v zvezi tuctt predpisi za maturo, kj so v marsičem pomenili olajšavo dotedanjih zahtevkov. Tako kandidatom n. pr. ni bilo treba več pisati naloge iz matematike; pri ustnem izpitu so imeli izbero med latinščino in grščino, snov iz zgodovine in zemljepisa se je omejevala na dtomaČo zgoJovino in do-. movinoznanstve, odpadel je izpit iz fizike; po prevratu se je izločil kakor pismeni tako tudi ustni izpit iz nemščine, tako da so naši abiturijentje pisali te po tri naloge: iz slovenščine, latinščine in grščine (na gimnazijah}; iz slovenščine, drugega živega jezika, in opisne geometrije (na realkah). Ustni izpit je bil omejen le na štiri predmete: slovenščino, latinščino ali grščino, domovinoznanstvo in matematiko; analogno tudi na realki, kjer se je izpraševalc namesto iz staroklasičnega iz modernega jezika. Oblika zrelostnega izpričevala je bila kaj enostavna. Ugotovila se je zgolj zrelost kandidatova z označbo: z odliko, ali soglasno ali z večino glasov; niso pa bile v izpričevalih zabeležene ocene iz posameznih predmetov, niti se ni označilo vedenje. Naravno, da zrelostno izpričevalo, vsebujoče oznako «z večino glasov«, ni bilo posebno priporočilno za njegovega imetnika; saj je iz take kvalifikacije vsak, ki je količkaj poznal postopek pri ocenjevanju, lahko razbral, da bi dotični kandidat ot redovanju iz posamnih predmetov nc bi) prejel izpričevala o dokazani zrelosti. Naše ministrstvo prosvete je nedavno izdalo naredbo o novem načinu polaganja zrelostnih izpitov, naredba, ki je bila dotlej (od 1. 1921.) veljavna za srednje šole v Srbiji in Črni gori, ter je razširilo na vse pokrajine v državi že za tekoče šolsko leto. Tako bodo naši letošnji abiturientje polagali svoj višji tečajni izpit — tako se nazivlje naša nova matura — že po novih predpisih. Ker je tudi širša javnost več ali manj prizadeta po tej novi naredbi, smatram' za umestno, da* se vsaj v glavnih točkah pouči-o ustroju, obsegu in obliki teh izpitov. Višji tečajni izpit naj pokaže, koliko celokupnega uspeha je imel pri učencih pouk na srednji šoli in v kol" k o so sposobni za fakultetske študije na univerzi. Spričo tega višji tečajni izpit ne sme ibti zgolj prosto obnavljanje tega, česar se je kandidat v vsej srednji šoli učil, niti se od njega ne bo zahtevalo mehanično znanje vseh podrobnosti iz posamnih predmetov. Zato se pripravniku nc bodo dajala preveč detajlna vprašanja, temveč se bo zlasti na to pazilo, ali je kand'dat v srednji šoli dosegel «zadostno mero temeljnega, harmonično spojenega znanja, ali ume te znanjei uporabljati in ali izpričuje potrebno logičnost v izvajanju in zanesljivost in pra. vilnost v podavanju svojih zaključkov*. S temi osnovnimi načeli se poudarja na višjem tečajnem izpitu bolj značaj umstve-nega kakor znanstvenega izpita. K zrelostnemu izpitu se pripuščajo učenci, ki so dovršili najvišji razred srednjo šole vsaj z zadostnim uspehom ter prejeli v vedenju najmanj red «pri-merno >. Učenci, katerim se je priznal ponavljahu ali naknadni izpit čez najvišji višji razred, se morejo šele po uspelem teni irpitu pripustiti k višjemu tečajnemu izpitu. Redni pouk v najvišjem razredu se zav ključi dne 28. maja. Za višji tečajni izpit so določeni trije roki: redni rok v času od 7. do 28. junija, rek za ponavljane in naknadne izpite v septembru in rok za ponavljaine izpite v januarju. Privatisti