Jutri ponovno v šolo Jk iu ■ I] »y¡ K rTSffjJ V Dolini gozdnih pov Enrico Gherghetta ponovno kandidat za predsednika goriške pokrajine /9 Primorski dnevnik NEDELJA, 9. JANUARJA 2011 Št. 7(20.022) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kje se je končala zgodba o uspehu? Vlasta Bernard Če gre Italiji na jok, se Slovenija ne more smejati. Mislimo na začetek novega gospodarskega leta, ki je prejelo bolečo dediščino starega - nespodobno veliko brezposelnost. Ne samo v Italiji, ampak tudi v Sloveniji, Evropi in v ZDA. Če lahko za Italijo zapišemo, da to ni država za mlade, ker se vse dogaja za danes in kvečjemu za jutri, pojutrišnjem pa ni več »naš problem«, se v Sloveniji prihodnost v tem trenutku kaže v ravno tako temnih tonih. Decembra lani je namreč število brezposelnih oseb preseglo 110 tisoč, kar je največ v zadnjem desetletju. Čeprav vlada pojasnjuje, da se je število registriranih brezposelnih povečalo zaradi »strahu« pred strožjimi pravili upokojevanja v reformi, ki pa sploh še ni uveljavljena, ostaja dejstvo, da je položaj zelo zelo resen. Množica ljudi, ki je izločena s trga dela, si gotovo ni želela ostati doma v zameno za borno socialno nadomestilo. Da ne govorimo o tujih delavcih, ki niso samo brez socialnega ščita, ampak tudi brez pravic v boju za izplačilo zaostalih plač. Plač, ki so si jih pošteno zaslužili. Kje se je končala »zgodba o uspehu«? Zdaj je na dlani, da je bil marsikateri od nekdanjih uspehov le virtualen, brez realne osnove. Kot danes jasno potrjuje zlom gradbenega sektorja, kriza bančnega sistema, predvsem največje banke, stiska edinega letalskega prevoznika, še vedno nesani-rane železnice, kriza trgovskih sistemov, likvidnostne težave, plačilna nedisciplina in še bi lahko naštevali. Zgodba o uspehu ni pustila sledi, zato si bo treba zmisli-ti novo in - bolj prepričljivo. afrika - Referendum na osnovi mirovnega sporazuma iz leta 2005 Južni del Sudana bo volil za neodvisnost Z nafto izredno bogata regija bo glasovala sedem dni nova gorica - S kipom počastili Stanislava Škrabca Pater med zaslužnimi Frančiškan in jezikoslovecje močno vplival na razvoj slovenskega jezika - Preko 40 letje živel na Kostanjevici pri Gorici NOVA G ORICA - V okviru praznovanja 200-letnice frančiškanov na Kostanjevici so na Erjavčevi ulici v Novi Gorici včeraj odkrili kip patra in jezikoslovca Stanislava Škrabca, enega najvidnejših frančiškanov, ki so živeli na Ko- stanjevici. Odkritju spomenika v aleji goriških zaslužnih mož je kljub slabemu vremenu prisostvovala množica ljudi; dogodka se je udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca. Kip je odkril akademik Jože Toporišič, ki je desetletja sko- raj sam v slovenskem prostoru ohranjal in opozarjal na jezikoslovno dediščino patra. Škrabec je namreč močno vplival na razvoj slovenskega jezika in velja tudi za očeta slovenske fonetike. Na 11. strani KARTUM - V južnem Sudanu se bo danes začelo referendumsko glasovanje, ki bo trajalo do 15. januarja in na katerem se bodo volilci odločali o odcepitvi južnega dela države in torej o samostojnosti pokrajine z glavnim mestom Juba. Predvečer volitev, na katere je prišlo veliko emigrantov s severa države, je zaznamovalo nasilje, v katerem je doslej umrlo devet ljudi. Južni Sudan je zelo bogat z nafto, ki je imajo tam veliko več kot vode, zato bi proces odcepitve lahko povzročil nove konflikte, potem ko se je z mirovnim sporazumom leta 2005 končala 25 let trajajoča državljanska vojna. Na 2. strani Ameriški študentje gostje Slorija in UP Na 4. strani Zmagovite številke šentjakobske loterije Na 5. strani Digitalizacija, antene povzročajo težave Na 6. strani Novogoriški podjetnik stavi na oživitev goriškega Raštela Na 10. strani Vulture and the Guru in prvenec »Tekočina« Na 11. strani S LOV , - SLOVENSKO GORIŠKO K. GOSPODARSKO ZDRUZENJE Ciklus seminarjev POTI RAZVOJA IN RASTI Socialna ekonomija realnost ali utopija? petek, 14.1.2011, RSUiIil Kulturni dom Ul. Brass 20 - Gorica Prof. Jože Mencinger www.slovik.orginfo@slovik.org IZLETA PO MERI BRALCEV 2000 LET ZGODOVINE IN KULTURE Nepozabna tura po Izraelu Odhod 16. marca (8 dni; polpenzion) ••••••• SICILIJA: OD TAORNINE DO PALERNA MED LIMONAMI IN TEMPLJI Odhod 7. aprila (8 dni; polni penzion) Vpisovanje: od 10. januarja 2011 POKLIČITE NA ŠTEVILKO: 040 637025 (od ponedeljka do petka od 9. do 12.30 in od 16. do 19. ure; ob sobotah pa od 10. do 12.30) 2 Nedelja, 9. januarja 2011 DNEVNE NOVICE / afrika - Na osnovi mirovnega sporazuma, ki je končal državljansko vojno V južnem Sudanu se danes začne referendum o neodvisnosti Potekal bo do 15. januarja - Večina za odcepitev - V igri bogata nahajališča nafte KARTUM - Prebivalci južnega Sudana bodo na referendumu, ki se bo začel danes, odločali o tem, ali želijo v prihodnje živeti v svoji državi, ali pa bodo ostali del Sudana. Poznavalci razmer ne dvomijo, da bo na referendumu izglasovana neodvisnost južnega Sudana, obenem pa se mnogi bojijo, da bi lahko izid zasenčilo novo krvavo nasilje. Referendum, ki bo potekal do 15. januarja, je del mirovnega sporazuma iz leta 2005, ki je po skoraj 21 letih končal krvavo državljansko vojno med severom in jugom Sudana. Sporazum sta podpisali su-danska vlada v Kartumu in glavna sudan-ska uporniška Ljudska vojska za osvoboditev Sudana (SPLA), med drugim pa predvideva, da bodo lahko pokrajine na jugu Sudana po šestletnem prehodnem obdobju razpisale referendum o odcepitvi. Ljudsko gibanje za osvoboditev Sudana (SPLM), ki vlada v južnem Sudanu, poziva h glasovanju za samostojno državo. »Ko se bomo 9. januarja zbudili, bomo izpolnili sanje naših prednikov in šli na volišča, da bi odločali o prihodnosti naslednjih generacij,« je v novoletni poslanici poudaril predsednik delno avtonomnega južnega Sudana Salva Kiir. Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je objavil časnik Sudan Tribune, naj bi kar 97 odstotkov volivcev juga, kjer živi dobrih osem milijonov ljudi, glasovalo za svojo državo. Za glasovanje na referendumu se je po podatkih referendumske komisije registriralo 3,93 milijona ljudi z juga in severa Sudana, pa tudi iz tujine. Med registriranimi volilci je 51 odstotkov žensk. V deželi, kjer večina ljudi ne zna brati in pisati, so volilni lističi polni simbolov: dve prekrižani roki ponazarjata, da naj jug ostane s severom v skupni državi, roka z zdrobljeno verigo pa predstavlja ločitev in neodvisnost. Če referendum uspe, lahko jug v skladu s sporazumom iz leta 2005 v roku šest mesecev razglasi samostojno državo. Vendar pa bo pred tem potrebno rešiti še vrsto vprašanj, med drugim glede poteka meje na z nafto bogatem območju in delitve prihodkov od nafte, pa tudi glede razdelitve dolgov države v primeru neodvisnosti juga. Mnogi se bojijo, da bi pozitiven izid referenduma sprožil nov konflikt, tokrat zaradi nafte. Jug Sudana je bogat z nafto. Prihodke od nafte sta si doslej delila sever in jug, južnosudanska vlada pa v primeru neodvisnosti zahteva celotne prihodke zase. Še prej pa bo potrebno določiti dokončni potek meje. Glede več kot 80 odstotkov 1200 kilometrov dolge meje sta strani dosegli soglasje, sporna pa še osta- jajo nahajališča nafte na območju Abyei. Četudi naj bi se prihodki od nafte v prihodnje stekali v proračun vlade v prestolnici juga Jubi, bo južni Sudan še dolgo odvisen od sosedov na severu. Infrastruktura na jugu je slabo razvita, poleg tega južni del nima dostopa do morja, najbližje pristanišče za izvoz nafte je namreč na severu. Jugu manjkajo ne le ceste, bolnišnice in šole, ampak tudi usposobljena administracija, inženirji in medicinsko osebje. Številne lokalne uprave vodijo nekdanji pripadniki SPLA, ki se je v državljanski vojni skupaj s političnim krilom SPLM borila proti vladnim silam severa. Rešiti bo treba tudi vprašanje državljanstva prebivalcev sudanskega juga, ki živijo na severu, in Arabcev na jugu, kot tudi vprašanje zaščite manjšin. Več kot dve desetletji trajajočo državljansko vojno je zaznamoval konflikt med pretežno arabskim severom in večinoma krščanskim in ani-mističnim afriškim jugom. Desettisoči, ki so dolga leta kot vojni begunci ali delavci živeli na severu, so se medtem vrnili na jug v strahu, kaj jih čaka kot temnopolte Afričane z juga na pretežno muslimanskem severu. Sudanski predsednik Omar al Bašir je nekaj dni pred referendumom sicer obiskal južnosudan-sko prestolnico in obljubil dobre odnose in podporo južnemu Sudanu, če se bo ta odločil za neodvisnost. Baširjeve izjave so pozdravili tudi v Washingtonu, saj so se ZDA skupaj z EU in mednarodno skupnostjo dolgo skrbno pripravljale na referendum, v Sdan pa so odposlale tudi svoje diplomate. Svoje opazovalce je poslala tudi Kitajska, ki skrbno spremlja razvoj dogodkov v Sudanu, kjer ima naložbe v infrastrukturi za izkoriščanje nafte. Včeraj že prve žrtve JUBA - Dan pred referendumom je v napadu na oborožene sile, do katerega je prišlo na enem najpomembnejših nahajališč nafte, včeraj umrlo najmanj devet ljudi. Oboroženi moški so napadli pripadnike Ljudske vojske za osvoboditev Sudana (SPLA).SPLA je za napad obtožila privržence Gatluaka Gaia, voditelja vojske, nasprotne SPLA. Njegovi privrženci so lani spomladi izvedli serijo napadov proti SPLA na jugu Sudana. SPLA je obtožila tudi sudansko vlado v Kartumu, da podpira Gaia z namenom destabilizacije južnega Sudana pred referendumom. Gai je namreč nedavno zavrnil predlog o amnestiji, ki ga je dal predsednik delno avtonomne regije južnega Sudana, Salva Kiir. Giorgio Napolitano italija - Besede predsednika Napolitana Italiji ni uspelo, da bi drugi razumeli pomen dobe terorizma Poseg o »primeru Battisti« - Ponovno o pomenu italijanskega združenja FORLI, RAVENNA - Glede spora z Brazilijo zaradi njene zavrnitve izročitve terorista Cesareja Batti-stija, ki se je bil pred časom zatekel v to državo, Italiji ni uspelo, da bi tudi prijateljske države razumele, kaj so zanjo pomenila leta terorizma. To je včeraj dejal predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano v okviru drugega dne obiska v Emiliji-Roma-gni ob začetku proslavljanja 150-le-tnice zedinjenja Italije: »Naši kulturi in politiki je nekaj zmanjkalo, da bi posredovali in dali zares razumeti smisel tistega, kar se je zgodilo v tistih mučnih letih terorizma,« je dejal predsednik. Drugače se je državni poglavar tudi včeraj zaustavil pri pomenu združitve in enotnosti države, o čemer je govoril tako v Ravenni kot še prej v Forliju. V tem mestu je Napolitano izkoristil poseg domačega župana Roberta Balzanija, ki je poskrbel za pripoved o tem, kako je Romagna postala italijanska oz. o razvoju ideje italijanskega preporoda v tej deželi in ga označil za način, kako se zavedati las- ansa tnih korenin in lastnega prispevka h gibanju za zedinjenje: »Pričakujem, da bodo primeru Forlija sledili tudi drugod, povsod po državi, tudi v Milanu, Benetkah in Veroni, da bi ta mesta tako kot Romagna spoznala, kako so postala italijanska,« je dejal državni poglavar, za katerega je pot v federalizem že nakazana v členih italijanske ustave. Predsednik republike je pri tem tudi dodal, da je njegova naloga in dolžnost poseči, da ne bi prišlo do delitev v državi v trenutku, ko ta potrebuje enotnost in zagon, da se sooči z zapletenimi in težkimi izzivi, ki jih ima pred seboj. V Nemčiji potrdili dioksin v piščančjem mesu BERLIN - Nemško kmetijsko ministrstvo je včeraj potrdilo, da so v vzorcih mesa odkrili zvišane stopnje dioksina. Rakotvorno snov so odkrili v vzorcih piščančjega mesa, njena koncentracija pa je bila dvakrat višja od dovoljene. Ministrstvo je še sporočilo, da okuženo meso ni bilo v prodaji, poleg tega pa kratkoročno uživanje takšnega mesa naj ne bi bilo škodljivo. Pred tem so zvišane vrednosti dioksina odkrili v jajcih. Pristojne službe so sicer zaradi pojava dioksina v krmi v petek zaprle približno 4700 farm po Nemčiji. Alarm zaradi nemških jajc z dioksinom se je sprožil tudi v Italiji, kjer je minister za zdravje Ferruccio Fazio priznal, da so okužena nemška jajca v prodaji tudi v Italiji, a da »jih je malo in jih je mogoče izslediti«. Glede uvoženega mleka pa je povedal, da so bila uvoznikom poslana pisma s pozivom k izvedbi kontrol, karabinjerji pa bodo opravili vzorčne teste v vseh deželah. Anonimno pismo o Yari BERGAMO - Tudi začetek novega leta ponuja v Italiji bogato črno kroniko. Medtem ko preiskovalci še naprej tavajo v temi glede izginotja 13-letne učenke Yare Gambirasio, je včeraj v uredništvo lokalnega dnevnika Eco di Bergamo prišlo anonimno pismo. Na črnem listu lepenke je s prilepljenimi črkami, izrezanimi iz časopisov, pisalo;: »Yara je na gradbišču v Mapellu. Strah meje.« Novinarji so pismo takoj predali policiji, ta pa je poskrbela za odvzem prstnih odtisov. Na ovojnici je bil žig pošte Milano Borromeo z datumom 7. januar 2011. Družinska tragedija v Fidenzi FIDENZA - Kot kaže, ni nobenih dvomov o dinamiki, ki je pripeljala do smrti 42-letne ženske in njenih dveh otrok, 9-mesečne Claudie in 12-letnega Antonia. Za preiskovalce gre za klasično družinsko tragedijo, ki jo je povzročil izbruh psihiatrične bolezni. Paola Cal-tabiano je v noči na soboto v domačem stanovanju vstala iz postelje in se odpravila v shrambo, od koder je vzela službeno strelno orožje svojega moža. Nato se je odpravila v sobo otrok in oba ubila s strelom v prsi, na koncu pa si je še sama pognala strel v glavo. Ubil ženo in šel silvestrovat LUCCA - Potem ko je izginila 31. decembra, je mož najprej priznal umor, nato pa spremenil verzijo. 36-letni Francesco Quinci zdaj trdi, da je njegova 30-letna žena Rajmonda Zefi, albanske narodnosti, med prepirom padla po stopnicah in umrla. Na prvem zaslišanju je priznal, da je ženo ubil. Njeno truplo so našli v gozdu, kamor ga je odvrgel Quinci, nato pa odšel v restavracijo na silvestrovanje . severna afrika - Gospodarska kriza maje avtokracije Protesti v Alžiriji in Tuniziji prerasli v nerede s prvimi žrtvami ALŽIR, TUNIS - V spopadih med demonstranti in policijo v Alžiriji so včeraj umrli najmanj trije ljudje, približno 400, od tega 300 policistov, pa jih je bilo poškodovanih. Protesti zaradi visokih cen hrane so se nadaljevali tudi včeraj. O protestih poročajo tudi iz sosednje Tunizije, kjer je bilo ranjenih najmanj pet ljudi. V kraju Bouria, ki leži kakih 130 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Alžir, so demonstranti včeraj postavljali cestne zapore in sežigali gume. Povod za proteste v Alžiriji, ki trajajo že nekaj dni, naj bi bile visoke cene življenjskih potrebščin. Od 1. januarja so se namreč cene nekaterih izdelkov zvišale za 30 odstotkov. Iz Tunizije pa o demonstracijah poročajo iz osrednjega dela države, kjer naj bi policisti po poročanju medijev uporabili solzilec in streljali na protestnike, pri čemer je bilo pet ranjenih. Demonstranti pa so policiste obmetavali s kamenjem. Protesti v Tuniziji sicer trajajo že več tednov, udeležujejo pa se jih zlasti mladi, ki zaradi težkih razmer ne vidijo perspe- Alžirski policisti v pripravljenosti pred pritiskom demonstrantov ansa ktive v življenju. Pridružili so se jim tudi zaposleni na sodiščih in učitelji. Ena glavnih zahtev protestnikov je demokratizacija države in boj proti korupciji. Režim predsednika Ben Alija, ki je najbolj avto- ritaren v severni Afriki po Gadafijevem, med drugim onemogoča svobodo medijev. O demonstracijah, ki so se začele že pred božičem, se je zaradi stroge cenzure tako izvedelo komaj zadnje dni. zda - Med srečanjem z volilci Krvav atentat na demokratsko poslanko WASHINGTON - Demokratska parlamentarka Gabrielle Giffords, 40-letna žena astronavta Marka E. Kellyja, je bila včeraj žrtev atentata v mestu Tucson v Arizoni. Napadalec, 21-letni mladenič, je v žensko streljal pred nekim nakupovalnim središčem in pri tem pokosil še več kot dvajset ljudi, pri čemer naj bi jih po prvih informacijah šest umrlo. Napadalca je policija prijela, pozneje pa je aretirala še 18 osumljencev. Poslanko pa so v kritičnem stanju odpeljali v bolnišnico in jo nujno operirali. Zdravniki so bili sinoči zmerni optimisti. Giffordsova, ki je opravljala že tretji parlamentarni mandat, je bila znana po svojem boju za obrambo zakona o splavu in zoper trgovino z orožjem. Zaradi tega so ji nasprotniki splava večkrat grozili, bila pa naj bi tudi na črnem seznamu republikanke Sarah Palin. Demokratska poslanka je imela v trenutku napada pred nekim nakupovalnim središčem srečanje s svojimi volilci, med katerimi je bil tudi atentator. Ta je začel kar naenkrat streljati, najprej je cev usmeril v glavo Gabrielle Giffords, nato pa je pokosil še več kot dvajset ljudi. Po sinočnjih informacijah naj bi jih šest umrlo, drugih osemnajst, med njimi tudi poslankina hčerka, pa je bilo ranjenih. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 9. januarja 2011 3 zgodovina - Med letoma 1 820 in 1 926 je delovala zelo uspešna pivovarna Adria V Senožečah pivo po plzenskem receptu Pivovarno postavil domačin Janez Dejak - Največ piva prodali v Trstu, a so ga tudi izvažali v Afriko SENOŽEČE - Med letoma 1820 in 1926 je v Senožečah delovala seno-žeška pivovarna Adria. Ustanovil jo je domačin Janez Dejak. »Idejo za ustanovitev so dali v družini, ki je bila v kraju med premožnejšimi, saj je imela furmansko gostilno,« je svojo pripoved pričela Asja Jugovec, diplomantka Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ki se je v svoji diplomski nalogi ukvarjala z nastankom, razvojem in propadom pivovarne v Senožečah. »Na začetku so Dejakovi s pivom zalagali svojo gostilno, potem pa se je proizvodnja počasi širila. Po ustnih pričevanjih, ki se jim prebrala v literaturi, je bilo pivo okusno. Varjeno je bilo po plzenskem receptu, ki je v uporabi še danes. Po njem nastaja Heineken, Pils pa še katero drugo pivo.« V Senožečah so se zavedali, da sami niso specializirani za pivovarstvo, zato so na pomoč poklicali strokovnjake s Češke. Takrat v Sloveniji pivovarstvo ni bilo ravno najbolj razvito, poleg tega pa so pivovarne ustanavljali obrtniki, ki o dejavnosti niso imeli bogve koliko znanja. Na začetku pivovarna ni imela posebnega imena, ime Adria je dobila, ko je senožeško pivovarno proti koncu 19. stoletja prevzela delniška družba Adria iz Trsta, ki se je ukvarjala z izvozom piva in proizvodnjo hmelja. Večinski lastniki so tako postali Nemci oziroma Avstrijci. »Ti so prinesli svež kapital, nove trge in posledično tudi širitev proizvodnje. Takrat so na leto zvarili okoli 35.000 hektolitrov piva, kar je pomenilo, da so na ravni pivovarn Union in Laško, po modernizaciji proizvodnje pa so leta 1920 pripravili celo 41.000 hektolitrov, kar je bilo izredno veliko. Največ piva so prodali v okolici in v gostilne v Trstu, izvažali pa so ga celo v severno Afriko.« Od kod so dobivali hmelj in vodo? »Glede hmelja nisem našla natančnih podatkov,« je pojasnila Asja Ju-govec. »Po podatkih za druge pivovarne pa domnevam, da so ga dobivali s Češke. Hmeljarstvo v Savinjski dolini še ni bilo toliko razvito, da bi lahko zalagali pivovarne. Hmelj pa je bil tudi zelo draga surovina, zato so morali z njim ravnati skrbno. Kar pa zadeva vodo, so lastniki zakupili seno-žeška brda, kjer so bila vodna zajetja in za proizvodnjo uporabljali to vodo.« Pivovarna je stala na mestu, kjer je danes tovarna Cimos. Nanjo spo- Desno fotografija Senožeč iz začetka dvajsetega stoletja in štiri originalne steklenice, v katerih so v Trstu prodajali pivo Adria. minja le še eno vodno zajetje, ki je -čeprav ga preraščata robidovje in čas - ostalo v izvirni obliki. Eno so preuredili v bajer, druga pa so izgubljena. Ostalo pa je tudi ime Adria - nosi ga najlepša in največja stavba v kraju - nekdanja restavracija, v kateri je bilo prej sodišče. Pivovarna je namreč propadla leta 1926, poskusi po drugi svetovni vojni, da bi jo oživili, pa tudi niso obrodili sadov. Na propad pivovarne je vplivalo več stvari. Na eni strani je svoje naredila konkurenca, na drugi pa politične spremembe. »Adria je svoje pivo skladiščila v Trstu, tam pa je imel velik vpliv Dreher, ki je poskrbel, da je Adriino pivo stalo tam dlje časa in se zato pokvarilo. Po pričevanjih naj bi Dreher imel v Adrii celo svoje vohune. Po prvi svetovni vojni pa je te kraje zasedla Italija, ki ni bila prijazna do Slovencev. Narod pa ošibiš tako, da napadeš gospodarstvo. Italija je bila že takrat močna vinska dežela in glavni vzrok za propad pivovarne Adria naj bi bila povečana prodaja vina. Močna konkurenca je namreč znižala ceno vina, medtem kot je cena piva ostala na enaki ravni.« Kaj se je po propadu zgodilo s proizvodnjo? »Stečaj je trajal več let. Proizvodnja se je ustavila med leti 1924 in 1925. Naslednje leto pa so ohranili le delavce, ki so razstavili stroje. Nekatere je odkupil Dreher, nekaj pa so fjk - Volitve Ljudstvo svobode izbira kandidate VIDEM - Deželni koordinator Ljudstva svobode Isidoro Gottardo bo jutri v Vidmu vodil sestanek strankinih predstavnikov iz tržaške, goriške, videmske in pordenonske pokrajine. Debatirali bodo o kandidaturah na prihodnjih upravnih volitvah. Got-tardo in njegov namestnik Sergio Dressi sta pobudnika serije srečanj, med katerimi naj bi odločali, kdo bo zastopal stranko na pokrajinskih volitvah v Trstu in Gorici ter na občinskih volitvah v Trstu, Miljah, Porde-nonu, Cordenonsu, Tržiču in še 34 občinah. Gottardo pravi, da je zavezništvo s Severno ligo gotovo, upajo pa v sodelovanje z UDC. Velik vozel predstavlja izbira kandidata za tržaškega župana. »Ni človeka, ki bi zadovoljil vse in utišal polemike,« je povedal pokrajinski predstavnik Ljudstva svobode Piero Tononi. V igri je poslanec Roberto Antonione, njegove kandidature pa tržaško vodstvo stranke še ni sprejelo. jih prodali za staro železo. Podobno je bilo z delavci - nekaj jih je vzel Dreher, drugi pa so se morali znajti sami. Nekateri so se zaposlili v pristanišču, drugi so znova postali kmetje. Dreher je odkupil tudi ostale količine piva.« Proti koncu petdesetih let preteklega stoletja so bile pobude, da bi pivovarno v Senožečah ponovno oživili, pa je ostalo samo pri pobudah. V tem času so se v Sloveniji širile pivovarne Union v Ljubljani, Laško iz Laškega in Talis v Mariboru. Pred nekaj leti se je v Senožeče z novimi lastniki nekdanje restavracija Adria znova vrnila zamisel, da bi oživili pivovarno. Ampak tudi ta načrt ostaja samo na papirju. Sicer pa Asja Jugovec svojega raziskovanja o nekdanjih gospodarskih razmerah na Krasu in s tem tudi o pivovarni Adria še ni zaključila. Kras je bil namreč neposredno zaledje Trsta, pravi, Habsburška monarhija pa - kot da ga je spregledala. Čezenj je zgolj speljala železno cesto, s katero je dvor na Dunaju povezala z morjem v Trstu. Prebivalstvo pa prepustila samemu sebi. Podatki, ki jih je Asja za svojo diplomsko nalogo našla v arhivi v Kopru, Ljubljani, Trstu in Novi Gorici, pa tudi tuji in domači strokovni literaturi ter različnih člankih porajajo nova vprašanja in terjajo odgovore. Irena Cunja SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V SSG-IU ABONMAJSKE PREDSTAVE OSNOVNI ABONMA Slovensko stalno gledališče Trst- nova produkcija Vlaho Stulli Kažln ali Karabinjerjeva Katra (slovenska praizvedba) režiser Vito Taufer prevod Danijel Malalan PONOVITVE v soboto, 15. januarja ob 20.30 - red B v četrtek, 27. januarja ob 19.30-red K (z varstvom otrok) v petek, 28. januarja ob 20.30-red F v soboto, 29. januarja ob 20.30-red T v nedeljo, 30. januarja ob 16.00-red C v veliki dvorani SSG OSNOVNI ABONMA • Slovensko narodno gledališče'Drama Ljubljana . Andrej Rozman Roza, Davor Božič * Neron * » Pop-rock opera ' v soboto»,22- januarja ob 20.30 (Red B) režiser Matjaž Zupančič ' v Veliki dvorani SSG Enkratna ponovitev » ^ * (nadomestni termin oktobrske prestave, kije zaradi bolezni odpadla) ' danes - Ob 20.50 dokumentarec na slovenskem TV programu RAI »San sanju Pričevanja TRST - Danes (9. januarja) bo slovenski televizijski program RAI ob 20.50 predvajal dokumentarec, ki je nastal v letu 2004, v produkciji deželnega sedeža Rai za FJK z naslovom »...san sanju, de pride an dan.« Predvajanje filma nekaj dni po čedajskem Dnevu emigranta želi biti poklon vsem našim ljudem, ki so morali v preteklosti izkusiti težo izseljenstva. Material za dokumentarec je bil posnet avgusta in septembra 2004 v Benečiji in v Belgiji (večinoma v okolici mest Charleroi in Liege). 12 pričevalcev pripoveduje svojo življenjsko izkušnjo izse-ljeništva, na teh pričevanjih sloni tudi zgradba dokumentarca. Izhodiščna situacija prikaže socialno in ekonomsko situacijo v Italiji ob koncu 2. svetovne vojne: potreba po energetskih virih za nov pogon domače težke industrije privede Italijo do tega, da podpiše z Belgijo »Protokol o sodelovanju«. Iz Italije naj bi v čim krajšem obdobju odšlo na delo v belgijske rudnike 50.000 moških, Belgija pa bi Italiji nudila v zameno premog iz svojih premo- , de pride an dan« o beneških izseljencih Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi! IZVEN ABONMAJA - PONOVITVE Slovensko stalno gledališče Trst Ivan Aleksandrovič Gončarov Oblomov v torek, 18. januarja ob 20.30 (za izven) režiser Egon Savin prevod dramatizacije in jezikovna prilagoditev Marko Sosič Enkratna ponovitev v Mali dvorani SSG Beneški rudarji v Belgiji govnikov po zelo ugodni ceni. Tu se začenja pripoved o stotisočih, ki so v naslednjih letih zapustili domači kraj in se podali v Belgijo za obljubljenim boljšim življenjem. V prvem povojnem desetletju je tudi iz Benečije in Rezije v Belgijo emigriralo približno 5.000 ljudi. V dokumentarcu so nekateri izmed njih za po- trebe kamere obujali spomine na težje in veselejše trenutke svojega bivanja na tujem, kjer si je večina izmed intervjuva-nih uredila svoj novi dom. Pričevalci so bili : Maria Blasut-tig, Franca Blasuttig, Elio Bergnach, Ivanka-Giovanna Floreancig, Maria Floreancig, Fausto Gosgnach, Mario Tomasetig, Margherita Gironda, Sil-verio Oballa, Gina Gariup, Jurij Ko-drun in Sergio -Giovanni Banchig. Scenarij in režijo je podpisala Martina Repinc. Pri snemanju dokumentarca so sodelovali člani Beneškega gledališča. V montaži je bilo uporabljeno bogato filmsko gradivo iz arhivov RAI iz Rima in Milana, Inštituta Luce iz Rima in Cineteca del Friuli. Avtorski glasbi, ki jo je prispeval Aleksander Ipavec, je svoje dodal tudi slovenski kantavtor Vlado Kreslin, ki je napisal tekst za zaključno temo dokumentarca in jo tudi odpel. Dokumentarec bo v ponovitvi na sporedu tudi v četrtek, 13. januarja ob isti uri. ABONMA ZA OTROKE IN MLADINO Gledališče Koper in Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Tamara Matevc v sred0i 12. januarja ob 10.00 Grozni Gašper v Veliki dvorani SSG režiser Jaša Jamnik (abonma morski pes, za srednje šole) , Slovensko stalno gledališče Trst Ivan Aleksandrovič Gončarov • • * Oblomov ' . * •režiser Egon Savin v ponedeljek, 10., torek, iV in sredo, 12. januarja ob 14.30 v Mali dvorani SSG (za višje šole) prevod dramatizacije in jezikovna prilagoditev Marko Sqsič Slovensko stalno gledališče Trst in Gledališče Koper Franjo Frančič Imej se rad režiserka Katja Pegan_ v ponedeljek, 24., torek, 25. in sredo, 26. januarja ob 10.30 V Mali dvorani SSG (abonma zlata ribica) SSG NA GOSTOVANJU Oton Župančič Ciciban režiser Primož Bebler Peter Quilter Duetl • ' režiser Matjaž Latin Franjo Frančič Imej se rad režiserka Katja Pegan v ponedeljek, 10. januarja ob 9.30 in ob ll.uri v torek, 11. januarja ob 9.30 in ob 11.uri in v sredo, 12. januarja ob 9.30 in ob 11.uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah v nedeljo, 16. januarja ob 20.uri v Kulturnem domu v Desklah v četrtek, 20. januarja ob 19.30 • v Kosovelovem domu v Sežani od 27. januarja na osnovnih šolah in otroških vrtcih na Tržaškem Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. • ' Tel. št.800214302 ali 040 362542 * » ' * • Info: www.teaterssg.it • . 