XIV. letnik. V Gorici, dne 3. inaja 190(>. 18. številka. lov enako ljudstvo' naft; Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivini IJnjt v Gorici. Tiska »Narodna Tinkarna** (odgov. L. Lukežič) v Gorici. Naš dan. Romanje na sv. Goro. .Pridite, pojdimo gor na lirib Gospodov!" Novo življenje se je začelo. Cvetoča pomlad je zavladala po deželi. Iz vseh grmičkov se oglaša petje drobnih pličic. Vsa narava je vstala iz zimskega spanja. Tudi v naših žilah se je pomladila kri in srce nam bije krepkeje. To splošno pomlajenje v naravi vzbuja v delavskih stanovih upanje, da bo dvignilo tudi človeštvo in zlasti delavsko ljudstvo iz dušne in gmotne bede, v katero je je pahnil liberalizem in kapitalizem. V naših srcih vstaja upanje, da bodo spet zavladale med človeštvom krščanske razmere, da bodo zmagali krščanski nazori, ki edini morejo pomladiti in prenoviti človeško družbo. Zato smo sklenili krščanski delavci in krščanska dekleta, da bomo praznovali slovesno vsako leto po-četek cvetoče pomladi. Izbrali smo si Iretjo nedeljo po Veliki noči t. j. praznik varstva sv. Jožefa, društvenega polrona. Praznovati hočemo s slovesnim romanjem na sv. Goro k Mariji, prečisti Devici, kateri je mesec maj posvečen in od katere pričakujemo pomoči v današnjih žalostnih razmerah. Od nje pričakujemo pomoči, ker je sama obljubila pastarici Uršuli na Skalnici: »Keci ljudstvu, da naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi«. Kvišku tedaj, krščansko delavstvo goriške dežele! V nedeljo vsi na Skalnico — na sv. Goro! Marija, ki je najlepša roža, je naše veselje in naše upanje! Naj le imajo drugi svoje posvetne veselice, mi krščanski delavci in krščanske delavke gremo za večnim veseljem, za večnimi uzori. Naj se le pogreza svet v blato tega sveta, mi dvigamo svoja srca kvišku! To hočemo pokazali s tem romanjem! Pričakujemo, da se odzove našemu vabilu ogromno število somišljenikov iz cele dežele, da pokažemo složno, da smo prešinjeni vsi z enim duhom in da imamo vsi resno voljo delovati za zmago krščanstva v sedanjih žalostnih razmerah! V s p o r ed. 1. V soboto dne 5. maja ob 6. ari popoiadne govor v cerkvi sv. Ignacija. Govoril bo preč. g. Jjsip Ličan. Po govora slovesno blagostovljenje nove zastave društva „Skalnica“. Po blagoslovljeno pete litanije. Sv. obrede bo opravil veleč. g. prelat dr. J. Gabrijevfiič. Nova zastava društva „Skalnica“, ki so jo izdelale ačenke »Šolskega Doma" pod vodstvom gospodične učiteljice Arko, je prav lepa. Sliko svelo-gorske Matere Božje ns zastavi je napravila blag. gospodična Henrika Šan tel. Spovedavalo se bode od &—8 zvečer. Spovednikov bo dovolj, da bodo mogli vsi sprejeti sv. sakramente. Vabimo zlasti tiste, ki niso de opravili svoje dolžnosti za letošnji velikonočni čas. 2. V nedeljo dne 6. maja ob 8'/* zjutraj sv. maša v cerkvi sv. Ignacija; po sv. maši skupno sv. obhajilo in potom odhod iz cerkve okolu Na sv. Gori bo okolu 9. ure govor. Govoril bo preč. g. prelat dr. Jjsip Ga-brijevčič. Po govoru bo av. maša in potem litanije z blagoslovom. Pri procesiji bo veljal ta red: Naprej pojde križ, za njim zastave društev, ki se bodo udeležile procesije, pred duhovščino zastava „Slovenskega