DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—. — Uredništvo in upravat Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 7.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0-50 Štev. 105 • Maribor, torek, dne 18. oktobra 1938 • Leto XIII Izposojeno orožje . Ne vemo natančno, koliko modrih mož ]e pisalo sveto pismo in koliko časa so ga sestavljali. Gotovo je samo to, da je v pjem veliko življenjskih modrosti, ki veljajo za vse čase. Med njimi je zapisana tudi ja modra resnica: Kdor grozi z mečem, °° z mečem pokončan, ali kakor pravimo P° domače: vsaka palica ima dva konca. Nekdanji politik Žerjav je n. pr. skoval ^akon o volitvah v mestne občine, po katerem pripade stranki z relativno večino glasov absolutna nadvlada v občini. Prepričan je bil, da s tem dobi glavna mesta v roke. Pa po ljudskem pregovoru: Člo-Vek obrača, Bog pa obrne — se je njego-y? orožje obrnilo proti njemu samemu. Vašemu ljudstvu je prirojen demokratični ? v’n tako so rekli ljudje, da take neza-juzene nadvlade ne trpe. In skupine raz-'cnih svetovnih in političnih nazorov so Se sporazumele na eno zdravo stališče, da združijo za enoten nastop samo za to, bo padel v jamo tisti, ki jo je drugim k°Pal. Pri tem ni nobena skupina žrtvo-Vala svojega programa in svoje časti, vse se odločile za skupen nastop za eno dano, konkretno stvar. To je bila tako '^enovana zveza delovnega ljudstva. — *i’ kl.so P°d krinko naprednjaštva in ? pomočjo posebnega volivnega zakona ®islili zavladati nad Ljubljano tako ka-še nikoli, so v svoje veliko razočarale doživeli, da je Ljubljana postala res napredna, toda vse drugače napredna, akor so si sami predstavljali — kajti žu-Pg” - iane ie Postal socialist, pok. dr. Naslednikov Žerjavove politike ta iz-usnja ni spametovala. Namesto da bi si sKusali z dobro, pošteno politiko prido-.večino med ljudstvom, so se navdušili a javne volitve. Ko je Peter Zivkovič odil prve javne volitve, so se mu posredne samo zato, ker je bila samo — ena 'n sicer njegova lista, na kateri je v vsa-em okraju lahko kandidiralo neomejeno ^ evilo mandata željnih kandidatov. Taka ezaslužena zmaga s kandidati, ki jih je ruzila samo breznačelnost in žeja po po-anskih dnevnicah, je seveda morala demoralizirati njihove lastne vrste. In ko je Bogoljub Jevtič poskusil srečo * istim orožjem, vemo, da je tako žalost- j |l0doigral kakor še noben politik pri nas.! ^ajti načelni nasprotniki Jevtičevega re-1 *'ma so spoznali dobro in slabo"’stran ^.'vkovičeve palice in so sklenili, da posta-' 'Jo svoje liste in z Živkovičevim orožjem j mahnejo njegovega posnemalca Jevtiča Po glavi. | t javijo, da zgodovina uči; in res uči da se mnogo ljudi iz zgodovine nič 'e nauči. Vsak hoče pač na svoji koži iz-tP t' vse nauke in ne postane prej parne-! n, dokler ni s svojo lastno prevzetnostjo tjPen- Kakor je Žerjav združil večino pro-' &iseb' v Ljubljani, tako lahko nekdo dru-1 Re.v 1,111’ * * ' • ti združi večino proti , oi v vsei deželi in državi, čeprav v drugi °nibinaciji. Za zmago svo LeJ e in Volitve v narodno skupščino dne 11. decembra t. 1. «1 k I I emokracuel Kraljevsko namestništvo je dne 10. 1. m. razpustilo narodno skupščino. Nove volitve v narodno skupščino se bodo vršile v nedeljo, dne 11. decembra 1938. Nova zbornica bo imela prvo sejo dne 16. januarja 1939. Volitve v narodpo skupščino so za notranje politični in zunanje politični razvoj Jugoslavije prav posebne važnosti. Kakršna bo nova narodna skupščina, takšen bo razvoj ali z drugimi besedami, volilci bodo odločali s svojim glasom v javnih volitvah, ali so zreli za samostojnost, svobodo in demokracijo, ki jo nam je obetal že pokojni kralj in sedanja vlada v bolj ali manj odkritih besedah. Odločujoči politiki so tri leta venomer poudarjali, da se povrnemo v demokracijo. boljšo kakor je kdaj koli bila v Jugoslaviji. Na tej poti nismo prišli preko datumov: 6. januarja 1929. in 5. maja 1935. 6. dvig socialnega standarda z zvišanjem mezd in omilitvijo nepravičnih davčnih preobremenitev delavstva. To so najvitalnejše zaflteve civiliziral-nega državljana sploh. Tembolj pa je delavstvo opravičeno, da ob tej priliki poudari svoje zahteve, ker se dandanes govori, kako ukiniti za delavstvo svobodo koalicije, ki še edina nudi delavstvu vsaj deloma možnost, da si z bojem izvojuje tu pa tam boljše socialne razmere. Od nove zbornice pa je odvisno, kakšne pravice bodo imeli državljani sploh in zlasti še delavci. Naj zmaga v teh volitvah duh svobode in demokracije! Zato pogum in odločnost! Dovolj časa smo molčali in bili sužnji tajnih sil. Sedaj nas kliče svoboda državljanov v boj! Poslušajmo ta klic! Grupiranje opozidle za volitve Načelni sklep glavnega odbora Združene opozicije. Volitve v narodno skupščino bodo zgodovinski dogodek, izpričevalo o civilizaciji jugoslovanskih državljanov. Tega se moramo zavedati že danes vsi, da ne bomo 11. decembra oklevali ali morda celo prodali svoja načela o svobodi in demokraciji. Kakor vsi demokratični in svoboljubni državljani, tako ima še zlasti socialistično delavstvo največji interes na tem, da se mu, kakor v#em državljanom, dajo in ohranijo vse državljanske svoboščine in pravice. Ta zahteva je pravica delavstva. Delavski volilni program za te volitve je zlasti: 1. politična svoboda in enakopravnost za vse državljane. 2. svoboda združevanja, besede in tiska, 3. .colo«,na in tajna volilna pravira za polnoletne može in žene. 4. svoboda strokovnih organizacij v simslu mednarodnega prava, 5. samouprava v socialnopolitičnih u-slanovah v smislu veljavnih zakonov in Glavni odbor združene opozicije v Beogradu, ki je zasedal dne 12. oktobra v Beogradu, je določil za nosilca liste drja 1 Mačka. Nadaljnji sklep odbora je bil, da se o-mogpči vsem strankam in skupinam udeležba pri teh volitvah na listi Združene opozicije, ako to žele. Volilni zakon predvideva, da se na listi, ki se imenuje po nosilcu, v vsakem srezu lahko kandidira neomejeno število kandidatov. Volilci imajo na ta način možnost, da izbirajo po svojem preudarku. Z ozirom na sklep glavnega odbora Združene opozicije se je pričel razgovor med vodstvom Združene opozicije in JNS. Razgovori, ki so se vodili v Beo- gradu, so bili uspešno zaključeni. Skupina Ljotičevcev se še ni izjavila: Podčrtava se. da je sporazum strank in grupacij z Združeno opozicijo samo tehnične narave. T. j., vse stranke morejo postaviti kandidate na listi drja Mačka in to v vseh srezih, v katerih hočejo. Na ta način gredo glasovi, oddani za kateregakoli kandidata na listi drja Mačka, v prid celokupni listi Združene opozicije, tudi če kandidat sam ne bo izvoljen. Stranke in skupine, ki kandidirajo na listi drja Mačka, so obvezane, da ne bodo napadale sporazuma Združene opozicije od dne 8. oktobra 1937. in se izjaviti, da so za uveljavljenje načel politične svobode. Socialisti in zdrutena opozicija Med predstavniki bivše Socialistične stranke Jugoslavije in glavnim odborom Združene opozicije so obstojali stiki že od davno poprej. . *j Na sejo glavnega odbora Združene opozicije, dne 12. t. m. je prišel tudi s. dr. j Živko Topalovič, ki je izjavil, da pojdejo socialisti z Združeno opozicijo. Socialisti sc vežejo z Združeno opozicijo samo tehnično, ostanejo pa samostojna skupina in ohranijo svoj program. j Glede postavitve socialističnih kandidatov in direktiv za udejstvovanje v volilnem1 boju bodo sledila posebna navodila od i strani sodrugov, ki so pooblaščeni, da vodij*o priprave za volitve, odločali pa bodo zaupniki. Socialistično delavstvo naj se drži teh direktiv in ne razgovarja z nikomur ničesar na lastno pest, še manj da bi kaj podpisovalo in se obvezovalo napram drugim skupinam, ki bodo nastopile na listi Združene opozicije. Vsem skupen je samo nosilec liste, vse ostalo pa je interna zadeva socialistične stranke, ki bo postavilo na njej svoje sreske kandidate. Ona se bo tudi razgovariala z drugimi grupacijami in napravila sklepe. j Pred novimi pogajanji med Madžari pritiskajo v Berlinu in v Rimu. CSR in Madžarsko Ščan i -i 3 J iictsai me- Spk- lh političnih skupin preskusila na o' svetopisemsko modrost, bomo pa lah- vam za vedn0 zbo£om I: 'um\ volit- S) ~*}° delajmo krenko po pregovoru: "a krepi in zmaguje! Japonski fašizem ^r?aniziranje »Vsenarodne stranke«. SprI' "^okia poročajo, da vlada pripravlja notrHle-nik° vP°!