polagajo višji tečajni izpit hkratu z rednimi učenci pod istimi pogoji (Dalje na IV. strani) PODLISTEK WILKIE COLLINS: 25 Gespa v belem IZPOVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A. Gospodične Fairlie ni bilo pri nas, ko ^e prišel, vendar je prišla čez deset minut v sobo. Gcspod Percival vstal in jo je častitljivi pozdravil. Izrazil je svoje sožalje nad nerazpo-ženostjo mlade dame, i to z mešanico ienko-čutnosti in spoitevanja z nežnostjo v glasu in gestah, ki so delale čast njegovi vzgoji in srcu. Čudil sem se tedaj, da je bila gospodična Fairlie tako tiha in potlačena v njsgovi družbi in da je segla po prvi priliki, da je zopet zapustila sobo. . Takoj ko je gospodična Fairlie zapustila sobo, nam je prihranil vsem zadrego zaradi anonimnega pisma s tem, da je začel sam govoriti o tem predmetu. Na svojem potu iz Hompshira se je ustavil v Londonu, govoril >e s svojim advokatom, ki mu je prebral moje dokumente in nato je nadaljeval svojo pot v Cumberland, da nas kar najhitreje pomiri s tem, da nam vso stvar pcjasni. Ko sem ga slišal tako govoriti, sem mu ponudil original pisma, ki sem ga zanj prihranil. Zahvalil se mi je, ni ga pa hotel čitati, češ, da je videl prepis in da je zadovoljen, če ostane original v naših rokah- Nato je pojasnil vso 6tvar. Pojasnilo je bilo l tako enosLavno in zadovoljivo kot sen* ga pači že vnaprej pričakoval, j Pojasnil nam je, da ga je gospa Catherick vezala zaradi zveste službe v prejšnjih! letih pri njem in njegovi družini na nekatere dolžnosti Imela je dvojno nesrečo. Poročila je moža, ki je kmalu zapusiil in imela je edino hčer, ki jez mladih let duševno bolna. Čeprav je odpotovala zaradi svoje poroke v tisti del Hampshira, ki jei bil precej oddaljen od posestva gospoda Percrvala, vendar je skrbel, da je ni izgubil z vidika. V teku časa so se siptemi duševne raztresenosti njene nesrečne hčerke tako pomnožile, da jo pa bilo treba postaviti pod sposobno zdravniško varstvo. Gospa Catherick je sama pripoznala, da je to nujno potrebno; vendar pa ie bila istočasno polna predsodkov, kaj porečejo ljudje njenega ! stanu, če fo spravi v javno norišnico. Gospod Percival je upošteval to in je sklenil, da bo nosil sam — v zahvalo za njeno skrb za njegov dan ■— stroške za zanesljivo privatno ' blaznico. Žalibog je nesrečna deklica to odkrila m ga je zato grozno zasovražila. Temu sovraštvu, ki se je že večkrat pokazalo v norišnici, je treba pripisovati tudi pisanje anonimnega pisma. Če gospodični Halccmbi in pa gospodu Gilmoren to pojasnilo ne zadostuje, ali Č2> želita imeti še druga podrobna pojasnila o zavodu (navedel je naslov zavoda, kakor tudi imeni in naslova obeh zdravnikov, na podlagi katerih spričeval je bila sprejeta v zavod} tedaj, je pripravljen odgovoriti na vsako vprašanje in razjasniti vsako negotovost. Nasproti mladi ženski je napravil svojo dolžnost; naročil je dvema svojima uradnikoma, naj nikar ne gledata na stroške, da jo le najdeta in spravita zopet v zdravniško oskrbo. Jaz sem bil prvi, ki sem na njegov poziv nekoliko odgovarjat Moje postopanje, moja dolžnost je bila jasna. Pretehtati bi moral izjave, ki smo j& pravkar čuli in odločiti bi moral, ali govori resničnost od gospođa Per-cicala navedenih dokazov jasno za njega ali proti njemu. Prepričan sem bil o prvem in zato. sem tudi izjavil, da je njegovo pojasnilo