4 Nedelja, 9. januarja 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu šolstvo - Konec božičnih in novoletnih počitnic Jutri ponovno v šolo Vpisovanje do 12. februarja V tednu, ki prihaja, vrsta informativnih srečanj o vpisovanju za prihodnje šolsko leto Jutri se bo tudi na Tržaškem, tako kot drugod v Furlaniji-Julijski krajini in v številnih drugih italijanskih deželah, obnovil pouk v otroških vrtcih in šolah vseh stopenj, saj je božičnih in novoletnih počitnic nepreklicno konec. Učenci in dijaki iz FJK so tokrat imeli na voljo nekaj dni počitnic več kot v prejšnjih letih: po navadi je namreč pouk vedno stekel 7. januarja oz. prvi delovni dan po prazniku Svetih treh kraljev, tokrat pa je bilo drugače, saj se bodo učenci in dijaki, ki bodo morali na prihodnje počitnice čakati skoraj štiri mesece (velika noč bo namreč 24. aprila), vrnili v šolske klopi jutri. Obnovitev pouka sovpada tudi z začetkom vpisovanja v vrtce in šole vseh stopenj za prihodnje šolsko leto 2011/2012. Kot smo pred nedavnim že poročali, je letos čas za vpis do 12. februarja, vpis v otroški vrtec pa ni obvezen (v prvi letnik vrtca lahko starši vpišejo tiste otroke, ki dopolnijo tretje leto starosti do 31. decembra letos, možno pa je tudi vpisati otroke, rojene do 30. aprila 2012), za razliko od osnovne šole, v prvi letnik katere morajo starši obvezno vpisati otroke, ki bodo do 31. decembra letos dopolnili šesto leto starosti, možen pa je tudi predčasen vpis otrok, ki bodo šesto leto dopolnili do 30. aprila 2012 (šolska obveznost v Italiji traja od 6. do 16. leta starosti). V tem obdobju šole prirejajo tudi svoja informativna srečanja, na katerih staršem posredujejo čim več informacij o vzgojno-izobraževalni ponudbi posameznih šol, dolžini urnika idr.. Že v lanskem decembru je steklo nekaj informativnih srečanj oz. dni odprtih vrat (širše srečanje, čeprav le o višješolski ponudbi, je priredila tudi Pokrajina Trst), v tednu, ki prihaja, pa je napovedana vrsta drugih. Tako bodo npr. v okviru Didaktičnega ravnateljstva Dolina ravno jutri potekali informativni sestanki po posameznih osnovnih šolah: na Celodnevni osnovni šoli Frana Venturinija v Boljuncu (ob 16.15), na COŠ Albina Bubniča v Miljah (ob 16.30), na OŠ Pre-žihovega Voranca v Dolini (ob 17. uri) in na COŠ Mare Samsa pri Domju (ob 17.30). Za Otroški vrtec Miškolin v Bor-štu bo informativno srečanje v torek ob 16.30, za OV Kekec v Boljuncu pa v sredo ob 16. uri. V OV Pika Nogavička v Dolini bo srečanje v četrtek ob 16.30, preostali srečanji pa bosta že v naslednjem tednu: v OV Mavrica v Miljah 17. januarja ob 16.30, v OV Palčica v Ri-cmanjih pa 19. januarja ob 16.15. V okviru Večstopenjske šole na Vrdeli sta informativna sestanka o vpisu v prvi letnik vrtca oz. osnovne šole že potekala lani, v naslednjih tednih pa bodo potekali dnevi odprtih vrat v vrtcih: OV Lonjer bo svoja vrata odprl že v četrtek od 11. do 12. ure, z istim urnikom pa bo dan odprtih vrat potekal še 20. januarja, medtem ko bosta dneva odprtih vrat 17. in 24. januarja potekala od 14. do 15. ure. V Barkovljah pa bodo v domačem vrtcu prav tako štirje dnevi odprtih vrat - 17., 19., 24. in 26. januarja - od 11. do 12. ure. Vedno v okviru Večstopenjske šole na Vrdeli pa bosta v tem tednu potekala informativna sestanka o vpisu v prvi letnik Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda: prvi sestanek bo potekal v sredo ob 17. uri na svetoivanskem sedežu šole, drugi pa v petek vedno ob 17. uri na podružnici na Katinari. Informativno srečanje bo v tem tednu potekalo tudi na openskem sedežu NSŠ Srečka Kosovela ob 17. uri. Na tem srečanju bodo starši prejeli informacije o dejavnostih in delovanju šole tako na openskem sedežu kot na podružnici na Proseku. Pri šolskih vratih bo zopet gneča ... kroma trst - Gostje SLORI in Univerze na Primorskem Ameriški študentje na raziskovalnem potovanju spoznavali življenje manjšin sik - Včlanjevanje Berlusconi ima prav: komunisti obstajajo »Prav ima Berlusconi. Komunisti še obstajajo in delajo, da bi ga zapodili z oblasti. Trenutno se združujejo v Zvezi levice in predlagajo vsem demokratičnim in naprednim silam zavezništvo, ki naj porazi desno sredino in zaščiti ustavne vrednote, začenši s pravicami, ki so si jih delavci pridobili v dolgoletnem boju in bi jih industrijski jastrebi, kot je Marchionne, radi izničili«, sporoča tajništvo slovenskih un italijanskih komunistov O tem in drugem bo govor na prazniku včlanjeva-nja, ki ga SIK/PdCI prireja v torek, 11.ja-nuarja, ob 19. uri v prostorih Ljudskega doma v Naselju sv. Sergija (ul. Peco, 14). Prisotne bosta pozdravila pokrajinska tajnica Giuliana Zagabria in deželni tajnik Stojan Spetič. V petek, 7. januarja 2011, se je v Trstu mudila skupina ameriških študentov z Univerze St. Olaf iz mesta Northfield v ameriški Minnesoti. V jutranjih urah so v Gregorčičevi dvorani prisluhnili predstavitvi slovenske narodne skupnosti v Italiji. Prof. Jože Pirjevec z Univerze na Primorskem je ameriškim gostom podal zgodovinski pregled slovenske prisotnosti v Trstu s posebnim poudarkom na zgodovini od 18. stoletja dalje. Podrobneje jim je obrazložil potek nastajanja meje po razpadu avstro-ogrskega cesarstva do leta 1954. Zaira Vidali od Slorija jim je spregovorila o problematiki identitete manjšin ter o pomenu razlikovanja med koncepti narodnosti in državljanstva pri obravnavanju te teme. Nadalje so prisluhnili krajšemu orisu stanja manjšin v Evropi in nekaterih najpomembnejših evropskih dokumentov za varstvo manjšin. Sledila je še podrobnejša predstavitev organiziranosti, šolstva, političnega predstavništva, gospodarstva in kulturnega delovanja slovenske narodne skupnosti, ki živi v deželi Furlaniji Julijski krajini. Njihov obisk je del daljšega štu- Ameriškim gostom sta predavala profesor Jože Pirjevec in raziskovalka SLORI Zaira Vidali kroma dijskega potovanja po državah bivše Jugoslavije pod vodstvom prof. Patricka Dale-ja, ki poučuje politične vede na omenjeni univerzi. V teh dneh so se mudili na slovenski obali, kjer so sledili nekaterim predavanjem na Univerzi na Primorskem, pobliže pa so spoznali tudi tamkajšnjo italijansko skupnost. Njihovo raziskovalno potovanje se bo nato nadaljevalo na Hrvaškem in v Bosni, kjer bodo podobno sledili predavanjem na univerzah v Zagrebu in Sarajevu, obenem pa spoznavali večkul-turno in večnarodnostno podobo tega območja. Tema njihovega študijskega obiska je namreč kulturna in politična identiteta v etnično mešanih okoljih. Letos so na Univerzi St. Olaf že tretjič priredili to študijsko potovanje. Želja prof. Dale-ja je, da bi se to ponavljalo tudi v bodočnosti, tako da lahko ameriške goste ponovno pričakujemo na obisku tudi v naslednjem letu. prej do novice www.primorski.eu1 črna kronika V v» nesreči v Furlaniji umrla voznica V čelnem trčenju v bližini Varma, v videmski pokrajini, je včeraj popoldne umrla domačinka, medtem ko se je druga voznica, ki ima stalno bivališče v Trstu, poškodovala. Na pokrajinski cesti št. 56 pri naselju Romans di Varmo (med Latisano in Codroipom) sta med seboj čelno trčila avtomobila volkswagen polo in volvo, ki sta se naposled znašla zunaj cestišča. Voznica volks-wagna, 40-letna Grazia Gasparotto iz Varma, je umrla na kraju nesreče. Voznica volva, 35-letna Maria Teresa Scai-ni, je doma iz Furlanije, stalno bivališče pa ima v Trstu. Poškodovala se je, a ni bila v smrtni nevarnosti. Odpeljali so jo na zdravljenje v videmsko bolnišnico. Na prizorišču so bili služba 118, občinska policija in gasilci iz Codroipa. Eno od dveh vozil se je znašlo na nasprotnem voznem pasu, asfalt je bil zaradi dežja in olja, ki se je izlilo iz nekega kmetijskega vozila, zelo spolzko. Pozdrav novemu letu SKD Valentin Vodnik V petek, 14.1. bo v kulturnem društvu Valentin Vodnik spet živo. Že prava tradicija je postal Pozdrav novemu letu, večer, ko društvo na informalen in sproščen način praznuje s svojimi člani in prijatelji začetek novega leta. Nastopila bo otroška plesna skupina Stars z vrsto modernih koreografij. Predstavili se bosta skupini mlajših in srednjih plesalcev, ki enkrat tedensko redno vadita v Dolini. Zaplesala pa bo tudi skupina starejših otrok, ki dvakrat tedensko trenira v mestu. Vodi jih mlada Federica Samec iz Doline, ki je tudi sama sledila tečajem hip hopa in la-tinsko-ameriških plesov. Isti večer se bodo prisotni lahko nasmejali s kratkodejanko Umetnost je videti umetnost! v izvedbi ZMTKB IPD - Zelo Mala Tržaska Kabaretna Banda In Podobni Deli. Avtorji in obenem igralci so Fabrizio Polojaz, Paolo Tanze in umetnik Paolo Pascutto. S seboj bodo pripeljali presenečenje, ki sliši na ime Lola. Na koncu seveda ne bo manjkala družabnost, ko bodo vsi skupaj nazdravili novemu letu. (vodok) Sudan in Emergency skozi objektiv Marcella Bonfantija Tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency v sodelovanju s tržaško občino vabi na ogled potujoče fotografske razstave Sudan. Diritto al cuore Marcella Bonfantija. Razstavo si bo mogoče ogledati v občinski dvorani Fittke (nekdanja občinska deska) na Malem trgu 3 in pa v hotelu NH, se pravi v nekdanjem hotelu Jolly (Nabrežje Cavour 7). Razstavo bodo uradno odprli v torek, 11. januarja, ob 18. uri v dvorani Fittke ob prisotnosti ravnatelja mestnih muzejev Adriana Dugulina. Na ogled bo 49 sugestivnih posnetkov milanskega fotografa Marcella Bon-fantija, ki pripoveduje skoznje delo in prizadevanja organizacije Emergency v afriški državi Sudan. Z vsako izmed fotografij je Bonfanti skušal ovekove-čiti občutke, osebe in dogajanje v črni celini. Razstava bo na ogled do 30. januarja, vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Vstop je prost. / ŠPORT Nedelja, 9. januarja 2011 5 dolina - V prostorih SKD Vodnik predavanje gozdnega izvedenca dr. Ruggera Bolognanija Na zemljiščih dolinske srenje je sedem ali osem različnih vrst gozda Predstavitev načrta za upravljanje gozdnih površin - Na leto lahko posečejo 280 kubičnih metrov lesa Nadškof Anton Stres Jutri vpisovanje na izlete Primorskega dnevnika Izletnike Primorskega dnevnika obveščamo, da bo vpisovanje na potovanja, ki sta jih pripravila agencija Aurora in krožek Krut potekalo jutri (ponedeljek, 10. januarja) od 9. do 13. ure v uredništvu Primorskega dnevnika (Ul. Montecchi 6, 2. nadstropje Na 234 hektarjih zemljišč, ki so v lasti dolinske srenje, lahko naštejemo približno sedem ali osem različnih vrst gozda, kjer je mogoče predvidevati letni posek okoli 280 kubičnih metrov lesa: to med drugim ugotavlja novi načrt za upravljanje gozdnih površin, ki ga je na podlagi državne in deželne zakonodaje dala izdelati srenja. O tem načrtu je bil govor na petkovem večernem predavanju v prostorih Slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik v Dolini, ki je skupaj z domačo srenjo priredilo srečanje z gozdnim izvedencem dr. Ruggerom Bolognanijem: slednji je, skupaj s sodelavci, dejansko izdelal načrt, za kar je potreboval skoraj leto dni (med drugim so izmerili debelino oz. starost domala vseh dreves, ki rastejo na parcelah dolinske srenje in letni prirastek rastlin). V oblikovanje načrta, ki so ga pristojne deželne službe že odobrile, je morala dolinska srenja iti kot že rečeno zaradi nove državne in deželne zakonodaje, ki lastnikom, ki posedujejo nad 50 hektarjev gozdnih površin, nalaga pripravo takega načrta, medtem ko so to prej delale občinske uprave. Tako se je srenja obrnila na dr. Bolognanija, ki je skupaj s sodelavci pripravil obsežno, 280 strani debelo knjigo, ki bo v veljavi do leta 2024. Strošek za izdelavo ni bil zanemarljiv, saj je znašal 45.000 evrov, devetdeset odstotkov te vsote pa je dolinska srenja krila s prispevkom Pokrajine Trst. Gozdne površine zavzemajo 150 od 234 hektarjev dolinske srenjske zemlje: razdeljene so na sedemnajst parcel in jih zaznamuje precejšnja raznovrstnost. Bolognani je namreč ugotovil kakih sedem do osem vrst gozdov, ki uspevajo na ra- Načrt, za pripravo katerega je dr. Bolognani potreboval skoraj leto dni, bo veljal do leta 2024 kroma zličnih vrstah površin: tako npr. na Malem Krasu rasteta gaber in jesen, drugje uspevajo vrste, kot so akacija, bor ali hrast, na bolj vlažnih območjih tudi kostanj in lipa, na suhih pašnikih na Dolgi Kroni pa imamo opravka že z napol savanskim gozdom. Upoštevajoč raznolikost, starost in letni prirastek gozdov, je količina letnega poseka za domače razmere lahko kar precejšnja, okoli 280 kubičnih metrov lesa. Glede tega, kako se lahko seče, pa so možne različne interpretacije zakona (samo v zadnjih letih je bilo izdanih sedem različnih določil), zato se bo srenja obrnila na gozdno jutri gost DSI stražo, da posreduje podrobna navodila. Na petkovem večeru so se drugače dotaknili tudi različnih omejitev v okviru rezervata doline Glinščice oz. zaščitenih območij Natura 2000, predavatelj pa je pojasnil tudi pomen rdečih in rumenih znakov, ki zdaj krasijo tamkajšnje gozdne površine. Tako označitev zahteva deželna zakonodaja: z rdečo barvo je označena meja srenjske lastnine, z rumeno pa meje posameznih parcel, ki so jih zarisali na podlagi ugotovitve »kakovosti« gozda oz. vrst dreves, ki tam rastejo. Govor je bil tudi o olajšavah, ki jih zasebnim lastnikom prinaša novi gozdni zakon. Glede tega za sečnjo na površinah do dva tisoč kvadratnih metrov ni potrebno dovoljenje, za minimalni posek lesa pa je količina odvisna od vrste gozda. Če gre za sečni gozd listavcev, kjer kali poganjajo kar iz čokov odžaganih dreves (v italijanščini bosco ceduo), se lahko poseče tisoč kvadratnih metrov parcele brez dovoljenja, v slučaju gozda, ki ga sestavljajo drevesa, ki rastejo izključno iz semen (v italijanščini fustaia), pa je možno posekati okoli petnajst kubičnih metrov lesa na leto brez dovoljenja. Predsednik slovenske škofovske konference in ljubljanski nadškof Anton Stres bo jutri na obisku v Trstu, kjer bo med drugim v Društvu slovenskih izobražencev govoril o aktualni socialni problematiki v Sloveniji. V zgodnjih popoldanskih urah se bo najvišji predstavnik slovenske Cerkve srečal s škofovim vikarjem Antonom Bedenčičem ter člani Duhovske zveze, v imenu katerih bo pozdrav prinesel Dušan Jakomin. Slovenski duhovniki bodo nadškofa Stresa seznanili s stanjem v slovenski verski skupnosti v tržaški škofiji ter z novimi pastoralnimi smernicami, ki jih narekujejo potrebe časa in navodila Cerkve. Ljubljanski nadškof bo nato obiskal nadškofa Crepaldija, s katerim se pozna že iz rimskih let ko sta oba delovala v okviru papeške komisije Iustitia et Pax. Zvečer bo nadškof Stres gost Društva slovenskih izobražencev, kjer bo govoril o socialnem stanju v Sloveniji ter bo obrazložil zadeven dokument, ki ga je novembra lani sprejela komisija Iustitia et Pax pri Slovenski škofovski konferenci. Dokument nosi naslov »Državljani imamo pravico do pravne in socialne države« in se dotika perečih problemov slovenske družbe, ki močno občuti posledice globalne ekonomske krize. Posebno odmevni so bili zaključki omenjenega izjave, ki pozivajo, da je treba posledice krize reševati v duhu solidarnosti s pravično porazdelitvijo bremen. Srečanje z nadškofom Stresom bo v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti, 3 ob 20.30. sv. jakob - Pobuda krajevnih trgovcev Izžrebali zmagovite loterijske srečke Pri Sv. Jakobu se je sreča nekomu na široko nasmehnila. Izžrebali so namreč zmagovite srečke v okviru loterije, ki so si jo zamislili šentjakobski trgovci. Med enainštiridesetimi izžrebanimi srečkami je najbolj dragocena številka 167385, ki je imetniku zagotovila prvo nagrado: nakupovalni kupon, vreden okroglih tisoč evrov. Drugih štirideset srečk je povezanih s kuponi po sto evrov, enain-štirideset pa je rezervnih številk. Če se do 31. januarja srečneži ne bodo oglasili, bodo prišli na vrsto lastniki rezervnih srečk, ki se bodo morali javiti med 1. in 28. februarjem. V nadaljevanju objavljamo vse izžrebane številke. Kupon za tisoč evrov: 167385 Kuponi za sto evrov: 85254, 87829, 1187, 102979, 157826, 67955, 6105, 168116, 174918, 13307, 116687, 100890, 15561, 197402, 1144, 8187, 15522, 62275, 123676, 34233, 157059, 48420, 57557, 85811, 58647, 159337, 145220, 193130, 48466, 3132, 140392, 86700, 35127, 31315, 169846, 168979, 51684, 175521, 74080, 9962 Rezervne številke (po vrstnem redu): 187523, 198326, 52837, 165949, 123294, 113635, 13703, 17772, 187918, 17395, 111133, 145600, 4998, 63904, 50037, 61519, 12449, 142140, 168840, 8709, 117348, 9761, 132272, 199060, 50967, 11991, 5743, 137627, 31968, 967, 68780, 111429, 58270, 50302, 145969, 161267, 14746, 30418, 103562, 128764, 158577. časopisi - Osem mesecev po objavi prve številke Tržaški tednik Il Tuono trenutno ne izhaja, spor med založnikom in odgovornim urednikom Daniele Pertot:»Parovelovo pisanje pretirano napadalno«- Paolo Parovel: »Založniku so ponudili mesto občinskega odbornika« Tržaškega tednika Il Tuono, ki je začel izhajati 1. maja 2010, včeraj ni bilo v trafikah. Založnik Daniele Pertot je preprečil, da bi 32. številka 32 strani obsegajočega časopisa šla v tisk, razložil pa je, da je ukrep samo začasen, saj naj bi tednik po kadrovski prenovi spet izhajal. Podobno sporočilo je tudi na spletni strani časopisa. Daniele Pertot, ki je pred leti zaslovel zaradi spora s komendnikom Primom Ro-visom v zvezi z vodenjem združenja Amare Trieste, je včeraj razložil, da so njegovi odločitvi botrovala razhajanja z odgovornim urednikom Paolom Parovelom. Založnik ne odobrava Parovelovega napadalnega in ostrega pisanja ter urednikovanja: »Nasprotuje vsemu, kar je v Trstu in nikoli ne predlaga nič pozitivnega. To je zaenkrat vse. Z zadevo se ukvarja moj odvetnik, bralci pa bodo lahko kmalu spet kupovali časopis,« je zaključil telefonski pogovor. Parovelu je v svojem zadnjem pismu prepovedal vstopiti v sedež v Ul. Filzi 9 in mu očital »trmasto križarsko vojno« proti tržaškemu županu. Odstavljeni odgovorni urednik, ki naj bi se proti založniku zaradi nagle prekinitve sodelovanja obrnil na sodstvo, ima nekoliko drugačno razlago. »Pred meseci je stekla kampanja proti tržaškemu županu Robertu Dipiazzi in Pertot se je s tem strinjal. Župan je zaradi članka o preprodaji občinskega zemljišča pri Sv. Ivanu vložil civilno tožbo, a naša linija se ni spremenila. Zadnje čase pa se je Pertot odločil, da bo stopil v politiko in se potegoval za izvolitev v občinski svet. Nekdo mu je ponudil odborniško mesto. Tednik je hotel uporabiti v volilne namene, uredništvo pa se je temu uprlo,« je zatrdil Parovel in pristavil, da naj bi založnik stalno posegal v uredniško delo, kar ni sprejemljivo. Parovel je napovedal, da s sodelavci snuje nov časopis, »saj zaradi Pertota ne bomo umolknili«. Tednik Il Tuono je že drugič v nekaj letih prenehal izhajati. Daniele Pertot je najprej ustanovil brezplačen časopis, poskus pa se finančno ni izšel. 1. maja lani je začel izhajati plačljiv časopis, z novimi kadri in spreme- njeno vsebino. Sodelovalo je od 15 od 20 ljudi, prodaja pa je po Parovelovih podatkih nihala med 1200 in 2000 izvodi. Poudarek je bil na sumljivih zakupih, gradbenih špekulacijah, onesnaževanju in podobnih temah, daleč najpogostejša tarča pa je bil Dipiazza. Nosilni temi zadnje, neobjavljene številke, sta bili nadaljevanje zgodbe o županovem zemljišču ter povečano število smrti zaradi azbesta med pripadniki finančne straže. (af) sklad sergij tončič Prihodnji petek podelitev štipendij Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič je v oktobru razpisal natečaj za štipendije in podpore za redne študente iz Furlanije Julijske krajine, ki se izobražujejo po dodi-plomskih ali podiplomskih visokošolskih programih, ki so pomembni za slovensko skupnost v Itali-ji.Odbor sklada je pregledal dokumentacije prosilcev in je med tistimi, ki so izpolnjevali pogoje v skladu z razpisom, izbral tri kandidate za štipendije in osem za podpore. Štipendije in podpore sklada Sergij Tončič bodo javno izročene dobitnikom v petek, 14. januarja 2011, ob 17. uri v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Ginnastica, 72. Odvetnik Sergij Tončič 6 Nedelja, 9. januarja 2011 TRST / digitalizacija - Pogovor s tehnikom RAI WAY Markom Civardijem o trenutnem stanju Najpogostejše so težave z antenami, filtri, kabli in vtičnicami Dela na oddajnikih pri Ferlugih in na Trsteniku - Radijske postaje RAi nič več na srednjih valovih Decembrski prehod z analognega na digitalni televizijski signal je v glavnem uspel, kljub temu pa ima več gledalcev še vedno težave s sprejemanjem programov. Tehnik podjetja RAI WAY Marko Civardi je povedal, da je signal italijanske javne televizije dober in da z oddajniki ni hujših zapletov, pa čeprav so ponekod v teku vzdrževalni posegi. Pri Ferlugih bodo zamenjali antene na oddajniku. Na Trsteniku, kjer sta oba stebra stara več kot trideset let in zaradi tega nista zanesljiva in varna, bodo en oddajnik (zgornjega) spomladi odstranili, drugega pa bodo prilagodili novim razmeram. Drugod v deželi, tudi v Beneški Sloveniji, je RAI-jev signal kar dober. »Sproti odpravljamo napake. Čeprav smo tehniki sledili tečajem, se v praksi prvič soočamo s to tehnologijo. Tudi za nas je to nekaj novega, dan za dnem se učimo,« je povedal. Civardi pa opozarja, da težave, ki jih zaznavajo številni gledalci, zadevajo v glavnem njihove antene, zato imajo in-štalaterji veliko dela. Strešne antene zahtevajo vzdrževanje, navadno pa jih ljudje dolgo let zanemarjajo. To je najpogostejši vzrok za slabo sprejemanje digitalnega televizijskega signala, na to pa vplivajo tudi razne druge podrobnosti, na katere moramo biti po digitalizaciji bolj pozorni: »Digitalna tehnologija je namreč v nekem smislu manj elastična od analogne.« Analogni signal je bil včasih kroma moten, a se je televizijo dalo gledati. Digitalni signal mora biti obvezno dober. Sprejemanje programov ovirajo obrabljene antene, ponekod (npr. v Križu) so na njih napačni filtri, ki jih je potrebno zamenjati. Pozorni moramo biti na vse kable in žice, lahko pa se tudi zgodi, da je problem povsem enostavno rešiti: »Na primer, ko vijaka na vtičnici za televizorjem nista dovolj zavita.« Z izvijačem je v tem primeru delo takoj opravljeno. Nekateri poslušalci so se pritožili, da na radijskih srednjih valovih ne najdejo postaje Radio Trst A. RAI je svoje radijske programe na srednjih valovih ugasnil, odločitev je povezana z deli na Trste- niku. Radio Trst A je kot običajno na voljo na frekvencah FM (103.9 MHz), do te postaje pa se dokopljemo tudi prek televizijskega pretvornika (na kanalu 853). Postopek je preprost: na daljincu poiščemo gumb »TV/Radio« in preklopimo na radijske programe, nakar vtipkamo številko želene postaje. (af) trst - Letošnja zimska razprodaja se je začela zelo zgodaj Sezonski lov na znižane cene Trgovci s prvim tednom razmeroma zadovoljni - Sezona znižanih cen bo trajala do konca marca in cene se bodo postopno še nižale Lov na znižane cene se je letos začel 3. januarja, ko se je na Tržaškem začela po-sezonska razprodaja oblačil in obutve ter športne opreme. V preteklih dneh so tržaški trgovci zabeležili največ gneče zlasti okoli dražjih kosov: športne opreme in oblačil, težke konfekcije in zimskih škornjev ... Večina trgovcev, sodeč po izobešenih plakatih, je začela s 30 odstotnimi popusti, redki pa svoje blago ponujajo že po polovični ceni. Sicer se je letos zimska razprodaja začela zelo zgodaj, kar je neposredno tudi eden od razlogov za slabšo decembrsko prodajo. Potrošniki so se namreč decembra izognili nakupovanju konfekcije in obutve ravno zato, ker so vedeli, da bo te artikle prve dni januarja mogoče dobiti po znižanih cenah. Sicer je ob tem treba povedati, da so mnogi trgovci svoje blago po znižani ceni prodajali že pred božičnimi prazniki, ko je bila izbira v trgovinah še precejšnja. Pravila, po katerih potekajo razprodaje, so znana in se že nekaj časa ne spreminjajo, potrošniki jih vsaj v grobem kar dobro poznajo, trgovci pa jih dokaj dosledno spoštujejo. Med potepanjem po različnih tržaških trgovinah smo dobili vtis, da nekateri trgovci v tem prvem tednu razprodaj delajo dobro, saj so, kot so nam pojasnili, zabeležili porast števila kupcev v primerjavi z istim obdobjem lansko leto. Nekateri pa so razprodaje začeli neverjetno slabo. To sta nam zaupala dva lastnika trgovin z obutvijo, ki sta povedala, da tako slabega začetka razprodaj ne pomnita. Vzrok za nastalo situacija oba trgovca delno iščeta v »kvazirazprodajah«, v sklopu katerih je že novembra in decembra mogoče kupovati blago z različnimi popusti. Popusti januarja nikakor niso preplitvi, nam je povedal nek drugi trgovec, saj imamo tudi mi ogromno stroškov, ki nam ne omogočajo, da bi blago prodajali pod ceno. Vsi naši sogovorniki pa so bili mnenja, da so razne prodajne akcije uničile pravi duh razprodaj, saj potrošniki ne odštevajo več dnevov do začetka razprodaj, kajti v vsaki trgovini je skoraj v vsakem trenutku tudi nekaj polic ali obešalnikov z napisom: znižano. Ne bo odveč, če zapišemo, da je bilo v preteklih dneh gnečo opaziti predvsem v športnih trgovinah, ki pa so svoje blago ponujale pretežno z 20 odstotnimi popusti. V teh trgovinah je bilo videti veliko star- šev z otroki, ki potrebujejo zimsko opremo, a za tako majhne potrošnike se zares ne splača kupovati po normalnih cenah, saj malčki bunde, smučarske hlače in druge športne rekvizite prerastejo v eni sezoni. Sicer pa so se ljubitelji ugodnosti najprej odpravili v trgovine, v katere redno zahajajo in so se odločili za nakup kosov oblačil, v katere so se že zagledali v preteklih tednih. Precej kupcev pa je bilo opaziti tudi v trgovinah z dražjimi in višjimi blagovnimi znamkami, ki ponujajo svoje izdelke po izredno visokih cenah, a dvakrat na leto tudi ti izdelki postanejo cenejši in s tem dostopnejši širšim množicam. Kar se razprodaj tiče, lahko torej rečemo, da so bili trgovci s prvim tednom razmeroma zadovoljni, prava slika pa se bo bržkone pokazala v naslednjih dneh, ko se bo večina ljudi vrnila z božično-novoletnih dopustov in ko jih bo pot zanesla tudi v tržaške trgovine. Zimska posezonska razprodaja se je šele začela, trajala pa bo vse do konca marca oziroma vse dokler zaloge blaga ne bodo pošle. Za tiste, ki so na splošno ljubitelji ugodnosti, pa naj povemo, da so se mnoge trgovine odločile za postopno zniževanje cen; začeli so z 20 odstotnimi popusti, ko je na izbiro še veliko artiklov, nadaljevali bodo s 30 odstotnimi popusti, ko je izbira še kar dobra, s polovično ceno pa se bodo zadovoljile stranke, ki jim je pomemben le ugoden nakup in ki niso pretirano izbirčne. (sč) danes - Openska glasbena srečanja SKD Tabor Tradicionalni novoletni koncert letos z Mladinsko filharmonijo Nova Danes ob 18.uri bo SKD Tabor v sklopu Openskih glasbenih srečanj priredilo že tradicionalni novoletni koncert. Letos prihaja v goste Mladinska filharmonija »NOVA«, ki je bila na pobudo vodstva Glasbenega društva »NOVA« ustanovljena leta 2010. Vendar zgodba o nastanku tovrstnega orkestra na Goriškem sega že desetletje nazaj. Prvi resnejši koraki so bili narejeni ob praznovanju 10. obletnice društva in zamenjavi vodstva leta 2006, ko je bila kot eden od ciljev društva obljubljena tudi ustanovitev sekcije simfoničnega orkestra. Ideja se je v tistem času zdela utopična in na trenutke celo nora, saj je simfonični orkester premogla le peščica krajev po Sloveniji. Vendar je pobudnikom uspelo sestaviti veličasten sestav, ki predstavlja višek klasične glasbe. Orkester je zasnovan kot mladinski orkester s široko dejavnostjo, ki zajema izvajanje filmske, operne in simfonične glasbe. 65-članski klasični simfonični orkester združuje tako mlade amaterske kot profesionalne glasbenike iz celotnega Goriškega območja. V njem igrajo nekdanji in sedanji učenci glasbenih šol iz Nove Gorice, Tolmina, Ajdovščine in Sežane ter njihovi učitelji, na pomoč pa jim priskočijo tudi glasbeniki iz bližnje Gorice in okolice. Entuziazem, volja, mladost in ljubezen do glasbe so združili orkester in ga še vedno ohranjajo. Da bo vse skupaj zvenelo odlično, bo z dirigentsko palico v rokah poskrbel g. Simon Perčič, priznan mladi dirigent s Krasa. Mladinska filharmonija NOVA deluje kot samostojna sekcija Glasbenega društva »NOVA«. V samem društvu, ki v prihodnjem letu praznuje 15. obletnico, delujeta tudi Komorni orkester NOVA in Big Band NOVA. Vse sekcije so v preteklem obdobju močno zaznamovale kulturno dogajanje na širšem goriškem prostoru, po Sloveniji in tudi v tujini. Na Opčinah se bo orkester predstavil s programom »Latinsko-ameriška simfonična pustolovščina«, s katero se je premierno predstavil v Novi Gorici in prav tako z velikim uspehom tudi v Komnu. Ob besedi Latinska Amerika skoraj vsi najprej pomislimo na njeno glasbo, ki je znana po svojih živahnih ritmih, kot so samba, salsa, rumba in tango. Ta atraktivna glasba z bogatimi ritmi ima korenine v glasbi afriških priseljencev, ki so jo kot sužnji s seboj prinesli v Južno Ameriko in jo obogatili z glasbenim izrazom tamkajšnjih staroselcev. Latinska glasba in njeni številni glasbeni stili, ki so se razvijali na njenih tleh, odražajo multietnični ustroj njene družbe. Skladno s tem je zasnovan in oblikovan tudi program koncerta, naslovljenega »Latinsko-ameriška simfonična pustolovščina«, saj predstavlja skladatelje, ki so navdih iskali v bogastvu in barvitosti mehiškega in južnoameriškega glasbenega jezika. Na ogled bo tudi razstava fotografij Jožice Zafred, ki so nastale na snemanju dokumentarnega filma »Šola pod fašizmom« , ki so ga v Prosvetnem domu predvajali lanskega 19. decembra. " ■ " T- Odborništvo za kulturo Občine Dolina ob podpori Pokrajine Trst in ZKB in v sodelovanju z Mladinskim krožkom Dolina vabi na nouoletni Koncert Operne akademije iz Križa danes, 9. januarja 2011, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini Vljudno vabljeni! Včeraj danes Danes, NEDELJA, 9. januarja 2011 JULIJAN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 8.55 - Luna vzide ob 9.53 in zatone ob 22.12. Jutri, PONEDELJEK, 10. januarja 2011 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,9 stopinje C, zračni tlak 1021,4 mb ustaljen, veter 6 km na uro severo-vzhod-nik, vlaga 99-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C. OKLICI: Angelo Marzullo in Morena Ocretti, Elio Ugel in Anna Maria Petrone, Antonio Cerrone in Chantal Tretjak, Alessandro Ronzani in Marta Seculin, Paolo Centis in Elena Sabadin, Corey James Moore in Elsa Nory Ossa Chacon. [13 Lekarne Nedelja, 9. januarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 631304). Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 272133) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. / ŠPORT Nedelja, 9. januarja 2011 7 Društvo slovenskih izobražencev jutri v Peterlinovi dvorani, UI.Donizetti 3, bo gost večera - ljubljanski nadškof - ANTON STRES predsednik Slovenske škofovske konference Začetek ob 20.30 ÜK Obvest íla SKD Barkovlie s pokroviteljstvom _ZSKD in III. Bonafata E Slovenske prosvete VABI DANES, 9. januarja na V/ novoletni * koncert Dirigent Ivo Bašič Začetek ob 17. uri JUS BANI obvešča, da bo tudi letos opravljal čiščenje gozda. Vabimo vse zainteresirane naj se čimprej javijo predsedniku ali kličejo na št. tel. 040 211790. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo zaprta do danes, 9. januarja. NATIVITAS 2010 - ZSKD v sodelovanju z USCI FJK vabi na tri koncerte v sklopu božične deželne revije Nativitas: danes, 9. januarja, ob 15.30 v Ronkah, nastopata MePZ Slovenec-Slavec (dir. Danijel Grbec) in MePZ Fran Venturini (dir. Cin-zia Sancin), v sodelovanju s SKRD Jadro in ŽPZ iz Ronk; sobota, 15. januarja, ob 20.30 v cerkvi Sv. Trojice na Katinari, nastopata PZ Tončka Čok Lonjer (dir. Manuel Purger) in Katizbor Katinara (dir. Carlo Tommasi). OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta za dopust do danes, 9. januarja. Svoje duri bo ponovno odprla v ponedeljek, 10. januarja, po običajnem urniku. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo do danes, 9. januarja, na ogled tradicionalna razstava jaslic. Obenem si lahko ogledate tudi jaslice v vaški cerkvi. Urnik: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16.00 do 19.00. VZPI-ANPI DOLINA, MAČKOLJE, PREBE- NEG vabi člane in somišljenike na ogled partizanskega filma danes, 9. januarja, ob 17. uri v prostore SKD Valentin Vodnik v Dolini. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ vabi na »Novoletno koledovanje« danes, 9. januarja, zbirališče ob 11.30 pred cerkvico sv. Roka. Otroci in starši vrtca ter osnovne šole s sorodniki in prijatelji v spremstvu dveh harmonikašev bi radi tako obudili starodavno tradicijo in skupaj voščili so-vaščanom. Srečno novo leto 2011. Pridružite se nam! BABY VADBA - ŠC MELANIE KLEIN prireja tečaj igrive vadbe za dojenčke od 3. do 12. meseca. Na tečaju si bodo starši pridobili znanje, kako se dotikati, dvigati, ljubkovati svojega dojenčka. S tako obliko vadbe-igre spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozavesti. Naslednji tečaj se bo začel v ponedeljek, 10. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@mela-nieklein.org, tel. 328 4559414. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. januarja, na srečanje s predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. KRUT vabi v ponedeljek, 10. januarja, ob 16. uri na srečanje Bralnega krožka, prvega v letošnjem sklopu, ki se bo nadalje odvijal ob ponedeljkih, pod mentorstvom prof. Eveline Umek. Prijave in dodatne informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. TEČAJ KUHANJA IN STREŽBE za tretje-šolce: Ad formandum vabi tretješolce, da spoznajo poklic kuharja in natakarja. Brezplačna tečaja Z rokami v... bosta v sredo, 12. in 19. januarja, od 9.00 do 13.30. Prijave zbiramo do 10. januarja. Info na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, promo@adformandum.eu. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pričela 11. januarja. Vabljeni tudi novinci. Možen je ogled ali preizkus vadbe. Urnik: torek ob 18. uri in ob 19. uri, petek ob 19.30. Tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). SPDT sporoča, da bodo odborniki na razpolago za poravnavo članarine in obnovitev zavarovalnine: v torek, 11. januarja in v četrtek, 13. januarja, od 10. do 13. ure na društvenem sedežu, v Ul. sv. Frančiška 20; v sredo, 12. januarja, od 19. do 21. ure v Prosvetnem domu na Opčinah in v ponedeljek, 17. januarja, od 19.00 do 20.30 v društveni postojanki v Boljuncu, hišna številka 44. DAN ODPRTIH VRAT na Ad formandumu: 12. in 19. januarja bo med 14. in 17. uro osebje zavoda na razpolago v Gostinskem učnem centru na Fernetičih za informacije o izobraževanju na poklicni šoli, programu in poteku šolanja. Vabljeni dijaki tretjih razredov, njihovi starši in družine, profesorji, odgovorni za usmerjanje. Informacije na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, promo@adforman-dum.eu. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR in Zadruga LAlbero Az-zurro obveščajo, da bo brezplačna ludo-teka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 12., 19. in 26. januarja: Zimski vrtiči, Naravne skulpture; 14., 21. in 28. januarja: Lepljenje papirja...presenečenje bo zagotovljeno. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD VIGRED sporoča, da bo v društvenih prostorih v Šempolaju potekala 3x tedensko telovadba za dobro počutje, ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.30, ob torkih (bolj hitra vadba) od 20.30 do 21.30. Prijave in vpisovanje pred pričetkom telovadbe. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na prvo letošnje srečanje, ki bo v sredo, 12. januarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. SPLOŠNO KMETIJSTVO: Ad forman-dum vabi k vpisu na tečaj, ki omogoči pridobitev ustreznega strokovnega znanja za vodenje kmetijskega podjetja. Namenjen je polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo in tistim, ki jih sektor zanima. Trajanje: 150 ur (januar - maj 2011). Datum začetka: 13. januar. Urnik: ponedeljek, torek, četrtek od 18. do 21. ure na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja: tel. 040-566360, info@adforman-dum.eu. TRŽAŠKO ZDRUŽENJ E DIABETIKOV ON- LUS prireja v četrtek, 13. januarja, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo: »Sladkorna bolezen in njene srčne komplikacije«. Po uvodnih besedah predsednika Marina Voccija bo predaval dr. Andrea Di Lenarda, ki je direktor tržaškega kardiovaskularnega centra. Vabljeni so vsi! AŠD MLADINA organizira tečaj tai chi chuana z inštruktorico Miro Guštin. Poskusna vaja v petek, 14. januarja, ob 20. uri v bivšem rekreatoriju v Križu. Info: 349-3136949 (Mira). SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabre-žina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja »Delavnice za mlade« od 18 do 29 let, in sicer vsak petek, od 15.00 do 19.00 ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu. V petek, 14. januarja, »Styling«, 21. in 28. januarja, »Stripi«, 4. februarja »Miksiranje glasbe«, 11. februarja »Gledališka delavnica«, 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE - ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za tečaje v bazenu, ki se bodo začeli 14. oz. 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo potekali ob petkih in sobotah zjutraj, za otroke od 12. do 36. meseca pa ob sobotah zjutraj ali ob ponedeljkih popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave na: info@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, 328-4559414. KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z zavodom Ad Formandum tečaj splošnega kmetijstva in tečaj upravljanja kmečkega turizma, ki se bosta začela januarja. Informacije v uradu ali po telefonu na 040-362941. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet...po skritih poteh gospe burje«, ki bo v soboto, 15. januarja, v Trstu. Informa- cije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. San Francesco 20, tel. št. 040-368094 od 9. do 12. ure. AŠD MLADINA organizira v januarju, v jutranjih urah, začetne tečaje trebušnih plesov in bykram yoge z učiteljico Jasmin Anuby. Info: 333-5663612 (Jasmin). TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v žup-nišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: Ad formandum vabi k vpisu na tečaj, ki je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Vsebine: ekonomika in vodenje kmečkega in agriturističnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju (18 ur), prehrambena tehnologija, priprava tipičnih jedi (24 ur praktičnih vaj); marketing in psihologija prodaje. Trajanje: 100 ur (januar - maj). Datum začetka: 16. januar. Urnik: torek in četrtek od 18. do 21, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja na tel. 040-566360, in-fo@adformandum.eu. V BARKOVLJAH, v cerkvi Sv. Jerneja, bo v nedeljo, 16. januarja, blagoslov otrok med mašo od 11. ure. DELAVNICA ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnico za starše v torek, 18. januarja, na temo »Ločene družine - na novo sestavljene družine«, na sedežu Sklada - Proseška ulica 131 - Opčine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile naslednje psihologinje: dr. Antonella Celea, dr. Valentina Ferluga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sulčič. Obisk delavnic je brezplačen, informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040-212289 ali na naslov delav-nice-starsi@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: ena v slovenščini in druga v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. Po hudi bolezni je odšel od nas Davorin Igor Žerjal Na njegovi poslednji poti smo ga pospremili v družinskem in prijateljskem krogu. Za njim žalujemo sestra Irena (Mirka), brat Iztok z ženo Cinzio in hčerko Ileo, nečak Gorazd z ženo Martino in otroki Katerino, Veroniko, Matijem, Sofijo in Martinom ter vsi sorodniki Ricmanje, 9. januarja 2011 Za vedno je zaprla svoje trudne oči naša draga V Dorka Žuljan vd. Sancin Žalostno vest sporočajo sin Stojan in hči Tatjana z Vitjanom ter ljubljeni vnuki Jelka, Devan, Alen in mali Martin Od pokojne se bomo poslovili v četrtek, 13. januarja, od 9.30 do 11.15 v mrliški vežici v ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v ožjem družinskem krogu. Pulje, Dolina, Prebeneg, 9. januarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju svojcev se pridružuje družina Bandi Ob smrti drage mame in none Dorke izrekata iskreno sožalje Sto-janu, Jelki, Tatjani in svojcem Claudio in Sonja z družino Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Zdravko Obad Žalostno vest sporočajo Cvetka, Jana, Alenka, Borut, Jožko, Nevia in Goran Pogreb bo v sredo, 12. januarja, ob 12.30 iz ulice Costalunga v zgoniško cerkev. Salež, 9. januarja 2011 Poljubček ljubljenemu nonotu Jaro in Aljaž Žalovanju se pridružujejo Alenka, Mitja, Alenka in Aljoša Prezgodaj smo izgubili našega dragega prijatelja Zdravka. Cvetki, Alenki in Jani izrekamo iskreno sožalje Ankica, Drago in Katja Ob prerani in nenadni izgubi očeta Zdravka Obada izrekamo iskreno so-žalje hčerki Alenki in vsem sorodnikom. Upravni svet in vsi kolegi pri Cogeco in Vidiz & Kessler Draga Alenka, v tem težkem trenutku sva ti blizu. Iskreno sožalje tebi in družini Tanja in Paolo Draga Jana, v tem težkem trenutku smo ti ob strani. Mule s Pilja Ob težki izgubi dragega Zdravkota izrekamo iskreno sožalje Cvetki, Alenki, Jani in svojcem Alfredo, Mariza ter Fabjana in Peter z družino Žalovanju se pridružujejo Ljuba in Marino Lidija in Egidio Ganjeni ob nenadni in prezgodnji izgubi Zdravkota Obada sočustvujemo z ženo Cvetko in ostalimi sorodniki planinci SK Devin in ŠZ Sloga ^ Zapustila nas je naša draga prof. Marta Furlan Za njo žalujeta nečaka Janko in Senka z družinama Od pokojnice se bomo poslovili v torek, 11. januarja, od 12.00 ure dalje v kapelici na repentabrskem pokopališču, ob 13.00 bo pogrebni obred. Opčine, Zagreb, 9. januarja 2011 Žalovanju se pridružuje Marinka Zapustil nas je naš dragi Egon Piščanc fotograf Žalostno vest sporočajo žena Germana, sinova Igor in Andrej z družinama ter drugi sorodniki Pogreb bo v torek, 11. januarja. Naš pokojnik bo ležal v vežici v ulici Costa-lunga od 10.00 do 12.00. Piščanci, 9. januarja 2011 Ob izgubi dragega Egona izrekata Germani, Andreju in Igorju iskreno sožalje družini Cej in Jerič Partizanu, fotografu in prijatelju Egonu Piščancu zadnji pozdrav KŠD Rojanski Krpan Mirno je zaspala naša draga mama, nona in pranona Maria Pertot vd. Starec Žalostno vest sporočajo hči Liliana z Dragom, sin Rado z Vero, vnuki Igor, Ksenja in Katja z družinami ter pravnuki Goran, Majla, Nicole, Manuel, Isabel in Gabriel; brat Bruno in sestra Adriana z družinama ter ostalo sorodstvo Iskrena zahvala naj gre osebju doma ''Fiori del Carso''. Od nje se bomo poslovili v sredo, 12. januarja, v ulici Costalunga od 12.30 do 13.20. Nakar bo sprevod krenil od kontovel-ske mlake na domače pokopališče. Barkovlje, Prosek, Kontovel, Melbourne, 9. januarja 2011 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Cioch Leandro Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali. Družina Lonjer, 9. januarja 2011 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin moje drage mame Marije Pečar vd. Grgič Sin Boris 140 Nedelja, 9. januarja 2011 TRST / Osnovni abonma Slovensko stalno gledališče Trst - nova produkcija - v veliki dvorani SSG Vlaho Stulli (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer prevod Danijel Malalan Robatost, surovost in sentimentalnost v tragikomediji dubrovniškega avtorja s prizori iz vsakdanjega ljudskega življenja v sredozemskem okolju. Ponovitve: v soboto, 15. januarja ob 20.30-red B v četrtek, 27. januarja ob 19.30-red K (z varstvom otrok) v petek, 28. januarja ob 20.30-red F v soboto, 29. januarja ob 20.30-red T v nedeljo, 30. januarja ob 16.00-red C Predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Nakup vstopnic v predprodaji pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste Q Kino AMBASCIATORI - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Tron: Legacy 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Tamara Drewe - Tradimenti all'inglese«. CINECITY - 10.45, 12.35, 14.30, 16.25, 18.25, 20.20, 21.30, 22.15 »Che bella gior-nata«; 10.50, 14.45, 17.10, 19.40, 22.05 »Hereafter«; 14.40, 17.15, 19.45, 22.10 »Tron Legacy 3D«; 18.20, 20.20, 22.15 »Natale in Sudafrica«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.25, 18.15, 20.10, 22.05 »La banda dei Babbi Natale«; 18.10, 20.10, 22.10 »The Tourist«; 10.45, 12.35, 14.30, 16.20 »Megamind 3D«; 10.45, 14.50, 17.05, 19.20 »Le cronache di Narnia - Il viag-gio del veliero 3D«; 10.50, 12.45, 14.45, 16.30 »Le avventure di Sammy 3D«; 10.45, 12.40 »Rapunzel - L'intreccio del-la torre«. FELLINI - 14.25, 15.50, 17.15 »Le avventu-re di Sammy«; 18.45, 20.30, 22.15 »In-contrerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »In un mondo migliore«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »Tamara Drewe«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Njuna družina«; 20.30 »Tron: Zapuščina 3D«; 18.10 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje po-tepuške Zarje 3D«; 14.10, 16.10 »Me-gaum 3D«; 14.30, 16.50, 21.20 »Socialno omrežje«. KOPER - PLANET TUŠ 12.30, 14.40, 16.50, 19.05, 21.15 »Gremo mi po svoje«; 20.20 M Izleti Drevored San Marco, 31/b 34074 Tržič-GO Tel. 0481 44660 Fax 0481 792012 email: carismasnc@gmail.com sezonski super popusti LOGAN NERO GIARDINI TIMBERLAND MEPHISTO CLARK'S LORBAC MILLY EL NATURALISTA. »Zgodbe iz Narnije 3D«; 21.10 »Tron: zapuščina 3D«; 12.00, 16.05, 18.35, 21.05 »Življenje, kot ga poznaš«; 10.50, 13.00, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Njuna družina«; 11.05, 12.10, 13.05, 14.20, 15.05, 16.20, 17.05, 18.20, 19.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 11.20, 13.40, 16.10, 18.30, 20.50 »Turist«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 2: 14.30, 16.20, 18.15, 20.15 »Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 17.15, 18.55, 20.35, 22.20 »The Tourist«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bellezza del somaro«; Dvorana 4: 14.25, 15.50 »Megamind«; 22.15 »Un altro mondo«. SUPER - 15.30, 17.00 »Rapunzel, l'intreccio della torre«; 18.45, 20.30, 22.15 »Natale in Sudafrica«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Che bella giornata«; Dvorana 2: 15.00 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 17.10, 19.50, 22.15 »Tron: Legacy 3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 4: 15.20 »Le avventure di Sammy«; 17.00, 19.50, 22.10 »Hereafter«; Dvorana 5: 15.30, 17.30 »Natale in Sudafrica«; 20.00, 22.00 »The Tourist«. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mla-dinski@spdt.org in na tel: 339-5000317. Vabljeni! OGLED JASLIC v Celju in okolici bo potekal v soboto, 29. januarja. Avtobus bo odpeljal iz Trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.40, iz Nabrežine ob 6.45, iz Sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55, iz Opčin ob 7.10. Možno je tudi vstopiti na Fernetičih ob 7.20 (po dogovoru). Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123 (sestra Angelina). Rok vpisa zapade 23. januarja. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja danes, 9. januarja, ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opčinah NOVOLETNI [CON¿£KT Nastopila bo Mjadinska_füharmo^ Simon Perčič 0 Čestitke Novi »dohtarci« PETRI želimo še veliko podobnih uspehov in zadoščenj v življenju. Anja, Vasja, Stojan in Suzana. Jutri v Boljuncu MATIJA ŠUC svoj praznik slavi! On že pravi fant se drži. Še veliko, veliko zdravih in srečnih dni mu nona Anica, stric Stojan in Fe-licija želijo. DEBORAH, naj bo tvoj 30. rojstni dan le križišče, kjer na vseh poteh te sreča išče. Naj si bo zahod, jug, sever ali vzhod, sreča v vseh smereh naj s tabo gre na pot! To ti iz srca želijo vsi, ki te imajo radi. Čeprav si tega nisi želela, je pa to vsa žlahta hotela. Sedaj ne oziraj se vstran in korajžno preberi stran. ADA, jutri bo zate poseben dan, saj praznuješ 60. rojstni dan. Še mnogo takih dni, ti iz srca želimo vsi mi. Nona ADA aktivna, zadovoljna še naprej ostani, nenehno sreča hodi naj ob tvoji strani. Vse dobro vsak od vnukov iskreno ti želi in da se tisto, česar si želiš, zgodi. Tvoji Samuel, Erik, Nicholas in Melissa. Na Silvestrski večer je vseh razveselila novica, da rodila se je mala cesarica. Nina sta jo imenovala, presrečna Maja in Denis, ko sta starša postala. Obema čestitamo, mali Nini pa želimo obilo zdravja in uspehov. AŠD Breg Na veterinarski fakulteti v Ljubljani je z uspehom doktorirala Petra Žagar Naj bi te življenjska pot vodila tja, kjer ti je srce od vedno narekovalo, ti voščijo mama, tatko, sestra Irina, noni Sabina in Marija ter vsi domači Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki: v ponedeljek, 10. januarja, COŠ »F. Venturini« - Boljunec ob 16.15; COŠ »A. Bubnič« - Milje ob 16.30; OŠ »P. Voranc« - Dolina ob 17.00; COŠ »M. Samsa« - Domjo ob 17.30 ter 24. januarja ob 17. uri; OV Miškolin (Boršt) - 11. januarja ob 16.30; OV Kekec (Boljunec) - 12. januarja ob 16.00; OV Pika Nogavička (Dolina) - 13. januarja ob 16.30; OV Mavrica (Milje) - 17. januarja ob 16.30 in OV Palčica (Ricmanje) - 19. januarja ob 16.15. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda potekali v sredo, 12. januarja, ob 17. uri na sedežu pri Sv. Ivanu - Ul. Cara-vaggio 4 in v petek, 14. januarja, ob 17. uri na podružnici na Katinari - Reška cesta 511. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL na Opčinah in na Proseku sporoča, da bo informativno srečanje za starše učencev 5. razredov osnovnih šol v četrtek, 13. januarja, ob 17.00 na sedežu šole Kosovel, Bazoviška ul. 7. Šola bo predstavila svoje dejavnosti in seznanila starše z delovanjem tako matične šole na Op-činah kot podružnice na Proseku. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da so dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih programirani kot sledi: otroški vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240) v ponedeljek, 17. in 24. januarja, od 14. do 15. ure in v četrtek, 13. in 20. januarja, od 11. do 12. ure; otroški vrtec Barkovlje (Ul. Vallicula 11) v ponedeljek, 17. in 24. januarja, od 11. do 12. ure in v sredo, 19. in 26. januarja, od 11. do 12. ure. 13 Prireditve ŽUPNIJA SV. ROKA vabi danes, 9. januarja, ob 16. uri v cerkev Sv. Roka v Nabrežini na božični koncert Božična zgodba. Nastopajo: MePZ Lipa ter OPZ in MlPZ A. M. Slomšek iz Bazovice. FESTIVAL EPIFANIJE V OBČINSKI TELOVADNICI V NABREŽINI danes, 9. januarja, ob 18. uri Festival Ave Ninchi, gledališka predstava »Angelino Spaca-bisi«. Info: Urad za kulturo Občine Devin Nabrežina 040-2017327. Prireja Občina Devin Nabrežina pod umetniškim vodstvom ProLoco Mitreo, v sodelovanju z Lions klubom Devin Na-brežina, društvi Armonia, Associazio-ne Internationale dell'Operetta in AŠD Sokol. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA vabi na novoletni koncert Operne Akademije iz Križa, danes, 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 9. januarja, na »Novoletni koncert« Godbenega društva Prosek. Dirigent prof. Ivo Bašič. Začetek ob 17. uri. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA, danes, 9. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah »Novoletni koncert«. Nastopila bo Mladinska filharmonija »Nova«, dirigent Simon Perčič. Vabljeni! NEIGE D'OR ET D'AZUR - Vinoteka v Zgoniku vabi do 13. januarja na razstavo Diane Mitri Gnesda. VESNA GUŠTIN bo predstavila svoje knjige v četrtek, 13. januarja, ob 20. uri v agriturizmu Gruden-Zbogar, Sama-torca 47. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 16. januarja, na magični kabaret Rum'n koča cola. Vikj bo spet z vami s svojim novim in zabavnim programom. Z njim sodelujeta Eva in Tanja. Začetek ob 17.00. SKD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTAIZZABREŽCA vabita v ponedeljek, 17. januarja, v Boršt na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17.00 v vaški cerkvi slovesna sv. maša, ob 20.30 v srenjski hiši kulturna prireditev. Nastopajo: Mepz Slo-venec-Slavec, dirigent Danijel Grbec, Dramska skupina Slovenec s komedijo v narečju »Silicone rap«, avtor Fernando Rodrigo della Teta, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo, 23. januarja, ob 18.30, v srenjski hiši v Borštu. S Poslovni oglasi PRIZNANO TRŽAŠKO PODJETJE ZAPOSLI knjigovodjo s prakso za polni delavni urnik. Curriculum poslati na elektronski naslov knjigovodstvo@libero.it SVETOVALNICA za logopedijo, psihologijo in družinsko medija-cijo deluje na Opčinah, na Dunajski cesti (Strada per Vienna) 8. Informacije: Martina Flego, psihologinja, (0039)-3470157118 Ivana Milič, socialna delavka (0039)-3392723168 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM enosobno stanovanje v Rojanu. Klicati na tel. št. 040-364480 (od 10. do 12. ure). IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot negovalka starejših oseb za polovico dneva. Tel. št.: 0038651852892. IZKUŠENA IN ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur na 24. Za informacije pokličite na tel. št. 040-4528403 ob večernih urah. KLAVIATURO (tastiera) Fatar, Studio 90 plus, 88 stehtanih tipk kot za klavir in expander Alesis nano piano prodam. Poklicati v večernih urah tel. št. 040946702. KOMBI NISSAN PRIMASTAR 1.9 TDI, full optional, letnik 2006, ugodno prodam. Tel. št. 335-6322701. KUPIM hišo ali zazidljivo parcelo na Op-činah ali na Proseku. Tel. št.: 040213385. NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem, pribl. 55 kv. m. Tel. št.: 320-1509155. PRODAJAM Fiat 500, letnik '73, včlanjen v »Club 500«. Tel. št.: 334-5770580. PRODAM mladiče 70 dni stare nemškega ovčarja z valhunskim rodovnikom Sieger in Auslese iz Nemčije in Italije. Tel. št.: 339-1024723 (Valter). PRODAM štiri zložljive sestavne dele pohištva knjižnice/otroške sobice v odličnem stanju, 100 cm, globina 60-45-30 cm, višina 230 cm, z vogalom, malimi vrati in s predali, svetlo rjave barve in magnolija. Tel. št.: 331-5695311. Bi Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 3401461778. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmi-co. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481 - 419956. Kam po bencin Loterija b. januarja 2011 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drev. Campi Elisi 59, Nas. sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - drž. cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drev. 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ul. 155, Nas. Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univ.), Katinara - Ul. For-lanini, Furlanska c. 5; Devin - Drž. c. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Bari BB 10 2B 11 51 Cagliari 44 47 39 4 63 Firence B4 21 B7 17 42 Genova 4B 72 BB 13 63 Milan 1S 1B 23 B1 3 Neapelj 66 34 31 72 37 Palermo 57 30 36 72 26 Rim 14 B0 BB B6 49 Turin 69 20 1B 60 49 Benetke 57 3 10 79 1B Nazionale B6 12 41 11 1B Super Enalotto št. 4 26 68 73 75 76 86 jolly 71 Nagradni sklad 3.396.146,89 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 2.367.383,34 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 56.602,45 € 1.163 dobitnikov s 4 točkami 438,02 € 47.639 dobitnikov s 3 točkami 21,38 € Superstar B3 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.415.061,25 € 5 dobitnikov s 4 točkami 43.802,00 € 204 dobitnikov s 3 točkami 2.138,00 € 3.337 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 23.658 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 56.690 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu pokrajinske volitve - Po večmesečni debati v Demokratski stranki Primarnih volitev ne bo, Gherghetta je kandidat Nobene alternativne kandidature - Greco: Razprava znak demokratičnosti, sedaj smo bolj enotni Omar Greco bumbaca Novico so napovedovali že nekaj tednov, do uradne potrditve pa je prišlo včeraj. Sedanji predsednik pokrajine Enrico Gherghetta bo kandidat Demokratske stranke - in po vsej verjetnosti tudi levo-sredinske koalicije - na spomladanskih pokrajinskih volitvah. Do petka, ko je zapadel termin, ki ga je pokrajinski tajnik Demokratske stranke (DS) Omar Greco določil za vložitev alternativnih kandidatur in torej sklic strankinih primarnih volitev, ni prišlo do presenečenja. Nihče izmed možnih tekmecev »naravnega« kandidata ni zbral potrebnih podpisov in naredil odločilnega koraka, zato bo lahko zdaj stranka brez dodatnega posvetovanja predlagala koalicijskim partnerjem Gherghetto. Tresenje gore, iz katerega se je ob koncu rodila miška, se je začelo že pred meseci. Prvi protikandidat, o katerem se je razširil glas, je bil župan občine Fara Alessandro Fabbro, nato pa je se pojavilo tudi ime tržiškega župana Gianfranca Pizzolitta. Ob le-teh so nekaj časa med možne protikandidate uvrščali tudi podpredsednico pokrajine Roberto Demartin. Da bi razrešilo zapleteno situacijo, ki je navzven prikazovala precejšnjo neenotnost največje levosredinske politične sile na Goriškem, je državno vodstvo DS dalo izvesti telefonsko anketo med volivci, ki so izbirali med Gherghetto, Pizzolittom, Fabbrom in načelnikom DS v goriškem občinskem svetu Federicom Portellijem. Anketa je pokazala, da volivci najbolj zaupa- jo Gherghetti, saj je le-ta prejel bistveno več glasov kot ostali. Ker sondaža še ni razčistila vseh dvomov, je tajnik Greco dal »različnim dušam« stranke še nekaj časa za razmislek, kot termin za vložitev kandidatur pa je določil 7. januar. »Alternativnih kandidatur ni. Naš kandidat bo Enrico Gherghetta,« je včeraj povedal pokrajinski tajnik DS, ki meni, da je bilo soočanje v prejšnjih mesecih pozitivno. »Razprava je znak demokratičnosti in transparentnosti, privedla je do večje enotnosti stranke. Le-ta namreč ni nekaj samoumevnega,« pravi Greco, ki bo v kratkem sklical omizje z ostalimi partnerji leve sredine, ki so med drugim v teh dneh izrazili potrebo po tem, da bi jim DS izkazovala večjo pozornost. »Partnerjem, s katerimi sem sicer bil v stiku, se zahvaljujem za potrpežljivost. Nekoliko me je sicer zmotil ton nekaterih izjav, saj v soočanju znotraj DS ni šlo za "lov na stolček",« je poudaril Greco in nadaljeval: »Če želimo zmagati, moramo imeti enotno DS, ki je morda prej nismo imeli, in enotno levo sredino. Kar se zavezništev tiče, bomo startali pri koaliciji, ki danes vodi pokrajino, odprti pa smo tudi do drugih gibanj, strank in občanskih list, ki bi želeli sodelovati.« Zdaj je torej na vrsti soočanje o volilnem programu, v središču katerega bodo prav gotovo teme gospodarstva, zdravstva, zaposlovanja in podjetništva mladih ter okolja, na katerih je po Grecovem mnenju današnja Gherghettina uprava dosegla marsikaj. Greco je ne nazadnje zanikal možnost, da bi Gherghetta kot pred petimi leti nastopil v dvojici s kandidatom za podpredsednika: »Menim, da bo odločitev padla po volitvah in po pogovoru z zavezniki. Izbira bo politična, upoštevana pa bo tudi območna pripadnost.« To pomeni, da če bo leva sredina zmagala volitve in bo Gherghetta, ki je iz Tržiča, imenovan za predsednika, bo podpredsednik izraz goriškega dela pokrajine. Aleksija Ambrosi Predstavitev Cd-ja »TEKOČINA« V petek, 14. januarja 2011 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20) Info in predprodaja: 0481-33288 Krožek . Anton Gregorfli a d Študijski center za socialno-politična vprašanja BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT V SPOMIN NA DR. MIRKA ŠPACAPANA Dobrodelni izkupiček bo namenjen neprofitnemu društvu »Paliativna oskrba -Mirko Spacapan ljubezen za vedno« iz Vidma, ki nudi pomoč pri paliativni negi za onkološke bolnike. V petek, 14. januarja 2011 ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Justa v Podgori. • Otroški cerkveni pevski zbor iz Štandreža zborovodja Lucrezia Bogaro • Tadeja Kralj -harfa • Nikolaj Pintar - bariton, orgelska spremljava Jurij Klanjšček • Dekliška vokalna skupina Bodeča neža zborovodja Mateja Cemic • PRILOŽNOSTNI GOVOR Di Bernard Špacapan • Božična recitacija - Jasmin Kovic, dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana enrico gherghetta »Demokratska stranka se je danes zares rodila« Preizkusni izpit je mimo, pravi kandidat - Desne sredine ne podcenjuje Enrico Gherghetta, sedanji predsednik goriške pokrajine in ponovni predsedniški kandidat Demokratske stranke bumbaca Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je s ponovno kandidaturo seveda zadovoljen. Dejstvo, da se je pokrajinska Demokratska stranka izognila primarnim volitvam, je ocenil kot »znamenje povezanosti«, nezadovoljstvo nekaterih predstavnikov stranke, ki so postavili pod vprašaj njegovo potrditev, pa kot »normalna nesoglasja znotraj politične sile, ki na pokrajinski ravni zbira okrog sebe približno 40 odstotkov volivcev.« Predsednik Gherghetta, ste novico o svoji ponovni kandidaturi sprejeli z vzdihom olajšanja? Ali ste jo pričakovali? Izpiti vedno prinašajo s seboj določeno mero napetosti. Drugače bi pač ne bili izpiti. V veliki stranki je vsekakor stroga selekcija nekaj normalnega. Kako ste doživljali te mesece konfrontacije in negotovosti znotraj stranke? Bil sem pod pritiskom, to je jasno. Hkrati pa sem bil miren. Vedel sem, da sem v zadnjih letih opravil vse, kar je bilo treba: zadovoljen sem s svojim delom in z delom svoje ekipe. Prepričan sem bil, da bodo ob koncu igre delo, resnost in doslednost nagrajeni. Pokrajinski tajnik DS Greco je ocenil, da je stranka danes bolj enotna. Kaj menite pa vi? Razprava, do katere je prišlo, je bila za stranko pravi preizkusni izpit. Menim, da je to pravzaprav pravo rojstvo goriške Demokratske stranke. Kaj pa zdaj? Zdaj bomo morali skupaj z ostalimi partnerji leve sredine sesti za mizo in zasnovati projekt za goriško pokrajino prihodnosti. Se desne sredine bojite? V življenju je pomembno, da se zavedamo svoje moči ter svojih idej in predlogov, obenem pa ne smemo nikoli podcenjevati nasprotnika. (Ale) / ŠPORT Nedelja, 9. januarja 2011 9 APrimorski ~ dnevnik pokrajina Marko Jarc: »Dovolj je razbijanja stranke« Marko Jarc bumbaca »Upam, da je zdaj razbijanja stranke konec. Desna sredina namreč samo čaka, da naredimo kako napako. Zdaj je nujno, da si vsi skupaj zavihamo rokave in si priborimo zmago na pokrajinskih volitvah.« Tako je povedal Marko Jarc, goriški pokrajinski svetnik in predstavnik slovenske komponente Demokratske stranke v goriški pokrajini, ki meni, da so dogodki zadnjih mesecev in negotovost v zvezi s ponovno kandidaturo predsednik goriške pokrajine Enrica Gherg-hette škodovali ugledu stranke. »Rezultat lahko razberemo kot jasen poraz pokrajinskega tajništva. Ti premiki v stranki so se začeli že pred dvema letoma, vendar smo jih uspeli zajeziti. V prejšnjih mesecih so ponovno prišli na dan, vendar so klavrno propadli. Morebitnim kandidatom ni uspelo niti zbrati 35 podpisov, saj ima Enrico Gherg-hetta za sabo dobro opravljeno delo, podporo sekcij in rezultate ankete. Tisti, ki so postavili pod vprašaj njegovo potrditev, so osamljena skupina. Dejstvo, da ni prišlo do primarnih volitev, je dokaz, da je večina predstavnikov stranke na pokrajinski ravni bolj razsodna in trezna, saj ni nasedla vsem tem poskusom razbijanja. Željo po stabilnosti je pokazal tudi rimski vrh stranke, ki je prav zaradi tega dal izvesti sondažo,« je povedal Jarc in nadaljeval: »Zdi se mi, da je Gherg-hetta pozitivno izpeljal svoj prvi mandat. Tudi anketa je potrdila, da mu volivci zaupajo. Vsak seveda lahko naredi napako, Gherghetta pa ni zagrešil takih, da bi mu odvzeli kandidaturo. Med drugim je Gherghettova uprava tudi prva, ki je postavila na noge projekt za razvoj Krasa, ki je bil prej zanemarjeno območje. Če bo leva sredina ponovno zmagala volitve, računamo na to, da bomo ta projekt še razširili.« (Ale) gorica - Čelno trčenje med ulicama Giustiniani in Kugy Ukleščen v pločevino 65-letnega slovenskega državljana odpeljali v bolnišnico - Kljub silovitemu trčenju jo je poceni odnesel Močno poškodovana avtomobila po čelnem trčenju foto coco POKRAJINSKE VOLITVE Desna sredina še izbira Jutri se bodo v Vidmu sestali pokrajinski predstavniki Ljudstva svobode, ki jih je deželni koordinator Berlusconijeve stranke Isidoro Gottardo sklical na soočenje o kandidatih za majske pokrajinske in občinske volitve. Kandidata za predsednika goriške pokrajine še izbirajo. V minulih mesecih se je omenjala županja občine Vi-leš Simonette Vecchi, drugi pa so šušlja-li imena goriškega odbornika Antonia De-vetaga, pokrajinskega svetnika Marina De Grassija in Leonarda Zappalaja. Včeraj je med ulicama Giustiniani in Kugy, v goriškem predmestju, prišlo do na videz hude prometne nesreče, saj sta vozili čelno trčili. Posledice pa k sreči niso bile prehude, če izvzamemo seveda precejšnjo materialno škodo. Voznik enega od dveh avtomobilov, 65-letni F.V. iz Nove Gorice, je bil lažje poškodovan. Okrog 15.15 sta čelno trčila avtomobil znamke Chevrolet s slovensko registrsko tablico in vozilo tipa Cherokee Jeep, ki ga je upravljala 34-letna Z.S.. Slovenski avtomobil je pripeljal z bivšega mej- nega prehoda, Jeep pa je vozil po Ulici Giustiniani proti Rdeči hiši. Okoliščine nezgode preučuje tržiška prometna policija; po prvih ugotovitvah naj bi trčenje povzročila izsiljena prednost. Slovenskega voznika so morali iz avtomobila potegniti goriški gasilci, saj je bil ukleščen v skrotovičeno pločevino, k sreči pa jo je poceni odnesel in je dobil lažje poškodbe. Kljub temu ga je rešilna služba 118 odpeljala na pregled v goriško splošno bolnišnico. 