‘t'čnili oblik japonskega Ustann^a življenja. Predvsem namerava ko« .°v.^' takozvano »vsenarodno stran-^anev atero bi vstopile vse obstoječe me-Odioaf grupacije. S tem bi bil napravljen fašistPn-n ak v nravcu Popolnega po-epja po vzgledu Nemčije in Italije. Pogajania med Češkoslovaško in Madžarsko v Komarnu so se koncem preteklega tedna razbila radi pretiranih madžarskih zahtev. Madžari hočejo dobiti največji del Slovaške v svojo posest, do-čim o zaščiti 350.000 Slovakov, ki že sedaj bivajo na Madžarskem, nočejo ničesar slišati. Češkoslovaška delegacija, pod vodstvom slovaškega ministrskega predsednika dr. Tise, je madžarske zahteve odbila. Madžari so nato zapustili pogajanja, predstavniki madžarske vlade pa so odnotnvali v Berchtesgaden k Hitlerju in v Rim k Mussoliniju, prosit pomoči zoper Češkoslovaško. Tudi Češkoslovaška republika ie obrazložila svoje gfledanie na madžarske zahteve v Berlinu in Rimu. Najnovejše vesti trdijo, da so našli Madžari v Berchtesgadenu in'v Rimu mnogo razumevanja za svoie zahteve. Kljub temu pa so jih nanotili, d* naj nadaljujejo pogajanja s Češkoslovaško. Z ozirom na Madžarsko obstojajo v Berlinu in Rimu nekoliko nasprotuioči si interesi. V Berlinu ne bi radi, da bi Madžarska uspela v vseh svojih zahtevah in se preveč ojačila. To bi namreč oviralo nemško ekspanzivnost v smeri proti jugovzhodu. Italija pa nasprotno smatra, da ji je močna Madžarska potrebna, kot pro-| tiutež proti prevelikemu vplivu Nemčije v srednji in jugovzhodni Evropi. Nemčija je tudi proti pripojitvi Podkar-partske Rusije k Madžarski. Po nemških načrtih naj bi bila Podkarpatska Rusija, ki je sedaj postala avtonomna, neke vrste zaplodek bodoče samostojne države Ukrajincev, čijih težnje po samostojnosti podpira Nemčija radi l. • >1. gospodarskih interesov v Ukraiini in oslabitve, če ne razbitja Sovjetske Rusije. Kaj zahtevajo Madžari? V nogaianiih s ČSR zahtevajo Madžari za sebe 13.000 km2 ozemlja Slovaške in j Podkarpatske Rusije, na katerem: prebiva 1 milijon 30 tisoč prebivalcev. Češkoslovaška ie pripravljena odstopiti Madžarski 1138 km2 ozemlja, na katerem živi 105 tisoč liudi. Nekatera poročila pa trdijo, da so Slovaki voljni popustiti še več, tako da bi odstopili 5700 km3 ozemlja, na ka-, tereni prebiva 395.000 ljudi. Jouhaux in Hlcks v Pregl Francoske in angleške strokovne organizacije za pomoč Češkoslovaški. Dne 12. t. m. sta prispela v Prago z letalom glavni tajnik francoskih strokovnih organizacij Jouhaux in zastopnik angleških delavskih strokovnih organizacij, poslanec George Hicks. V Pragi se bosta informirala o razmerah v republiki in položaju beguncev iz zasedenega ozmlja ter ugotovila pogoje, pod katerimi bi se najlažje organizirala mednarodna delavska pomoč za težko prizadeto Češkoslovaško republiko. ProtiffaSistline organizacije v Italiji V Gornji Italiji so aretirali profesorja, ki je bil na sumu, da se protifašistično udejstvuje. Pri zaslišanju je nato priznal, da je sodeloval z organizacijami izven države v protifašističnem gibanju. Nato so razkrili celo vrsto protifašističnih organizacij in mnogo ljudi aretirali, ki bodo vsi postavljeni pred izjemno sodišče. Aretacija nemiklh špljonov V Panami so aretirali 4 Nemce, ki so jih zasačili pri fotografiranju trdnjavskih naprav. Boji v Španiji trajajo, kljub odpoklicu 10.000 italijanskih vojakov na poti v Italijo prostovoljcev Italijanska vlada je v sporazumu z generalom Francom odpoklicala 10.000 italijanskih vojakov iz Španije. Te čete se bodo vkrcale te dni na štiri italijanske prevozne parnike v pristanišču Cadizu. Italijanski listi povdarja-jo, da je ta odpoklic čet iz Španije zadnje, na kar je Italija pristala, da zadovolji Anglijo. V ostalem pa graja angleško vlado, ki se kaže v svojem postopanju napram Nemčiji mnogo bolj popustljiva, kot pa napram Italiji. Po-vdarjajo, da te dvojne politike ni mogoče razumeti, še manj prenašati, ne da bi bil užaljen italijanski ponos. Zakaj frankovci oh Ebru ne morejo naprej? Tudi po odpoklicu prostovoljcev in likvidaciji mednarodnih brigad v španski republikanski armadi, je ostala njena moč nedotaknjena. Republikanska armada uspešno kljubuje vsem napadom nacistov ob Ebru. Fronta ob Ebru in vojni dogodki, ki se odigravajo na tej fronti, že dolgo časa zanimajo vojaške strokovnjake iz vseh držav. Dejstvo je, da se na tem predelu fronte drže republikanci kljub silni premoči nacistov in da vsak napad parirajo s protinapadom ter preprečujejo vsako večjo spremembo položaja. 2e sama ofenziva republikancev koncem julija t. 1. preko 120 metrov široke reke, je bila tvegano podjetje. Uspeh re- publikanske obrambe je v tem, da poteka fronta na desnem bregu Ebra v obliki loka. Tetivo tvori fronta, lok pa reka Ebro. Nacisti morejo napadati na tej fronti samo frontalno. ob tetivi, v ravni črti, ne pa tudi z boka, kar jim je doslej na drugih frontah vedno prineslo uspeh. Boke republikanske armade na desnem bregu Ebra ščiti reka. Kajti obala Ebra ? je zasedena po republikanskih četah tudi na obeh točkah, kjer seka tetiva republikanske fronte lok reke in prehaja z desnega na levi breg. Ponesrečen poskus francovih čet, da prodro pri Toledu Svojo premoč v orožju je poskusil uveljaviti general Franco te dni na fronti pri Toledu, računajoč pri tem tudi z oslabljenjetn republikanske fronte vsled odpoklica dobrovolj-cev. Francovci so napadli republikanske postojanke nenadno in v velikem številu. Bili so na vsej črti odbiti in so pustili na bojišču veliko število mrtvih in ranjenih. Nacistična poročila o dogodkih pri Toledu molče, govore pa o bojih na Ebru in trdijo, da so nacisti ponovno dosegli neke lokalne uspehe. Za kruhom bombe Nedavno so nacistični letalci metali nad Madridom vreče kruha, namenjene »sestradanemu madridskemu prebivalstvu«. Tembolj so bili začudeni madridski prebivalci te dni,- zlasti v soboto, dne 15. oktobra, ko so nacisti nenadoma pričeli zopet obstreljevati Madrid z najtežjim topovskimi granatami. Istega dne so nacistični letalci metali bombe tudi na Va-lencijo. Zahvala španske republike prostovoljcem Španska vlada in vse organizacije so. naslovile na odhajajoče mednarodne prostovoljce poslanice polne prisrčne zahvale za izkazano pomoč in solidarnost v boju za obstoj republike. Skupno število inozeitisftih prostovoljcev v republikanski osrednji armadi je znašalo okoli 2500 in so bili ^jned njimi Francozi, Angleži, Amerikanci, Čehi, 'i ■ • •• •* Po- ljaki, Nerr^i, Italijani, Belgijci, (Holandci in Švedi. Noben inozemec ni pripadal letalskim i oddelkom centralne armade. I Od 2000 Angležev, kolikor jih je od početka vojne v Španiji odšlo tja, jih je padlo za republiko 432, 1203 so bili ranjeni, 494 pa je po- stalo invalidov. Za ranjene in njih družine je bilo zbranih preko 45.000 funtov šterlingov (okoli 10 milijonov dinarjev). Predsednik angleške delavske stranke major Attlee je izdal ponoven* oklic za pomoč iz Španije se vračajočim angleškim dobrovoljcem. 