po mojem mnenju nadvse zadovoljivo. Gospodična Halcombe je izjavila potem, ko me je pogledala zelo* resno, v par besedah isto, — vendar z nekim gotovil obotavljanjem, kar pa nisem, mogel opravičiti. Ne morem povedati zatrdno, ah je to gospod Percival opazil ali ne. Po mojem mnenju je opazil, zakaj po-vril se je znova na ta pretknet, čeprav bi to lahko popolnoma opustil. Če bi govoril samo z gospodom Gilmore, je dejal, bi smatral za nepotrebno vračati se znova na to neprijetno zadevo. Od gospoda Giimora pač lahno pričakujem kot od moža časti, da veruje moji besedi in takoj, ko je temu pritrdil je za naju stvar končana. Moje razmerje nasproti ženski pa je drugačno. Dol-gujem ji za resničnost mojih izvajanj. Vi, gospodična Halcombe, ne morete zahtevati tega dokaza od mene, jaz pa sem dolžan vam, še bolj P31 gospodični Fairlie ta dokaz podati. Ali bi vas smel prositi, da pišete materi te nesrečnice gospe Catherick za dokaz tega, kar sem pravkar izjavil? Videl senr, kako je gospodična Halcombe izpremenila barvo in kako je postala nemirna. • • Prosim vas, 'da pišete to piano, je nadaljeval, napravite meni to jntago. To končate v par minutah, postaviti p. imate le dve vprašani!. prvo, ali ie prišla njena hčerka v zavod z njeno vednostjo in njenim privoljenjem in drugič, kako sodi mojo soudeležbo pri tej stvari, ali mi gie hvaležna. Gospod Gilmor je v tem oziru že pomirjen, pomirjeni ste» vi, pomirite, prosim še mene in pišite pismo. Vi me silite, da ustrežem vaši želji, gcspod Percival, čeprav bi vam to mnogo rajša odrekla, S tesni besedami je zapustila svoj prostor in se je podala k pisalni mizr. Gospodična Helcombe ni rabila dolgo za svoje pismo. Ko ga je dovršila, je vstala in £e podala gospodu Percival u odprt list papirja. On se ji je priklonil', vzel ga je, prepognil, ne da bi prebral vsebine, zalepil, napisal je naslov in ga ji nato vrnil Vse se je dogodilo častno, kot nism videl zlepa v življenju. Vi vztrajate na tem, gospod Percival, da oddam pismo na poštoZ je vprašala gospodična Halcombe. Gospod Percival je prikimal in je stavil nato še nekaj vprašanj, če je videla katera izmed dam Ano Catherick in kje se je nastanila. Kljub vsemu temu je napravila gospodična Halcombe name vtis kot da ni Se popolnoma pomirjena. Zato sem }0 vprašal takoj, ko je gospod Percival zapustil sobo, aH ima kakšne vzroke, da ne zaupa gospodu Percivalu. Ne, čisto nobenega, je odvrnila. Vidite kaj neresničnega t njegovem pojasnilu? Kako — po tem dokazu resničnosti, ki mi ga je podal? Kakšno izpričevalo naj bi govorilo bolj v njegov prilog kot potrdilo matere nesrečnice, gospod Gilmore? Ni boljšega. Ce bo odgovor zadovoljiv, .po- tem mislim, ne more noben prijatelj zahtevati še kaj od njega. - , . , » • Tedaj odpošljemo pismo, — je dejala, in je vstala da zapusti sobo, — stvar pa pustima pri miru dokler ne pride odgovor. Naj vas n« vznemirja moje obotavljanje. Ne morem vam podati zato boljšega vzroka kot ta, da se zadnji čas zelo bojim za Lavro in taka skrb go epod Giknore* napravi še najmočnejše tako negotove. Naslednji dan, v torek, je šel gospod Percival v spremstvu služabnika, ki mu je služil za. vodnika v Toddin Kot. Njegove poizvedbe so ostale, kot sem kasneje doznal, brez uspeha. V sredo je prinesla poŠta odgovor gospe Catherick. Prepisal sem ta dokument, shranil sem ga in ga tukaj