34-letnica in potnik, ki se je z njo peljal v avtomobilu Cherokee Jeep, sta nepoškodovana. (Ale) 10 Nedelja, 9. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / pred sto leti - Na današnji dan v Beogradu smrt goriškega letalca »Kakor da bi bil orel povesil svojo perut« Tudi v Srbiji velika prizadetost - V Edvardu Rusjanu so videli ne samo junaka, marveč tudi brata Slovenca PM10 nad mejno vrednostjo Vpisovanje na izlete Primorskega dnevnika V četrtkovi in petkovi številki našega dnevnika smo objavili letošnjo ponudbo potovanj, ki sta jih tokrat pripravila potovalna agencija Aurora Viaggi in krožek Krut. Vpisovanje na vse izlete bo jutri, 10. januarja, od 9. do 13. ure v Kulturnem domu, v Ulici Brass v Gorici. Po izjemno uspelem zagrebškem preizkusu enokrilnega letala, ki sta ga brata Edvard in Jože Rusjan izdelala v delavnici trgovca in njunega podpornika Mihajla Merče-pa v Zagrebu, je program prikaza zmogljivosti letala predvidel še nastope v Beogradu, Sofiji, Bukarešti in Carigradu. Trgovec Merčep, po rodu Srb, si je želel najprej polet v srbski prestolnici med pravoslavnim božičem - 7., 8. in 9. januarja 1911. Njegove želje so imele tudi trgovsko ozadje, saj so poleti služili prepričevanju vlad raznih držav za morebiten odkup letal. Danes poteka natanko sto let od poleta v Beogradu, ki je sledil navdušenju izpred dveh tednov v Zagrebu in se sprevr-gel v tragedijo s smrtjo pilota, mladega Edvarda Rusjana. Dan po nesreči na sotočju Donave in Save je ljubljanski dnevnik Slovenski narod o tem objavil dolg članek: »V sredo 4. januarja 1911 sta prepeljala Rusjan in Merčep svoj zrakoplov na državni kolodvor v Zagrebu, kjer so ga naložili na poseben zanj pripravljen vagon. V četrtek 5. t.m. sta se zrakoplovca že pripeljala v Belgrad, kjer so jih sprejeli z največjim navdušenjem. Takoj sta pričela s pripravami za vzlet. Delo jima je šlo tem lažje izpod rok, ker je protektorat prireditve prevzel sam vojni minister Ilija Gojkovič in ker so jima pri delu pomagali v zrakoplovnem poslu izvežbani častniki. Pripravljalna dela so bila torej preje končana, kakor ta si avia-tika sama mislila. V petek je sprejel Rusjana in Merčepa vojni minister general Goj-kovič ter se z njima dlje časa razgovarjal o zrakoplovstvu sploh in o njihovem izumu posebe. V soboto je vrla naša zrakoplovca doletela izredna čast, da ju je prejel v posebni avdijenci sam kralj Peter. Kralj je oba avia-tika ljubeznivo sprejel in se z njima dolgo pogovarjal. Razložiti sta mu morala natančno kontrakcijo svojega zrakoplova ter ga seznaniti s svojimi nadaljnimi načrti. Na koncu avdijence je izrazil kralj svoje veselje, da sta si dva Jugoslovana priborila s svojim umom in delom ugledno mesto med svetovnimi aviatiki ter jima želel največjega uspeha pri vseh njihovih nadaljnjih podjetjih. Rusjan je imel namen, da bo v treh dneh trikrat preizkusil zrakoplov in sicer v soboto popoldne od 2. do 4. ure, v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure in v ponedeljek dopoldne. Za vzlet sta si Merčep in Rusjan izvolila prostor pri Sirotanovičevi strugar-ni, Stari Senjak pri Topčideru . Tik ob vzletnem prostoru teče Sava, v bližini pa se nahaja veliki most preko Save, ki vodi iz Ze-muna v Belgrad (časnikar je napačno navedel kraj preizkusa, saj je letalo vzletelo s travnika pod trdnjavo Kalemegdan, skoraj 3 km severneje). Ker je bila vstopnina k pri- Padajoče letalo Razbitine letala Prvi reševalci reditvi razmeroma zelo nizka, znašala je samo 1 do 3 K, se je poleta udeležila nepregledna množica. Zaradi močnega vetra v soboto in nedeljo, je bil preizkus napovedan za ponedeljek 9. januarja. Ko sta se Rusjan in Merčep pojavila na vzletnem prostoru, ju je tisočglava množica pozdravila z viharnimi in navdušenimi Živio klici. Ko je Rusjan preizkusil motor in si naprtil krmilni stroj, je zavzel svoj sedež ter velel, naj zrakoplov izpuste. Kakor blisk je zdrčal aeroplan po Krsta z Edvardom Rusjanom ravnini ter se po zaletni razdalji kakih 30 metrov veličastveno dvignil v zrak. Dasi je pihal močan veter, je zrakoplov kakor tica šinil preko Save, se jadrno okrenil ter v drznem poletu plul proti belgradski trdnjavi. Občinstvo je bilo vzhičeno: ploskalo je, mahalo z robci in navdušeno klicalo Živio. Splošna sodba je bila: Več aviatikov smo že videli v Belgradu, toda še nobenemu se vzlet ni tako sijajno posrečil, kakor Rusjanu. Med tem se je Rusjan približal belgradski trdnja- vi. Od daleč je bilo videti, kakor da bi mogočen orel krožil nad njo. Z napeto pozornostjo je občinstvo vsakemu okretu Rusja-novega zrakoplova sledilo. Naenkrat se je videlo, kakor da bi bil orel povesil svojo perut. Množica je onemela od strahu. Zrakoplov se je še malo zazibal ter nato, kakor od krogle zadeta tica treščil na tla. Nepopisna panika se je polastila občinstva. Nastala je smrtno nevarna gnječa. Vse je hitelo proti mestu padca. Mahoma so bili zavzeti vsi iz-voščeki in zasedeni vsi vozovi električne železnice. V nekaj minutah se je raznesla po vsem Belgradu vest o Rusjanovi nesreči. Vse je drlo proti trdnjavi. Tu so našli Rusjana ležati v krvi. Kolikor se da presoditi, je katastrofo zakrivil silen veter, ki je zrakoplovu zlomil krilo. Če je bil zrakoplov defekten, morda vsled transporta iz Zagreba, se sedaj seveda ne da ugotoviti. Katastrofa je napravila na belgradsko prebivalstvo silen vtis. Povsodi vlada žalost in tuga vsled strašne nesreče, a ta žalost je tem večja, ker se vsi Srbi zavedajo, da je bil Rusjan Slovenec - kri njihove krvi. Zlasti neutolažljiv je Rusjanov drug, g. Merčep. V Belgradu nameravajo Rusjanu prirediti sijajen pogreb. Vendar pa se ne bo preje ničesar ukrenilo, dokler ne bodo znane odredbe Rusjanove rodbine. Starši Rusjanovi so bili snoči brzojavno obveščeni o nesreči. Ena izmed sester se je takoj sinoči odpeljala v Belgrad.« V nadaljevanju je članek opisal kratko, a intenzivno Edvardovo življenje s posebnim poudarkom na izumih in izdelavi številnih letal, ki sta jih najprej v Gorici in nato v Zagrebu gradila z bratom Jožetom. Časopis Slovenski narod je 14. januarja 1911 še obširneje poročal o bivanju, stikih in nesreči goriškega pilota. Veliko prostora je ljubljanski časnik namenil pogrebu letalca, ki se ga je po tedanjih navedbah udeležilo kakih 20 tisoč ljudi. Zadnji odstavek članka je namenjen prijateljstvu med Srbi in Slovenci, posebno še nabirki, ki naj bi jo izvedli med beograjskimi trgovci za postavitev nagrobnega spomenika in spominskega obeležja na kraju nesreče. Nagrobni kamen je bil postavljen, o spominski plošči pa obstajajo dvomi; nekateri zatrjujejo, da plošča ni bila postavljena, drugi prisegajo, da so jo videli in da je kasneje izginila. Članek se tako zaključuje: »Iz vsega tega je razvidno, da so Srbi storili vse, da izkažejo nesrečnemu Slovencu Rusjanu zadnjo čast in spoštovanje. Storili so mnogo več, kakor bi jim velevalo navadno človekoljubje, a storili so vse to, ker so videli v Rusjanu ne samo junaka, marveč tudi brata Slovenca. Ves slovenski narod jim je za to dolžan največje zahvale in hvaležnosti.« Vili Prinčič Koncentracija prašnih delcev je v petek v Gorici presegla mejno vrednost. V primeru, da bodo tudi včerajšnji in današnji podatki pokazali previsoko koncentracijo PM10, bodo stopile v veljavo prve prometne omejitve. Komemoraciji za Rusjana Ob 100-letnici smrti Edvarda Rusjana se bosta današnje komemoracije v Beogradu udeležila - ob delegaciji goriških Slovencev - tudi predstavnika novogoriške občine, mestna svetnika Nataša Leban in Črtomir Špacapan. Ob 11. uri bo krajša svečanost tudi pri obeležju, ki so ga bratoma Rusjan v čast postavili na goriškem letališču. (km) Čebela zaščitnica narave V galeriji A. Kosič v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) bo v petek, 14. januarja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Čebela zaščitnica narave« fotografa Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tudi slikarka-invalidka Nevenka Gor-janc, ki olja na platnu ustvarja z usti, ter rezbar in čebelar Milan Mužina. Dela, ki bodo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30, bo predstavil Šivic. Recital in jaslice na Vrhu Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela prireja danes recital otroškega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela »Božična misel«, ki bo v vaški cerkvi po mladinski maši ob 11. uri. Med mašo bo blagoslov otrok, po recitalu nagrajevanje jaslic. »Dan oddiha« ob 16. uri V okviru gledališkega abonmaja v organizaciji Prosvetnega društva Štandrež bo danes v domači župnijski dvorani na ogled igra »Dan oddiha« v postavitvi društva Kontrada iz Kanala. Predstava se bo izjemoma začela ob 16. uri, kar bo gledalcem omogočilo tudi udeležbo na dobrodelnem pohodu med Štandrežem in Vrtojbo. Znesel se je nad avtom V petek zvečer se je neznanec znesel nad avtomobilom znamke Suzuki, ki je bil parkiran pred gostinskim lokalom v Krom-berku. Razbil je tri stekla in poškodoval vrata ter ogledalo. Lastnici je povzročil za 500 evrov škode. (nn) Pohodniki bodo iz Vrtojbe in Štandreža startali z lučkami; izkupiček prodaje sveč bo namenjen centru za rakaste bolnike Via di Natale v Avianu bumbaca ŠTANDREŽ-VRTOJBA Baklada bo spet povezala sosede Današnje baklade, ki jo ob novem letu prireja rajonski svet iz Štandreža v sodelovanju z župnijo in krajevnimi društvi ter pri katerem sodelujejo sosedje iz Vrtojbe, se bosta udeležila tudi šempetrsko-vrtojbenski župan Danilo Turk in predstavnik goriške občinske uprave. Prireditelji pohoda z lučkami in baklami so namreč povabili župana, da bi ju pozvali k ureditvi stare poti, ki je nekoč že povezovala Štandrež in Vrtojbo, po padcu meje pa bi lahko ponovno približala vaški skupnosti. Zato bo baklada potekala pod geslom »Kje so tiste stezice ...«. Odhod bo s štandreškega trga ob 18. uri. Po 4-kilometrski hoji bo sledilo srečanje s sosedi na nekdanjem mejnem prehodu, kjer bodo udeležence pogostili s sladicami, kuhanim vinom in klobasami. gorica - Mladi Novogoričan prevzel lokal Raštel se bo prebudil Tomaž Teli napoveduje tudi razstave, tematske večere in glasbene nastope - Najemnine za gostinske lokale so v obeh Goricah primerljive Koncem decembra je v Raštelu ponovno odprl svoja vrata lokal Vecia Corte Sconta. Zanimivo je, da se je za najem tokrat odločil No-vogoričan. »Po šestih letih sem se naveličal dela in odnosov v Hitu, ki niso bili najbolj rožnati. Začutil sem, da potrebujem spremembo, menjavo,« je povedal Tomaž Tell, nekdanji natakar v Hitovi Perli. Tell je pojasnil, da si je lokal ogledoval od lanskega leta in se za najem odločil zato, ker so najemnine za gostinske lokale v Gorici in Novi Gorici primerljive, tako lepo urejenega lokala skupaj z letnim vrtom pa v Novi Gorici in bližnji okolici preprosto ni. O tem, kako je zadovoljen z obiskom, še ni želel govoriti, saj je je bila otvoritev 18. decembra, načrtov in ambicij pa mlademu Novogoričanu ne manjka. »Mislim, da je lokal prijazen prav za vse, od študentov do upokojencev. Računam na to, da bomo v njem prirejali tudi razstave in različne tematske večere, nastope mladih, še neuveljavljenih glasbenikov in podobno, saj je letni vrt, ki v tem času sicer ne pride do izraza, idealen za kaj takega,« je napovedal Tell, v zvezi s ponudbo pa dodal, da poleg pestre izbire pijač ponuja tudi prigrizke, kot so razni »tramezzini«, »bruschette«, »tartine« in podobno, kar je v Sloveniji zaradi zelo rigidnega tolmačenja Hassap sistema oziroma standarda praktično nemogoče. Mladi Novogoričan verjame tudi v to, da se bo Raštel prebudil. »Občutek imam, da se v Raštel počasi vrača življenje. V neposredni bližini se oddajata dva lokala, za katera je kar nekaj zanimanja, odpira se stari Krainer, nedaleč stran naj bi odprli tudi pivnico. Ne vem, morda sem vzel lokal nekoliko prezgodaj, a mislim, da bi moral v letu, dveh Raštel spet zaživeti tako, kot nekoč.« (nn) Tomaž Tell za pultom goriškega lokala foton.n. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. januarja 2011 1 1 nova gorica - Pred množico včeraj odkritje kipa Pater Škrabec odslej ■ •• ■ v •■ v v aleji zasluznih moz Med gosti tudi ministrica -»Spomenik naj bo spodbuda, da ljubimo našo besedo« V okviru praznovanja 200-letnice frančiškanov na Kostanjevici so na Erjavčevi ulici v Novi Gorici včeraj odkrili kip patra in jezikoslovca Stanislava Škrabca, enega najvidnejših frančiškanov, ki so živeli na Kostanjevici. Odkritju kipa je kljub slabemu vremenu prisostvovala množica ljudi. Poleg županov Nove Gorice in Rib- nice - Škrabec se je rodil v Hrovači - se je dogodka udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca ter številni drugi emi-nentni gostje, frančiškani in člani Škrabčeve družine; prepeval je ansambel Vrtnica. Postavitev kipa je omogočil Janez Škrabec, eden najuspešnejših slovenskih menedžerjev in prapranečak patra Stanisla- Kip je odkril Jože Toporišič, ki je desetletja skoraj sam v slovenskem prostoru ohranjal in opozarjal na jezikoslovno dediščino patra Stanislava foto km. va, izdelal pa ga je akademski kipar Mirko Bratuša. Kip je odkril akademik Jože Toporišič, ki je desetletja skoraj sam v slovenskem prostoru ohranjal in opozarjal na jezikoslovno dediščino patra Stanislava. Stanislav Škrabec, ki se je rodil 7. januarja 1844 v Hrovači pri Ribnici, velja za največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja. Klasično in slovansko jezikoslovje je študiral v Gradcu, leta 1873 pa je prišel na Kostanjevico pri Gorici, kjer je ostal vse do leta 1915, ko se je moral zaradi bližine Soške fronte umakniti v Ljubljano, kjer je 6. oktobra 1918 leta umrl. S svojimi jezikovnimi razpravami, ki jih je celih 32 let pisal v reviji Cvetje z vrtov svetega Frančiška, je močno vplival na razvoj slovenskega jezika, njegovo precej zamolčano delo pa so ovrednotili šele simpoziji od leta 1994 dalje, na katerih se je tudi rodila ideja o postavitvi kipa. »Škrabec velja tudi za očeta slovenske fonetike,« je po odkritju spomenika povedal Toporišič in dodal, da je zapustil velik opus, ki ga je sam kasneje izdal v štirih, 600 strani obsegajočih knjigah. Poudaril je tudi, da je bil Škrabec proti elkanju, in sklenil s prepričanjem, da so frančiškani lahko ponosni, da so imeli v svojih vrstah takega človeka. »Spomenik Stanislavu Škrabcu naj bo spodbuda vsem, da ljubimo našo besedo in da imamo do nje spoštljiv odnos,« je povedal pater Niko Žvokelj, ki je kip blagoslovil. Slovesnemu dogodku je na Kostanjevici sledila še spominska maša, aleja zaslužnih mož na Erjavčevi ulici, ki jo tvorijo kipi Rastislava Delpina, Frana Erjavca, Simona Gregorčiča, Andreja Gabrščka, Antona Gregorčiča, Karla Lavriča, Ivana Trinka Zamejskega, Alojza Gradnika, Henrika Tume, Josipa Vilfana, Andreja Buda-la, Engelberta Besednjaka, Lojzeta Bratu-ža in Milka Kosa, pa je tako od včerajšnjega dne dalje bogatejša za še enega pomembnega sina slovenskega naroda. (nn) vulture and the guru - Krstna predstavitev zgoščenke Prvenec »Tekočina« Andrej Kralj in Peter Gergolet sta k sodelovanju povabila glasbenike, oblikovalce in pesnike V petek, 14. januarja, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici glasbena skupina Vulture and the Guru s koncertom predstavila svojo prvo zgoščenko. Projekt je zamisel Andreja Kralja in Petra Gergoleta, ki sta napisala enajst pesmi in jih združila v album z naslovom »Tekočina«. Avtorja, ki sta sama re-žirala album tudi iz produkcijskega vidika, sta za predstavitveni koncert k sodelovanju povabila glasbenike, oblikovalce in tudi pesnike, tako da bo goriški dogodek dobil posebno obliko. Na odru bodo nastopali glasbeniki, ki so sodelovali pri snemanju plošče, in tudi nekateri gostje. Rock zasedbo pa bo spremljal godalni kvartet, za katerega sta orkestralne aranžmaje Valter-ja Sivilottija s CD-ja priredila ravno Sivilotti in Iztok Cergol. Andrej in Peter se poznata že vrsto let saj sta bila ustanovitelja nekaterih rock bendov, kot so Blek Panters, Fiberglas, Charge ali Anorexica. Ob glasbi sta pri projektu poskrbela tudi za ostale produkcijske vidike albuma Tekočina ter ob zgoščenki tudi posnela in režirala videospot za balado »Včasih grem« za prvi single albuma »Revolucija«. Od izida albuma, ki se je zgodil v drugi polovici novembra, se glasba skupine Vulture and the Guru že pojavlja na več slovenskih radijskih postajah. Pesem »Enaka«, ki jo poje pevec skupine »Dan D« Tomislav Jovanovič Tokac, pa je bila na začetku decembra tudi pesem tedna na Radiu Koper. Na predstavitvenem koncertu bo ob glasbi nastopala tudi poezija. Med koncertom bodo vidno mesto namreč imele pesmi, ki so jih nekateri zamejski pesniki napisali za to priložnost. Celostno podobo koncerta bo uokvirila tudi multime-dialnost, saj bodo ob glasbi posebno vlogo odigrale videopro-jekcije, ki sta jih Andrej in Peter pripravila za koncert. Bend Vulture and the Guru bodo na odru Kulturnega doma v Gorici zastopali kitarist Aljoša Saksida, bobnar Gianluca Solferino, klaviaturist Iztok Cergol, pevka Martina Feri, gledališki igralec in pevec Danijel Malalan, pevec Bojan Kovic ter pevec in violinist Peter Gus; le-ta bo na večeru stopil na oder tudi z goriško rock skupino Floating Points, ki bo uvedla koncert. Naslov zgoščenke »Tekočina«, ki bo v petek doživela krstno predstavitev, ponazarja »prelivanje« različnih slogov, ki označuje ploščo in sploh glasbo projekta Vulture and the Guru. Na plošči je nekaj akustičnih balad, electro-rock momentov in tudi pesmi z modernejšim post-punk značajem. Posebno pozornost so posvetili tudi grafični podobi ovitka zgoščenke, pri kateri so sodelovali Karolina Černic, grafični oblikovalec Jakob Jugovic in fotograf Danilo Pahor. Ovitek zgoščenke »Tekočina« (desno), glasbenika Andrej Kralj in Peter Gergolet (spodaj) foto danilo pahor gorica - Perspektive Diega Kuzmina Potenje, zato pa doživljanje in ustvarjanje Diego Kuzmin ob eni izmed risb, ki so bile razstavljene v travniškem lokalu; bil je prostorski načrtovalec najprej na goriškem županstvu, sedaj pa na Zavodu za spomeniško varstvo, skoraj dvajset let je tudi član uredništva časopisa Isonzo Soča bumbaca Wine bar, ki ga na Travniku vodita Ronald in Ornella Bačič, več kot leto dni gosti v presledkih dveh ali treh tednov likovne razstave slikarjev, grafikov in arhitektov. Zasnova vseh razstav je v domeni priznanega likovnika Franca Duga, ki skrbi za izbor del in zaporedje izbranih avtorjev. V hvaležnem obdobju novoletnih praznikov je niz svojih del razobesil arh. Diego Kuzmin, sicer v mestu poznan predvsem kot prostorski načrtovalec najprej na županstvu, sedaj pa na Zavodu za spomeniško varstvo. Mimogrede: sedež zavoda je v Ascolijevi ulici - okna gledajo tudi na Sedejev oširek - v prostorih, ki so nekoč bili sedež slovenskih ustanov. Kuzmin je po rodu iz Štandreža, skoraj dvajset let gorica Krožek Medeot prireja forum o gospodarstvu Forum o goriškem gospodarstvu, ki bo potekal marca letos in na katerega bodo povabili predstavnike vseh ekonomskih akterjev v pokrajini, bo ena izmed pomembnejših pobud, ki jih bo v letu 2011 priredil krožek Camillo Medeot. Krožek, ki je neke vrste miselna delavnica zmernejše in katoliško usmerjene komponente goriške Demokratske stranke - tako sami sebe označujejo -, je včeraj napovedal načrte za letošnje leto, predstavil pa je tudi svojo novo spletno stran (www.circolome-deot.it), na kateri bodo na voljo najave pobud ter iztočnice za razpravo na politične in družbene teme. Glavne aktivnosti, ki jih bodo izpeljali letos, je predstavil tajnik krožka Federico Vidic, ki je napovedal tudi štiri družbeno-politične večere z naslovom »Fare politica«; skupaj z združenji ACLI, študijskim centrom Rizzatti, nadškofijskim predsedstvom združenja ACI (Azio-ne Cattolica Italiana), krožkom S. Ambrogio, sindikatom CISL in združenjem Grillo parlante jih bodo priredili med 11. januarjem in 5. aprilom v Tržiču in Gorici. Prvega aprila bo posvet o 150-letnici zedinjenja Italije, ki ga bodo posvetili spominu Aria Rupenija, septembra pa bo seminar o mladinskem podjetništvu. Decembra bo krožek Medeot prvič sodeloval pri nagradi Arnolfo De Vittor. O delovanju krožka so ob Vidi-cu spregovorili še predsednik Carlo Adrea Rojic, Eddy Manzan in Federico Portelli, načelnik Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu, prisoten pa je bil tudi nekdanji župan Vittorio Brancati. pa je tudi v uredništvu časopisa Isonzo Soča. O razstavi sva se pogovarjala v skoraj osamelem lokalu na Travniku, skoraj edini živahni točki ob sicer izumrlem trgu. Povedal je, da je bil zraven pri opisani zasnovi razstavne dejavnosti, na vrsto pa je prišel po približno letu dni z delom, ki izvira v njegovih študentskih letih in je na prvi pogled dokaj tehnicistično. Na dvanajstih okvirjih se namreč ponavlja en sam motiv: ali gre za kristal, za stavbo, del stroja oziroma pohištveni modul, mora opazovalec odločiti sam. Vsakega pa pritegneta vsaj dva vidika: raznolikost pogledov iz najrazličnejših zornih kotov in točnost zari-sov. Slednje mogoče koga zavede in doživi zarise kot obisk na uradu kakšnega geometra, po krajšem opazovanju pa je mogoče zaslutiti ustvarjalno umetniško sporočilo. Sicer pa: še tako abstrakten likovni zaris izvira iz točno dodelanega pristopa, ki je v začetku gola tehnika oziroma opisna geometrija. V slednjo sodita tudi dojemanje in prikaz globine slike ali drugače povedano - perspektive. Ta beseda je tudi naslov razstave. Avtor skoraj obsesivno analizira iz najrazličnejših kotov kompleksen predmet: gledati ga je mogoče izometrično, monometrično, središčno, iz ptičje perspektive, tlorisno ... Zgodovinsko izvira perspektično analitični pristop iz obdobja italijanskega Preporoda, ko sta se misel in čustvovanje obogatila z racionalistično držo do stvarnosti za razliko od prejšnjega zgolj metafizično božjega - če namreč zgodovinski razvoj dokaj poenostavimo. Tudi Kuzminovo sporočilo je zato »strogo« in »pedagoško«: za doseganje cilja sta potrebna napor in točnost. To sicer poznano zahtevo je potrebno poudariti prav v času, ko nam enake izdelke ponuja računalnik, če le poznamo ustrezne programe. Namesto enega meseca vsakodnevnega dela po osem ur, kot pokaže izračun za razstavljene izdelke, bi s sedanjimi tehnološkimi možnostmi uporabili tri večere. Slednje je pač tehnika, prejšnje pa osebna participacija, dobesedno potenje in zato doživljanje ter v prikazanih oblikah tudi ustvarjanje. In še nekaj: če samo klikaš po tipkah, stroj pa izrisuje zate najrazličnejše inačice, se v možganskih zavojih bore malo dogaja. Z osebnim, tudi mukotrpnim pristopom, pa se hkrati ustvarjajo načini razmišljanja, ustvarjajo se zaporedja in v specifičnem primeru tudi navajanje na oblikovanje različnih zornih kotov. Iz geometrije se zadeva še kako prenaša tudi na ostala umska zaporedja, kot nas sodobne raziskave o oblikovanju umevanja in dojemanja učijo in prepričujejo. Pri našem avtorju se to kaže tudi v pisni obliki v družbenih posegih in člankih, ki jih piše za javnost, in seveda v njegovi knjižni zbirki z naslovom - v prevodu iz italijanščine - »Zorni koti«, v kateri prostorsko in arhitektonsko obravnava goriško stvarnost. Ne nazadnje velja isto tudi glede njegovega doprinosa k vsebinam časopisa Isonzo Soča. Aldo Rupel 12 Nedelja, 9. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / vrh - Društveni večer v centru Danica Otroška ustvarjalnost in praznik z včlanjevanjem Na ogled bodo likovni izdelki na temo pozdrava novemu letu V kulturnem centru Danica je bilo v sredo zelo živahno, saj so se člani otroške skupine Danica udeležili li-kovno-oblikovne delavnice. Zaradi božičnih in novoletnih počitnic, ki so jih preživljali v hribih ali drugje, so bili nekateri otroci odsotni, tisti pa, ki so ostali na vasi, so pod mentorstvom slikarke Katerine Kalc obiskali pravljični svet. Dobri dve uri so uživali v prijetni družbi in z domišljijo, izrezki iz časopisov in raznimi pripomočki izdelali barvni »kolaž«. Likovni izdelki bodo razstavljeni na društvenem večeru z naslovom »Pozdrav novemu letu«, ki bo potekal v petek, 14. januarja, ob 20. uri v centru Danica na Vrhu. »Čeprav so božični in novoletni prazniki že mimo, je še vedno čas, da v prijetni družbi, ob kozarcu penečega vina in prepevanju na najlepši način vnovič nazdravimo novemu letu,« pravijo organizatorji. To bo obenem priložnost za poravnavo društvene članarine, sprejemali pa bodo tudi nove člane. Večer bodo popestrili pevke vokalne skupine Danica pod taktirko Patrizie Rutar Valič, glasovi moške vokalne skupine Sraka pod vodstvom Janka Bana in moški pevski zbor Tabor z Opčin. Christine Abrami Ustvarjalna delavnica za vrhovske otroke foto c.a. Ženski pevski zbor iz Ronk in SKRD Jadro v sklopu deželnega Nativitas vabita na tradicionalni KONCERT BOŽIČNIH PESMI Izvajata: Mešani pevski zbor Slovenec-Slavec (Boršt-TS) zborovodja Danijel Grbec Mešani pevski zbor Fran Venturini (Domjo-TS) zborovodja Cinzia Sancin [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Gledališče DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi v soboto, 15. januarja, ob 20.30 v Sedejev dom v Števerjanu na pre-miero komedije »Harvey« ameriške avtorice Mary Chase v režiji Franka Zerjala. Sledila bo ponovitev v nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri v Števerjanu. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo danes, 9. januarja 2011, ob 20.45 »Ala-din«, muzikal z Manuelom Frattini-jem; informacije po tel. 0481-383327. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 - 20.00- 22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 15.20 - 17.50 »Tron: Legacy (digital 3D)«; 20.10 - 22.10 »La banda dei Babbi Natale«. Dvorana 3: 15.30 »Le cronache di Nar-nia - Il viaggio del veliero«; 17.40 -19.50 - 22.10 »Hereafter«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.0022.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »He-reafter«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.30 »Noi credevamo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 16.40 - 18.30 - 20.30 - 22.20 »Che bella giornata«. Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela vabi na recital w v Opz Vrh sv. Mihaela »BOŽIČNA MISEL« Danes, 9. januarja 2011 v cerkvi na Vrhu sv. Mihaela, po mladinski maši, ki bo ob 11.00 Med mašo bo blagoslov otrok, po recitalu pa nagrajevanje jaslic. Občina Sovodnje ob Soči vabi na /.mfimi&nu^ni —/✓«/'j -/-/J tumoletni nonc&a v nedeljo, 16. januarja 2011, ob 18.00 v občinski telovadnici v Sovodnjah — — Nastopata —— BIGBAND NOVA iz Nove Gorice in pevka Anika Horvat. Razstave Dvorana 2: 15.00 »Le cronache di Nar-nia - Il viaggio del veliero« (digital 3D); 17.10 - 19.50 - 22.15 »Tron: Legacy« (digital 3D). Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 15.20 »Le avventure di Sammy«; 17.00 - 19.50 - 22.10 »Hereafter«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 »Natale in Sud Africa«; 20.00 - 22.00 »The Tourist«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.15 -22.00 »Che bella giornata«. Dvorana 2: 17.30 »Le cronache di Nar-nia - Il viaggio del veliero« (digital 3D); 19.50 - 22.15 »Tron: Legacy« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 17.00 - 19.50 - 22.10 »He-reafter«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Una vita tranquilla«. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«; do 10. januarja. RAZSTAVA »MIŠKA PO KRASU« fotografa Marka Vogrič je na ogled v kavarni Carducci v Ulici Duca DAosta 83 v Tržiču. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SVETI GORI je na ogled 9. slovenska razstava jaslic; od 10. do 16. januarja od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro; do 10. januarja vsak dan od 10. do 17. ure. ~M Koncerti Ü3 Obvestila KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta do 10. januarja 2011. MLADINSKI DOM vabi na filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in kratek zaključni pogovor o filmu samem ter o njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 14. januarja 2011, 11. februarja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. SPDG prireja od 30. januarja do 20. februarja nedeljske tečaje smučanja v For-ni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja v Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 0481-22164 (Marta). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v torek, 25. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo 12. januarja ob 20.15 koncert Ansambla Ankaran; 14. januarja ob 20.15 bodo nastopili Beograjski klavirski duo (Daniela Bratkovic in Janko Djokovic) in Beograjska tolkalca (Srdjan Palačkovic in Ivan Marjano-vic); informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. KD SABOTIN vabi na božični koncert mešanega zbora Brnistra, ki bo v cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi v soboto, 15. januarja, ob 20. uri. 9 Šolske vesti PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Zupančič v Gorici v sredo, 12. januarja, ob 18. uri; Alojz Gradnik v Šte-verjanu v ponedeljek, 17. januarja, ob 15. uri; Fran Erjavec v Štandrežu v ponedeljek, 17. januarja, ob 17. uri; Josip Abram v Pevmi v sredo, 19. januarja, ob 17. uri; Ludvik Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 24. januarja, ob 15.30. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Pevmi v sredo, 12. januarja, ob 15.45; v Ul. Max Fabiani v Gorici v petek, 14. januarja, ob 16. uri; v Štandrežu v sredo, 19. januarja, ob 16.30; v Ul. Bro- 10 v Gorici v sredo, 26. januarja, ob 17. uri; v Bračanu v ponedeljek, 24. januarja, ob 16. uri; v Števerjanu v sredo, 26. januarja, ob 16. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Pevmi v četrtek, 13. januarja, med 10.45 in 11.45; v Ul. Max Fabiani v Gorici v petek, 14. januarja, med 10.30 in 11.30; v Štandrežu v sredo, 19. januarja, med 10.45 in 11.45; v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 20. januarja, med 10.30 in 11.30; v Bra-čanu v torek, 25. januarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo skupni informativni sestanek za vpisovanje otrok v vrtec Romjan (oddelek v Romjanu in oddelek v Ronkah) potekal v četrtek, 13. januarja, ob 16. uri v vrtcu v Romjanu, Ul. Capitello 6 (tel. 0481-777008). Istega dne bodo staršem prikazani prostori vrtca v Romjanu, v ponedeljek 17. januarja, pa bo vrata odprl oddelek v Ronkah, Ul. Bratov Cervi (tel. 366-6200152). RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bodo vpisovanja otrok za šolsko leto 20112012 potekala na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) od 17. januarja do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. DNEVI ODPRTIH VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Zupančič v Gorici v sredo, 19. januarja, med 8.15. in 9.15; Alojz Gradnik v Šte-verjanu v četrtek, 20. januarja, med 8.30 in 10. uro; Fran Erjavec v Štan-drežu v petek, 21. januarja, med 8.30 in 9.30; Josip Abram v Pevmi v torek, 25. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Bračanu v torek, 25. januarja, med 11.30 in 12.35. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da bodo sprejemali vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce od ponedeljka, 24. januarja, do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretje-šolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. M Izleti S Poslovni oglasi SVETOVALCI ZA DELO bi izobrazili delovno in vestno osebo za upravljanje osebja in spojenih obvez. Potrebno znanje slovenščine in rabe računalnika. Curricula na mail: studio@consulenzelavoro.it 13 Prireditve NA SEDEŽU DRUŠTVA SABOTIN V ŠTMAVRU se bo danes, 9. januarja, ob 16. uri zaključil šestnajsti natečaj v pripravi jaslic, na katerem je sodelovalo štirideset izdelovalcev jaslic iz Štmavra, Pevme, z Oslavja, iz Gorice in Solkana. Organizatorji bodo prikazali videopos-netke in razstavili fotografije vseh jaslic in najlepših osem bodo tudi nagradili. POKOJNEMU MIRKU ŠPACAPANU bo posvečen kulturni večer v petek, 14. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Podgori. Govoril bo Bernard Spazzapan, nastopili bodo otroški cerkveni pevski zbor iz Štandreža, harfistka Tadeja Kralj, organist Jurij Klanjšček, bariton Nikolaj Pintar, dekliška vokalna skupina Bodeča neža in recitatorka Jasmin Kovic. Izkupiček dobrodelnega večera bo namenjen društvu »Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno«. V VINSKI KLETI KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 14. januarja, ob 20.30 predstavitev publikacije »La testa di Ponte di Gorizia (1915-1916)« Sergia Chersovanija in Mitje Jurna. Prispevki Ob 22. obletnici smrti Branka Jurna daruje žena Vilma 70 evrov za KD Danica v njegov spomin in v spomin njegovih staršev. Rudi in Otilja Budal darujeta namesto cvetja na grob Vilka Lupina 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. V spomin na Cirila Pahorja daruje družina Pahor 100 evrov za vzdrževanje spomenika v Dolu. V spomin na pokojnega Cirila Pahorja darujeta Silva in Luciano 50 evrov za VZPI-ANPI Dol - Jamlje. Pogrebi SPDG bo v okviru pobud ob 100-letni-ci ustanovitve društva priredilo večdnevni izlet v Bolgarijo z zanimivim planinskim in turističnim programom. Izlet bo od 25. junija do 3. julija, prevoz z avtobusom. Nastanitev v hotelih. V planinskem delu je predviden vzpon na najvišji vrh Balkana - Musalo, na najvišji vrh Pirina in na turistično središče Vitoša nad Sofijo, v turističnem delu pa ogled nekaterih kulturnih in naravnih zanimivosti Beograda, Sofije, Melnika na meji z Grčijo ter znamenitega samostana Rila. Prednost ob vpisu imajo člani društva. V ponedeljek, 10. januarja, ob 19. uri bo na sedežu, Verdijev Korzo 51/int, predstavitev programa. Ob tej priložnosti bo mogoče poravnati tudi letno društveno članarino in zavarovalnino PZS. PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni tradicionalni izlet v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Kobenhavn; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). JUTRI V GORICI: 11.00, Lorenzo Ferrari iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠLOVRENCU: 14.00, Pierino (Mauro) Basello (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Silvino Domini v kapeli bolnišnice, sledila bo upe-pelitev. JUTRI V VILEŠU: 14.00, Nervina Scliz-zer (iz krminske bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. B Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man- zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 Nedelja, 9. januarja 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme projekt jezik - lingua Večjezičnost kot bogastvo in vrednota čezmejnega slovensko-italijanskega obomčja V Evropi so nekatere skupnosti govorcev manj razširjenih jezikov v zadnjih desetletjih skušale oživiti ali/in razširiti rabo svojega jezika. Pred dobrimi dvajsetimi leti so tako jezikovni aktivisti kot teoretiki postavljali v ospredje podpiranje jezikovnega prenosa preko vzgoje in javnih občil. Kasneje so prvo mesto zasedli politično priznanje, zakonodaja in pravice ter javni viri. Pri manjšinah, ki so te cilje dosegle, pa se je izkazalo, da prenos politike v stvarnost ni samoumeven in da se je prav v tej fazi marsikaj zataknilo. Čeprav so bile te rešitve/reforme potrebne, so se izkazale za neučinkovite tam, kjer ni bila upoštevana vrsta drugih prvin, ki spodbujajo vitalnost jezika, se pravi tam, kjer niso pred- videli posegov, usmerjenih v oživljanje in širjenje rabe jezika med konkretnimi govorci, ki jezik uporabljajo v vsakodnevni komunikaciji in ga tako tudi prenašajo na naslednjo generacijo. Nekateri manj razširjeni evropski jeziki (Severna Irska, baskovske dežele in Wales), ki so jih (in jih še) oživljali, dokazujejo, da je še pred določitvijo zakonodaje, predpisov in pravic potrebno promovirati jezik med govorci. Jasno namreč postaja, da je načrtovanje jezikovnega statusa le sredstvo za dosego pravnega varstva. To jamči pravico do rabe jezika, ne pa ohranjanja in nadgrajevanja komunikacijskih sposobnosti govorcev manjšinskega jezika. Tako se zna celo zgoditi, da lepega dne zakone imamo, produktivnih govorcev pa je vedno manj ali jih ni več, kljub temu da se posamezniki še dalje identificirajo z manjšinskim jezikom. Med razloge, ki lahko privedejo do takega stanja, navajajo strokovnjaki tudi prepočasno udejanjanje pravnega varstva: ko se začnejo zakoni izvajati, je od njihove odobritve preteklo toliko časa, da so nastopile že take družbene spremembe, ki bi terjale, da se zakoni na novo prilagodijo. Vendar tudi pravočasna uveljavitev ni jamstvo za uspešnost, kajti na udejanjanje duha zaščitnih določil in državnih servisov vpliva vrsta spremenljivk. Zato je bistveno, da se posveča primerna pozornost vrednotenju izvajanja aplikativnih norm in oblik javne podpore, ki naj bi ustrezale pričakovanjem in dejanskim potrebam govorcev. In prav na osnovi takih in podobnih ugotovitev se je uveljavilo pre- pričanje, da so ob pravni zaščiti ali celo pred njo potrebni posegi, usmerjeni v širjenje števila govorcev oziroma v ustvarjanje pogojev in potrebe po rabi jezika v praktično-sporazu-mevalne namene. Če hočemo, da se jezik zasidra, pa mora v skupnosti in v posameznih govorcih nujno pridobiti tudi neko vrednost. Zato teoretiki naglašajo potrebo po vzporednem načrtovanju tako jezikovnega statusa kot tehnik širjenja rabe jezika. Opozarjajo pa tudi, da mora vsaka jezikovna manjšina izdelati in stalno prilagajati neki svoj model, kajti niti dve izhodiščni stanji nista enaki. Jezikovna politika, ki jo izvajajo Slovenci v Italiji, od vedno privilegira pravno varstvo in izboljšanje družbenega statusa. Opazovalci načinov uresničevanja zakonov pri drugih manjšinah pa opozarjajo, da bi bilo treba tudi prilagajati javne usluge »konkretnim« ljudem in usposobiti govorce, da se poslužujejo doseženih jezikovnih pravic. Istočasno je turi potrebno tržiti manjšinski jezik med negovorci in ustvarjati manjšinskemu jeziku prijazno okolje. Med Slovenci v Italiji kakor tudi med Italijani v Sloveniji je skrb za ohranjanje in nadgrajevanje jezikovnih sposobnosti govorcev zgodovinsko vodilno načelo družbenopolitičnega delovanja. Neposredno skrb za medgeneracijski prenos jezika sta bili tu kot pri manjšinah drugod po Evropi poverjeni najprej družini, na družbeni ravni pa predvsem šoli, posredno pa medijem in vsem oblikam organiziranega življenja, ki ustvarjajo možnosti srečevanja in udejstvo-vanja v manjšinskem jeziku. O jezikovnem načrtovanju na individualni ravni, ki bi ustvarjalo individualne mreže jezikovnih stikov v manjšinskem jeziku in tržilo manjšinski jezik med govorci drugih jezikov, predvsem večinskega, pa se je na tem območju začelo razmišljati šele pred kratkim. Ta razmišljanja pa so se relativno kmalu konkretizirala v projektu JEZIKLINGUA. Projekt JEZIKLINGUA je izraz večletnega učinkovitega sodelovanja slovenske narodne skupnosti v Italiji z italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji. S sredstvi evropskih programov sta obe manjšini že uresničili vrsto pomembnih projektov, ki so obogatili kulturno in socialno ponudbo širšega čezmejnega prostora. Projekt JEZIKLINGUA je financiran je s sredstvi Programa za čezmejno sodelovanje Slovenija-Ita-lija 2007-2013. V skladu z Lizbonsko in Goteborško strategijo ter nacionalnimi in regionalnimi politikami je glavni cilj projekta promocija in širitev rabe italijanskega oziroma slovenskega jezika ter boljše poznavanje kulture in tradicije s pomočjo dragocenih danosti ozemlja, na katerem poleg večinskega prebivalstva živita tudi dve manjšini - v Sloveniji italijanska in v Italiji slovenska. S projektnimi dejavnostmi želimo doseči operativne cilje Prednostne naloge 3, kot so: ohranitev kulturne dediščine, poglobitev medkulturne izmenjave ter promocija in širjenje slovenskega oziroma italijanskega jezika. Na ta način bomo prispevali k večji privlačnosti in boljši konkurenčnosti obeh jezikov, kar je pomemben cilj tega programa. Za uspeh projekta je ključna vključitev najpomembnejših ustanov obeh manjšin (slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji) v vse projektne aktivnosti s ciljem promovirati in podpreti družbeno kohezijo na itali-jansko-slovenskem obmejnem območju, vzajemno spoznavati avtohtone kulture tega območja ter jezik sosednje države. Vodilni partner projekta je Ciljno začasno združenje »Jezik-Lin- gua«, ki je bilo ustanovljeno zaradi potreb tega projekta. Združenje sestavljajo Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra in krovni organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji -Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Projektni partnerji so temeljna združenja in ustanove italijanske narodne skupnosti v Sloveniji1. Poleg njih so partnerji tudi nekatere univerze ter študijski center2, ki bodo projekt strokovno in znanstveno podkrepile. Projekt predvideva vzpostavitev multimedijskega centra za promocijo in širitev slovenskega jezika in kulture v Italiji, in sicer v Špetru. Osnovni namen multimedijskega centra za slovenski jezik je promocija jezika in kulture slovenske skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini (FJK). Širše gledano se multimedijski center posveča tako predstavljanju in promociji jezika in kulture na tem območju kot tudi promociji samega območja. V Sloveniji je predvidena postavitev predstavitvene in promocijske točke »Info- knjige«, kjer bodo predstavljene publikacije, ki jih izdaja italijanska narodna skupnost. Center bo tudi promocijska točka za italijanski jezik v Sloveniji. Obe strukturi bosta namenjeni tudi promociji ciljev in rezultatov projektnih dejavnosti. Z namenom, da se poveča raba slovenščine in italijanščine kot večinskega oz. manjšinskega jezika in razširi poznavanje teh jezikov na programskem območju, je predviden skupek jezikovnih aktivnosti, ki bodo ustvarile potrebne pogoje za to, da se zainteresirani posamezniki zbližajo z jezikom manjšine oz. jezikom bližnje sosednje države (italijanščino/slovenščino) in usvojijo osnove jezika, da govorci, ki jezik že obvladajo, izpopolnijo ustno in pisno izražanje in končno, da se poveča vedenje o značilnostih večjezične vzgoje in življenja v večjezičnem okolju.3 Zvrstili se bodo brezplačni italijan-sko-slovenski splošni jezikovni tečaji za vso populacijo ter specialistični tečaji funkcijskih zvrsti za ustanove, javne organizacije in svete dela, ki bodo obenem tudi priložnost za promocijo večjezičnosti med večinskim prebivalstvom in ustvarjanju večje-zičnosti prijaznega okolja.4 Projekt JEZIKLINGUA namerava ovrednotiti bogato skupno kulturno in literarno dediščino ter tradicijo in to predstaviti mlajšim generacijam in širšemu krogu prebivalstva na čezmejnem območju. Načrtuje se ponatis knjižnih fondov v Italiji in katalogizacija ter ustrezna predstavitev dragocenih knjižnih fondov v Sloveniji, prevodi literarne produkcije Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji. Kulturna in literarna dediščina bosta tudi predmet študijskih posvetov. V projektu bodo aktivno sodelovale šole različnih stopenj in vrst. Specifične didaktične dejavnosti, izmenjave med šolniki, srečevanje na medmrežju in v živo med učenci in dijaki bodo prispevali k vzpostavitvi trajnega sodelovanja med šolami in pobratenja med sorodnimi izobraževalnimi ustanovami, omogočili bodo izmenjavo know-howa na področju izobraževanja in predvsem pripomogli k sklepanju prijateljstev med prebivalstvom čezmejnega območja. Predvidene so tudi znanstvene raziskave, vezane na vse projektne faze. Te bodo omogočile vzpostavitev privlačne komunikacijske strategije, ki bo pritegnila k študiju zgoraj omenjenih jezikov. Vse informacije o projektu JE-ZIKLINGUA in nekatere dejavnosti bodo v kratkem dosegljive na spletni strani projekta, ki bo vzpostavljena v ta namen. 146 Nedelja, 9. januarja 2011 NEDELJSKE TEME / izbor fotografij bralcev z naše spletne strani Zimska idila UP več fotografij na www.primorski.eu t í r * b i mm i ^f i^^ Nabrežina Doberdob NEDELJSKE TEME Nedelja, 9. januarja 2011 1 5 16 Nedelja, 9. januarja 2011 NEDELJSKE TEME Izrednega pomena je izvajanje ukrepov za preprečevanje ogromnih potrat pri porabi živil. V sami Italiji znaša vrednost hrane, ki se vsako leto zapravi z nepravilno porabo, približno 37 milijard evrov, kar je prepričljiv dokaz, da nas čaka na področju vzgoje za smotrnejšo in bolj spoštljivo porabo hrane še veliko dela. POSVET USTANOVE NOMISMA V RIMU Kmetijstvo potrebuje smotrnejšo uporabo pridelovalnih sredstev Svetovalna služba Kmečke zveze / LJUBLJANA - Slovenska vlada Sprejet zakon o promociji kmetijskih proizvodov Slovenska vlada je tik pred koncem leta sprejela dolgo pričakovani predlog zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Ta vzpostavlja mehanizme, tudi finančne, za sistematično komuniciranje med slovenskimi proizvajalci hrane in potrošniki, kar naj bi povečalo zaupanje potrošnikov v visoko kakovost slovenske hrane in posledično njihovo lojalnost. Poskusi priprave zakona so trajali več kot deset let, mnogi pravijo, da prihaja pozno, vendar pa je bolje, da prihaja pozno kot pa prepozno, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Promocija se bo v skladu s predpisi Evropske unije in po vzoru nekaterih evropskih držav o državnih pomočeh izvajala za kmetijske in živilske proizvode. Na podlagi dogovorov z nevladnimi organizacijami se bo izvajala za sektorje mleka, mesa, sadja in vrtnin, vina in krušnega žita ter oljk in meda. Posamezni sektorji se bodo vključevali v promocijo s sklepom vlade na predlog Sveta za promocijo. Za zagotavljanje vpliva na načrtovanje in izvajanje promocije s strani zavezancev za plačilo prispevka bo ustanovljen že omenjeni Svet za promocijo. Sestavljale ga bodo reprezentativne organizacije sektorjev ter sektorski in posvetovalni odbori, v katere pa bodo vključeni strokovnjaki iz sektorjev, tako na ravni pridelave, predelave ter področja obrti, turizma, javne radiotelevizi-je, trgovine, potrošnikov. Svet za promocijo bo usmerjal in nadzoroval delo izvajalca strokovnih nalog promocije ter imel ključno besedo pri vseh njegovih pomembnejših aktivnostih. »Naš cilj je, da po sprejetju zakona v državnem zboru organe usposobimo v roku šestih mesecev in začnemo s promocijo,« je poudaril minister Židan. (STA) KOLONKOVEC Mario Gregorič predaval o vinogradništvu V torek 28. decembra se je na sedežu Kulturnega društva Rovte Kolonkovec zbrala lepa skupina vinogradnikov in vinarjev tega območja. O posegih v vinogradu, predvsem v zvezi z varstvom trte in v posegih v vino, je predaval agronom Mario Grego-rič, strokovni sodelavec Kmečke zveze. Zanimanje za predavanje in številna vprašanja, ki so jih postavili prisotni so dokaz, da je vinogradništvo in vinarstvo še živo tudi na tem območju, čepraj je to dejavnost močno načel zob družbeno gospodarskih dogajanj v drugi polovici prejšnjega stoletja. Kmečka zveza pa rada nudi svojo pomoč tudi pridelovalno obrobnejšim območjem, ker smatra, da je ne glede na obseg proizvodnje koristno nuditi strokovno pomoč vsakemu kmetijskemu pridelovalcu in s tem pripomoči k ohranjanju zemlje, nenadomestljive dobrine za ohranitev naše skupnosti. Pred kratkim je ustanova za ekonomske študije (Societa di Studi Economia - NOMISMA) priredila v Rimu posvet o kmetijstvu, s posebnim poudarkom na vpliv tega sektorja na okolje in gospodarstvo ter na njegovo zmožnost zagotavljanja zadostne hrane v bodočnosti. Ob tej priliki je predsednik Komisije pri Evropskem parlamentu Paolo de Castro poudaril, da bo treba v kmetijstvo vnesti več novosti, med katerimi je najpomembnejše uvajanje globalnega trajnostnega načina kmetovanja, da se prepreči ali vsaj pomembno omeji onesnaževanje okolja. Zelo pomembna pa je tudi sprememba sedanjih kriterijev prehranjevanja s povečanjem pridelave živil, ki so za okolje manj obremenjujoča ter istočasno proizvedljiva ob nižji uporabi pridelovalnih sredstev. Omejiti bo treba porast porabe beljakovinskih živil, posebno živalskih, katerih proizvodnja je vezana na visoko uporabo dobrin. Tako je na primer potrebih 7 stotov žit in 700 do 15.000 litrov vode za proizvodnjo 1kg govejega mesa. Pri uporabi vode so velika odstopanja, ker je količina odvisna prdvsem od načina reje govedi. K tesnejši in smotrnejši uporabi razpoložljivih pridelovalnih sredstev v kmetijstvu nas sili tudi dejstvo, da bo na našemu planetu število prebivalcev čez pol stoletja doseglo 9 milijard, pa tudi sedanja obljudenost zemlje (7 milijard) zahteva od nas inovativne posege v primarni sektor. Kmetijstvo bo moralo v prihodnjih desetletjih zagotoviti porast pri- delave živil za 70% ob rastočemu spoštovanju okolja. Uvajanje trajnostnega kmetijstva pa mora biti globalno, sicer lahko pride do nelojalnih oblik konkurenčnosti v korist tistih, ki ne spoštujejo pravil trajnostnega načina kmetovanja. Slednji je namreč neločljivo vezan na višje pridelovalne stroške. Pri tem mora biti Evropska unija in širše vsa Evropa za zgled ostalim. Voditi mora kmetijsko politiko usmerjeno v rastočo skrb za okolje, s primernim nagrajevanjem tistih kmetijskih gospodarstev, ki pri tem izstopajo. Nič manj pomembno pa ni izvajanje ukrepov za preprečevanje ogromnih potrat pri porabi živil. V sami Italiji znaša vrednost hrane, ki se vsako leto zapravi z nepravilno porabo, približno 37 milijard evrov, kar je prepričljiv dokaz, da nas čaka na področju vzgoje za smotrnejšo in bolj spoštljivo porabo hrane še veliko dela. Področni izvedenci so mnenja, kot izhaja iz zaključne listine omenjenega posveta, da so v bližnji prihodnosti v kmetijstvu potrebne predvsem tri vrste ukrepov: okrepitev in vzpodbujanje znanstvenih raziskav in uvajanje inovacij na področju pridelave živil in varstva okolja; kmetijske podjetnike je treba vzpodbujati k opravljanju naravovarstvenih posegov vzporedno s pridelavo živil in jih za opravljanje te funkcije primerno nagrajevati; promovirati in izvajati ukrepe, namenjene blažitvi tržne neurejenosti cen kmetijskih pridelkov in z učinkovitimi posegi preprečevati tržne špekulacije. STROKOVNI NASVETI Reakcija tal Reakcija tal je lastnost, s katero označimo stopnjo kislosti ali lužnosti (bazičnosti, alkalnosti) talne razstopine. To je pomembna lastnost, ki lahko precej vpliva na uspeh gojenja rastlin. Določa jo razmerje med vodikovimi (H) in hidroksilnimi (OH) joni. Kadar je koncentracija H jonov večja od koncentracije OH jonov, so tla kisla; v obratnem primeru so tla lužnata. Če sta koncentraciji enaki, so tla nevtralna. Reakcijo tal prikažemo s pH lestvico, ki gre od 0 do 14. Kisla tla imajo pH manjši od 7, lužnata tla imajo pH večji od 7, nevtralna tla pa imajo pH 7. Vrednost pH merimo tudi pri drugih snoveh, na primer pri vinu, pivu, mleku, raznih kislinah, vodi. Reakcijo tal merimo z laboratorijsko analizo s pH-metrom. Mali vrtičkarji lahko uporabljajo tudi indikatorski papir, ki pa ni tako točen. Tla nimajo nikoli reakcije z ekstremnimi števili, to se pravi, da pH vrednost v glavnem nikoli ni pod 4 ali nad 10. Večina rastlin pa uspeva v več ali manj nevtralni zemlji. Tudi glede aktivnosti mikroorganizmov velja, da je najbojša v nevtralni zemlji. Tla razvrščamo po vsebnosti pH. Različni avtorji se odločajo precej samovoljno glede razvrstitve, vendar se vrednosti le za malenkost razlikujejo od avtorja do avtorja. Najbolj pogosto upoštevana razvrstitev tal je sledeča: pH nižji od 5,5: močno kisla pH od 5,5 do 6,0: kisla pH od 6,0 do 6,8: slabo kisla pH od 6,8 do 7,3: nevtralna pH od 7,3 do 8,0: slabo lužnata pH od 8,0 do 8,5: lužnata pH višji od 8,5: močno lužnata KISLA TLA nastanejo v glavnem zaradi podnebja. Pogosta so v severni Evropi, kjer veliko dežuje, zato se izgubi veliko mineralov, ki bi drugače nevtralizirali kisline. Kisla tla so tudi značilna, kjer je veliko organske snovi, kot na primer po gozdovih. Tudi močvirnata, šotna tla so kisla. Kisla tla popravimo z lužnatimi gnojili, kot so na primer kalcijev nitrat, natrijev nitrat, thomasova žlindra, ali pa z apnom. Rastline, ki dobro uspevajo v kislih tleh, so azaleja, krompir, korenček, paradižnik, jagoda, borovnice in še nekatere druge. LUŽNATA TLA imajo po navadi veliko apnenca, kot na primer na kraških tleh. Po svetu taka tla dobimo tudi tam, kjer je izrazito suho ali puščavsko podnebje. V tržaški pokrajini imamo v glavnem nevtralna ali rahlo lužnata tla, ki pa ne predstavljajo večjih težav za kulture. Včasih imamo ponekod problem kloroze ali bledice, saj je v naših tleh precej kalcija. V teh primerih se pH dvigne in tla postanejo bazična. Kalcij veže železo in posledica tega je, da ga rastlina ne more vsrkati. Zaradi presežka kalcija se slabo izkoristijo še bor, baker, mangan in cink. Kalcij se obenem veže s fosforjem in tako postane rastlini nedostopen. Klorozi so podvržene aktinidija, včasih trta, sadno drevje predvsem breskev, med okrasnimi rastlinami pa omenimo hortenzijo. Po drugi strani je prisotnost kalcija v tleh važna. Oljka je na primer zelo občutljiva na pomanjkanje kalcija. V naših krajih sicer niso znani primeri pomanjkanja kalcija pri oljki. V primeru pomanjkanja kalcija se pojavijo problemi, kot so počrnitev spodnjega dela paradižnikovega plodu, ali sušenje robov pri solati in drugi. Preden se lotimo ureditve zemljišča za gojenje rastlin je vedno priporočljiva analiza tal, ki je seveda upravičena, če je zemljišče veliko, in to zaradi stroškov analize. Iz analize tal razberemo med drugim tudi količino dostopnega kalcija. Zelo važno je tudi, da poznamo pH vrednost, ki naj ne preseže 8. Da popravimo apnenčasta tla zelo pomaga gnojenje s hlevskim gnojem. Redno gnojenje pomaga, da rastline bolje vsrkajo elemente iz tal, in da se tla nekoliko okisajo. Manjši učinek ima gnojenje s šoto. Priporočljiva je tudi uporaba gnojil s kislo reakcijo, kot so na primer amonijev sulfat, kalijev sulfat in tudi superfosfat. Nekateri svetujejo tudi uporabo žvepla. Vsekakor moramo gnojenja večkrat ponoviti in preveriti reakcijo tal. Včasih je treba čakati tudi leta, da se reakcija tal uredi. Večkrat to ni dovolj uspešno. Hitreje in učinkoviteje zdravimo klorozo, ki je posledica povečane količine apnenca v tleh, s specifičnimi pripravki, ki vsebujejo železove kelate, bodisi tako, da z njimi zalijemo koreninski sistem, ali pa jih uporabimo za listno gnojenje. V ta namen lahko uporabljamo tudi železov sulfat, ki pa ni tako učinkovit, kot kelati. Prednost železovega sulfata je v tem, da stane veliko manj kot kelati, negativna stran pa je, da preide kmalu v rastlinam nesprejemljivo obliko. Zato ga moramo uporabljati v večjih količinah, da rastline hitro absorbirajo železo, ki ga potrebujejo. Druga varianta je, da gojimo kulture, ki so odporne na bazično reakcijo, kot na primer beluši, peso, blitvo, kapusnice, baziliko, lucerno, v manjši meri špinačo, buče, bučke, kumare, korenje, peteršilj, paradižnik, fižol. Za konec naj povemo še, da trta najbolje uspeva na slabo kisli do slabo lu-žnati zemlji, vendar bolje prenaša bolj kislo kot preveč lužnato zemljo. V lužnati zemlji so pogosti primeri kloroze, o kateri smo že govorili. Čebula najbolje uspeva pri pH 6,5 - 7,5; česen 6,0 - 8,0; špinača 5,5 - 7,0; solata 6,0 - 7,0; grah 6,0 -7,5; pelargonija 5,0 - 7,0; ciklama 5,0 - 6,5; kumara 5,5 - 7,0. Magda Šturman \ I X ( Le ti, Primorski dnevnik. Primorski dnevnik je edini dnevnik v zamejstvu. Edini, ki vas vsako jutro Čaka pred domačimi vrati. Edini, ki vam vsakodnevno prinaša novice iz okolice in vesti s sveta. V enem samem poletu. Primorski dnevnik leti. »T • V • • V • • Vpis naročnin po znizani ceni do 31. januarja 2011. Pohitite! Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Ne zamudite priložnosti. ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici APrimorski r dnevnik 18 Nedelja, 9. januarja 2011 NEDELJSKE TEME Na slikah: pod naslovom palača valižanske skupščine v Cardiffu; desno Predsednik Obama s predstavniki Indijancev; spodaj predsednica Sveta Samijev v Rusiji Valentina Vjačeslavovna Sovkina. / DEŽELNA SKUPŠČINA V WALESU SPREJELA NOV ZAKON O VALIŽANSKEM JEZIKU Valižanščina postaja uradni jezik Komisar bo nadziral izvajanje Valižanski deželni minister za kulturno in jezikovno izročilo Alun Ffred Jones pravi, da gre za »zgodovinski dan za valižanski jezik« Valižan-ska deželna vlada je namreč sprejela prvo besedilo novega zakona o vali-žanskem jeziku. »Valižanski jezik je temelj ponosa naše domovine in enako ga cenijo tisti, ki ga govorijo in tisti, ki ga ne obvladajo,« je poudaril minister Jones in nadaljeval: »Prav zato želi valižanska vlada, da ta jezik odigra res pomembno vlogo v vsakodnevnem življenju tistih, ki ga želijo govoriti.« Nova zakonodaja teži h krepitvi jezika, k povečanju njegove rabe in tu- di k priznanju valižanščine kot drugega uradnega jezika v regiji, skupaj z angleščino. Zakon bo uvedel posebne mehanizme, s katerimi bo prisilil vse ustanove, ki imajo opravka z javnostjo, da zagotovijo storitve v valižan-skem jeziku; če teh storitev ne bodo zagotovile jih bodo lahko obsodili na plačilo globe do 5.000 funtov, približno 7.000 evrov. Liberalno-demokratska poslanka Jenny Anderson je v zvezi s tem ocenila, da predlagani ukrep ni zadosten, ker dopušča preveč izjem in torej ustvarja nekakšno sivo cono, ki bi dejansko predstavljala zmanjšanje rabe valižan-skega jezika. Zato je poslanka, ki je bila izvoljena v središču Cardiffa, predlagala amandma, ki pa ni bil sprejet. Druga velika novost, ki jo vsebuje zakon, je imenovanje komisarja za valižanski jezik, ki bo nadomestil sedanji Odbor za valižanski jezik. V zvezi s tem je konservativni poslanec Paul Davies ugovarjal določilu, po katerem komisarja imenuje predsednik vali-žanske vlade, češ da mora biti komisar neodvisen od politične oblasti. Njegov ugovor so zavrnili, vsekakor pa je minister Jones zagotovil, da bo izbira komisarja potekala povsem transpa-rentno in strogo po postopku, ki ga bo vlada izpeljala na osnovi zakona. Pri glasovanju so predstavniki opozicije dejali, da soglašajo s cilji zakona, ne soglašajo pa s postopkom, kako naj bi te cilje dosegli. Zakon bo stopil v veljavo po podpisu kraljice. ZDA podprle deklaracijo o domorodnih ljudstvih Ameriški predsednik Barack Obama je napovedal, da bodo ZDA formalno podprle deklaracijo Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev. Njegovo pobudo so že pohvalili predstavniki indijanskih organizacij v državi, ki se že desetletja borijo za lastno kulturo, za lastništvo in za pravico do samoodločbe. Doslej so bili ZDA med redkimi državami, ki še niso podprle tega pomembnega mednarodnega dokumenta; zato je odločitev predsednika Oba-me še bolj dobrodošla. »Cilji, h katerim teži ta deklaracija, vključno s spoštovanjem institucij in bogatih kultur domorodnih ljudstev, v celoti soupa-dajo z našimi željami,« je dejal Obama in nadaljeval: »In tu želim biti zelo jasen: dejstva, pobude, so veliko pomembnejši od besed in tudi pomembnejši od katerekoli deklaracije.