'iiir najrn Prvi vlaki republikanskih prostovoljcev v Franciji Republikanska španska vlada je *v smislu svojčas dane izjave odredila umik mednarodnih prostovoljcev iz Španije. Dne 14. oktobra je prispel prvi vlak s prostovoljci na francosko mejo. Francoske oblasti so transport prevzele in odpremile prostovoljce v notranjost dežele. doma U% fto svetu c Kandidati JRZ v Sloveniji. Odkar je »Večer-tfik« menjal lastnika, je postal proroški list, ki ve tudi to, o čemer se navadnim zemljanom niti ne sanja, »Slovenec« pa, ki so mu svetopisemski preroki premalo, se lovi za novim prerokom in ponatiskuje njegove prerokbe o kandidaturah pri bodočih volitvah Pustimo mu veselje. Toda zakaj »Slovenec« ne poroča ničesar o kandidaturah njegove stranke v Sloveniji, dasi bi volilce v njegovem taboru to gotovo zelo zanimalo. Kandidati JRZ v posameznih srezih v Sloveniji so ti-le: Ljubljana mesto: notranji minister dr. Anton Korošec; Ljubljana okolica: duhovni svetnik, vpokojeni uradnik centralnega presbiroja in senator Smolej; Kamnik: kaplan in glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin; Kočevje: župnik Škulj: Logatec: bivši tajnik SLS, kaplan Gabrovšek; Krško: sedanji tajnik JRZ, kaplan Tomazin: Brežice: dekan Tratnik iz Rajheburga; Prevalje: urednik »Slovenca« in kaplan dr. Kuhar: Ptuj: kaplan Marko Kranjc (čigar kandidatura je že odglasovana na konferenci): Maribor levi breg: kanonik dr. Hohnjec; Dolnja Lendava: upokojeni župnik Klekl. V kolikor bi bila ta lista še nepopolna, jo bo nadoknadil »Slovenec«. Kandidat JRZ za srez Šmarje je celjski advokat dr. Ogrizek. Dr. Ogrizek je leta 1935. kandidiral na Hodžerovi listi, ki pa je bila takrat razveljavljena. Kakor znano so klerikal- ni krogi takrat zamerili g. dr. Ogrizku njegovo kandidaturo. Razvoj dogodkov pa je dal prav dr. Ogrizku in potrdil njegovo dabko-vidnost. 400 slovenskih obrtnikov se je udeležilo obrtniške razstave v Beogradu. Celokupni pridelek domačega bombaža znaša 365.000 kg. Pridelek morajo pokupiti domače tovarne prediva. 85 odst. letošnjega pridelka bodo pokupile predilnice v dravski in savski banovini. Bombaž pridelujejo v Južni Srbiji. a/; Vlado v Podkarpatski Rusiji je sestavil ^dr. And. Brody, poleg njega so v vladi še štirje ministri. Komunistična stranka v ČSR se bo najbrž razšla. Komunisti so sami ustavili izdajanje svojega centralnega glasila »Rude Pravo« v Pragi. Na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji je bila komunistična stranka prepovedana. Izgleda, da so po sredi inozemski vplivi. Boli kot osvoboditev sudetskih Nemcev je Nemčija v svoji propagandi proti ČSR po-vdarjala boljševiško-židovsko nevarnost, čije središče v Evropi naj bi bila ČSR. Nemški tisk zameri Angležem, ker so organizirali pomožno akcijo za begunce iz sudetskih krajev v ČSR. Očita jim, zakaj niso organizirali take akcije, ko so sudetski Nemci pred Čehi bežali v Nemčijo in zaključuje na podlagi tega, da so Angleži, vedno na strani sovražnikov nemškega naroda. Sudetskim Nemcem se pod češko oblastjo ni godilo slabo, nihče jim ni skrivil lasu; pisali, tiskali, govorili in delali so lahko kar so hoteli. Tudi bežati jim ni bilo treba preko meje. Ako dobe na Češko pobegli Nemci in Čehi v Sudetih’ iste pravice, če se vrnejo, ne bo treba niti Angležem, niti Čehom organizirati nikak-šnih pomožnih akcij. Usmrčena radi veleizdaje. V Nemčiji so od 1. 1933. dalje jako pogosti procesi radi veleizdaje in vohunstva. Te dni sta bila usmrčena v Berlinu Franc Batisch iz Triera in Josip Ba-ranek, ki ju je sodišče obsodilo na smrt radi špijonaže. Izvršitev smrtne obsodbe nad tema veleizdajalcema je razglasil tudi radio, v strah ostalim, ki bi si upali kaj sličnega. ' j|*V; • ' ’ i Odstopil je rumunski vojni minister general Argeteanu. Zgodilo se je to neposredno po seji kronskega sveta, na katerem so govorili o novem položaju v Evropi in potrebi reorganizacije rumunske vojske". V rumunski vojski imajo baje uvedenih še vedno 14 sistemov pušk. Koliko je stala mobilizacija v Angliji? Mobilizacija, ki jo je odredila angleška vlada na pritisk lorda adimiralitete Duffa Cooperja v kritičnih dneh koncem septembra, je stala državo lepe vsote denarja. Računajo, da so znašali celokupni stroški mobilizacije in s tem v zvezi izvedenih ukrepov 40 milijonov funtov šterlingov (skoro 10 milijard dinarjev). Mobilizacija mornarice je stala 10 milijonov šterlingov (2.45 milijarde dinarjev), mobilizacija letalstva 8 .ni-lijonov šterlingov (1.9 milijarde dinarjev), iz- Načrti proti svobodi . delavskih organizacij so izdelani. Svobodne delavske strokovne organi# cije v naši državi so kamen spodtike ne* katerim gospodom, ki mislijo, da dela stvo rabi »avtoritativnega« diktatorja 1 njihovih vrst. Pa ne samo svobodne strokovne organizacije, tudi druge so zaP^ padene v tem načrtu. Delavskim orgai"' zacijam so se delale že doslej težkoce delovanju, čeprav so vestno vršile satfO svoje socialnopolitične naloge. Z načrtom pa se hoče delavstvu odvzeti dosedanja v zakonih in v mednarodne® pravu zajamčena svoboda. . To je jako važen argument za vse delavstvo, ki mu nalaga, da v sedanji volili11 borbi odločno zahteva, da poslanski kafr didati in stranke jasno izpovedo, da hocfr jo čuvati svobodo delavskih organizmi in izvojevati za vse državljane demokra* tične svoboščine. J V važnem trenutku naj velja ta klic vsei® poštenim demokratičnim državljanom-vsem strankam in vsem volilcem, ki bodo dne 11. decembra odločali, kakšna naj svobodna in demokratična Jugoslavija^ Avstrijske novice Veliki protižidovski izgredi na Dunaju. V Pe' tek, dne 14. t. m. je prišlo na Dunaju do ve' likih protižidovskih izgredov. Množice narod' no-socialistično usmerjenih ljudi so demoij' strirale po ulicah proti Židom, razbijale izl°*' bena okna trgovskih lokalov in okna na hiš3*1 zasebnikov ter končno napadle tudi židovsK#j sinagogo. V sinagogi je bilo versko opravil0; kar pa ni motilo demonstrantov, ki so razgna11 vernike, močno ranili nekega rabina., pust? šili po sinagogi in nazadnje del sinagoge tu$ zažgali. Šele nato je prispela policija, ki i* demonstrante pričela razganjati in napravi*9 prostor požarni brambi. da je lahko uduš)» požar. Nemško časopisje piše, da so bili dogodki le spontan izraz hotenja ljudskih množic in da niso bili organizirani. Mora bil1 v resnici izreden slučaj, da i .. •• 1 ’ f*.,, ic •,t -» ^ * » v dinarjev), odprava šolske dece iz velikih ni®s* na deželo 1 milijon šterlingov (245 milijon°v 'dinarjev). Sedaj si lahko predstavimo vsaj Prl bližno, kaj bi stal en sam dan vojne in kak0 bi vzdržali vojno tisti, ki lako radi o vojni i° vore, pa imajo prazne blagajne. Sirite naS list! Žižek Franc: SUfczi Vlovt Hentlifr Odločno odklonim ponujeno čašo. Našima delavcema in ženi pa tujčeva prijaznost zelo imponira. Prično se mu zahvaljevati za čašo piva v neki spakedrani nemščini, prav tako, kot da bi dobili najmanj službo. Zenska s ponosom celo povdarja, da je doma tam blizu Gotscheja (Kočevja). Ti mizerni slovenski človek! Za čašo piva klecneš na kolena, za prazno iluzijo si pripravljen dati svojo hrbtenico. Kje je tvoj narodni ponos? In kje je tvoja proletarska zavest? Tujec vidno triumfira, ko se obrne name: »Res mi je žal, da ste abstinent«... Blizu Leobna prično vstopati novi ljudje, dve stari, degenerirani ženski sta se razšarili v kotu. Na hodniku pa je sam samcat obstal človek — menda delavec na potovanju ali pa nižji uradnik. Široke, lične, kosti, jasen pogled in prefinjena usta izdajajo sicer grobo, toda izredno jako prirodno inteligenco. Debeluhar iz Linza mi prične pripove-dati o regulaciji Mure. Skozi okno mi razkazuje vse kanale, elektrarne in papirnice. In kaj vse se šele bo izpopolnilo. Ko mi je bilo poučevanja dovolj, ga prekinim: | »Vi često potujete?