navajam. Glasi se: * I Gospodična I čast mi je potrditi sprejem VaSega pisma, v katerem me vprašate, ali je bila postavljena moja hči z mojim privoljenjem pod zdravniško nadzorstvo in če je eoudeležba gospoda Percivala Glydea pri tej otvarl častivredna. Spremite na obe vprašanji pri-trjevalen odgovor. S spoštovanjem Jane Ana CathericE. n. - ' Nala bližja naloga Je bila, da seznanimo go* tpodično Helcombe s pojasnilom gospod* Pe civala. Govoril »em ujo o tem, a pri t«m pogovoru sem imel vtis, da imata obe gospodični neko skrivnost, ka jo prikrtr*ti pred meno* kakor tudi pted gospodom PercivaloB^^ IV. »EDINOST* V Trstu, dne 15. marca 1923. Nov I pravilnik ne pozna «ekslernistov», STARO ŽELEZO lir 32, kosti lir 30 kupujem. I, j. talcih učencev, ki žele polagati zre-f Ulica S. Slataper 20. 387 Jostni izpit, ne da bi bili svoje srednješolske pRODAM hjso v s Hudinji sl 52 ri crfju. studie dovršili kot reoni učenci ali priva-' y hiy je 5 sli,nova^i vrt r ^Ar^om in ^ sebno drvarnico za 5 strank. Hiša je odda- itisti, temveč so si svo^e znanje pridobili izven šole. Doslej so taki kandidatje motali opraviti najprej t. zv. poprednje izpite iz vseh tistih predmetov, ki se v višjih razredih poučujejo, a niso obenem izpitni predmeti pri maturi, n. pr. verouk, fizika, pr i od c pis. Taki «zunanjiki» so se na naših srednjih šclah vsako leto priglašali. Odslej pa bodo morali tudi formalno dovršiti osmi, odnosno sedmi razred (na realki), kot privatistl Izpraševalna komisija je doslej obstojala iz vseh učiteljev najvišjega razreda in ravnatelja zavoda pod predsedstvom pristojnega nadzornika srednjih šol aH njegovega namestnika, ki ga je določil višji šolski svet. Novi «izpitni odbor« pa bedo tvorili razen ministrskega odposlanca kot predsednika in ravnatelja kot podpredsednika tisti učitelji, ki so pri višjem tečajnem izpitu kol izpraševalci zaposleni, ne pa tudi tisti, ki so doslej fungirali le kot prisedniki ;; glasovalno pravico, n. pr. učitelji verouka, fizike, propedevtike. Višji tečajni izpit ni javen. Doslej so smeli pri ustni maturi prisostvovati za-jslrvpniki oblasti in korporacij, ki so prispevale za \zdrževanje dot:čnega zavoda, tudi stariši in varihi kandidatov ter sploh abiturijentje zavoda. Po novi ministrski naredbi bodo morali kandidat je zasebnih srednjih šol — pri n« prihaja v noš te v ženska realna gimnazija {dekliški l;cej) v Ljubljani in škofijska gimnazija v Št. Vidu — višji tečajni izpit polagati pred držaArno komisijo. Doslej se je matura na teh zavodih vršila pred komisijo domačih učiteljev, seveda pod predsedstvom poverjenika učne oblasti ljena od mesta 1 km, leži ob državni cesti Celje — Maribor. Pojasnila daje Dominik Bezenšek Frankok>vo — pri Celju, p. Vojnik. ' 382 KUPUJEM žaklje vsake vrste. Zaloga via So-litario 21, Mari;'a Bubnič 365 STAROZNANI SEMENJ sv. Jožefa za živino in kramarsko blago bo v torek, dne 20. marca v Komna. 369 15 LETEN deček bi se rad naučil kateregakoli rokodelstva pri obrtniku, ki bi mu dal stanovanja in hrano. Krhae pri Pučko, Sv. Ivan — Vrdela št. 668, pri Trstu. 