« Obama je svojo odločitev napovedal na srečanju voditeljev 565 priznanih domorodnih organizacij v Združenih državah Amerike, ki so se zbrali v Beli hiši, kjer so se udeležili 2. konference Bele hiše domorodnih Američanov. »Samo s sprejemanjem svoje zgodovine bomo lahko napredovali,« je še dejal ameriški predsednik ob splošnem odobravanju udeležencev. Predstavniki ameriške administracije so pojasnili, da so imele ZDA pomisleke glede deklaracije Združenih narodov predvsem v zvezi s pravicami do lastništva zemlje in z besediščem, ki bi lahko bilo v nasprotju z ameriško zakonodajo. Busheva uprava ni nikoli pristala na to deklaracijo, aprila lanskega leta pa je Obamova administracija napovedala, da bo natančno pregledala besedilo, ki so ga že podpisali predstavniki 143 držav. Do spremembe stališča je prišlo, potem ko so ameriški strokovnjaki ugotovili, da besedilo dejansko ni v nasprotju z ameriško zakonodajo in da tudi ni konfliktov z zakoni posameznih ameriških držav. To svojo oceno so dali na vpogled predstavnikom domorodnih organi- zacij in ko je potekel rok za pripombe so potrdili podporo ZDA deklaraciji. V zvezi s tem je glasnik ameriškega zunanjega ministrstva P.J. Crowley dejal, da gre za »pomembno spremembo stališča ZDA« in dodal, da imajo, kot glede številnih drugih mednarodnih pogodb, tudi glede te pogodbe veliko zadržkov, ker pač deklaracija vpliva na notranjo in ustavno ureditev. »Čeprav deklaracija ni pravno obvezujoča, je moralno in politično zagotovo pomembna,« je dejal. Sicer pa je Obama v svojem govoru napovedal tudi zagotovitev ustreznih finančnih sredstev za izboljšanje stanja domorodnih ljudstev, pa tudi ukrepe na področju zdravstva in pravnega statusa. Od 500 udeležencev konference jih je bilo kar 320 pripadnikov domorodnih ljudstev. Predsednik centra za pravno zaščito Indijancev Robert Coulter je po Obamovi napovedi v komentarju napisal, da je ta dogodek vendarle kronal več kot tridesetletno prizadevanje do-morodnih ljudstev ob podpori mednarodnih organizacij. »Naša prizadevanja za zagotovitev pravic indijanskim narodom v tej državi prehajajo z vladno podporo tej deklaraciji na višjo raven,« je zapisal Coulter in opozoril, da morajo nadaljevati z bojem za uveljavljanje pravic, če želijo, da bodo cilji, ki si jih zadaja deklaracija Združenih narodov zares uresničeni. Deklaracijo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela v septembru leta 2007; zanjo je glasovalo 143 držav, med temi pa ni bilo ZDA, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije. Kasneje sta Avstralija in Nova Zelandija deklaracijo podprli; sedaj so jim sledile tudi ZDA. Po oceni Združenih narodov živi na svetu najmanj 370 milijonov pripadnikov domorodnih ljudstev. Tudi v najbolj razvitih državah, kot na primer v ZDA, so po mnenju mednarodne delovne skupine za vprašanja domorodcev te skupnosti pogosto emarginira-ne in zapostavljene na vseh področjih družbenih dejavnosti. Tudi Samiji v Rusiji z lastno organizacijo Tudi Samiji v Risiji so dobili svoj parlament. V desembru so namreč v Murmansku ustanovili stalno skupščino Samijev (bolje poznanih kot Laponcev, vendar je za njih ta beseda žaljivka) z uradnim imenom Skupščina Samijev Kole (Kuelnegk Soamet Sob-bar). Skupščino, ki jo sestavlja 9 članov, je izvolilo 73 delegatov (od skupno 89 upravičencev) v zastopstvu Samijev, ki živijo v oblasti (regiji) Murmansk. Za predsednico so izvolili Valentino Vja-česlavovno Sovkino. Svet, ki so ga ustanovili, ima zaenkrat le začasni stavek; izdelati bo moral osnutek zakona, s katerim bo to telo uradno priznano, tako kot so priznani parlamenti Samijev na Norveškem, na Finskem in na Švedskem. Zasedanja se je udeležil tudi predsednik norveškega parlamenta Samijen Egil Olli, prisotna pa sta bila tudi zastopnika parlamentov Samijev Finske in Švedske. Predstavniki Samijev z območja oblasti Murmanska so se v preteklosti že enkrat zbrali na kongresu. Leta 2008 so oblikovali pripravljalni odbor, ki je v dveh letih pripravil gradivo za sedanjo skupščino, ki je dejansko sprožila postopek za uradno priznanje. V Evropskem parlamentu razprava o mednarodnih manjšinskih institucijah Delovna skupina Evropskega parlamenta za tradicionalne manjšine, narodne skupnosti in jezike se je na svojem zadnjem zasedanju tik pred božičnimi prazniki srečala s predstavniki Evropskega letopisa za manjšinska vprašanja (European Yearbook on Minority Issues - EYMI), Evropskega centra za manjšinska vprašanja iz Flens-burga in Evropske akademije iz Bocna. Direktorica Evropskega centra za manjšinska vprašanja (ECMI), profesorica Tove Malloy je obrazložila dejavnost centra, ki deluje v Flens-burgu ob nemško-danski meji in je predstavila 8. izdajo Evropskega letopisa za manjšinska vprašanja. Predsednika mešane skupine Evropskega parlamenta Kinga Gal pa je spregovorila o dejavnostjo tega parlamentarnega telesa, ki tesno sodeluje s številnimi institucijami, ki se ukvarjajo z zaščito manjšin, in je zelo pozitivno ocenila dejavnost, ki jo opravlja EC-MI na tem področju. Ko je govorila o dejavnosti institucije, ki jo vodi, je profesorica Malloy poudarila, da pri obravnavanju jeziko- vne in kulturne različnosti v Evropi ugotavljajo, da »nespoštovanje mednarodnih določil s strani posameznih držav meče temno senco na te države« in da postajajo nekatere države čedalje bolj nedosledne. Predsednik svetovalnega odbora Sveta Evrope za izvajanje okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin prof. Rainer Hoffmann je spregovoril o dogajanjih ne mednarodni ravni in opozoril, da je postalo Evropsko sodišče za človekove pravice aktivnejše pri obravnavanju vprašanj, ki zadevajo manjšine, spregovoril pa je tudi o bilateralni dimenziji nekaterih vprašanj na primer na območjih Donave, Balkana in Kavkaza. Nekdanji direktor visokega komi-sariata OVSE za zaščito narodnih manjšin profesor John Packer je razpravljal o evoluciji pravne zaščite manjšin v posameznih državah in pri tem opozoril, da nekatere države niso nastale na mirni osnovi, ampak so nastanek spremljali konflikti in nasilje. Dodal je, da s povečanjem kompleksnosti odnosov, k čemur prispevata globali- zacija in povečana mobilnost, vprašanje pravic manjšin ne bo izginilo. Direktorica mirovnega institurta otočja Aland dr. Sia Spilipoulou Aa-kermark je predstavila gradivo EYMI nas področju izobraževanja, s posebnim ozirom na integracijo in večjezi-čnost. Nekdanja evropska poslanka Karin Riis-Joergensen pa je predstavila delo v zvezi z Romi, spregovorila o izgonu Romov iz Francije in o vprašanju, v kolikšni meri trgovina z ljudmi zadeva Rome, pri čemer so žrtve predvsem romske ženske. Evropski poslanci so postavili kar nekaj vprašanj; Edit Bauer je spregovorila o ovirah pri izvajanju dvostranskih dogovorov o pravicah manjšin, nanašajoč se na stanje Madžarov na Slovaškem, Herbert Dorfman pa je govoril o pomenu poučevanja otrok večine jezika manjšine, ki živi na istem ozemlju. Ob koncu je predsednica Kinga Gal opozorila, da Evropski svet in Komisija stalno nižata raven zaščite manjšin, ki je bila določena s Kopenhagen-skimi kriteriji in dejala, da se je treba temu postopku zoperstaviti. Št. 124 i.podlistek * . -M. r. gorica@ssorg.eu MJKl.V-.tl m-L-r 1 -^H.uHrnf; 9. 1. 2011 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA skpd f. b. sedej - Večeri zamejskih amaterskih gledališč v Števerjanu Harvey, premiera števerjanske dramske družine čana. V nedeljo, 27. februarja ob 18.00 pa bo na vrsti igra B. Brechta "Malomeščanska svatba', ki jo bo izvedla dramska skupina SDD Jaka Štoka iz Pro-seka. Režija Gregor Geč. To pa ni še vse glede gledališkega delovanja števerjanske dramske družine društva SKPD F.B. Sedej. V četrtek, 13. februarja bodo v Prosvetnem domu na Opčinah ponovili lansko produkcijo Povodni mož. Izvedba te igre spada v sklop pobude "Prešerno skupaj', ki jo organizira ZSKD. Dramska družina števerjanskega društva ponuja tako svojim zvestim gledalcem bogat začetek sezone. Pri tem pa gre seveda podčrtati predvsem hvalevredno delo vseh, ki prostovoljno pristopijo k uresničevanju tega projekta. Prav vkoreninjenost društvenega delovanja omogoča tudi na področju gledališke dejavnosti pomemben doprinos pri širjenju kulturnih vsebin, povezovanju ljudi in utrjevanju zavesti krajevne skupnosti. Posebno pa gre podčrtati dejstvo, da je pri tem od organizacije do izvedbe vključeno veliko število predvsem mladih oseb, ki si tako nabirajo pomembnih življenjskih izkušenj. Dramska družina SKPD F. B. Sedej iz Števerjana začenja letošnjo sezono zgodaj in izredno spodbudno. S pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške pro-svete, se bodo v števerjanskem Sedejevem domu, od januraja naprej, zvrstili "Večeri zamejskih amaterskih gledališč'. Prva predstava bo že v soboto, 15. januarja, ob 20.30, ko bo na sporedu domača premiera. Z režijo Franka Žerjala, bo dramska družina števerjanskega društva F.B. Sedej izvedla svetovno znano igro Harvey, ki jo je napisala ameriška dramaturginja Mary Chase. Ponovitev igre bo v nedeljo, 16. januarja ob 18.00 uri, prav tako v Sedeje-vem domu v Števerjanu. Pri tej igri je pomembno vedeti, da je požela izreden uspeh, tako da je njena avtorica Mary Chase leta 1944 prejela prestižno nagrado Pulitzer. Glede uspeha pa je verjetno dovolj podatek o tem, da je igra ostala neprekinjeno na odru celih sedem let, v katerih je doživela rekordnih 1775 ponovitev. V zgodbi nastopa simpatični gospod Elwood P. Dowd, ki je z vsemi zelo vljuden in prijazen. Sorodnike in znance pa zaskrblja to, da gospod Elwood vsem pripoveduje o posebnem prijatelju Harveju, ki pa ni človek temveč velik bel zajec. Te njegove posebnosti ne moreta sprejeti predvsem sestra in nečakinja. Tako skušata narediti vse, da bi ga streznili. Dogodki pa se ne odvijejo kot si oni dve želita in igra se razvije v zabavno in hudomušno zgodbo, ki se na koncu za vse dobro konča. Vedno v sklopu iste pobude "Večeri zamejskih amaterskih gledališč" bosta v Sedejevem domu v Števerjanu še dva za- nimiva večera. Najprej bo v petek, 18. februarja ob 20.30 nastopila dramska skupina KPD Planina iz Sel na Koroškem. Koroški rojaki bodo zaigrali igro Martina Dovjaka "Obisk', v režiji Francija Kon- i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it Spomini, zgodovina in narava Benečije v besedi in sliki Tri nove knjižne izdaje zadruge Most nja in z njim predmeti in orodje nekdanje vsakdanjosti. V uvodni besedi Gariup podčrta, da življenje v preteklosti ni bilo brez težav, a nad vsem je prevladovalo prepričanje, da se bo spremenilo v boljše in tako je bilo. Danes pa, obratno, živimo v času negotovosti in strahu z zaskrbljujočim pogledom na prihodnost. Publikacija v italijanskem jeziku «La mia terra la mia gente» je izbor uvodnikov, ki jih je Ezio Gosgnach, doma iz Matajura in sedanji glavni urednik Doma, napisal v enajstih letih na čelu videmskega škofijskega tednika «La Vita Cattolica» in sicer v časovnem obdobju od septembra 1999 do septembra 2010. Zaton drugega tisočletja (s pokoli iz dveh svetovnih vojn), napad na nebotičnike Twin Towers v New Yorku, zaporednost dveh papežev na čelu Cerkve, zamenjava štirih vlad v Italiji, vstop Slovenije v Evropsko Unijo, padanje meja in zaščita manjšin v deželi Furlaniji Julijski krajini so le nekatere teme, ki jih avtor obravnava ne da bi se izognil človeštvu s 1 jci Limn p. Lp liirrioLp I....... mi lJUslídlW- k KL* Zadruga Most je pred kratkim objavila tri publikacije, v katerih so zbrani in dokumentirani spomini na preteklo življenje v Nediških dolinah, zgodovinski dogodki v zadnjih letih na svetovnem in krajevnem nivoju in lepote narave na gori Matajur v Beneški Sloveniji. Dvojezično publikacijo «Luna e lucciole - Luna an buskal-ce», v beneškem narečju in v italijanskem jeziku, je napisal Adriano Gariup, domačin iz Srednjega, kjer se je rodil leta 1949, in igralec v amaterski skupini Beneško gledališče, za katero je napisal številna besedila. Neizprosno minevanje časa vzbuja v avtorju spomine na svoja doživetja v mladih letih, sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja ter potrebo po pričevanju o svetu, ki počasi izgi- svojim dostojanstvom in vredotami, kot podčrta Giorgio Banchig v uvodni besedi kjige. Dvojezično publikacijo, v italijanskem in slovenskem jeziku «Le quattro stagioni sul Matajur - Štirje letni časi na Matajurju» je bila pred nedavnim predstavljena ob prisotnosti avtorja Marca Gorenszach, domačina iz Matajura, na sedežu fundacije Poti miru v Kobaridu. Publikacija je izbor fotografskih posnetkov, preko katerih avtor ponuja svoj pogled na očarljivo naravno bogastvo Matajura v štirih letnih časih in na širše premoženje s tradicionalnimi prazniki, orodjem in arhitekturo najvišjega vrha Nediških dolin. Božični dobrodelni večer v spomin na dr. Mirka Špacapana Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, PD Podgora, Slovenska zamejska skavtska organizacija, AŠZ Olympia, Krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost bodo tudi letos skupno počastili spomin na dr. Mirka Špacapana z Božičnim dobrodelnim večerom, ki bo v petek, 14. januarja 2011 ob 20.30 uri v župnijski cerkvi sv. Justa v Podgori. Tri leta so že minila, od kar nas je zapustil dr. Mirko Špacapan, priznan pe-diater, prodoren politik, neutruden zborovodja, športnik in skavt. Danes so sadovi njegovega daljnoročnega dela še živi. Ta ži-vost se, preko ljudi, ki so z njim sodelovali, bojuje, da bi se Mirkovo delo ohranilo in še naprej rojevalo številne sadove. Na večeru bodo nastopili otroški cerkveni pevski zbor iz Štandreža pod vodstvom Lucrezie Bogaro, glasbenica Tadeja Kralj s harfo, solist bariton Nikolaj Pintar, ki ga bo na orglah spremljal Jurij Klanjš-ček ter Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z zborovodjo Matejo Černic. Priložnostni govor bo podal dr. Bernard Špaca-pan. Večer bodo vsebinsko obogatile recitacije Jasmin Kovic, članice dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana. Dobrodelni izkupiček bo namenjen neprofitnemu društvu »Paliativna oskrba Mirko Špacapan - Ljubezen za vedno« iz Vidma, ki nudi pomoč pri paliativni negi za onkološke bolnike. 2 0 Nedelja, 9. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Zmaga tržaške ekipe v 21. krogu B-lige Triestina zadela na Roccu po dolgih 583 minutah V polno zadela Testini in Della Rocca - Nedoslednost v primeru Cottafava Triestina - Ascoli 2:0 (1:0) Strelca: v 43. Testini, v 40. dp Della Rocca Triestina (4-4-2): Colombo 7; DAm-brosio 5, Cottafava 6,5, Malago' 5,5, Long-hi 6; Antonelli 7, Gissi 6, Gerbo 6,5 (22.dp Matute 6), Testini 7 (30.dp Bariti); Della Roc-ca 6, Marchi 5,5 (36.dp Godeas 6). Trener: Salvioni. Ascoli (4-5-1): Guarna; Ciofani (3.dp Djurič), Faisca, Micolucci, Marino (34.dp Pasqualini); Gazzola, Sommese (32.dp Masini), Pederzoli, Di Donato, Cristiano; Men-dicino. Trener: Castori. Sodnik: Ciampi iz Rima 6,5; opomini: Faisca, D'Ambrosio, Longhi, Marino, Gis-si; gledalcev: 3.500. Bili smo 2. oktobra, Triestina je takrat gostila Crotone in prepričljivo zmagala s 3:0. Od takrat je minilo kar 583 minut preden bi Triestina znova dosegla gol pred domačim občinstvom, kar se je zgodilo včeraj, ko so se lahko premraženi navijači kar dvakrat veselili zadetka domače ekipe. Tržačani so z 2:0 odpravili Ascoli in se tako vsaj delno povlekli ven iz zelo težke situacije. Seveda je povsem prerano govoriti, da je kriza mimo, saj čaka trenerja Salvionija še veliko dela, a zdaj se lahko bolj sproščeno pripravljajo na še eno tekmo proti neposrednemu tekmecu. Čez teden dni bo namreč Triestina igrala v Bergamu proti Albinoleffeju. IZBIRE - Salvioni se je odločil za bolj izkušeno postavo (kar šest igralcev nad trideset let), zlasti v obrambi, kjer je že dobil mesto »povratnik« Marcello Cottafava. Na sredini je nov trener zaupal Gerbu, medtem ko je v napadu zaupal Della Rocci, ki je imel v tej sezoni zelo omejeno minutažo. Castori se je odločil za kar previdno postavitev in številčno okrepil vezno vrsto, medtem ko je v napadu igral Mendicino. O TEKMI - Triestina je že po dveh minutah igre imela izredno priložnost. Testini se je izognil »ofsajd« zanki, a slabo zaustavil žogo, tako da je bil njegov strel manj učinkovit in to je omogočilo vratarju, da je žogo odbil v kot. Počasi je Ascoli začel izkoriščati moža več v vezni vrsti in prevzel pobudo na sredini in najprej zapretil s Cri-stianom (strel z razdalje mimo vrat), nato pa resno ogrozil Colomba s Faisco. Branilec je po prostem strelu udaril po žogi z glavo z razdalje treh metrov, Colombo pa je z vrhunskim posegom rešil svoja vrata. V 38. minuti smo videli zgleden primer čemu Triestina ima najslabši napad B-lige: Anto-nelli je pobegnil po desni in lepo podal na sredino kazenskega prostora, kjer pa sta bila tako Della Rocca kot Marchi v zamudi. Zadostoval bi že rahel dotik žoge... Po priložnosti za goste z Mendicinom je Triesti-ni le uspelo zadeti. Pobudnik je bil znova An-tonelli, čigar podajo je tokrat izkoristil Testini, ki je z glavo ukanil Guarno. Ascoli bi lahko že minuto kasneje izenačil, na srečo pa se je njegov strel z 20 metrov od vratni-ce odbil v gol avt. Drugi polčas se je začel s Castorijevo menjavo. Djurič je okrepil napad Ascolija, ki je prešel na 4-4-2. Triestina je imela na razpolago več prostora za napade in Anto-nelli bi po petih minutah skoraj presenetil obrambo gostov, a Guarna se je rešil iz res težke situacije. Tržačani so z Marchijem zamudili dve priložnosti v protinapadu, Cristiano in Djurič pa bi jih kmalu kaznovala, ko le ne bi Colombo postregel z novima vrhunskima posegoma. Triestina je bila iz protinapada stalno nevarna, drugi gol pa so domači dosegli šele pet minut pred koncem, ko je Godeas videl osamljenega Della Roc-co, ki ni imel težav zadeti. Preden bi se domači lahko veselili zmage pa je Colombo še enkrat odlično posegel po strelu zelo živega Djuriča. KLJUČNI DOGODEK - Po golu Testinija se je Triestina otresla treme in zaigrala bolj sproščeno. PA ŠE TO - Cottafavo so šele med prazniki ponovno vključili v ekipo, potem ko so ga iz »disciplinskih« razlogov »odža- Triestinin kapetan Emiliano Testini je na tržaškem Roccu, kjer bo v soboto proti Venezii v okviru D-lige igral repenski Kras, zadel prvi gol gali«. Včeraj je po zamenjavi Testinija tekmo zaključil kot kapetan. Res je, da živimo v svetu, kjer je spreminjanje idej na dnevnem redu, a morda bi moralo imeti neko društvo malo večjo doslednost. Ali je morda še kaj drugega v ozadju, tudi glede na govorice, ki so se širile lani poleti po tekmi s Padovo? JE ŠLO - Tokrat je Triestina uspešno igrala po pasovih, kjer sta bila tako Anto-nelli na desni kot Testini na levi zelo učinkovita. Zelo sta garala, a kvantiteti sta dodala tudi določeno mero kakovosti in ni slučaj, da je do prvega gola prišlo prav zaradi 1 4% 1 O golov je doslej, po 21. krogu, zadela Triestina. Tržaška ekipa ima najslabši napad v B-li-gi. Celo od včeraj zadnjeuvrščeni Portogruaro ima tri zadetke več od Tržačanov. S 33 prejetimi goli pa ima Triestina tretjo najslabšo obrambo. uspešnega sodelovanja teh dveh igralcev. Top: Komaj omenjenima Antonelli-ju in Testiniju treba dodati še tretje ime: Colombo. Vratar Triestine se je izkazal z vsaj tremi odličnimi posegi. Ko ne bi bilo njega dvomimo, da bi se domači veselili zmage. NI ŠLO - Obramba Triestine je na trenutke še vedno zelo trpela. Zlasti na desnem obrambnem pasu domačih je Ascoli stalno drezal in ustvaril nič koliko priložnosti. Flop: Šibki člen Triestine je tokrat bil D'Ambrosio Iztok Furlanič B-liga IZIDI 21 . KROGA Frosinone - Livorno 0:2, Crotone - Portogruaro 2:0, Empoli - Vicenza 1:' , Modena - Novara 2:1, Padova - Torino 1:1, Pescara Cittadella 1:0, Piacenza - Varese 2:1 Reggina - Sassuolo 0:0, Siena - AlbinoLeffe 2:1, Triestina - Ascoli 2:0, Atalanta - Grosseto jutri ob 20.45 Novara 21 12 6 3 40:17 42 Siena 21 11 7 3 35:20 40 Atalanta 20 12 3 5 27:17 39 Livorno 21 10 7 4 32:20 37 Varese 21 9 8 4 24:15 35 Torino 21 9 6 6 26:24 33 Reggina 21 9 5 7 26:23 32 Pescara 21 8 7 6 25:23 31 Vicenza 21 9 3 9 25:27 30 Padova 21 7 7 6 31:24 28 Crotone 21 6 9 6 22:24 27 Empoli 21 5 11 5 23:20 26 Modena 21 5 9 7 22:30 24 Cittadella 21 6 5 10 24:28 23 AlbinoLeffe 21 6 5 10 24:33 23 Grosseto 20 5 7 8 22:26 22 Sassuolo 21 5 6 10 23:27 21 Piacenza 21 5 9 8 26:32 21 Triestina 21 4 8 9 16:27 20 Ascoli (-5) 21 6 7 8 21:27 20 Frosinone 21 4 7 10 21:33 19 Portogruaro 21 4 6 11 19:35 18 PRIHODNJI KROG: 15.1. ob 15.00 AlbinoLeffe - Triestina tenis Hopmanov pokal šestič v ZDA PERTH - Teniška reprezentanca ZDA je v finalu Hopmanovega pokala v avstralskem Perthu premagala Belgijo z 2:1. V odločilnem tretjem dvoboju je ameriška kombinacija Bet-hanie Mattek-Sands/John Isner ugnala belgijsko navezo Justine Henin/Ru-ben Bemelmans s 6:1 in 6:3. ZDA so šestič slavile v tem tekmovanju, po tri zmage imata Španija in Slovaška. A-LIGA - Danes: 12.30 Samp-doria - Roma, 15.00 Catania - Inter, Cesena - Genoa, Chievo - Palermo, Fiorentina - Brescia, Lazio - Lecce, Milan - Udinese, Parma - Cagliari, 20.45 Napoli - Juventus. HODGSON - Roy Hodgson ni več trener angleškega nogometnega kluba iz Liverpoola. DŽEKO - Napadalec BiH Edin Džeko je z Manchestrom City podpisal štiri in pol letno pogodbo vredno 32,5 milijona evrov. ODBOJKA - Danes bodo odigrali še zadnji krog moške odbojkarske A1-lige. Po Rai sport 1 bodo ob 18.00 predvajali tekmo med Monzo in Modeno, kjer igra tudi števerjanski od-bojkar Loris Mania. BREZ NOGE - Nemki Ilki Wy-ludda, nekdanji olimpijski zmagovalki v metu diska, so amputirali desno nogo zaradi sepse. »Imela sem možnost izbire med izgubo noge ali življenja, in odločitev je bila jasna,« je dejala 41-letna Wyludda. TRAGEDIJA NA RELIJU DAKAR - Na enem najtežjih vzdržljivos-tnih relijev na svetu, reliju Dakar, ki je tretjič v Južni Ameriki, je smrt že vzela svoj davek. Življenje sta izgubila dva vzdrževalca, ki ju je v dveh med seboj nepovezanih dogodkih ubila elektrika. KOŠARKA - Liga NLB: Olim-pija - Zadar 78:53, Cedevita - Krka 74:80. olimpijske igre - Do Londona manj kot dve leti Ženski boks obogatitev ali cirkuška točka? »Nežni spol« se je boril že pred 106 leti Tiho, tiho, so ženske dosegle novo etapo enakopravnosti v športu. Na prihodnjih OI v Londonu jih bomo gledali kar v ringu na boksarskem turnirju. Presenečenje? Ne! Ne gre za popolno novost. Boks je za ženske že bil na sporedu kot demonstrativna panoga daljnega leta 1904 na zelo spornih igrah v St. Louisu, ki so bile bolj podobne cirkuškim predstavam kot športnim tekmovanjem. Dovolj je, da iz tistih iger omenimo vlečenje vrvi in prikazovanje telesnih spretnosti avtohtonih Američanov (Indijancev), kar je spominjalo na živalski vrt. Boks za ženske je skoraj v celoti poniknil in le tu pa tam so na pol ilegalno prirejali dvoboje, vrinjene med borbe moških, prej za zabavo pretežno moških gledalcev, kot za merjenje športnih moči. Vse se je dogajalo v ZDA. Najbolj znana osebnost je bila vsekakor Laila Ali, vendar predvsem zaradi očeta, legendarnega Muhammada Alija ali Cassiusa Claya, kot se ga tudi spominjajo ljubitelji boksa. Laila je po koncu boksarske kariere postala oglaševal-ka lepotilnih pripomočkov z blagovno znamko Laila Ali. Sicer se je začel boks za ženske v evropskih, torej športno nekoliko bolj verodostojnih razmerah, širiti v 80. letih prejšnjega stoletja. Na Švedskem, kjer so ženske vedno uživale večje družbene svoboščine kot drugje, so leta 1988 osnovali boksarsko zvezo in dvoboji so se iz kleti preselili na prave ringe. Velik razmah je boks doživel tudi v Veliki Britaniji. Iz prvotnih 80 pionirk, ki so sestavljale osnovo nove zveze, jih je danes na Otoku skoraj tisoč in njihovo število stalno narašča. Z dodelitvijo organizacije pri- Angležinja Hannah Beharry hodnjih OI Londonu (2012) so narasle tudi finančne zmogljivosti in skupina kandidatk za državni dres v dveh letih za priprave lahko potrosi čedno vsoto 2 milijonov in pol evrov. Vključitev boksa v ženski olimpijski program je seveda sprožil negodovanje konservativne miselnosti. Rekli bi, da tudi v skladu z neko tradicijo, ki žensk ne vidi v vlogi bojevnic. So pa nežni spol dokaj strogo zavarovali. Ženske bodo (kot moški) nosile zaščitne čelade, rokavice pa bodo nekoliko večje. Lahko se bodo opremile s ščitniki za prsi. Na dan so prišle presenetljive številke. V raznih fitnesih in telovadnicah naj bi vsak teden v Veliki Britaniji boksalo 149 tisoč ljudi. Petina tega števila pripada ženskam! Seveda ne gre za tekmovalno boksanje, temveč za telesno vajo, ki vsebuje uporabo visečih vreč in drugih pripomočkov. Redno so na vrsti tudi srečanja med obiskovalci vadbišč, ki pa ne predvidevajo nevarnih udarcev. Če je žensk, ki boksajo nekaj nad 25 tisoč, je tistih, ki se vsak teden rekreativno ukvarjajo z nogometom nekaj nad 156 tisoč. Razlika, velika v abso- lutnem merilu, ni taka, če pomislimo na odziv, ki ga ima nogomet v javnosti. V Londonu bo nastopilo vsega 36 boksark, po 12 v vsaki od treh kategorij (mušja, lahka in srednja). Ko gre za boks na OI, se zanimanje takoj obrne proti Kubi, ki je v tej zvrsti velesila, čeprav na zadnjih OI v Pekingu ni osvojila niti ene zlate. Čim je bil boks vključen v olimpijski spored, so prišle jasne izjave: boks ni primeren za ženske, so povedali. Eden od glavnih trenerjev Pedro Roque je dodal: »Kubanke bodo v Londonu kazale svoje lepe obraze, ne pa jih izpostavljale udarcem«. Ni še znano kakšen bo odziv v državah vzhodne Evrope, ki so bile pri moških na dobri ravni, vendar nikoli na nivoju velesil. Boksarke iz evropskega vzhoda se danes redne srečuje na mitingih, kjer se sicer pretežno borijo moški. Videli smo jih že v Trstu in tudi v Ljubljani ob priliki zadnje Zavčeve borbe. Ženski pari so navadno na hitro sestavljeni: nemška ali italijanska bok-sarka, ki izhajata iz kakegafitnesa, proti naključno najdeni Romunki, Moldavki ali Madžarki, ki v ring stopijo v zameno za nekaj stotin evrov in brez osnovnega znanja. To je malo spodbudna reklama ženskemu boksu, ki bo čez slabi dve leti delil kar olimpijska odličja. Prava junakinja pa v Veliki Britaniji postaja 22-letna Hannah Beharry, ki se je od svojega 17. leta, ko je prvič stopila v ring, tudi »politično« angažirala, da bi postal boks olimpijska panoga. Od nje Angleži seveda pričakujejo zlato. Bruno Križman / ŠPORT Nedelja, 9. januarja 2011 21 alpsko smučanje - Ženski smuk in moški veleslalom za svetovni pokal Vonnova zanesljivo, v Adelbodnu dva zmagovalca Tina Maze le 24. - Fanchinijeva in Merighettijeva 9., Blardone 10. ALTENMARKT - Američanka Lindsey Vonn je zmagala na smuku za svetovni pokal alpskih smučark v avstrijskem Zauchenseeju (1:46,39). Druga je bila Švedinja Anja Parson (+0,43), tretja pa je bila Avstrijka Anna Fenninger (+0,98). Črnjanka Tina Maze je bila 24. (+2,52), Maruša Ferk, druga Slovenka, pa mesto in stotinko za Mazejevo (25., +2,53). »Az-zurri« Elena Fanchini in Daniela Merig-hetti sta si delili 9. mesto (+1,41). »Ferkova je zelo napredovala glede na izide na treningih. Na tekmi je prikazala pravi pristop. Tekma ni bila lahka, saj je nastope motila slaba vidljivost, številka pa tudi ni bila najboljša. V delu proge proti cilju je največ izgubila. Ni še povsem prava za smukaške zavoje. Naša ocena je, da je opravila zelo zadovoljiv nastop,« je dejal Gregor Šparovec, slovenski trener za hitre discipline. Mazejeva je v seštevku svetovnega pokala napredovala in si s Finko Tanjo Poutiainen deli četrto mesto (po 480 točk), le malo pred njima pa je Av-strijka Elisabeth Gorgl (515). Še naprej vodi Nemka Maria Riesch (883), ki je na četrtem mestu, devete zmagovalne stopničke v sezoni pa je zgrešila za sedem sto-tink. Druga je Vonnova (747), po 37. zmagi v pokalu, dvajseti v smuku, je branilka velikega kristalnega globusa zmanjšala svoj zaostanek za vodilno Rieschevo. Vonnova je izjemno začela smuk na progi Kalberloch, nato pa se je za las rešila pred padcem, preden je v zaključku znova našla zmagovalni ritem. »Sredi proge sem se skorajda znašla v zaščitni mreži. Skušala sem pozabiti na napako in sem že v naslednjem zavoju začela pospeševati z agresivno vožnjo. Na srečo sem imela tudi dobro pripravljene smuči. Vedno rada zmagam v Avstriji, ta predel, kjer nastopamo, pa je nekako postal moj drugi dom,« je dejala Vonnova, ki izven tekmovalne sezone večino treningov opravi prav v tej regiji. Danes bo v Zauc-henseeju še superveleslalom. Četrti veleslalom za svetovni pokal alpskih smučarjev v Adelbodnu se ni iz- Američanka Lindsey Vonn je bila najhitrejša tudi v avstrijskem Zauchenseeju ansa šel po načrtih najboljšega veleslalomista sezone. Američan Ted Ligety je v finalu zapravil vodstvo, zmago pa sta si nepričakovano delila Francoz Cyprien Richard in Norvežan Aksel Lund Svindal. Tretji je bil še en Francoz Thomas Fanara (+ 0,20). Italijan Massimiliano Blardone se je uvrstil na 10. mesto (+00,45). Najhitrejši na prvi progi Ligety se tako ni veselil četrte veleslalomske zmage v tej sezoni. Kljub neuspehu, veleslalom v Adelbodnu je po napaki na drugi progi končal na 28. mestu z zaostankom slabih štirih sekund (+ 3,65), je s tremi zmagami ohranil primat v veleslalomskem seštevku. Druga vožnja po zelo zahtevni, 1290 metrov dolgi progi Chuenisbaer-gli je poskrbela za popoln preobrat v skupnem seštevku. Vodstvo v skupnem seštevku je prevzel Lund Svindal, ki ima 26 točk več od Avstrijca Michaela Walchhoferja (409), na tretjem mestu pa je po novem Hrvat Ivica Kostelic (404). Svindal se je veselil že 14. zmage v svetovnem pokalu, medtem ko je Richard z 21. mesta po prvi vožnji vpisal prvenec. Pred domačim občinstvom je razočaral Carlo Janka, ki ni ubranil drugega mesta s prve proge ter je bil nazadnje 13. (+ 0,58), na stopničke ni stopil niti Avstrijec Benjamin Raich; tretji po prvi vožnji se je na koncu moral zadovoljiti s četrtim mestom z zgolj dvema stotinkama več od Fanaraja. Slovenskim alpskim smučarjem se tudi na četrtem moškem veleslalomu v sezoni ni posrečila uvrstitev v drugo vožnjo. Janez Jazbec je zgrešil vrata in odstopil, Aleš Gorza in Matic Skube pa sta bila prepočasna za finale. www.primorski.eu1 nogomet Azijski pokal: Kitajci boljši od Kuwajta DOHA - Potem ko so gostitelji azijskega nogometnega prvenstva Katarci v petek izgubili uvodno tekmo turnirja proti Uzbekistanu z 0:2, so včeraj v drugi tekmi skupine A Kitajci v Dohi na stadionu Al Garafa ugnali Kuvajt z 2:0 (0:0). Pri Kitajcih sta bila uspešna Zhang Linpeng (v 58. minuti) in Deng Zhuoxiang (v 67.). Danes bosta na sporedu obračuna v skupini B. Ob 14.15 se bosta pomerili Japonska in Jordanija, ob 17.15 pa Savdska Arabija in Sirija. tenis - V Dohi Roger Federer zmagal na 67. turnirju ATP DOHA - Švicar Roger Federer je zmagovalec teniškega turnirja v Dohi z nagradnim skladom 1,1 milijona dolarjev. Drugi igralec sveta je v finalu premagal branilca naslova Rusa Nikolaja Daviden-ka s 6:3, 6:4. Devetindvajsetletni Švicar je tako prišel do svojega 67. naslova na turnirjih ATP in tretjega v Dohi. V karieri je zdaj skupno dobil 748 dvobojev, izgubil jih je 174, s turnirskimi nagradami pa je osvojil že blizu 62 milijonov dolarjev. NBA - Slovenska predstavnika v severnoameriški košarkarski ligi NBA Saša Vujačic in Goran Dragic sta ponoči vpisala poraza. Uspešnejši je bil Dragic, ki je ob domačem porazu Phoenixa proti moštvu Knicks (96:121) v 20 minutah na parketu prispeval 17 točk, dve točki in tri ukradene žoge. Vujačic je z ekipo Nets v gosteh klonil proti Washingtonu (77:97). V 22 minutah pod obročema je ob metu iz igre 1:14 ter zgrešenih šestih trojkah v statistiko tekme vpisal tri točke, skok in podajo. Italijan Belinelli (17 točk) je z New Or-leansom izgubil proti Lakersom (101:97). Bargnani pa je za Toronto prav tako prispeval 17 točk, kljub temu pa je kanadski klub izgubil proti Bostonu (122:102). ROKOMET - Slovenska moška rokometna reprezentanca je v drugem krogu mednarodnega turnirja Yellow Cup v švicarskem Winterthurju premagala Romunijo z 28:20 (15:8). Slovenija je v petek izgubila z Norveško s 33:36, danes pa se bo pomerila s Švico. BIATLON - Norveška biatlonka Ann Kristin Flatland (23:29,5/1) je zmagala v sprintu na 7,5 km v nemškem Oberhofu. Druga je bila Nemka Magdalena Neuner (+5,7/2), tretja pa njena rojakinja Andrea Henkel (+15,2/1). Na tekmi za svetovni pokal sta nastopili dve Slovenki: Teja Gregorin (+2:00,6/3) je zasedla 25., Andreja Mali (2:54,1/3) pa 48. mesto. Poraz Sežancev LJUBLJANA - Ekipa Litije je v der-biju 14. kroga 1. slovenske futsal lige v gosteh premagala KMN Oplast Kobarid s 3:2 in ostala na čelu lige. Oplast ima po drugi tretjini uvodnega dela na drugem mestu tri točke manj. Sežanski Sa-fir je doma izgubil Puntarju s 4:1. V obalnem derbiju pa je Izola morala priznati premoč Škofij (2:5). smučarski tek - Predzadnja tekma turneje Tour de Ski Poljakinja Majdičeva razred zase na devetem mestu VAL DI FIEMME - Poljska smučarska tekačica Justyna Kowalczyk je zmagovalka 10-kilometrske preizkušnje s skupinskim startom. Na predzadnji tekmi turneje Tour de Ski v Val di Fiemmeju je v klasični tehniki drugo mesto osvojila Norve-žanka Therese Johaug, tretja pa je bila Italijanka Marianna Longa. Petra Majdič je bila deveta. Predzadnja preizkušnja letošnjega Tour de Skija je dekletom ponudila deset-kilometrsko preizkušnjo v klasični tehniki. Poljakinja Justyna Kowalczyk je tudi letos v odlični formi ansa Med 39 tekmovalkami je Petra Majdič v skupinskem startu imela 51 sekund zaostanka za vodilno Poljakinjo Justyno Ko-walczyk. Majdičeva je na progo krenila odločno in na prvi vmesni čas na 1,7 km pritekla tik za Therese Johaug in Kowalc-zykovo na tretjem mestu. V nadaljevanju sta se vodilni tekmovalki odlepili od tekmic in na 3,3 km prišli s prednostjo desetih sekund pred Aino Kaiso Saarinen, Majdiče-va pa je bila na petem mestu z zaostankom 17 sekund. Na polovici proge je še vedno taktično odlično tekla Kowalczykova, ki je tekla v zavetrju Johaugove na drugem mestu. Tretja je bila Saarinenova z zaostankom več kot dvajsetih sekund. Majdičeva je po polovici proge na osmem mestu zaostajala 45 sekund. Na 6,6 km je bilo več ali manj že jasno, da vodilnih tekmovalk včeraj ne bo ujela nobena tekačica iz ozadja. Ko-walczykova je pritekla na 6,6 km pred Jo-haugovo, tretja Saarinenova pa je zaostajala že več kot pol minute. »Spet sem med deset, kar sicer pomeni super uvrstitev, a v tem današnjem (včerajšnjem) kontekstu vseeno manj od pričakovanj oziroma predvsem od želja. Res bi si želela, da bi mi uspelo iztržiti več od vsega skupaj. Včasih je tako, da imaš v smučeh veliko pomoč, včasih pa malo smole, a v obeh primerih ekipa dela res trdo, od jutra do večera. Vsi se trudimo maksimalno, da bi našli hitre smuči in dober oprijem, a žal se nam danes ni posrečilo. Lahko rečemo, da je do tega po eni strani prišlo v relativno slabem trenutku, saj to ni ravno najboljša popotnica za jutrišnji (današnji) vzpon. Želela sem si pridobiti večjo prednost pred specialistkami za prosti slog, a se je žal zgodilo ravno obratno in so se mi one še malo bolj približale. Jutri (danes op. ur.) bo verjetno še en peklenski dan, vseeno pa upam, da mi bo uspelo izvleči maksimum,» je po tekmi povedala Majdičeva. V moški konkurenci je zmagal Norvežan Petter Northug, pred vodilnim v seštevku turneje Švicarjem Dariem Co-logno, tretje mesto pa je osvojil Kanadčan Devon Kershaw. smučarski poleti - V Harrachovu Robert Kranjec na nehvaležnem 4. mestu HARRACHOV - Avstrijec Martin Koch (211,5/213,0; 425,2) je zmagovalec poletov v Harrachovu. Drugi je bil njegov rojak Thomas Morgenstern (196,5/190,5; 421,9) na sliki ANSA, tretji pa Poljak Adam Ma-lysz (197,5/189,0; 416,6). Robi Kranjec (209,0/189,0; 403,3) je osvojil četrto mesto, Jurij Tepeš (180,0/180,5; 359,2) je bil 15., Tomaž Naglič pa 26. (148,0/176,5; 311,4).Na prvi tekmi svetovnega pokala v smučarskih poletih so nastopili trije Slovenci, potem ko je v kvalifikacijah izpadel Primož Pikl. Najboljši je bil Kranjec, ki je že po prvi seriji zasedal sedmo mesto. Kranjec je v prvi seriji pristal pri 209 metrih, skoraj padel in se nato komaj ujel. Žirija je zatem začela zniževati nalet, vodstvo po prvi seriji pa si je ob točkah pribitka zaradi znižanega zaleta s skokom 196,5 metra priboril Thomas Morgenstern. »Po današnji tekmi sem zadovoljen, saj je četrto mesto zelo lep rezultat. Lahko bi bilo tudi bolje, ampak počasi. Lahko bi bilo bolje, lahko pa tudi slabše, tako da je za prvo tekmo ta rezultat super,« je bil kratek Kranjec. Danes bo v Harrachovu na sporedu še druga tekma za svetovni pokal v poletih z začetkom ob 13.45. 