« »Motite se.« »In vselej uradno!« sem vztrajal. »Kako to mislite?« »Sklepam po vaši aktovki. Običajni potnik ima navadno več prtljage.« »Vaši zaključki me zabavajo!« »Poleg tega pojasnujete tako precizno vsak grm ob progi!« Na to mi ne odgovori. Samo odvrne glavo. Mislim, da si grizne ustnice. Glavno besedo sedaj povzameta starki v kotu. Ena z ogromno, vodenično glavo in vodenimi očmi je v pravcati ekstazi. —> Venomer ponavlja: Fiihrer ... Fiihrer . . Retter ... Druga se bolj zanima za svojo okolico. Sprašuje naše delavce, da-li so iz Jugoslavije. Zanima se za ceno mesa pri nas, za kruh ... »und dieser Wein, mein Gott!« Kmalu najdejo kontakt z debeluharjem iz Linza. In če doslej nisem mogel verjeti v fanatično navdušenje v nacistično fato morgano — sem se moral prepričati sedaj. Stari ženski, ki sta preživeli vse grozote svetovne vojne, ki sta žrtvovali morda svoje sinove nesmiselnemu imperializmu ena z vodenično glavo, druga sloka in s šiljastim višnjenim nosem ter star, zavaljen Nemec s kljukastim križem, morda bivši korporal, ki je neštetokrat v strelskih jarkih preklinjal kaizerja in vojno — to je bil menda najboljši trio medijev, ki so zapadli hipnozi nacizma. Groteskno in odvratno obenem vpliva njihovo navdušenje od praznega pozdrava Heil Hitler! do bombastične grožnje: »Heute gehort uns Deutschland, morgen die ganze Welt.« Vidim, kako naši delavci prikimujejo in žal mi jih je... Na to ognjevito debato — oziroma reprodukcijo demagogije najborniranejšega nemškega časopisa, udari kot mrzel tuš nenadno vprašanje širokoličnega tuica., ki je doslej molče stal na hodniku: Waren Šie ein Soldat, mein Herr? Debeluhar zanika, češ, da ie že nrestar za častno službo v novi veliki Nemčiji, j Nato širokolični: »Bil sem vojak. In vem, ( da mi ni šlo predobro. Zase vem, kako je, , o drugih nočem vedeti! Smejal pa sem se zadnjič dovtipu nekega humanista, ki je dejal: ,Živeli smo dobro, sedaj, živimo boljše, toda še boljše bi nam bilo, če bi živeli tako, kot tedaj, ko nam je bilo samo | dobro.’« Jasno, da je sedaj ogenj v strehi. Babi kričita vse vprek, da je to laž...: »’Gibt mir vier Jahre Zeit’, je rekel Hitler. Ifl pred tujci iznašati take stvari, je veleiz' daja!« »Sind Sie iiberhaupt ein Deutschef-.j Debeluhar misli, da ga je s tem postav1 ob zid. »Gott sei’s dank. Das bin ich. Auch e Arier, wenn Sie vvollen.« Histerično vikanje žensk ne preneha v tja do Graca. širokolični se stoično stn hlja. V Gracu se dvigne in nalahno P kloni: »Oprostite, nisem hotel jati.« Odvrnil sem mu v smehu: »Saj sk dala niste samo vi krivi. Tudi temP^ ment obeh žensk l*«‘. saj umem!« „ Babi se kot vešči poženeta za njii™ neron. Sledi jima tudi debeluhar. Zg , jo se. Ne vem. če niso v potrditev moči njihove ideojogije nakopali b. na glavo širokoličnega. . Vlak v začetku stežka krene. 1 o a 1 rio hitreje se vrte kolesa, kot da , čimprej doseči slovensko mejo. p I Domovina! Ali se k tebi se vracaioKM ljudje ali pa jih je s svoiogostoljubnoM i omamil in o svojem »blagostanju pričal '• ’ "<>‘i tretji Reich? I (Konec.) 7g toašiU UccUev Povejte vsem! V boju za svobodo so trpeli in krvaveli pravico, se moramo boriti zanjo z isto narodi. ! nesebično požrtvovalnostjo vselej in po- Za svobodo, kulturo in socialne pravice vsod tudi danes, je trpelo in krvavelo delavstvo. | Tudi v0,ilni boj ima ta namen! Ker hočemo svobodo in socialno LJUBLJANA Naciotializiranje podjetij. Pri tvrdki »Akcijski družbi za kemično industrijo, podružnica v Ljubljani« je bil vpisan nov upravni svetnik dr. Steinfeld Ludovik v Berlinu in prokurist Polak Franc, uradnik te družbe na Dunaju. Prokura dosedanjega Richarda VVeissa je bila izbrisana. — Pri tvrdki »Metalno akcionarsko društvo« je bil izbrisan upravni svetnik Friderik Brucker, vpisan pa dr. Katz Franc, pravni svetovalec (Rechtskonsulent), Praha VII,, Veverkova 3. — Pri tvrdki »Lesex«, lesni industrijski in trgovski družbi, je bil vpisan poslovodja Tassi Izidor, Trst, Via Genova 8. ■ ’ Kje je vzrok samomorilne manije? Pogosti samomori so predvsem socialni pojav. Javnost gre preko tragičnih dogodkov. Zapored so se odigrali v Ljubljani in okolici trije poizkusi samomora. Ponoči si je na Mirju iz obupa prerezala žile uradnica A. C. Oddali so jo v bolnico. Za rtjo so pripeljali v bolnico delavko Vero L. in delavko Hildo M. iz Nunske ulice. Obe sta pili lizol. Poizkusni zračni napad je bil izveden v nedeljo popoldne ob %3. uro in je trajal okoli pol ure. MARIBOR Kako izvajajo nekateri stavbeniki kolektivno pogodbo? Konferenca poverjenikov „Delavske Politike" se bo vršila v nedeljo, dne 23. oktobra 1.1. v Celju. Vabimo vse one poverjeniške odbore, ki nam še niso sporočili svojih delegatov, da to nemudoma storijo. Prijave Moramo sprejeti najkasneje do 17. t. m. Y ostalem pa veljajo vsa navodila, ki so jih poverjeniški odbori sprejeli za konferenco, ki bi se bila morala vršiti dne 2. oktobra. HRASTNIK Volilni imenik je na vpogled na občini do ,t. m., pa tudi v gostilni Konzumnega društva rudarjev. Vse volilce opozarjamo, da vpogledajo, če so pravilno vpisani. Posebno opozarjamo volilce letnikov 1916 in ■+k ^ P°štev Pridejo namreč vsi do 10. oktobra 1917. rojeni, ker so na dan razpisa vo-‘tev dosegli 21. leto. Nihče ne sme manjkati v volilnem imeniku! Sodrugi, vaša dolžnost je, Qa pregledate in reklamirate. Čas je kratek. samo do 25. t. m. GUŠTANJ Novo vodstvo jeklarne. Pri delniški družbi, 111 ie lastnica jeklarne Jurija grofa ■Thurnskega "a Ravnah, sta bila iz trgovskega registra okrožnega sodišča v Mariboru izbrisana dosedanja člana upravnega sveta. Friedlatider Cugen in dr. Planer Karel. Kot nova člana ^Pravnega sveta pa vpisana: Dr. Daub Ervin, generalni ravnatelj, Dunaj, Elizabethstrasse in ing. Kron Richard. Dunaj, Elizabeth-'trasse 12. Očividno predstavljata nova člana ^Pravnega sveta kako banko, ki ima svoj se-«ež v ulici Elizabete na Dunaju, ker oba naj-Orz ne stanujeta, v eni in isti hiši. Prokura. to j® pravica podpisovanja za tvrdko, je bila pobeljena nekemu Bilowitzkemu Otonu, Beograd. Uzrni Mirkova 10. Vpis je prav zanimiv za Baše prilike: Tovarna je v Guštanju. formalen, o ie navidezen sedež v Beogradu, odločujoči Sospodje pa na Dunaju. Takšne prilike niso P.r' naši industriji