372 sr ono Babilonski stolp. Babilon je bil največje mesto, kar j'h pomni zgodovina človeštva. Nahajal se je v Aziji, pradomovini nas vseh. Glasoviti babilonski stolp, katerega omenja prva Mojzesova knjiga Svetega pisma, pa ni legenda, marveč je bil v resnici zgodovinska zgradba. Raziskovalci zgodovine človeškega rodu se že dolgo trudijo, da bi dognali, kje je stal in kaj ter koliko je cd njega ostalo. Ko so se izkopavali ostanki davne prečL tisočlctne dobe, so kopači naleteli tudi na temeljno z'dovje babilonskega stolpa. O stolpu so svoje čase že pisali Grki, Rimljani, Arabci in Židje. Prvi piše o njem Herod o-t okolu leta 460. pred Kristom. Potem pe bavi z njim prorok Danijel 1. 168. pr. Kr. Znani vojskovodja Aleksander Veliki 5c je zanimal za to zgodovinsko zgradbo ter začel za svojega bivanja v Babilonu izkopavati csialine ••#•• 253 trga. 14. marca 1923 • 0.05 0.70 . 0.0290 0.0310 » G2.50,— 62.75 , 21.—.— 21.40 . 9.75.— 10.25 . 0.10,—o.io:>o , 20.80.— 20.93 , 126 25.—126.75 . 39?).—.—393.— * 98.45.— 98.65 i 11 oglasi ENONADSTROPNA hiša z malim zemljiščem, pripravna za gostilno, se proda pod ugodnimi pogoji v Sv. Luciji ob Soči št. 14. Natančr na pojasnila se dobijo istotam. 373 POSESTVO, oddaljeno 3 km od Ljubljane, prodam iz prosti roke radi selitve. Posestvo se nahaja na zelo prometnem kraju, na križišču cest. V hiši se nahaja stara gostilna trafiko. (Trgovina z mešanim blagom se je pred par leti radi družinskih razmer opu stila.) Hiša je tudi pripravna za vsakega obrtnika, ker se tudi danes vrši v njej večja obrt. Le resni reflektanti naj Se obrnejo direktno na lastnika: Miško Kavčič, Koseze pri Ljubljani. 374 Zdravnik 117 Dr. Franc Men v Postojni (Kutinova biša, nasproti lekarne) ordinira vsak dan od 9 do 12. POSTELJE L 90, chiffoniers 220, nočne omarice 50, vzmeti, zimnice iz morske trave in polvolnc, popolna soba L 900. — Fonderia 3 375 STANOVANJE obstoječe iz treh sob in kuhinje, z elegantnim pohištvom in malim vrtom, se da v najem. Pojasnila: Carpistra 14, Buffet od 1 ure naprej. 377 računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor iiče službo, plača polovično ceno. MEHANIŠKA delavnica Zakovšek I. Milje 205 (Muggia) sprejme učenca iz dobre družine. Pogodba po dogovoru. 383 TRGOVINA s kolonijalnim blagom via Cora- mercialc 13, išče učenca. 384 .MLADENIČ izučen išče službe v trgovini jest-vin. Via Udine št. 23/111. 385 ! VRTNICE «Thea», močne sadike (gr-roza, rdeče in bele, po L 3.— .komad prodj fa cvetličar Santo Peteani, Gorica, Via Limga 'vlird nod šL 571 UGODNA PRILIKA. Prodam univerzalno stružnico priklopne vozove različnih velikosti. Posredovalci izključeni. Autosalt, S. . Francesco 58, 379 PRODA SE iz proste roke tiskarna združena s knjigarno in upravo časopisov v večjem slovenskem mestu JuL Krajine pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pri upravnistvu. 380 POZOR1 Krene, korale, zlato, platin in zobov- g" i po najvišjih cenah plačuje edini grosiat eileli Vita, via Madonnina 10, I. 32 GLASOVIRJE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento št. 5, III. 6 ZLAT* srebrn in papirnat denar se kupuje An prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio}. Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 PREPARATE za olepšan;« kože, za zobe, proti izpadanju las. neškodljive barve za lase ima lekarna v II. Bistrici. 