22 Nedelja, 9. januarja 2011 ODBOJKA / ženska c-liga Hud poraz Sloge Sloga - Libertas San Giovanni 0:3 (15:25, 15:25, 11:25) Sloga: Crissani 0, Cvelbar 5, Gantar 8, Alice Spangaro 3, Teresa Spangaro 3, Starec 6, Michela Spangaro (libero), Bar-bieri 0, Cernich 0, Colarich 0, Pertot 0, Valič. Trener Martin Maver Slogašice so sinoči v Rep-nu odpovedale na vsej črti in doživele pekoč in zaslužen gladek poraz. Odbojkarice Sloge so bile »v igri« le do prve polovice prvega seta. Libertas je sicer že na začetku povedel, Sloga se mu je približala in dohitela pri 14. točki, to pa je bilo tudi vse, saj se je tedaj začela njena pot navzdol. Slogašice so zgrešile vse, kar se je zgrešiti dalo: postajale so vse bolj statične, napake so si sledile tako v polju kot na mreži, skratka, pristop do tekme je bil negativen. Trener Maver je na vse načine poskušal zajeziti negativni razplet, a mu ni uspelo ne z vključitvijo mlajših igralk ne z minutami odmora. Res je sicer, da igro naše ekipe še vedno pogojuje odsotnost najboljše napadalke Tanie Babudri, ki je soigralke spodbujala s tribune, včeraj pa je zaradi bolečin v mišici manj igrala tudi Karin Crissani, vendar je to lahko le zelo rahlo opravičilo za res bled nastop. Pravo prvenstvo se bo za Slogo resda začelo šele v drugi fazi, ko bodo merile moči v skupini za obstanek, vendar bo treba takrat strniti vrste in prikazati učinkovitejšo igro, ki so jo slogaši-ce vsekakor zmožne, kot so letos že nekajkrat dokazale v tekmah proti močnejšim nasprotnicam. Ostali izidi: Buia - Porde-none 0:3. moška c-liga - Uspešno za goriške ekipe Poln izkupiček Soče, Valu dve točki, Slogi pa niz Skupina B Val Imsa - Fincantieri 3:2 (27:25, 18:25, 19:25, 25:21, 15:13) Val: Ombrato 16, S. Faganel 3, Lavrenčič 18, Masi 14, Fedrigo, Cutuli 3, Plesničar (L), D. Nanut 5, Far-foglia 10, Florenin n.v. Trener: Ma-kuc. Val Imsa je drugouvrščenemu Fincantiriju iztržil dve točki. Po napeti tekmi, ki se je zaklučila šele po dveh urah boja, so slavili zmago Ma-kučevi fantje, ki so sicer zaigrali v spremenjeni postavi. Režijo je prevzel Cutuli, na krilu je igral prva dva niza Stefano Faganel, nato pa ga je zamenjal Farfoglia, čeprav je običajno podajalec. Po več mesecih sta ponovno zaigrala tudi Masi in Ples-ničar, ki sta se izkazala, zaradi poškodbe kolena pa tokrat trener Ma-kuc ni mogel računati na Danjela Faganela, ki si je že na prejšnji tekmi poškodoval meniskus. Prvi niz je bil vse do končnice zelo izenačen, v drugem in tretjem pa je Fincanteri izkoristil Valove napake in osvojil 25. točko. Tudi napadalni začetni udarci so v tem delu spravili v težave Valove odbojkarje, ki so se ponovno zbrali v zadnjih dveh nizih. Z zagrizeno in borbeno igro so zasluženo slavili zmago, kljub temu pa so že obsojeni na igranje v skupini za obstanek. Volley Club - Sloga 3:1 (25:20, 26:28, 10:25, 23:25) Sloga: Bertali 8, Devetak 0, Dussich 12, Ilic 13, Romano 14, Ro-žac 7, Pečar, Žerjal. Trener: Peter-lin. Mladi slogaši so v mestnem derbiju sicer izgubili, vendar ne razočarali. Ker se bo zanje pravo prvenstvo začelo v drugi fazi, se je trener Peterlin odločil, da preizkuša razne variante v igri. Tako je med tekmo ekipa iz sistema z dvema podajalcema prešla na enega in so si igralci seveda zamenjali vloge na igrišču, kar jim ni povzročalo vidnejših težav in so se kar dobro zna- Val Imsa (na arhivskem posnetku) je s povratniki in kljub nekaterim odsotnostim premagal drugouvrščeni Fincantieri kroma šli. V tretjem setu so sicer povsem popustili in domačinom skorajda niso nudili nobenega odpora, preostali trije pa so bili povsem izenačeni. V zadnjem so bili slogaši na pragu osvojitve prve točke na lestvici, a se jim je set izmuznil čisto v končnici. Skratka, ekipa raste, mlajši igralci pridobivajo na samozavesti in so veliko bolj učinkoviti v napadu, predvsem pa v sprejemu, kjer Sloga počasi premošča odsotnost libera. Solidno so se naši igralci tokrat odrezali tudi v bloku, dosegli osem direktnih točk, velikokrat pa omilili napade domačinov. O izidu v treh setih so odločale pravzaprav malenkosti, saj sta si bili ekipi povsem enakovredni, sreča pa se je le nasmehnila domačinom. Volley Club je seveda ekipa drugačnega kova od tistih z zgornjega dela lestvice, v drugem delu prvenstva pa bo takih več in Sloga lahko torej z optimizmom pričakuje odločilne boje za obstanek. Ostali izid: VBU - Il Poz-zo/Remanzacco 3:1. Skupina A Vivil - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 1:3 (24:26, 25:15, 15:25, 20:25) Soča: Braini 3, I. Černic 9, J. Černic 3, M. Černic 19, Devetak 1, Škorjanc 8, Testen 2, Valentinčič 20, Kragelj (L), Devetak, Fiorelli. Trener: Jakopič. Soča ZBDS je osvojila pomembne tri točke v boju za uvrstitev v skupino za napredovanje, odločilna tekma za naslednjo fazo prvenstva pa bo vsekakor naslednji teden proti Lignanu, ki zaseda tačas drugo mesto na skupni razvrstitvi, Soča pa je tretja pred Basilianom. Kljub okrnjeni postavi so Jakopičevi varovanci zaigrali prepričljivo: Ju-rena, ki je zbolel, je zamenjal Marko Černic (19 točk), Testen pa je zaradi poškodbe rame zaigral samo v končnici 4. niza. Izkušeni gostitelji so v prvem nizu prevzeli vodstvo in povedli že s 24:21, v končnici pa so sočani uspeli spreobrniti potek niza in tudi osvojili niz. V drugem nizu pa predstave niso ponovili in dosegli le 15 točk, že v naslednjem nizu pa so nasprotnikom vrnili udarec in jim dopustili prav toliko točk. Do 12 točke je bila sicer igra izenačena, nato pa so Valentinčič (20 točk) in soigralci prevzeli vajeti v svoje roke in osvojili niz. Sličen je bil potek 4. niza, ki so ga brez težav osvojili sočani in se tako veselili zmage. Ostala izida: Cervignano -Sloga Tabor 0:3 (odigrali že 22. 12.), Lignano - Ronchi 3:1. moška in ženska d-liga - Črn dan za naše šesterke Čisto vsi praznih rok Skupina A San Vito - Olympia Ferstyle 3:0 (25:20, 26:24, 25:19) Olympia: Komjanc 13, Terčič 13, Capparelli 5, Persolja 6, Sanzin 3, Hlede 2, Polezel (L), Vizin, Brot-to, Škerk n.v. Trener: Jerončič. Olympia Ferstyle je proti neposrednemu tekmecu za prvo mesto v skupini A doživela poraz. San Vito je tako s polnim izkupičkom dohitel goriške odbojkarje na skupni razvrstitvi in ima po včerajšnjem krogu tudi 24 točk. Tudi včeraj od-bojkarji Olympie niso zadovoljili s svojo predstavo: kot na zadnjih srečanjih so tudi včeraj zaigrali nezbrano in niso bili dovolj učinkoviti, tako da zmaga San Vita ni bila nikoli vprašljiva. Gostitelji so v vseh nizih servirali zelo učinkovito, kar je spravljalo v težave Jerončičeve varovance. V drugem nizu je sicer Olympia že povedla s 24: 22, a je San Vito izkoristil dve zaporedni napaki gostov in zaključil niz v svojo korist. V tretjem nizu pa je spet prevzel pobudo in povedel s 16:8, visokega zaostanka pa Olympia ni uspela izničiti. Ob netočnem sprejemu je bil pri gostih tokrat neučinkovit tudi blok: na prvem srečanju je Olympia zbrala kar 26 blokov, tokrat pa so visoke napadalce San Vita zaustavili samo sedemkrat. Naj omenimo, da je Olympia igrala brez Pavloviča, Capparelli pa se je v Gorico vrnil šele dan pred tekmo. Ostali izidi: Cordenons - Tur- Borovke so se dobro upirale, vendar so ostala brez osvojene točke kroma riaco 0:3, Prata - Altura 3:2, Pippo-li Team Ud - Reana 2:3. Skupina B Naš prapor včeraj ni igral, saj na tekmo ni prišla sodniška dvojica. Deželna odbojkarska zveza je zaman iskala zamenjavo, naposled pa so morali srečanje prenesti, termina tekme pa še niso določili. Ostala izida: Aurora Volley Ud - Travesio 0:2, Porcia - Broker 3:2. ŽENSKA D-LIGA Skupina B Bor Kmečka banka - Maianese 1:3 (23:25, 27:25, 21:25, 23:25) Bor Kmečka banka: Pučnik 13, Cella 14, Vodopivec 12, Kneipp 6, Della Mea 9, Grgič 11, Hauschild (L), Costantini 5. Trenerka: Naci-novi. Borove odbojkarice so se dobro upirale višje postavljenemu Maia-neseju, na koncu pa so vseeno ostale brez osvojene točke. Srečanje je bilo vseskozi zelo izenačeno in je trajalo skoraj dve uri. V odločilnih trenutkih večine nizov pa se je športna sreča nasmehnila nasprotnicam, ki so vsekakor manj grešile. Obe ekipi sta precej težav imeli pri sprejemu, tako da so bili napadi pogosto predvidljivi. Maianese pa je bolj spretno izkoriščal vrzeli v obrambi plavih, ki so v določenih momentih tudi zgrešili preveč udarcev. Borov-ke in nasprotnice so se v vseh štirih setih stalno izmenjavale v vodstvu. Treba pa je priznati, da tekma kljub borbenosti igralk ni bila na posebno visoki ravni, saj sta obe ekipi večkrat delovali nekoliko zmedeno. (T.G.) Bluvolley Pordenone - Kontovel 3:0 (25:19, 25:14, 25:18) Kontovel: Zuzič 7, Micussi 3, Antognolli 0, Cassanelli 0, Lisjak 5, Bukavec 10, Balzano 6, Ferluga n.v., Rudež 1, Zavadlal n.v., Kapun (L). Trenerka: Cerne. Proti prvouvrščeni ekipi iz Por-denona so Kontovelke ostale praznih rok. Domača ekipa je bila resda bolj izkušena, kljub temu pa je trenerka Tanja Cerne pričakovala večji odbor in boljšo igro svojih varovank. Prvi set je bil izenačen in Pordenone je zmagovito povedel le v zadnjem delu. Pri izidu 16:15 je sodnik spregledal točko Kontovela, kar je nekoliko zmedlo gostje. V drugem se-tu so Kontovelke igrale slabo in Pordenone je povedel s 14:7. V težavah so bile predvsem v bloku in pri sprejemu. Trenerka Tanja Cerne je poskusila zdramiti svoje varovanke, ki pa do konca seta niso reagirale. Začetek tretjega seta je bil znova nekoliko bolj izenačen. Gostiteljice so z dobrimi servisi povedle, Kontove-lu pa je uspelo obdržati stik vsaj do polovice seta. Nato so morale priznati premoč Pordenona. / ŠPORT Nedelja, 9. januarja 2011 23 košarka - V deželni C-ligi Brežani in borovci meljejo nasprotnike Bor Radenska v gosteh zbral šesto zaporedno zmago - Brežani nihali v igri Roraigrande - Bor Radenska 72:78 (18:15, 34:39, 57:55) Bor Radenska: Bole 7 (1:2, 3:6, 0:3), Madonia 18 (1:5, 7:10, 1:2), Crevatin 5 (1:1, 2:5, 0:3), Štokelj 9 (2:2, 2:2, 1:2), Burni, Zanini 14 (4:8, 5:9, 0:1), Pipan 3 (0:2, 0:2, 1:1), Medizza, Fumarola 22 (3:4, 5:10, 3:3), Pertot nv, Devčič nv. Trener: Popo-vic. SON: 17; skoki: 34 (25 v obrambi, 9 v napadu); Izgubljene žoge: 16. Trener Popovic je pred časom napovedal: ko se bo »plavim« odprlo v napadu, bo vsem nasprotnikom trda predla. Takrat je bil marsikdo skeptičen, saj Boru Radenski ni šlo najbolje od rok. Vendar so »plavi« dokazali, da se Popovic ni zmotil, saj so v gosteh dosegli šesto zaporedno prvenstveno zmago in tako pričeli leto 2011 na najboljši način. Uvodne minute srečanje sicer niso bile najboljše. Videlo se je, da je prvo srečanje po dolgem božično-novoletnem premoru, saj sta peterki predvajali nekoliko počasnejšo igro. V drugi četrtini so varovanci trenerja Popovica z Zani-nijem na čelu, prevzeli vajeti igre v svoje roke in si priigrali manjšo prednost. Kot pa se je že večkrat zgodilo, je v tretji četrtini prišlo v svetoivanski peterki do pravega 5 minutnega black-outa, kar so seveda takoj izkoristili nasprotniki, ki so povedli za kar 8 točk. Tedaj se je trener Popovic odločil za consko obrambo, ki je takoj obrodila zaželjene sadove. Pred iztekom četrtine so namreč Štokelj in soigralci znižali zaostanek na sami dve toči, v zadnjih minutah pa jim je conska postavitev omogočila, da so uspešno zaustavili vse protinapade gostiteljev in da so znova prešli v vodstvo ter da so pod streho spravili šesto zaporedno zmago. Med posamezniki bi tokrat omenili predvsem centra Fumarolo in Madonia, saj sta skupaj dosegla 40 točk, kar potrjuje, da je Radenska dobro izkoriščala svoje visoke igralce in da so igralci sledili taktičnim navodilom trenerja Popo- Breg - Asar Romans 82:73 (27:8, 42:29, 60:44) Breg: Božič 8 (3:4, 1:4, 1:3), Gri-maldi 24 (-, 3:6, 6:7), Ferfoglia 17 (5:6, 6:9, 0:1), Schillani n.v., Formigli, Samec 10 (0:0, 5:6, 0:1), Vizintin n.v., Semec 1 (1:2, 0:4, -), Richter 12 (2:2, 5:7, 2:8), Viscia-no 10 (6:7, 2:3, -). Trener: Krašovec. PON: Samec in Semec. Brežani so poskrbeli za lep podvig, saj so premagali solidni Romans, ki je do sinoči imel enako število točk na lestvici. »Tekma je bila lepa in pestra. Začeli smo odlično in visoko povedli. Nato smo popustili, ker smo pač razmišljali, da se na tako lahek način, ne da zmagati. Pa tudi občinstvo se ne bi zabavalo,« je bolj za šalo kot zares po tekmi komentiral načelnik Bregove košarkarske sekcije Boris Salvi, ki je na koncu za požrtvovalnost pohvalil Alena Semca, mladega Mattea Formiglija in Grimaldija, ki je zbral 24 točk (kar 6:7 pri metu za tri točke). Po visokem začetnem vodstvu Brega (27:8) so se gostje približali in zmanjšali zaostanek na 7 točk. Do konca polčasa so se gostitelji znova zbrali in strnili svoje vrste. V nadaljevanju pa ni kazalo najboljše, saj se je Visciano poškodoval (zvin gležnja), Samec pa je zbral že četrto osebno napako. Trener Krašovec je vlogo centra zaupal Semcu, ki je dobro opravil svoje delo. Gostje so se vseeno opogumili in pritisnili na plin. Razigrani Marco Grimaldi pa je s številnimi dobrimi meti povečal razliko in Breg je na koncu zasluženo slavil zmago. Ostali izidi: Ardita - Collinare Basket 83:61, Basket Time - Cbu 80:72, Ubc - Servolana 72:86, Ronchi - Portogrua-ro 80:61, Venezia Giulia - Tolmezzo 72: 52, Cervignano - Alba 73:83. DRŽAVNA C-LIGA: Conegliano -Montebelluna 69:56. V tržaški športni palači mimohod Borovih in Bregovih mladinskih ekip Na današnji tekmi tržaškega Ace-gasaAps (A-liga amaterjev) v tržaški športni palači PalaTrieste proti Trentu (začetek ob 18.00) se bodo med odmorom (okrog 18.40) predstavile mladinske ekipe Bora in Brega. Marco Grimaldi je bil s 24 točkami (6:7 za 3 točke) najboljši strelec Brega kroma košarka - Promocijska liga Sokol ni bil kos miljski Intermuggii Intermuggia - Sokol 75:39 (13:10, 32:14, 57:29) SOKOL: Piccini 6, Vidali 2, Umek 2, N. Sossi 5, Zavadlav 12, J. Sos-si 4, Malalan, Rogelja 4, Hrovatin, Košuta, Sedevčič 4, trener Emili. SON: 13. Sokol, ki je nastopil brez svojega kapetana in liderja Marka Hmeljaka, je bil proti prvouvrščeni Intermuggii brez moči. Emilijevi varovanci so se sicer srčno in požrtvovalno borili, v prvi četrtini so bili tudi gostiteljem enakovreden tekmec (10:13). Vse to pa ni za- dostovalo proti tehnično in taktično boljšemu nasprotniku, ki se je razigral v drugi četrtini, si priigral vodstvo 18 točk in razliko v drugi polovici srečanja večal do končnih +36 točk. Od Sokolovih posameznikov bi tokrat pohvalili Gabrijela Zavadlava, ki je bil z 12 točkami tudi najboljši strelec ekipe, in Vidalija, ki je imel 11 skokov (9 v obrambi in 2 v napadu). Na-brežinsko ekipo čaka v prihodnjem krogu spet težka preizkušnja, domače srečanje proti Scogliettu. (lako) nogomet - Državni mladinci Krasa Repen na Opčinah Izenačili šele v 90. minuti Montebelluna je povedla v prvem polčasu, nato je za rdeče-bele izenačil Miha Pečar - ¿¿J A Krasov igralec Miha Pečar kroma Kras Repen - Montebelluna 1:1 (0:1) Strelec: Pečar v 90. min. Kras: Paulich, Papapico (Dragosa-vljevic), Bertocchi, Pečar, Batti, Carli (D' Aliesio), Damato, D' Agnolo, Nardini, Jankovic, Menichini. Trener Kragelj. Na meglenem igrišču na Opčinah so Krasovi mladinci osvojili le točko. Ekipi, ki imata na lestvici skoraj enako število točk, sta dokazali borbenost in voljo do igre. Kot kaže, so novoletne počitnice dobro vplivale na razpoloženje igralcev, ki so opravili le tri treninge v novem letu. V prvem polčasu je imel Kras nekaj težav v obrambi, četudi je s hitrimi napadi kljuboval nasprotniku. D' Agnolo je v 15. minuti zadel prečko. Nato pa je po slabi podaji žogo prestregel nasprotnikov igralec, ki je natančno streljal in bil uspešen. Kras je poskušal izenači- ti, toda tržaški sodnik je poslal ekipi v sla-čilnico. Drugi polčas se je začel z nekaterimi spremembami. Na igrišče sta stopila Dragosavljevic in D' Aliesio. Igra se je razživela in Kras se je razigral. Rdeče-beli so igrali povezano in urejeno, kljub temu pa niso ustvarili veliko priložnosti. V 90. minuti je bil Krasov trud končno poplačan z golom Mihe Pečarja. IZJAVA PO TEKMI: Trener Marino Kragelj: »Sreča nam je tokrat obrnila hrbet. Nasprotniku smo bili enakovredni. Škoda, da so vse odbite žoge prišle v noge gostov. Ekipa je pokazala svoj karakter in voljo do igre.« Ostali izidi: SandonaJesolo - Belluno 2:2, Tamai - Chioggia 5:0, Torviscosa - Unione Venezia 1:2, Treviso - Por-denone 0:2, Union Quinto - Concordia 3:1. Rad igram nogomet Včeraj se je v telovadnici v Doberdobu začel turnir Rad igram nogomet, ki ga organizira Medobčinska nogometna zveza Nova Gorica v sodelovanju z doberdobsko Mladostjo. Turnir za starostne kategorije U10 in U8 se bo nadaljeval danes. Nastopajo ekipe NŠ Valterja Birse in Tima Matavža, OŠ Cerkno, Bovec, Brda, Hit Gorica in Primorje. jutripo tv Na Športelu »bronasta« jadralci Športel (po TV Koper ob 22.30) bo jutri gostil Čupina jadralca Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija, ki sta na nedavnem mladinskem svetovnem prvenstvu osvojila bronasto kolajno. Perspektivna jadralca bosta v koprskem studiu spremljala predsednik Čupe Roberto Antoni in trener Matjaž Antonaz, s katerimi se bo pogovarjal voditelj Igor Malalan. Oddajo bodo obogatili prispevki z nogometne tekme med Juventino in Caporiaccom, z odbojkarske tekme D-lige med Borom in Majanesejem ter odbojkarske tekme U18 med Olympio Terpin in Brokerjem. Oddajo bo sklenila nagradna igra Poglej me v oči. Vse oddaje si bo mogoče spet ogledati tudi na spletni strani zame.tv, ki nekaj časa ni delovala zaradi okvare na strežniku. ALPSKO SMUČANJE Solidni nastopi Mladininih smučarjev Na Varmostu v kraju Forni di Sopra so včeraj izvedli še drugi veleslalom FIS, na katerem so nastopili tudi Mladinini smučarji. V moški konkurenci sta bila brata Kerpan solidna: Albert je osvojil 34. mesto; med tekmovalci letnika 1995, ki šele prvo leto tekmujejo na tekmah višjega ranga, je bil zelo dober peti. Goran Kerpan pa je bil 42. Oba spusta je zaključilo 67 tekmovalcev. Med dekleti je nastopila Mladinina smučarka Meri Perti, ki je med 45 tekmovalkami osvojila 25. mesto. V petek pa je bil v prvem veleslalomu med smučarji boljši starejši brat Goran 36., mlajši brat Albert pa 39., Meri Perti pa je bila 19. Deželna smučarska zveza FI-SI pa je zaradi dežja in visokih temperatur odpovedala tekmo mladincev, članov in masterjev na Piancavallu. Trofejo »Della Valentina« bodo prenesli, novega termina pa še niso določili. DANES V FORNI DI SOPRA Na slalomu SK Brdina 146 tekmovalcev Danes bo v kraju Forni di So-pra stekla uradna tekma FISI za dečke/ce in naraščajnike/ce, ki jo prireja Smučarski klub Brdina. Start slalomske preizkušnje za Pokal ZSŠDI bo ob 9.15 na progi Fie-nili na Varmostu. Včeraj so se zaključila vpisovanja: zbrali so preko 146 prijav: 37 je deklic, 48 dečkov, 25 naraščajnic in 36 naraščajnikov. Slaloma se bodo udeležili tudi tekmovalci Brdine in Devina. Domači šport Danes Nedelja, 9. januarja 2011 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Pordenonu: Pordenone - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Ogleju: Aquileia -Vesna; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Caporiacco 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Medeuzzi: Centro Sedia - Sovodnje; 14.30 v Trebčah: Primorec -Costalunga 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Moraro; 14.30 v Dolini: Breg - Montebello Don Bosco; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje -Cormonese 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Poggio ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v San Vitu: San Vito -Sloga; 18.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Terpin - Broker UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 v Trstu, Ul. Carli: Coselli - Sokol Ferramenta Terčon; 11.00 na Proseku: Kontovel - Coselli giallo KOŠARKA UNDER 14 - 11.00 v Foljanu: Fogliano - Breg; 11.00 v Trstu, na Greti: Libertas Barcolana - Jadran ZKB ORIENTACIJSKI TEK 4. ORIENTEERING BREZ MEJA - 10.30 v Gropadi (organizator ŠZ Gaja) Jutri Ponedeljek, 10. januarja 2011 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 20.45 na Opčinah: Jadran - Sistema Pordenone □ Obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel: 339 5000317. Vabljeni! SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra za malčke iz vrtca, otroke in odrasle vsako soboto in nedeljo od 15. oz.16.januarja dalje. Možen je avtobusni prevoz in najem opreme. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali 040 2908105 ali 335 8180449. SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20. do 21. ure. 24 Nedelja, 9. januarja 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Delfin Kiko 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dokumentarna oddaja: »...san sanju, de pride an dan...«, scenarij in režija Martina Repinc; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Variete: Cartoon flakes Weekend 9.20 Nan.: Unfabulous 9.45 Nan.: The Naked brothers 10.10 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Atualno: A come Avventu-ra 11.30 Film: Come mangiare i vermi frit-ti (kom., ZDA, '06, i. T. Cavanagh, K. Williams) 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che...aspettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.05 Šport: 90° minuto 19.05 Variete: Stracult pillole 19.35 Nan.: Il puma 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.45 Nan.: Past life 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Dnevnik ^ Rai Tre Rete 4 7.00 Nan.: Avvocato porta 8.35 Dok.: Sto-rie di confine 9.25 Dok.: Emilia Romagna 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.30 Aktualno: Pianeta mare 13.55 Aktualno: Donnaventura 14.50 Film: I due vigili (kom., It., '67, r. G. Orlandini, i. F. Franchi) 16.50 Film: Sugarland Express (dram., ZDA, '75, r. S. Spielberg, i. G. Hawn) 17.00 Dnevnik - krat- ke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik 19.35 Film: Il ritorno di Colombo - Ef-fetti molto speciali (det., ZDa '89, r. J. Fraw-ley, i. P. Falk) 21.30 Film: Il comandante Florent - Rapimento e riscatto (det., Fr., '03, i. M. Sarraut) 23.30 Šport: Controcampo 1.25 Nočni dnevnik Canale S 6.00 Variete: Da da da in musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Variete: Domenica in - L'Arena 15.50 Variete: Dome-nica in - Amori 16.15 Variete: Domenica in... onda 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Nan.: Rossella 23.30 Aktualno: Speciale Tg1 1.00 Aktualno: Ap-plausi - Teatro e arte 2.15 Glasb.: Sette note 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 10.00 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 12.40 Resničnostni show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Film: Il tempo delle mele (kom., Fr., '80, i. S. Marceau) 16.00 Film: Il tempo delle mele 2 (kom., Fr., '82, r. C. Pinoteau, i. C. Brasseur) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Variete: Stasera che sera! 23.30 Aktualno: Terra! 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.45 Variete: Striscia la domenica O Italia 1 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.35 Nan.: La grande vallata 8.25 Film: Il tesoro di Mate-cumbe (pust., ZDA, '76, r. V. McEveety, i. R. Fox) 10.10 Nan.: Agente Pepper 11.00 Aktualno: Tgr Estovest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.10 Aktualno: Tele-camere 12.45 Aktualno: Racconti di vita 13.20 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.15 Dnevnik 14.30 Aktualno: Alle falde del Ki-limangiaro 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 18.00 Aktualno: Per un pugno di li-bri (v. Neri Marcore) 7.00 Nan.: Cory alla Casa Bianca 7.45 Risanke 10.45 Film: Scooby-Doo and the goblin King (ris., ZDA, '08, i. F. Welker) 11.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.40 Film: Robin Hood - La leggenda (pust., ZDA, '91, i. P. Bergin) 16.10 Film: Mowgli - Il libro della giungla (pust., ZDA, '94, r. S. Sommers, i. J. Scott) 17.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.30 Film: The medallion (fant., ZDA, '03, r. G. Chan, i. J. Chan) 20.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.25 Dok.: Wild - Oltrenatura 0.30 Variete: Saturday Night Live 1.50 Film: Gunmen -Banditi (akc., ZDA '04) ^ Tele 4 7.00 Aktualno: A casa dell'autore 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.05 Aktualno: Salus Tv 8.40 Aktualno: Rotocalco Adn-kronos 9.30 Dok.: Splendori d'Italia 10.35 Variete: Mukko Pallino 11.00 Dok.: Borgo Italia 11.30 Šport: Sky magazine 12.00 Aktualno: Fede, perche no? 12.05 Film: Sherlock Holmes 13.05 Aktualno: Dai nostri arc-hivi 13.15 Variete: Camper magazine 13.50 Camper Magazine 15.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.35 Dok.: Cavallo... che pas-sione 17.35 Risanke 19.45 Šport: Domeni-ca Sport 22.40 Film: Il mio vicino di casa (kom., '98, i. L. Hope) 0.15 Variete: A tambur battente La 7 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Elisir 23.20 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Variete: L'almanacco del Gene Gnocco 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: Telecamere 1.35 Vremenska napoved poved in športne vesti 13.15 Koncert: Noč Modrijanov 2010, 1. del 14.30 Slovenski magazin 15.00 Prvi in drugi 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 NLP s Tjašo Železnik 18.10 Prvi in drugi 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Koncert Prifarskih muzikan-tov z gosti 22.00 Večerni gost 22.55 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.35 Nad.: Usodna noč 1.10 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.20 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Skozi čas 7.25 Globus (pon.) 8.00 Koncert: Zapiskaj in zapoj 8.35 Erik v deželi žuželk 10.20 SP v alpskem smučanju, slalom (M) 11.40 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž) 12.25 SP v alpskem smučanju, smučarski teki (Ž) 13.10 Magazin v alpskem smučanju 13.25 SP v alpskem smučanju, slalom (M) 14.15 SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki 15.30 SP v nordijskem smučanju, smučarski teki 16.15 Turbulenca 17.05 Vesoljske žogice 19.50 Žrebanje lota 20.00 Nad.: Zakladi civilizacije 20.50 Nad.: Tess iz rodovine D'Urbervillov 21.50 Na utrip srca 23.35 Nad.: Zdravničin dnevnik 0.20 Film: Trixie (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.05 Tedenski Pregled 8.05 Žarišče 11.50 Na Tretjem... 8.30 Dok. oddaja 11.50 16.45, 21.05 Na Tretjem... 13.10 Satirično oko 14.15 22.15 Vzporedna ekonomija (dok. oddaja) 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 20.25 Kronika Koper 12.10 Dnevni program 12.25 Val di Fiem-me: svetovni pokal v smučarskih tekih (ž), prenos LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Film: Toto di notte (kom., It., '62, i. Toto) 12.30 Cuochi e fiamme 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 16.00 Nan.: Cuore d'Africa 17.00 Film: Loch Ness (fant., ZDA'95, i. T. Danson) 19.00 Resničnostni show: Chef per un giorno 20.00 Dnevnik 20.30 Dok. odd.: Missione natura 21.30 Film: Amore senza confini (dram., ZDA, '03, r. M. Campbell, i. C. Owen) 23.55 Film: Detenuto in attesa dei miracoli (dram., It., '72) iT Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.55 Nedeljska maša 11.00 Prisluhnimo tišini 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, vremenska na- pop Pop TV 8.00 Jagodka (ris.) 8.25 Winx klub (ris.) 8.50 YooHoo in prijatelji (ris.) 9.05 Radovedni Jaka (ris.) 9.15 Rori, dirkalnik (ris.) 9.25 Kopalčki (ris.) 9.35 Bakuganski bojevniki (ris.) 10.00 Barbie v pravljični deželi (ris.) 11.10 ŠKL, Športni magazin 12.10 Zgodovina kulinarike (zgod. nan.) 13.20 Prenova z Debbie Travis (dok. nan.) 14.15 Film: Zimski premik (kom.) 16.00 Življenje ni šala (krim. nan.) 16.50 Milijon z neba (kom.) 18.20 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, vremenska napoved 20.00 Najina zgodba (rom. drama) 21.35 Eli Stone (hum. nan.) 22.25 Film: Življenje ali nekaj takega (kom.) 0.10 Zalezo-valke (dok. drama) 1.00 24UR (pon.) 2.00 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 8.00 Divjina Evrope (dok. nan.) 8.55 Pločevinko (pust. nan.) 9.45 Pustolovščine Shirley Holmes (mlad. nan.) 10.10 Klub najboljših prijateljic (hum. nan.) 10.40 Nova Heidi (mlad. nan.) 11.10 Smokey in razbojnik 2 (akc. kom.) 12.55 Princ z Bel Aira (hum. serija) 13.25 Merlinove pustolovščine (pust. nad.) 14.20 Vsi sovražijo Chri-sa (hum. nan.) 14.50 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.20 Privlačna soseda (rom. kom.) 17.15 Teksaški mož postave (akc. nan.) 18.10 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.40 Skrita kamera 19.10 The Big Game (zabava) 20.00 Film: Smrtonosna vožnja (horor; i. Paul Walker) 21.35 Film: Lepe vasi lepo gorijo (vojna drama) 23.55 Balcan Inc. (krim. nan.) 0.55 Kralji (dramska serija) 1.40 Love TV (erotika) 4.10 Nočna ptica (erotika) 13.25 Adelboden: slalom (m), 2. vožnja, prenos 14.30 Val di Fiemme: s. pokal v smučarskih tekih (m), prenos 15.30 Avtomobilizem 15.45 Sredozemlje 16.15 Ethnopolis: OPA Čupa 17.00 Dok. odd.: City folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Slovenski magazin 23.00 Glasbena oddaja 23.25 Vsedanes - Tv dnevnik 0.