samo tik ob meji. ampak ve-tinotra po vsej državi in se še najdejo ljudje, streljajo slovenskemu delavcu v hrbet, ka-flar se proti tujemu kapitalu bori za dostojno ^ezdo. Z odločbo bana dravske banovine, i dne 15. | iulija 1938. je bila razširjena veljavnost ko- j lektvne pogodbe stavbinskih delavcev na vso Dravsko banovino. S temi so podjetniki^ zako- j nito obvezani izvajati pogodbo tudi, če je niso podpisali. Delavstvp mora biti plačano po določilih te pogodbe, pa tudi delovni poboji se morajo strinjali z določbami kolektivne pogodbe. Toda, poglejmo, kako se vse to izvaja v praksi. Ali podjetniki plačujejo po kolektivni pogodbi in kalkišni so delovni pogoji? Plačuje se delavce po 25 do 50 para manj na uro, kot bi se moralo po pogodbi. V mnogih krajih pa celo pod minimalno mezdo, ki jo je predpisal ban.. Dela se po 10 do 12 in še več ur na dan, brez zakonitega poviška in .priganjaški sistem izmuči delavca do onemoglosti. Tako se izvajajo koleiktivne pogodbe in zakon. Seveda podjetja se ne ozirajo ne na pogodbe, ne na zakon. Delavce, ki zahtevajo svoje pravice, odpuščajo in njih imena beležijo na takozvane »črne liste«. Vprašamo, kako dolgo bo to še trajalo? Gotovo toliko časa, dokler ne ibo delavstvo samo napravilo temu konec. Ni dovolj, če gre delavec po tem, ko je .odpuščen, k odvetniku in z njegovo pomočjo iztirja, kar mu pripada. Delavstvo ima s tem samo pota, a ob pričetku nove sezone težko ali pa sploh ne dobi službe. Zato je v interesu delavstva, da doseže izvajanje pogodbe takoj. Izvajanja pogodbe pa delavci tako dolgo ne bodo dosegli, dokler ibodo stali izven svoje razredne strokovne organizacije. Dokler tega sami ne bodo z odločnim in skupnim nastopom zaihtevali. Doseči se mora predvsem solidarnost v delavskih vrstah in tako prisiliti podjetja, da bodo na licu mesta, brez obotavljanja izvajala to, kar so podpisala. Ni dovipli, če «e kritizira in obrekuje nekje za plotom, kjer te nihče ne sliši, ampak potrebno je, da pokažeš moža, človeka, ki ve, kaj mu pripada in kaj hoče. ,Zato pozivamo vse, ki hočejo, da se kolektivna pogodba in socialni ^zakoni izvajajo, da vstopijo v svoje razredne stroikovne organizacije an z enotno in skupno akcijo vseiga delavstva dosežejo, da se bo izvajala. CELJE Kaj so karteli? Nek manjši celjski podjetnik se je obvezal kartelu, to je zvezi enakih podjetij v državi, da v Celju dotičnega predmeta ne bo več izdeloval, kartel pa mu tako dolgo izplačuje letno na izgubljenem dobičku din 27.000. Gospodu Celjanu, ki seveda ne govori našega jezika, če ni sile, ni torej treba drugega, kakor, da stegne roko in brez vsakega dela spravi v žep letno 27 jurjev. S svojimi uslužbenci se pa na vse viže prepira in tudi pravda za vsak dinar. Sudetski Nemci v naših podjetjih. Pri tvrdki »Viljem Brauns, tovarna strupa prostih anilin-skih barv in kemičnih izdelkov za gospodinjstvo in gospodarstvo« je bil vpisan kot nadaljnji družbenik Friderik Lampe, tovarnar iz Reichenberga, ČSR, sedaj v Nemčiji. Lastniki tega podjetja so sedaj Lampe Friderik, Johan in Erich, ki so tudi vsi upravičeni tvrdko samostojno zastopati in podpisovati. JESENICE Sodrug Franc Jeraša umrl. Spet se je odprl nov grob. ki bo pokrival telesne ostanke starega borca za delavske pravice. 2e tretji grob Starih borcev v letošnjem letu: najprej Valentin Malej; pa Franc Florjančič, kot tretji France Jeraša. Nismo tega pričakovali, dasi smo vedeli, da je bolehal že dve leti. Bil pa je zadnje čase čil, v nedeljo je bil še na sprehodu, pretekli teden se je vrnil iz izleta v Srbijo, letos je še prevozil na izletu vso Koroško, obiskal Trst, BenetKe, Padovo, pa ga v treh dneh ni bilo več. Umrl je v četrtek, dne 13. t. m. zvečer v starosti 72 let. Bil je nadkret-ničar državnih železnic dolga leta. Služboval je na Jesenicah, v Žirovnici, v Trbižu in na Hrušici. 2e trideset let in še več je bil zvest pristaš socialističnega gibanja, marljiv delavec v naših zadrugah, ki pa se ni silil v ospredje, nego je menil, da napravi dober vojak tudi zadaj lahko 'veliko uslug celoti. Dolga leta je bil član krajevnega odbora in nadzorstva »Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko«, kjer se je udejstvoval do zadnjega. Bil je tudi dolgoletni naročnik našega lista. Pokojnik je bil osebno dobričina in njegove dobrotljivosti in svežosti mu ni vzela niti zahrbtna bolezen, ki je v njem glodala. Še pol ure pred smrtjo se je z znanci šalil. Priljubljenost pokojnika je najboljše dokazal pogreb, ki se je vršil v soboto ob pol 5. uri pop. izpred pokojnikovega doma na Plavžu in rta katerem ga je spremljala tudi tovarniška godba. Velike vrste znancev, prijateljev in somišljenikov so ga spremile na.zadnji poti. Pokojniku naj bo svetal spomin. Njegovim sorodnikom, zlasti njegovi s. soprogi in bratu s. Lojzu pa naše iskreno sožalje. 16 delavskih zaupnikov oproščenih. Poročali smo že o tem, da je dr. tožilstvo obtožilo po zak. o zaščiti države vseh 16 delavskih obratnih zaupnikov iz 1. 1937, češ, da so izdali koncem 1937. letak, ki so ga vsi podpisali in v katerem utemeljujejo napram delavstvu sklep, da naj se volitve obratnih zaupnikov za 1. 1938 ne vrše. V tem letaku da so stavili y zasmeh odredbe banske uprave itd. Letaki so bili zaplenjeni. Na razpravi, ki se je vršila v četrtek, dne 13. t. m. so bili vsi zaupniki oproščeni. ker se je. sodišče prepričalo, da letaki niso bili deljeni in da zaupniki niso hoteli nič hudega, zlasti ker je glavne obtožene trditve med tem potrdila razsodba Državnega sveta, ki je ugotovila, da so bili zaupniki brez razloga oz. protizakonito razrešeni. S tem so vsi delavski obratni zaupniki dobili zadoščenje. O stvari bomo pa še poročali. Vse naše sodruge in somišljenike, sploh vse delavce in kmete, pozivamo, da pregledajo volilne imenike, ki so na vpogled v občinskih uradih in ugotovijo, če so vpisani. — Naj ugotovijo, če so ime, priimek, poklic in stanovanje točni, če so poleg ev. dveh soimenjakov (očeta in sina) izrazi »st.« in »ml.«, kajti vse to je potrebno in vse take malenkosti so nas pri raznih volitvah stale mnogo glasov. Za Jesenice so imeniki tudi v »Delavskem domu« na razpolago. Prijavite se takoj, ne odlašajte! Časa ni več veliko. Reklamacijsko postopanje se zaključi že 25. t. m. Kdor ni točno in pravilno zabeležen v volilnem imeniku, ne more voliti. Ne glejte v volilne imenike šele na dan volitev, nego zdaj. ko je čas. Pazite na svojo državljansko pravico, ne pustite si jo odvzeti. Vsakega glasu bo škoda! dan po ovadbi. Župan Dimeč zahteva pred revizorjem, da bi priznal, da je iz občinske blagajne zmanjkalo 30.000 dinarjev. Trobiš je tako priznanje odklonil, na kar mu je župan Dimeč dal klofuto. Na seji, dne1 23. januarja je obvestil podžupan Rebov Martin odbornike, da je revizija našla pri Stojanu vse v redu, pri Trobišu pa da je bilo 68 din razlike. Revizijsko poročilo je v resnici izpadlo za Trobi-ša sijajno, za Stojana porazno. Državni tožilec je obtožil Stojana pri okrožnem sodišču v Celju. Kljub temu vrši Stojan službo obč. tajnika in vodi mizarsko obrt ipod (drugim imenom. Revizijsko poročilo se na zahtevo odbornikov ni prečitalo. Občina pa plačuje naslednika odpuščenega Trobiša. Klerikalni odbornik Baumgartner Franc* posestnik in krojaški obrtnik v Sv. Lovrencu pod Proži-nom je ukradel 7. julija 1938 svojemu gostitelju Lešku Gregorju 2100 din. Tatvino je priznal pred orožnikom in pričami. Odbornik Stojan' Anton je predlagal na seji, dne 21. avgusta. da se Baumsartnerja zaradi te tatvine izključi od nadaljnjega sodelovanja v občinskem odboru. Vsi prisotni odborniki so predlog odobrili in sprejeli, samo klerikalni župan Dimeč Franc se je predlogu in sklepu protivil, iz kakšnih razlogov, ne vemo. — To je par zanimivosti iz naše občine. — Opazovalec. l' ogledalu Hude skrbi. »Samouprava« ima hude skrbi edkar je izvedela, da se JNS ponuja Združeni opoziciji in da bi rada kandidirala na Mač-Kovi listi, lako-le piše: »Ako bi Banjanin, 111 ^evt'č v resnici odšli na Mačkovo nmnii/°u ne znači- da bi oni postali poslanci, I bl s tako kandidaturo izgubili vse. Iz-x uan ne bi več resni ljudje, ljudje, ki imajo die°V.aZ’ Sv°j° zavest in vest, ampak kot lju-v. ! ne spoštujejo sami sebe in eo ipso do-• da J'h ostali svet ne spoštuje, ne zule 'n briše iz seznama ljudi; ki drže be-|uo in so sami sebi dosledni.