29/4 KRONE in goldinarje plačujem dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares 5t. 6, L 44 f KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR ISCE SLUŽBE, ITD. • INSERIRAJ V »EDINOSTI« • I KmeiijsKo zadruga u Trsta Via Rafffiiteria 7 (121) opozarja svo;e cenj. odjemalce na ravnokar dospela semena po zelo ugodnih cenah: detelja, redkev, krmilna pesa, špinača. Razpo'aga z raznimi travami, vsemi drugimi zelenjadnimi ter cvetličnimi semeni in z mešanico umetnih gnojil za krompir, fižol in grah. Srebrne krone In zlato plačujem po noMh cenah alojzij muh Trst Ptazza Garibalđl št Z s (prej Barriera) Oglasi o .Edinosti' imajo najboljši uspeh Štev. 1961/22. RAZGLAS. Županstvo Tolmin daje v znanje, da se obnovijo v Tolminu dovoljeni sejmi manufakturnoga blaga, drobnarije in raznih gospodarskih potrebščin. TI sejmi se bodo vršili vsako leto: na dan sv. Jurija, dne 23. aprila; prvo nedeljo po sv. Rešnjem telesu in na dan sv. Matevža, dne 21. septembra. Ako pade sv. Jurij na nedeljo 23. aprila ali sv. Matevž na nedeljo 21. septembra, se vrši sejm drugi dan, t. j. v pondeljek. Ob enem se daje v znanje, da se vršijo od prvega tekočega meseca marca predpoldne sejmi za prodajo mladih prešičev, kakor pred vojnim časom. TOLMIN, dne 9. marca 1923. (115) Za župana: J Mrak. KONC. ZOBOTEHNIK R. COVACICH sprejema zopet M 9—13 is od 15—19 Trst, Via Valdirivo 33 (nasproti kavarne „Roma" tammmmmmmmmmm Ivan MlheKK Trst Via S* Fiaacesco štev. 10 — Trst kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine kakor tudi stare nerabljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih gmmL (39 CM m prihodi vlakov JUŽNI KOLODVOR. Odhodi 0.15 (osebni) Tržič, ČcrvLojan, Portogruaro, Benetke. 0.40 (ekspresni) Sv. Peter, Poslcjna, Ljubljana, Carigrad. 5.— (o) Nabrežina, Divača. Sv. Peter, Postojna. 5.45 (br;iovlak) Tržič. Červinian, Portogruaro, Benetke. (Ne vozi ob nedeljah). 6.— (o) Tržič, Gorica, Komin, Videm (Udine). 6.40 (o) Tržič. Čcrvinjan. Pcrtogruaro, Benetke. 7.— (brz.) Nabrežina, Divača, Sv. Peter, Postojna, 9.— (brz.) Nabrežina, Opčine, Sežana, Divača, Sv, Peter, Postojna. 10.15 (elcs.) Tržič. Čer v m j a«, Portogruarc*, Benetke. 10.45 (o) Tržič, Gorica, Komun, Videm (Udine). (Ne votzi cb nedeljah). 11.25 (o) Nabrežina, Divača, Sv. Peter, Reka, 12.05 (o) Tržič, Červmjan, Pcrtogruaro, Benetke. 16.25 (brz.) Tržsč, Gorica, Kcrniin, Videm (Udine). 16,40 (o) Nabrftžšna, Divača, Sv. Peter. Postajna. 18.— (o) Tržič, Gorica, Karmin, Videm (Udine) (Ta vlak ima zvezo iz Tržiča v Červinjan in - Pcrtogruaro). 18.40 (o) Nabrežina, Divača, Sv. Peter. Reka. 19.05 (eks.) Tržič, Čcrvistjan, Portogruaro, Benetke. 19 45 (brz.) Nabrežina. Divača, Sv. Peter. Postojna, 23.35 (eks.) Benetke, Milan, Pariz- Prihodi 0.20 (brs.) iz Benetk, Portogruara, Červinjana. j Tržiča. 5.10 (brz.) iz Postojne, Sv. Petra. Divače, Na- brešine. 6.05 (o) iz Benetk, Tržiča. Portoiimara, červinjana, 7.30 (o) iz Postojne, Sv. Petra, Divače. Nabrežine. 8.15 (o) iz Portpgruara, Červinjana, Tržiča in iz Vidma, Kcrmina Gorice, Tržiča. 0 35 (brz.) iz Postojne, Sv. Petra, Divače. Na-brežine, 10.25 (brz.) iz Benetk. Porlogruara, Červinjana, Tržiča. 10.55 (o) it Vidma, Kormina, Gorice. Tržiča. (Ne vezi ob hedelfah).1 12.22 (o) iz Post«^ner Sv. Petra. Divače, Nabrežine. 14;— (brz.) iiz Benetk. Portogruara, Červinjana, Tržnča. 16.05 (brz.) 13 Pariza, Milana, Benetk, Portcgruara, Čcrviniana. Tržiča. 16.55 (o) iz Vidma, Kormina, Gorice, Tržiča. 17.50 (o) iz Roke, Sv. Petra, Divače, Nabrežine. 1S.30 (o) iz Benetk Porto^ruara, Červinjana, Tržiča in iz Vidma, Kormina, Gorice, Tržiča. (Ne vozi ob nedeljah), 20.