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 15.00 Silvestrska oddaja Tv 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Črno belo z Bricem 21.00 Beli obroč: Vprašaj nocoj srce (pon.) 23.00 Veliko platno 0.00 Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Pogovor z dr. Zoltanom Ja-nom; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Dan emigranta 2011; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijsk kronika; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tu-liom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30-10.30 Il giar-dino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservatorio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Detto tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.30-15.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V novem letu si postavite cilje, za katere veste, da jih lahko tudi uresničite. Ne imejte previsokih pričakovanj in upov, drugače boste razočarani. m^l BIK 21.4.-20.5.: S pomočjo prijateljev in družine boste premagali krizo, ki se vas je lotila. Pomagali vam bodo predvsem pogovori in druženje z najbližjimi. Prihajajoče obdobje bo za vas manj stresno. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjem tednu boste začutili, da se bosta v vas naselili pozitivna energija in dobra volja, zato boste v družbi prijateljev zaželeni in vedno v središču pozornosti. V^gP RAK 22.6.-22.7.: V prihodnjih dneh boste nekoliko brezvoljni in nesamozavestni, kar se bo poznalo tudi na delovnem mestu. Izboljšajte svojo samopodobo in se napolnite z optimizmom. y^ LEV 23.7.-23.8.: Novo leto (^^r boste začeli polni pozitivne energije in dobre volje. V prihodnjih dneh se boste lotili izzivov, pri katerih boste zelo uspešni. Na delovnem mestu boste dosegli kar ste si zadali. DEVICA 24.8.-22.9.: V pri-^^ hodnjih dneh se vas bo lotila lenoba, zaradi katere lahko trpijo vaše obveznosti. Zavedajte se, da je konec praznikov in da bo treba trdo prijeti za delo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zara-^ ^ di neprespanosti in s tem povezanega pomanjkanja koncentracije boste na delovnem mestu neproduktivni in nezbrani pri opravljanju dela. Poskrbite za dober spanec. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V letu 2011 boste bolj sproščeni, vaša služba vas bo manj obremenjevala, zato boste imeli več časa za aktivnosti, ki se jim v preteklem letu niste mogli posvetiti. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Če je na vašem delovnem mestu nov sodelavec, poskušajte ustvariti dobre odnose z njim, ne glede na to, kakšen se vam bo zdel na začetku. Čez nekaj časa se vam bo to obrestovalo. KOZOROG 22.12.-20.1.: V nasprotju s prejšnjim tednom se boste ta teden dela lotili bolj racionalno. Vaše intelektualne sposobnosti bodo opazili tudi nadrejeni. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Poslovni uspehi in dober občutek za denar bodo utrdili vaš položaj na delovnem mestu ali celo pripomogli k napredovanju oziroma višji plači. RIBI 20.2.-20.3.: Med vami in partnerjem so možni prepiri in napetosti, ki se bo v prihajajočem tednu počasi stopnjevala. Ljubljeni osebi dajte nekaj prostora in časa zase ter se pogovorite z njim. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. januarja 2011 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš - Kuzle - Ampak men se zdi 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.10 Nad.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Agatha Christie: 13 a tavola (krim., ZDA, '85, i. P. Ustinov) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Giustizia a tutti i co-sti (krim., ZDA, '91, i. S. Seagal) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.10 Film: Seven swords (akc., Sev. Koreja/Hong Kong/Kit., '05, i. D. Yen) 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in focus 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Eroi per caso (It., i. F. Insinna, N. Marco-re') 22.55 Aktualno: Porta a porta 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Sottovoce Canale S 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.05 Nan.: Zorro 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Po-meriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 1120.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Solo per amore (v. M. Setta) 23.20 Dnevnik 23.35 Aktualno: Gran premio del doppiaggio (v. P. Insegno, F. Draghetti) 0.25 Dok.: Rai 150 anni - La Storia siamo noi 1.15 Dnevnik -Parlament 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Resničnostni show: Grande Fra-tello Pillole 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.05 Resnično-stni show: Grande Fratello 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Resničnostni show: Grande fratello (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di...programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora, sledi Agora Brontolo 11.00 Aktualno: Appre-scindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Speciale Le storie - Diario Italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Bad company -Protocollo Praga (voh., ZDA, '02, r. J. Schumacher, i. A. Hopkins, C. Rock) 23.20 Dok.: correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Fuo- u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 4 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8. 1. 2011) Vodoravno: omikanec, G. I., novorojenec, Aleman, tan, drin, Gidio, R. O., Karnija, avemarija, Obama, one, P. A., branik, no, kal, kontakt, Rab, Vieri, Aller, arabeska, Si, Taranto, Ortega, avdicija, nabor, V. V., Terska dolina, Aral, Ari, Dass, T. N., nuja; na sliki: Barack Obama. Mala križanka, vodoravno: 1. stres, 6. Arona, 7. vogal, 8. opora, 9. iver, 10. Ani, 11. kolos, 14. Avala, 15. nered, 16. T. C., 17. ge. O Italia 1 6.05 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.35 Risanka 8.35 Nan.: Baywatch 9.30 Nan.: Life 10.25 nan.: The Closer 11.25 Nan.: Prison Break 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: Cambia la tua vita con un click (kom., ZDA, '06, i. A. Sandler) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vre- menska napoved 23.15 Film: Dick & Jane operazione furto (kom., ZDA, '05, i. J. Carrey) 0.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Dok.: Captain Cook Cruises 8.30 Šport: Ski magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.25 Nan.: La saga dei Mc Gregor 11.55 Camper magazine 12.45 Dok.: Wild Adventure 13.10 Aktualno: Vi-deomotori 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 15.00 Šport: Rivedia- moli 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Musa Tv 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Udinese a giochi fatti 21.45 Talk show: A tambur battente 22.45 Aktualno: Pagine e fotogram-mi 23.02 Nočni dnevnik in dnevnik Mon-tecitorio 23.40 Nogomet: Triestina - Ascoli La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah) Piroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: Ultime dal cielo 12.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Giulio Cesare, il conquistatore delle Gallie (zgod., It., '63, i. C. Mitchell) 16.00 Nan.: Dio vede e provvede 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.55 Nan.: N.Y.P.D. 1.00 Aktualno: Otto e mezzo (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.45 Zrcalo tedna (pon.) 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Vipo - Pustolovščine letečega psa (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 11.00 Nan.: Šola Einstein 11.05 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 15.00 Poročila 15.10 Dober dan Koroška 15.45 Ris. film: Sneženi mož (pon.) 16.10 Otr. odd.: Nočko 16.20 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Ko spregovorijo živali 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Slovenija v letu 2010 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.30 Glasbeni večer 1.00 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.00 Zabavni infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro (pon.) 12.45 Kaj govoriš? 13.05 Sobotno popoldne 15.20 Prisluhnimo tišini 15.45 Ars 360 16.55 Posebna ponudba 17.20 To bo moj poklic 17.45 Umazani ples 19.00 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo 20.00 Posnetek koncerta 20.50 Dok. serija: Čudoviti svet Alberta Kahna 21.45 Bleščica 22.15 Film: Kaspar Hauser (pon.) 0.00 Film: Prikrite sledi {T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 12.15 Tedenski pregled 8.00 Novice 9.10 Poslanski premislek 10.15 Tedenski izbor kronike 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Vzporedna ekonomija 15.30 Poročila Tvs116.15 Slovenija in Evropa 17.50 Kronika 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Kupčija s hudičem Koper pop pop TV 10.50 Gospodarica srca (dramska serija) 11.40 TV prodaja, Reklame 12.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Naj-reklame (zabava) 14.30 Najlepša leta (hum. serija) 15.20 Prepovedana ljubezen (nad.) 16.10 Sebična ljubezen (dramska serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 18.00 Gospodarica srca (dramska serija) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Naša mala klinika (hum. serija) 20.50 Miki modre oči (romantična kom.) 22.35 24UR zvečer, Novice 22.55 Chuck (akc. serija) 23.45 30 Rock (hum. serija) 0.10 Tu-dorji (zgod. serija) A Kanal A 7.40 Ris. serija: Yu-Gi-Oh! 8.05 ŠKL, ponovitev, Športni magazin 9.05 Vzpon denarja (dok. serija) 10.00 Družina za umret (hum. serija) 10.30 Vsi županovi možje (hum. serija) 11.00 Pa me ustreli! (hum. serija) 11.30 Milijon z neba (kom., ZDA, '96) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Obalna straža ponoči (akc. serija) 14.25 Nora Pazi, kamera! 14.50 Družina za umret (hum. serija) 15.20 Domače kraljestvo (hum. serija) 15.50 Vsi županovi možje (hum. serija) 16.20 Obalna straža ponoči (akc. serija) 17.10 Na kraju zločina: New York (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, Novice 20.00 Mestni rešitelj (akc. komedija) 21.20 Maščevanje (krim. drama) 23.30 Pa me ustreli! (hum. serija) 0.00 Bowling za Columbine (dok. drama) 2.05 Love TV (erotika) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 14.50 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.20 Resna glasba 16.10 Vesolje je... 16.40 Tednik 17.15 Istra in... 18.00 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.15 Šport 2010 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv - TDD ^ Tv Primorka 9.00 Novice 9.05 Mozaik 10.00 Novice 10.05 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostrani 17.20 Hrana in vino 18.00 Kultura: Kulturni večeri pod Antuničevo lipo 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 19.00 Mozaik (pon.) 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Odbojka Interliga: Salonit Anhovo: Hoto-volleys Vienna (A) 23.30 Tv prodajno okno 7.35 Najlepša leta (hum. serija) 8.25 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.15 TV prodaja, Reklame 9.30 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.20 TV prodaja, Reklame RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Pogovori o glasbi; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat, 9. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor z dr. Zoltanom Janom; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.33 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.0014.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.0019.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fegiz Files (pon.); 20.30-22.28 Glo-cal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Nedelja, 9. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa mocan dež megla rahel sneg z sneg mocan sneg fjlAJUUi.l topla » fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona **anticildona vremenska slika TOLMEČ 2/8 CELOVEC O 1/8 O GRADEC 1/9 TRBIŽ O 3/7 O 1/5 KRANJSKA G. O PORDENON 4/10 VIDEM O 3/11 ČEDAD O 4/10 O TRŽIČ 3/9 O KRANJ o 2/9 S. GRADEC MARIBOR O 6/12 PTUJ O M. SOBOTA O 6/13 N. GORICA 6/8 O 1—' LJUBLJANA 7/10 / POSTOJNA ^ O 6/8 KOČEVJE O CELJE 5/12 VN. MESTO 7/11 ZAGREB 6/14 O REKA 9/12 (^NAPOVED ZA DANES Od obale do predalpskega pasu bo pretežno oblačno s krajevnimi rahlimi in zmernimi padavinami, predvsem dopoldne na vzhodu; v nižinah in na obali se bo pojavila megla. V Alpah bo oblačno: lahko bi rahlo deževalo in snežilo nad približno 1600 m. V vzhodni Sloveniji bo delno jasno, drugod pretežno oblačno. Ponekod v zahodni Sloveniji bo rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter.Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, najvišje dnevne od 5 do 10, na vzhodu do 13 stopinj C. Vlažni in mili tokovi vplivajo na vreme v naši Deželi; atlantska fronta bo med ponedeljkom in torkom povzročila-depresijo nad Italijo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.40Dolžina dneva 8.55 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.53 in zatone ob 22.12 A Nad Skandinavijo je ciklonsko območje, oslabljena hladna fronta sega od Baltika do Iberskega polotoka. Z jugozahodnim vetrom priteka k nam topel in razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli značilne vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 9,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.57 najvišje 31 cm, ob 8.17 najnižje -6 cm, ob 12.20 najvišje 5 cm, ob 18.44 najnižje -27 cm. Jutri: ob 2.45 najvišje 29 cm, ob 9.51 najnižje -9 cm, ob 13.37 najvišje -3 cm, ob 19.29 najnižje -18 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .230 Piancavallo............60 Vogel..................95 Forni di Sopra........110 Kranjska Gora.........50 Zoncolan..............80 Krvavec................60 Trbiž...................80 Cerkno................50 Osojščica..............70 Rogla..................50 Mokrine..............120 Mariborsko Pohorje . .40 Podklošter............60 Civetta...............160 Bad Kleinkirchheim . . 80 CELOVEC O 0/5 O GRADEC 0/5 TRBIŽ O 2/7 o 0/5 KRANJSKA G. O TRŽIČ 3/8 KRANJ ¿Lib ?JUBLJANA 5/9 POSTOJNA O 4/8 KOČEVJE O o 2/6 S. GRADEC CELJE 4/8 O MARIBOR O 4/7 PTUJ O M. SOBOTA O 3/7 N. MESTO 5/8 o ___ ¿5 ^ ZAGREB 5/10 O T (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo pretežno oblačno z meglo v nižinah in na obali ter dežjem. Čez dan bo oblačno s padavinami. Pihal bo jugovzhod-nik. V hribih in v nižinah bo oblačno z močnimi padavinami. Snežilo bo nad približno 1300 m. V torek bo še prevladovala oblačnost z zmernimi in močnimi padavinami. Snežilo bo nad približno 1200 m. Na obali bo pihala zmerna burja. Jutri bo pretežno oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo rahlo deževalo. V torek bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Popoldne se bo na zahodu delno zjasnilo, na Primorskem bo zapihala zmerna burja. Nekoliko hladneje bo. dopis iz pariza Biti klošar ni izbira Letos je zima zgodaj pokazala zobe, toda mediji se niso kaj dosti zanimali za brezdomece, saj so bili prazniki pred vrati. Le kako bi kvarili vzdušje! In sedaj, ko so prazniki mimo, so temperature bolj mile in tako o brezdomcih letos ni govora. In vendar jih srečujemo vsak dan, za vsakim vogalom, v metroju, ko iščejo toplo zatočišče ali prosijo miloščino. Toda SDF je manj kot nič, za večino je neviden. Nekoč so jim rekli klošarji, danes jih imenujejo SDF, sans fixe domicile (brez stalnega bivališča); kratica, ki vzame vsako dostojanstvo, identiteto. Tisti, ki si brišejo solze ob jokavih zgodbah - ki jih mediji tako dobro prodajajo - so isti, ki brezbrižno drvijo mimo in imajo klošarje za umazance. Seveda posameznik ne more pomagati vsem, toda »dober dan« in nasmeh lahko veliko pomeni. Kar najbolj mori brezdomce je osamljenost in edino blažilo je večkrat alkohol. Država jim nudi le domove, kjer dobijo topel obrok in ležišče, toda v le-teh je higiena pomankljiva in živali nimajo vstopa; ne pozabimo, da je pes klošarju edina družba. V tej situaciji se mnogi popolnoma zapustijo in ko hodijo okoli v raztrganih oblekah in nimajo ravno svežega vonja, se jim ljudje še bolj izmikajo. Kako pa se znajdeš na cesti? Padec je hiter in boleč: izgubiš službo, nato stanovanje in brez stalnega bivališča si izključen iz družbenega sistema. Biti klošar ni izbira. Leta 2006 je izgledalo, da se bo vlada res posvetila problemu in ga rešila: takrat je organizacija »Les enfants de Don Chichotte« (Otroci Don Kihota) postavila ob kanalu St. Martin šotore, da bi osvestila javnost in s tem pomagala brezdomcem. Manifestacija je trajala par mesecev in bila tako uspešna, da se je razširila na vsa pomembnejša mesta. Pritisk javnega mnenja je bil močan in vlada je odobrila zakon o pravici do bivališča, toda situacija se ni izboljašala, nasprotno: čakalna doba za socialna stanovanja traja leta in cene stanarin naraščajo, tako da se vedno laže znajdeš na cesti. V Parizu stane kvadratni meter okoli 30 evrov; cene so odvisne od okrožja, stanja stanovanja, poštenosti lastnika itd. Zaradi norih stanarin je poleg brezdomcev vedno več takoimenovani »mal-lo-ges« (slabo nastanjenih): mnogi imajo tako majhna stanovanja, da jim postane vsakdan nemogoč. In nato so tisti, ki imajo službo, toda nimajo stanovanja oziroma vaš kolega je morda klošar! Gre za pravi paradoks sodobne družbe: zaradi norih stanarin si nekateri ne morejo privoščiti strehe nad glavo, živijo v avtu ali začasnih zatočiščih, se umivajo v javnih kopališčih in nato gredo (ne preveč veselo) na delo. Potrebno bivališče na papirju si nekako že »izposodijo«. Sarkozyjeve obljube »zero SDF« in 100.000 socialnih stanovanj so ostale obljube; jasno je, da ta problem ne sodi v prioritete vlade in redke akcije so zgolj miritev javnega mnenja. Je torej vse skupaj le prazna retorika? To vprašanje bi lahko postavili za mnoge druge problematike, ki čeprav pereče, ostajajo nerešene. Medtem je mraz zahteval že prve žrtve. Jana Radovič new york - Ikona ameriške glasbe Joan Baez danes sedemdesetletnica NEW YORK - Ikona ameriške glasbe Joan Baez, ki je pred pol stoletja s pesmijo »We Shall Overcome« izrazila svoj protest nad nepravičnostjo družbe, danes praznuje 70. rojstni dan. Folk pevka in aktivistka je v začetku 60. let 20. stoletja postala najbolj znan glas ameriškega gibanja za državljanske pravice in protestnikov proti vojni v Vietnamu. Joan Chandos Baez se je rodila na Staten Islandu v New Yorku očetu Mehičanu in materi Irki. V mladosti je z očetom zdravnikom veliko potovala po ZDA in spoznala življenje v različnih okoljih. Pevka, ki jo odlikuje čist vokal in edinstven sopran, je v ZDA izdala več kot 40 albumov. V 60. letih je veljala za muzo »flower-power« generacije. Bila je ena od zvezd festivala Woodstock. Značilno za njena besedila je, da izražajo socialno problematiko. Baezova se je namreč ves čas zavzemala za človekove pravice. Sodelovala je tudi v akcijah proti jedrskemu orožju, jedrski energiji in onesnaževanju okolja. V znamenitem pohodu na Washington leta 1963 je korakala ob Martinu Luthru Kingu, leta 1979 je ustanovila organizacijo za človekove pravice, leta 1989 je podprla žametno revolucijo v Pragi, piše nemška tiskovna agencija dpa. Poleg ostalih odmevnih hitov, ki so bili socialno obarvani, sta bila »Diamonds & Rust« in »The Night They Drove Old Dixie Down« dva izmed bolj znanih in uspešnic 70. let. Njene pesmi so prežete z različnimi zvrstmi, od ro-cka, popa, coun-trya ter folka. Joan Baez ni znana le po pisanju ter odlični izvedbi svojih pesmi, pač pa tudi po pisanju besedil za druge glasbenike - skupino The Beatles, Jacksona Brownea, Paula Simona, skupino The Rolling Stones ter mnoge druge. V Sloveniji je nazadnje gostovala konec marca 2007 v Ljubljani. (STA) / PRIREDITVE Nedelja, 9. januarja 2011 27 GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 10. januarja, ob 14.30 / Ivan Alek-sandrovič Gončarov: »Oblomov«. / Ponovitve: v torek, 11 in v sredo, 12. ob 14.30 ter v torek, 18. januarja, ob 20.30. V sredo, 12. januarja, ob 10.00 / Tamara Matevc: »Grozni Gašper«. V soboto, 15. januarja, ob 20.30 / Vla-ho Stulli: »Kažin ali Karabinjerjeva katra«. / Ponovitve: od četrteka 27, do sobote, 29., ob 20.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00. V ponedeljek, 24. januarja, ob 10.30 / Franjo Frančič: »Imej se rad!«. / Ponovitve: v torek, 25 in v sredo, 26 januarja, ob 10.30. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali V sredo, 12. januarja, ob 20.30 / Samuel Beckett: »Aspettando Godot«. Režija: Marco Sciaccaluga. Nastopajo: Ugo Pa-gliai, Eros Pagni Gianluca Gobbi, Roberto Serpi, Alice Arcuri. / Ponovitve: od četrteka, 13. do sobote, 15., ob 20.30 ter v nedeljo, 16. januarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 9. januarja, ob 17.00 / Sabrina Morena in Franco Pero, prevzeto od knjige "Il baule di Giovanna" od Diane De Rosa. Režija: Franco Pero. Produkcija: Stalno gledališče FJK v sodelovanju z občino Trst. Nastopajo: Maria Ariis, Adriano Braidotti, Fulvio Falza-rano, Ester Galazzi, Elena Husu in Lara Komar. / Ponovitve: od torka, 11. do sobote, 15. ob 21.00 ter v nedeljo, 16. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 9. januarja, ob 11.00 / »Ti rac-conto una fiaba: La bibliotecaria rapi-ta«. Danes, 9. januarja, ob 16.30 / Gianni Clementi: »L' Ebreo«. Režija: Enrico Maria Lamanna. Nastopajo: Ornella Muti, Duccio Carnerini in Mimmo Mancini. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 20. januarja, ob 19.30 / Peter Quiller: »Dueti«. BILJE V nedeljo, 16. januarja, ob 18.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu LJUBLJANA Cankarjev dom V sredo, 12. januarja, ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / Barbara Kapelj Osredkar: »Nekega dne in neke noči«. Nastopata: Matija Lazar in Gregor Luštek. / Ponovitve: v četrtek, 13, v nedeljo, 16, in v torek, 18. januarja, ob 20.00. SNG Drama Veliki oder V sredo, 12. januarja, ob 11.00 / Georges Feydeau: »Bumbar«. V četrtek, 13. januarja, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. Mala drama V torek, 11. januarja, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V sredo, 12. januarja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V četrtek, 13. januarja, ob 20.00 / Spi-ro Scipione: »Kuverta«. V petek, 14. januarja, ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. / Ponovitev: v torek, 18. januarja, ob 18.00. V ponedeljek, 17. januarja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. MGL Veliki oder Jutri, 10. januarja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. V torek, 11. januarja, ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. / Ponovitev: v sredo, 19. januarja, ob 19.30. V petek, 14. januarja, ob 19.30 / Tenes-see Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v ponedeljek, 17., v torek, 18.v soboto, 22. ter v torek, 25. in v soboto, 29. januarja, ob 19.30. V soboto, 15. januarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«. V četrtek, 20. januarja, ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitev: v petek, 21. januarja, ob 19.30. Mala drama Jutri, 10. januarja, ob 20.00 / Maja Pe-levic: »Pomarančna koža«. V torek, 11. januarja, ob 19.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«. V petek, 14. januarja, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. V torek, 18. januarja, ob 18.00 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje«. V četrtek, 20. januarja, ob 20.00 / Maja Pelevič: »Pomarančna koža«. V petek, 21. januarja ob 17.00 in ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in pe-der«. / Ponovitev: v soboto, 22. januarja, ob 20.00. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 17. januarja, ob 17.00 / Eugene Ionesco: »Plešasta pevka«. Režija: Dejan Spasic. V četrtek, 20. januarja, ob 17.00 / M. Grgic: »Zbudi se, KAtka!«. Režija: Boris Kobal. V soboto, 22. januarja, ob 19.30 / D. Cravioto: »Pizza da te kap«. Režija: Jernej Kobal. / Ponovitve: v nedeljo, 23. ob 18.00, v ponedeljek, 24. ob 19.30, v torek, 25. ob 17.00, v sredo, 26. ob 19.30, v četrtek, 27. ob 19.30, v peek, 28. ob 19.30, v soboto, 29. ob 19.30 ter v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko staljo gledališče V soboto, 22. januarja, ob 20.30 / Andrej Rozman Roza in davor Božič: »Ne-ron pop-rock opera«. Predstava z Italijanskimi nadnapisi. OPČINE Prosvetni dom Danes, 9. januarja, ob 18.00 / SKD tabor - Openska glasbena srečanja: »Novoletni koncert«. Nastopa Mladinska filharmonija NOVA. Dirigent Simon Pavlič. GORICA Telovadnica v Sovodnjah ob Soči V nedeljo, 16. januarja, ob 18.00 / Tradicionalni novoletni glasbeni večer, na katerem bo nastopil priznani novogo-riški orkester Nova. Gostja večera pa bo ena izmed najbolj eminentnih slovenskih pevk Anika Horvat. Občinsko gledališče Giuseppe Verdi Danes, 9. januarja, ob 20.45 / »Aladin«. Režija in koreografija: Fabrizio Angelini. Nastopa: Manuel Frattini. V soboto, 15. januarja, ob 20.45 / »Le mille e una notte«. Koreografija: Nug-zar Magalshvili. Nastopa Državni Turški balet. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 11. januarja ob 20.30 Klub CD / Jani Kovačič & Big band RTV Slovenija. Dirigent: Igor Lunden. V sredo, 12. januarja, ob 19.00 / Ludwig Minkus: »Bajadera«. Nastopata SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor - Opera in balet. V sredo, 12. januarja, ob 17.00 Linhartova dvoana / »Showtime«. Režiser: Emil Pečnik; koreografija: Mojca Cvikl; vokalna priredba in vodja zbora: Ana Bezjak. V četrtek, 13. januarja, ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopajo Fabio Biondi - violina; Riccardo Coleati Rama - violone piccolo; Paola Pončet -čembalo in Giangiacomo Pinardi - kitara in mandolina. V petek, 21. januarja, ob 20.00 Linhartova dvorana / Costanza Macras: »Megalopolis«. V ponedeljek. 24. januarja, ob 19.30 Klub CD / »Mladi mladim«. Nastopajo: Nena Leban - saksofon; Katalin Péter Krivokapič - klavir in trobilni kvintet akademije za glasbo - nagrajenci temsig. V četrtek, 27. januarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Rusalka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v soboto, 29., ob 19.00, v nedeljo, 30 januarja, ob 17.00, v torek, 1.ob 19.00 v sredo, 2. ob 15.00, v četrtek, 3.in v petek, 4. februarja, ob 19.00. Kino Šiška V petek, 21. januarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa skupina Jazznova iz Danske. V četrtek, , 27. januarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Helloween, Stra-tovarius in Avatar. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Pore-čanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja 2011, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso silenzioso«. OPČINE Bambičeva galerija: je na ogled razstava Alda Usberghija » ... okoli mene«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Vinoteka Zgonik: do 13. januarja 2011, je na ogled razstava Diane Mitri Gnes-da: »Neige d'or et d'azur«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011, je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« v četrtek, 20. januarja, ob 18. uri odprtje razstave »In-torno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): bo v petek, 14. januarja, ob 18. uri odprtje fotografske razstave z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Ši-vica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tudi slikar-ka-invalidka Nevenka Gorjanc iz Ljubljane, ki ustvarja svoja olja na platnu z usti, in rezbar ter čebelar Milan Mu-žina iz Šempasa. Razstavljena dela bo predstavil Franc Šivic v slovenščini in italijanščini; razstava bo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. Galerija Dora Bassi (deželni avditorij v Ul. Roma): do 12. januarja 2011 Alessandra Bernardis. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00, informacije po tel. 0481-383287-383297, www.comune.gorizia.it, urp@comu-ne.gorizia.it. V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: na ogled je razstava z naslovom »Stefano dUngheria, fondato-re dello Stato e Apostolo della nazio-ne«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 30. januarja 2011. Galerija ARS (Travniku 25): je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena bodo dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene. O sodelujočih umetnikih in razstavljenih delih bo spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Kulturni dom (Ul. Brass 20): do 15. januarja 2011 je na ogled razstava slikarke Laure Grusovin. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: v ponedeljek, 10. januarja ob 18.00 bo odprtje razstave Vida Sarka s naslovom Nevidna mesta. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljar-skega društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled likovna razstava Slavka Guština »Trije Svetovi«. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Kulturnem centru Mostovna v Solkanu: je na ogled razstava »Iztirjeni«; razstavljajo: Alfred de Locatelli, Edoar-do Veneziano, Gigo de Brea, Miran Cencič, Nina Bric, Roberto Cantarut-ti, Vasja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Tabar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Nika Šimac, Vanja Mervič, Marko Ste-velič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anel-lo in TAKO; na ogled bo do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. Info: www.mo-stovna.com. Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. SVETA GORA V Frančiškanskem Samostanu: bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štma-vra je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo v kapeli Oznanjenja. Razstava bo na ogled do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Italijanki inštitut za kulturo v Sloveniji (Breg 12): je na ogled razstava Marije Tea Morello »Misli v odsevu«. Razstava bo odprta do 7. januarja 2011 po sledečim urniku: od ponedeljka, do četrtka od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter v petek, od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom - Velika sprejemna dvorana: do 19. januarja 2011 bo na ogled »Razstava ob 20-letnici plebiscita ob osamosvojitev Slovenije«. Vstop prost. Cankarjev dom - Mala galerija: do 23. januarja, fotografska razstava Jendeja Štovičeka »Narava dela«. Vstop prost. Mestni muzej (Gosposka 15): v četrtek, 13. januarja, ob 18.00, bo otvoritev razstave »Ženski svet(ovi): zgodbe«. ELLA VECCHIAJ FATTüRIA CE UMA NUOVA fa.toria: < ', * v. r. ■■* . . i I 1 1 1 ■ fez. i.' L KMETIJSTVO SE JE SPREMENILO. PRIPOVEDUJ NAM O TEM ! POPIS 2010 SE JE ZAČEL Tudi med že tradicionalnimi kulturami raste ena nova kultura. Kultura, ki ima svoje korenine v naši preteklosti, ampak se dan za dnem bogati z novimi tehnikami, novimi energijami in novimi idejami. Tudi zaradi tvojega dela. Iz teh razlogov potrebujemo tvoje mnenje, da razumemo katero smer je ubralo kmetijstvo v državi in s tem omogočimo razvoj učinkovitejših ukrepov za razvoj in konkurenčnost kmetijstva. Popisovalci že pristopajo k upraviteljem kmetij, da skupaj izpolnijo vprašalnik. Tisti, ki želite, pa ga lahko izpolnite kar preko spleta. C 800-098571 censimentoagricoltura.istat.it V: Istat 6' Censimento Generale dell'Agricoltura ZBIRAMO MNENJA, SEJEMO PRIHODNOST. REGION E AUTONQMA FRIULI VeNEZIA GIUUA www.censimentoagricoltura.fvg.it