« — Zakaj se '-samouprava« toliko briga za čast in ugled anjanina, Zivkoviča in Jevtiča? Človek trezni misli bi dejal: naj napravijo samomor, do . aga z njimi! »Samouprava« pa se trudi, da samomorilne kandidate zadržala od njihove namere. Zakaj le? Ne drži vedno. »Slovenec« je zadnjič en-at ponatisnil izjavo monsignora Šrameka, ouitelja češke klerikalne stranke, ki je re-l. »Ne začenjajmo svojega novega življe-zopet brez Boga. Leta 1918. Češkoslovaška ni začela svojega državnega življenja v pnenu Sina Božjega, temveč je preganjala zaKi ' Vsi danes vidi'°’ da bil to greh in auioda, ki se je maščevala nad vsem naro-Č«5-<< ~ Goisipodjle ijioče.io povedati, da ie bila okrnjena, ker ni bila klerikalna dr-ava. Toda ČSR še obstoja, med tem, ko je an°vska. katoliška Avstrija Dollfussa in ok sC*ln'gKa’ ZKraiena na osnovah papeževe sledii CC ’>Quadragesimo anno«, izginila brez J*ponskl napad na Kanton Kitajska obramba. Nenadni japonski napad na južno kitaj-v 0 mesto Kanton v kantonski provinci, Rar cilj je pritegniti kitajske sile na ta e' fronte in olajšati japonsko prodiranje ■oti Hankovu, je v polnem razvoju. Za-„Arat sodeluje v napadu armada 50.000 as i>ki so j° JaPonci 'brcali v zalivu Bi-• Kitajci na so zbrali okoli Kantona ar- s n ?°9 000 m0^’ se ie že spoprijela Podirajočimi Japonci. An r° k°^° zainteresirane velesile, zlasti gledale na ta japonski vdor v juž-fien ^Sk°’ je njih gospodarska do-*>Vah’ n' rnoff°ee presoditi. Vrše se pa Hko k diplomatska posvetovanja. V ko-taici. japonsko prodiranje v južno Ki- V?, Drenrpriln naHnlinir* rlnhsvn nmvio I(it .° Preprečilo nadaljnjo dobavo orožja fr0nJCern- se bo pokazalo ne samo na tej $ev(J'.amr>ak *u^i na bojiščih v srednji in erni 1 1 erni Kitajski. *aiska vlada se seli iz Kantona sled prodiranja Japoncev proti Kan- Kakšna ie razlika med krščanskim in židovskim kapitalom? Nekateri časopisi, ki imajo svoje korenine in podružnice svojih »-narodnih« možgan v inozemstvu, nami vedno prihajajo z odkritji, da samo židovski podjetniki preganjajo naše ljudi in izrabljajo slovensko delavno silo. Mi smo imeli že ponovno priliko, dan na dan ugotavljati, da so pri temi čednem, poslu popolnoma enaki krščansko-katoliški, židovski, slovenski, nemški, Irancoski ali angleški podjetniki. Pravkar se borita za zaščito po jugoslovanskem zakonu o zaščiti delavcev dva mariborska zaupnika, ki sta jih vrgla na cesto brez krivde krščanski in židovski podjetnik. Eden zaupnikov ie bil organiziran pri socialistih, a dirugi V katoliški organizaciji. Vse to krščanskemu in židovskemu podjetniku ni bilo mar, glavno je: prestrašiti delavstvo in s stalnim preganjanjem spraviti ob ves ugled in vpliv institucijo delavskih zaupnikov. Posel jim gre gladko od rok. Nad vsem tem se javnost prav nič ne razburja. In še drugo taktiko imajo dogovorjen® skupno vsi ti podjetniki, krščanski in židovski: pri takšnem preganjanju) se skrivajo vedno za svoie mojstre, slovensko narodno zavedne uradnike in inženjerje. Kakšraa) je torej razlika mied njimi? Delavstvo ve, da so vsi enaki, da držijo skupaj, samo naš delavec še ni prišel do spoznanja, da irnia skupnega sovražnika, nobenih prijateljev izven svojih vrst in da se more braniti pred tem preganjanjem le z zdruiženimi močmi, v strnjeni razredni strokovni organizaciji in z močnim delavskim časopisom. Umrl je vrl zadružnik in zaveden delavec 56 letni Bedjanič Franc, pek. pom. v Delavski pekarni. Pogreb pokojnika bo v torek, dne 18. t. m. ob 4. uri na pokopališču na Pobrežju. Bojevniku za delavske pravice bodi ohranjen trajen spomin. Preostalim naše sožalje. Predobjava. Glasbeno društvo žel. del. in uslužb. v Mariboru bo priredilo dne 5. nov. t. 1. v Unionski dvorani veliki jubilejni koncert. Vstopnice v predprodaji pri godbenikih in odbornikih društva. — Odbor. »Bombni napad« na Maribor. V nedeljo, dne 16. t. m., kmalu po 4. uri popoldne je priletelo nad Maribor 6 vojaških letal, ki so napadla mesto z •»bombami«. Prihod letal so najavile lokomotive z žvižgi in tuljenjem ter zvonovi. V akcijo je stopila protiletalska obramba: strojnice. Mestne ulice so se izpraznile. po cestah pa so se poleg stražnikov, ki so si natikali plinske maske, pojavile tudi kolone sanitejcev. med katerimi smo opazili tudi precejšnje Število samaritank, mariborskih dijakinj. Avtomobili mestnega avtobusnega podjetja so prevažali namišljene in obvezane ranjence, na cestah pa so nudili sani-teici pomoč »od plina zastruoljenim osebam«.1 Kljub navodilom, da naj se ljudje s cest za-1 teko v veže in tamkaj ostanejo ter da naj iz. stanovanj ne hodijo na ulice in k oknom, pa ; si večina le ni dala vzeti, da ne bi opazovala] tonu se je južno-kitaiska vlada preselila v' Junisen, mesto zapadno od Kantona. Ob-j enem so oblasti odredile izpraznitev Kantona. ki ga bo v kratkem zapustilo 400.000 prebivalcev. ‘ letalskega napada bodisi pri oknih, bodisi pri hišnih vratih. Stražniki so imeli precej dela, da so radovedneže tirali »v varna zaklonišča«. Nekateri Mariborčani so pasli svojo radovednost celo na strehah, kjer jih seveda budno oko stražnikovo ni moglo opaziti, še manj pa, da bi jih bila dosegla njihova roka. Napad je trajal kakšnih 20 minut. Ali si v volilnem imeniku? Ne zanašaj se, da,si vpisan, ker si bil tudi zadnjič. Lahko se zgodi, da te ni več v seznamu' volilcev, ker se volilni imeniki popravljajo. Predvsem pa se moraš prepričati, ako si pravilno vpisan. Volilni imenik vpoglej v mestn. popisovalnem uradu, na Slomškovem trgu 6-1. Rok je samo do 25. oktobra. Ako sam nimaš časa, naprosi kakega svojega znanca, da vpogleda za tebe. Poceni most. Iz Melja na Pobrežje nameravajo graditi nov most preko Drave. Gradnja mostu je. če smemo verjeti, sklenjena stvar. Uradno sicer ni bilo rečeno ničesar, pač pa je o tem pisalo časopisje. Ljudje, ki se ne ba-vijo samo s projekti, ampak tildi z, njihovo izvedbo, so se zanimali predvsem, koliko denarja bo za gradnjo tega mostu na razpolago. Listi so pisali, da znaša proračun 15 milijonov dinarjev in da sedaj razglabljajo, kako dobiti ta denar skupaj. Strokovnjaki trdijo, da bo to najbolj poceni most, kar se jih je kdaj na svetu gradilo. Kdor bi za 15 milijonov dinarjev postavil most preko Drave sme upravičeno zahtevati, da se mu še za dolgo dobo let pusti pobirati mostnino, da bo prišel na svoje