— (o) iz Benetk, Portogniara. Červinjana, Tržiča 20.45 (eks.) iz Postojne Sv. Petra. 21.20 fbrz.) iz Poetojne," Sv. Petra, Divače, Nabrežine. 22.55 (o) iz Vidma, Kormina. Gorice, Tržiča. 23.35 (eks.) iz Calais. Pariza, Milana, Benetk. 23.55 (o) iz Postojne, Sv. Petra, Divače. Nabrežine. POSTAJA PRI SV. ANDREJU (državna). 5.15 5.25 5.35 6.10 11.05 12.55 13 — 16.30 1725 18.— 18*40 Odhodi. (o) v HcrpcLje, Kanfanar, Pulo. (brzovi.) v Gorico. Dunaj. Monakova (mešani) v Koper, Poreč. (o) v Gorico, Podbrdo. (oj v Gorico, Podbrdo. jbrzcvl) v Herpelje, Kanf^nar, Pulo« (mei.) v Koper, Buje, Poreč. bcz. v Gorico-Podbrdo. (o) v Gorico. Podbrdo. j (o) v HerpeHe, Kanlanar, Pulo^ ^ / (meŠ.) v Koper, Buje"). ~ PrihodL 7.30 (mei.) 7.44 (o) iz 8.28 (mež.) 10.— (o) iz 12.34 (meš). t t iz Hefpelj. Gotice. u iz Bttj, Kopra*). Pule, Kanfanara. Herpeq. , iz Poreča, Buj, Kopra. 12H0 brz. iz Podbrda-Gorke. 15.45 (o) iz Podbrda, Gorice. 15.52 fbrzorvl.) iz Pule, Kanfanara, Herpel}. 21.15 (o) iz Podbrda, Gorice. 21.35 (meš.) iz Poreča. Buj. Kopra, - * 22.— (o) v Pule, Kanfanara, Herpelf. » f 23.46 brz. iz Podbrda-Gorlce. 1 Ob nedeljah ne vosi v Trsta registrovana zadr. z neomejenim jamstvom Dlfcs Pler Lofgi da Pnlestnna il 1. GilfCSlIllS ii'A If iBlll ¥l00§ P i! 0! i0 =EEE vloge, vrezane na trimesečno odpoved po 5Va% ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo So-40.000 , po 67//0 ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-94. E3G1S Najviije cena plahem za v gOSiC, dihstflsv, vSsSef, verk, dšvjih sira cSom^iit egidio mm & ci i — GORICA — $ Via Cesare Limbroso 5 (mi m Leoni) i ima vedno v zaiogl 115/4 ^ nove kočije, koleslje, mesarske t ^vozove (Vagerle), žardinere. Vellbl psisssti. izvrlsjeja ss via dsia pa serotilu. | t Steklen vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 18 m Trst, Vaa Cesare Sattisti š*. 10 II. nadst., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. TržA P05Đ tegistrovana zadruga z omejenim poroitvom uraduje v svoja lastni hiši i ulica Torrebianca štev. 19, I. n. jj Sprejema navadne hranilne vlogf na | knjižice, vloge na tekoči račun in vloge § za čekovni promet, ter jih obrestuje 3 večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne m za siranke ođ 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urai zaprt Št. telef. 25-07. izvršuje osa MmM Mi točno in solino Mori iita se mm v ulio li ona št. ZO i lastnega izdelka y vsakem slogu* — Velika sz&sira popolne opreme za hiše, pisarne m BrszkonBusrenčne cene Trst ~ Viale M. Seilembre 35 — Trst Telefon 34-34 bis (palača £den) (87) Telefon 34-34 bis CENTRALA TRST Delniška šlaunlca L 15,000.000 nmm L 5,109.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. Aflllrani zavodi: Jadranska Sanka Beograd In njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jeisa, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Frank Saks ar S!ate 3a?sk VALPARAISO: Banco Yu3©s9aw» «8© Chile Izvršuje vse bančne posle. PT PREJEMA VLOGE ^ na hranilne knjižice to na tekoči račun ter JIH otresiift jo 374°/n. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. = Daje v najem varnostne predale (safes) — Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa dl Rlsparmio štev. 5 — Wia S. Mbco!6 štev* 9 Telefon fl. 1463, 1793, 2678. liasajaa poslele 35 9.38 io 12.30 in cd 14 30 de 15.