stroške. Lahko je pa seveda tudi mogoče, da se je pri poročilu o 15 milijonskem proračunu za most vrinila tiskovna napaka. Naj bi tisti, ki kaj več vedo o tej stvari pojasnili javnosti popolnoma točno, koliko bo stal novi most. Smrtna kosa. V nedeljo, dne 16 t. m. je v Sjlošni bolnici preminul 31. letni tkalec v tovarni Hutter Šiker Josip. Pokojnik zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Pogreb se bo vršil v torek, dne 18. t. m. ob 16.15 uri na pobreškem pokopališču. TEHARJE Izza kulis. Z ozirom na notico v štev. 76 »Delavske Politike« pod naslovom »Najdražja klofuta«, hočemo čitateljem podrobneje opisati dogodke na občini Teharje in tudi zakaj je dobil bivši vojaški referent Trobiš Jakob klofuto od župana Dimca ‘ ■ ’-c* • > Trobiš, ki ima 598 din mesečne plače, ni menjal svojega prepričanja; ko je nastopila nova občinska uprava. On je opozoril župana in nekatere odbornike na nerednosti občinskega tajnika Stojana Štefana, toda brez uspeha. Branil se je tudi, da bi poleg dela svojega resora pomagal še Stojanu. Na seji, dne 28. novembra 1937, je občinski odbor proti glasom opozicije sklenil: Stojanu Štefanu se podeli pragmatično mesto občinskega tajnika, mora pa opustiti mizarsko obrt, ki jo vrši pod drugim imenom. Trobišu prestane služba po trimesečnem odpovednem roku. Kot naslednik Trobiša se sprejme Gajšek Fr., katerega mora Stojan iz svojega plačati. Sklepe seje je pripovedoval bivši hlapec odbornika Kača par dni kasneje v gostilni. Trobiš je ovadil Stojana radi nerednosti državnemu tožilstvu, sreskemu načelstvu in banski upravi. Revizija občine se je začela točno 40. Zadnje vesti IS. Karl Kautsky, veliki učitelj marksist™™! nega socializma, umrl —II ■ II V Amsterdamu je umrl dne 16. t. m. I Nešteto publikacij je izšlo izpod njeno-veliki pobornik marksističnega socializ- vega peresa. Bil je delaven do zadnjega, ma Karel Kautsky, čigar ime bo ostalo na Še v zadnjih letih je napisal ogromno de-veke neminljivo združeno z zgodovino so- lo »Zgodovina historičnega materializ-cialističnega gibanja v Evropi. Karel ma.« V svetovni vojni je bil proti večini nemške socialne demokracije. Osnova njegove razlage Marx-Engel- Kautsky je obdelal nauke utemeljiteljev socializma Karla Marksa in Fridrika Engelsa ter z njimi seznanil delavske množice. On je utemeljitelj političnega progra- ia,,agc ^A-LnSci- ma socialno demokratičnega gibanja v, sovih naukov pa je bila, da more biti so-predvojni Evropi, ki so ga privzele vse cializem zgrajen samo na osnovi resnične evropske socialno demokratične stranke. | demokracije in svobode. Socialdemokrati pri slovaškem predsedniku Slovaški dnevnik soc.-demokratov »Ro-1 Slovaške v ČSR. Predsednik dr. Tisa je botnicke Noviny« v Bratislavi poročajo v nato izjavil, da računa pri ureditvi Slo-nedeljski izdaji, da so trije socijaldemo- vaške s sodelovanjem vseh organizacij kratski poslanci s s. dr. Markovičem na naroda, glede sodelovanja socijalnih de-čelu, obiskali predsednika slovaške vlade mokratov v vladi pa se bo razpravljalo poslanca dr. Tiso in mu razložili svoje pozneje, stališče glede državno-pravne ureditve Poglavje o vljudnosti. Ali mi čudno, da smo vljudni, ljubeznivi in prijazni samo s tujci? Tujim ljudem se po možnosti še vsak pokaže s svoje lepše strani in prav je tako, kajti z vljudnim nastopom še največ opraviš. Vse lepše in gladkeje poteka življenje, če smo drug z dhugiim dobri in prijazni, če 'Se vedno zavedamo, da smo vsi skupaj reveži in da je prav zato treba drug drugega bodriti, če ne drugače, vsaj s prijazno besedo. Prav zato je tem žalostneje, če ravno doma pustimo v nemar vso vljudnost, če se vsi člani družine drug ob drugega samo obregavajo. Nešteto je takih vsakd. nevljudnosti, ki smo jih že tako navajeni, da jih niti več ne opazimo. — Kolikokrat obklada mati otroka za malenko- pirjeva juha Iv njej je tudi razna -------------------------- sten prestopek, ki bi se lahko zlepa poravnal, | 3- Mleko in ajdovi žganci. 4. Gobja juha in k° z najgršimi ipriiimki in psovkami, hip nato pa j ruzni žganci. 5. Krompirjev golaž. 6. Krompir kava itak že za zajtrk, ni čuda, če se take enolične hrane želodec naveliča, če niso potenj družinski člani nikdar siti, če jim vedno nekaj manjka, če nimajo prav nič teka in veselja do jela, pa tudi ne veselja do dela. Gospodinje se rade izgovarjajo, da je kava z žganci ali kruho?1 pač najcenejše, da je to edina večerja, ki 1° gmotne razmere dopustijo. Ta izgovor pa n® drži, kajti v večini slučajev je vzrok tako enolični večerji samo dejstvo, da se gospodinji n® ljubi pustiti to staro navajeno večerjo, da s® ji ne ljubi napenjati vsak dan znova svo|i“ možgan z mislijo, kaj naj kuha za večerjo. Prinašamo par jedilnikov za večerjo: 1. Pečeni krompirjevi hlebčki in čebulina omaka. 2. Krom* juha (v njej je tudi razna zelenjava)*- si s teža/vo ugladi od jeze spačeni obraz, da lahko prijazno sprejme tujo osebo, ki je prišla na obisk. Ko pa otroci odrastejo, pa se mati še čudi, kako da nima otrok za njo nikoli pri- - ------ ^• luumjjunv <£uiax>« r jevi žganci in pljučka. 7. Vampi s krompir)®** 8. Praženec in borovnična omaka. 9. Krompir' ievi rezanci in paradižnikova omaka. 10. Jabolčni cmoki. — Na prvi pogled bodo zgledall Volitev prezidenta v ČSR V Pragi posluje poseben medstrankarski odbor, ki ima pripraviti volitev novega prezidenta in predlog za novo ustavo republike. Volitev prezidenta bi se naj izvršila čimpreje. ČSR bi morala sodelovati z Nemčijo Nedeljski berlinski dnevniki pišejo o novem razmerju med Nemčijo in Češkoslovaško, da se Nemčija ne bo zadovoljila s politično nevtralnostjo Češkoslovaške, ampak, da bo morala nova Češkoslovaška z Nemčijo tudi aktivno sodelovati na gospodarskem polju in politično, če hoče računati na njeno dobrohotnost. Dr. Schuschnigg ne bo pomlloSlen Dunajski časopisi povdarjajo izjavo komisarja dr. Biirckla na zadnjem narodno socijalističnem zborovanju, da poleg obsojenih duhovnikov, zlasti tudi bivši predsednik vlade dr. Schuschnigg pod nobe-nim pogojem ne bo pomiloščen. Premoga primanjkuje trenutno v ČSR ker je mnogo rudnikov prišlo pod nemško in poljsko oblast. Vlada poziva, da naj se v gospodinjstvu štedi s premogom, da ga ne bo zmanjkalo za industrijo in zaposlitev delavstva. Koliko je izgubila ČSR šol? Vsled odstopa nemških krajev je izgubila Češkoslovaška 2300 osnovmh šol s 6200 učitelji, nadalje 1100 poštnih uradov in bo treba vsled tega 4000 poštnih uradnikov zaposliti v notranjosti države. Govor dr. Stofadinovfca volilcem IRZ V nedeljo zvečer je imel v Beogradu v strankinem klubu predsednik vlade in JRZ, dr. Milan Stojadinovič prvi volilni govor. Govor so prenašale vse tri radio postaje. V govoru je dr. Stojadinovič poudaril, da gre vlada na volitve ne z obeti, ampak z izvršenimi dejstvi, z uspehi na vseh področjih javnega udejstvovanja, zlasti v gospodarstvu, ki so zadovoljili vse državljane. Pod njenim vodstvom je v političnem življenju v državi nastopilo pomirjenje. Internacij ni, emigranti so se vrnili. Obrnil se je proti JNS, ki da je izdala idejo jugoslovanstva (in se udinjala federalizmu. JRZ bo čuvala to jugoslovansko edinstvo kot dedščino kralja in skrbela za mir v državnih mejah, kar nam bo ohranilo mir tudi s sosedi. ■ . ------ --- ------ — ** Uinuit ip1! 1 | jazne besede. Večina starišev je mnenja, da je nekateri teh jedilnikov zelo dragi v primeri nepotrebna potrata časa, rabiti v občevanju kavo. Če si pa na,pravi gospodinja natančen z otrokom besedi prosim in hvala. Vedno samo proračun za nje, bo videla, da večinoma n® osorno in surovo ukazujejo, če jim otrok s čim I Pridejo dražje kakor kava z žganci. Če pa ie ■postreže, se mu nikoli ne zahvalijo, pa potem j kateri teh jedilnikov le nekoliko dražji, P® ni čuda, če manjka otroku vse življenje vljud: nost. ki ie doma ni bil deležen in se je zato ni naučil. In koliko je še drugih vsakdanjih nevljudnosti, kd so nam prešle že kar v kri in meso. Dtug drugemu vpadamo v govor, mož odtehta to višjo ceno dejstvo, da bo družina s tako pestrim jedilnikom mnogo Jbolj zadovoljna-da ho porabila mani kruha, da si otroci ne bodo tako želeli raznih sladkarij in drugih dioooj' nil za nedtostatno hrano. Spretna gospodinja Herriot v Lyonu poziva demokratične narode k disciplini. Predsednik francoskega parlamenta in veljak radikalne stranke Herriot je imel v Lvonu govor, .v katerem je izjavil, da on ni sklenil pakta s Sovjetsko Rusijo in da ie bil za sporazum z Italijo ter proti Rap-palski pogodbi (ki se tiče tudi Jugoslavije in njenih mej). Rekel je, da' mora biti francoski narod v teh časih boli discipliniran, kot so narodi v diktatorskih državah. -)f- Poskrbi za svolo volilno pravico! Navodila za reklamacije volilne pravice d) Ako hočeš vreklamirati kakega sodruga, ki še ni vpisan in on nima časa, da bi se sam vreklamiral, napiši reklamacijo tako-le: Občinskemu uradu P,odpisani...................po poklicu , . . ., stanujoč v .... . zahtevam v smislu do- ločb zakona o volilnih imenikih, da se vpiše v volilni imenik g............... po poklicu . . ., stanujočega v...................ker j? 21 let star in biva nad eno leto v tej občini (ali: ker je 2:1 let star in je zaposlen v................., torej diržavni odnosno javni ustanovi.). Prilagam potrdilo občinskega urada, župnega urada (pristojnega oblastva, ako je državni ali javni uslužbenec). V......................., dne............... ,• Podpis. 8) Ako ugotoviš, de je v volilnem imeniku vpisan kdo, ki ne sme biti volilec, kak nasprotnik delavcev, ki še ne biva eno leto v občini, ali je bil obsojen na zapor, daljši od leta dni, ali na izgubo častnih pravic, ali ki je v konkurzu odnosno pod kuratelo, zahtevaj pismeno pri občini, dk se izbriše iz volilnega imenika, ker taki ljudje nimajo volilne pravice. Reklamacijo napišeš na isti način kot zgoraj navedeno, samo da napišeš: Zahtevam, da se g- ...................po poklicu................ ki stanuje v..................izbriše iz volilnega ime- nika, ker je v konkurzu (ali; ker še ne biva eno leto v občini itd,), Tej zahtevi priloži potrebno potrdilo. 9. O vloženi reklamaciji zahtevaj takoj pismeno potrdilo. Občina mora najkasneje v petih dneh reklamacijo rešiti in to rešitev pismeno sporočiti. Če v roku petih dni olboina ne izda pismene rešitve, se smatra, da je reklamacijo odklonila ter imaš pravico pritožbe neposredno na pristojno sresko sodišče. Tudi ta pritožba je kolka prosta ter jo napiši tako-le: Sresko sodišče Podpisani po poklicu . . . ., stanujoč v.....................sem dne............. predložil občinskemu uradu reklamacijo sledeče vsebine:........................(Napiši, kar si zahteval.) Občinski urad v odrejenem roku petih dni ni izdal rešitve ter se vsled tega smatra reklamacija kot odklonjena. Ker je iz originalnih potirdil, ki sem jih priložil reklamaciji, razvidna utemeljenost moje reklamacije, prosim sresko sodišče, da zahteva od občine vse tozadevne akte ter na podlagi njih odloči, da se moji reklamaciji ugodi. Potrdilo občine o vloženi reklamaciji prilagam. V........................dne.............. Podpis. (Konec.) n n---------- . r- - ---- ----------------------- ni U41U, upi Cllld ; ženi ne ibo pomagal pri oblačenju plašča, žena bo že iz naslovov razbrala, kako se te večeri® bo brez nadaljnjega prekinila radijski program, | orioravijo, a bomo itak prinesli tudi recept®' ki se ravno njej ne dopade, pa če bi ga mož, kakor nami bo pač dopuščal prostor. Za danes še radi poslušal. Vse to pa lahko nostane dru-1 samo enega: Japolčni cmoki: To je izvrsto® giače, samo malo volje je treba. Treba je na- samostojna jed, posebno pripravna za večerjo, pravit 'trden sklep, biti v bodoče z domačimi ki io imajo zlasti radi otroci. Neolupljena j®" vsaj tako obziren kakor s tujci. Potem, ko se bolka snažno obriši, nato iih na na prav dtob' h n,-n o potrudili biti vliudni, bomo šele videli,! n®,m rilbež.u ostrgaj. K tej jabolčni mezgi pd' kako smo bili prej nevljudni. Temelj srečnega! mešaj 1 celo jajce (če je večia množina jabolk, x* e- pa dve jajci), nekaj cimta, sladkorja in tolik® ■družinskega življenja je spoštovanje, zato bo potem, ko bomo v družini drug drugega spoštovali in vljudni med seboj, mnogo več miru in sreče v družinah. Otroci bodo srečnejši in zadovoljnejši, pa tudi razmerje med možem in ženo bo vse lepše 'o prbetnejše. kaiti zakonska sreča se le redko razbije iz velikih razlogov, navadno se 'Vn'- krhat1' ni neštetih malenkostih, na vsakdanjih nevljudnostih. Večerje v naših družinah. Pogosto je v delavskih družinah vsakdanja večerja kava s kruhom ali pa z žganci. Ker je — - ( v-zv ti | 1 a, Slrtunui Id 111 iv/.-- oke, idia se scrhne vse skunaf v skledi v testOi ki ča moraš dobro vteDsti. Od' tega testa vk«' hai z žlico maniše žličnike v vrelo vodo 'j® pusti, naj nekaj časa vre;o. Ko so kuhani, ooberi in naloži v skledo, polij preko njih koliko vode, v kateri so se prej kuhali, zabel* z mastjo in drobtinicami, potresi isi sladkorje«111 in cimfiom. Samo ot&Š te iabolčne cmoke tudi soliti m sicer testo. P3 tudi v vodo. v kat er? iih k^haš, moraš dati *3 n'°žev° konico soli. Ker lahko za to jed P°' rabiš tudi slabša jabolka, je to prav poceni Namesto svobode — koncentracijska taborišča v Bolgariji. Umor generala Pejeva je najbrže inace-donsko delo. Vendar v Bolgariji ni aktualno samo macedonsko vprašanje, ampak splošna nezadovoljnost med političnimi strankami, ki vse odločno zahtevajo obnovitev parlamentarizma v smislu demokratičnih načel. V petek je oblast preiskala vse hiše v Sofiji ter aretirala okoli 170 oseb, ki so se ji zdele sumljive in politične voditelje oddala v taborišča. Med aretiranci je tudi del macedonskega odbora. Zaplenili so nekaj samokresov in. pušk. Jako pa dvomimo, da bodo Bolgari zadovoljni s koncentracijskimi taborišči, v katere so odgnali politične voditelje, ker zahtevajo svobodo. Zakaj vsi balkanski narodi se znajo boriti za svobodo, kakor nam zgodovina dokazuje. Delavski provm svetovalec Nezgoda na cesti (Zagorie) Vprašanje: Vozil sem se s kolesom po cesh ter na kraju, kjer rudniška železnica presek® cesto, trčil z vozičkom rudniške železnice, kaj terega prej nisem opazil, ker je cesta na ob®*1 straneh zgrajena, tako da je vsak razgled nemogoč, Od rudnika sem zahteval odškodnin?' vendar mi jo odklanjajo, češ, da je po orožnikih ugotovljeno, da sem jaz sam kriv nezgo^®' Ali lahko kljub temu kaj dosežem in kako? Odgovor: Zadevo lahko javite sodišču in 2®* htevate s civilno tožbo odškodnino od rudnik®* lahko ipa vložite tudi kazensko ovadbo, vend®f to le zoper delavca, ki je vozil vlak odnosfl® spustil vagonček. V pravdi bodete morali