katol. delavskega društva11, za duhovščino zastava društva „Skalniceu in za njo zastave drugih ženskih družb, ki se bodo udeležile. Glede sv. odpustkov veljajo določbo rimskega papeža Leona XIII. Po teh določbah dobe popolni odpustek enkrat v letu vsi verni, kadarkoli obiščejo sv. Goro, prejmejo sv. sakramente in molijo po namena sv. Očeta za sv. katol. cerkev, in ' odpustek 200 dni, kadarkoli le obiščejo hi, milosti Božji svetogorsko cerkev. Vsem’ udeležencem priporočamo lepo obnašanje in red. Procesija se bo pomikala v vrstah, v katerih naj bodo po štirje. Reditelje treba ubogati. Vse v slavo Bogu in čast Mariji Dovici I ,, Odbor „Slov. katol. delav. društva “ in društva „Skalnice“. Protestantizem in Slovani. Neprenehoma ponavljajo nasprotniki laž, da je katoličanstvo sovražno slovanski narodnosti. Vendar imajo ravno slavitelji luteranstva najmanj pravice govoriti o tem, da bi katoličanstvo bilo slovanstvu nasprotno. Ali ne govore Nemci ravno nasprotno? Saj je vsa gonja proti katoličanstva med Nemci začela ravno s pretvezo, da je katoliška cerkev glavna zavora, da ne morejo Slovanov ponemčiti. Nemci so izdali geslo, da je katolicizem preveč slovanski, in da je le luteranstvo prava „nemška vera“. Zgodovina pa nas uči, da je katolicizem po sebi nasproten vsakemu izna-rodovanju, ker sprejme vsako narodnost tako, kakoršna je in jo čuva, blaži in vzgaja do prave kalture. Na Nemškem ho zapadli germanizaciji do malega vsi Slovani, ki so se poluteranili. Katoliški Polj^ki pa pričajo, da imajo ravno v ktttolicizmu pogoj svojega narodnega obstanka, in tudi majhna peščica lužiških Srbov mora reči, da ima svoje najza-nesljivejše narodne vodnike v vrstah katoliških duhovnikov. D.i je tako tudi s Čehi, nam priča izborna nova knjiga »Protestantski v Cpchdch“, ki jo je spisal dr. Fr. X Kry-šlfifek, vseučiliški profesor v Pragi. V tej knjigi popisuje razvoj luteranskega gibanja na Češkem do bitke na Beli gori, ki se je končala s sporazom lu-teranov. Protestantje so postavili načelo „Cuju9 regio, illius religio** — kdor ima zemljo, ukazuje vero, in na to njihovo geslo se je opiral Ferdinand II., ko je dal povelje, da naj VBi njegovi podložniki sprejmejo katoliško vero. S kako krutostjo so protestantovski knezi silili svoje podložnike v luteranstvo, je znano, o dogodkih na Češkem pa piše dr. Kry-štflfek : „Poraz kralja Friderika in upornih protestitntovskih stanov na Beli gori po zakonitem kralju Ferdinandu II. in ob-novljenje katoliškega bogoslužja na Češkem je obvarovalo Čehe pri njihovi narodnosti, da so danes Čehi Slovani. Ro bi se bili Čehi poluteranili, bi bili danes Nemci. Protestanstvo je silovito širilo ponemčevanje po Češkem. Djbro pravi naš zgodovinar Tomek : „Na deželi (izven Prage) se je nemška narodnost utrjevala zlasti z nagibanjem Čehov k protestantovskemu nauku, katerega zibelka je bila Nemčija. Kajti proti zakonom, po katerih je bilo od starodavnih časov inozemcem za-branjeno imeti zemljišča na Češkem, dovoljevali so tedaj (pred belogorsko bitko) mnogim protestantovskim gospodom z Nemškega, zlasti Saksoncem, da so si nakupovali posestva v obmejnih krajih. Friderik Falcki, zimski kralj, je pripeljal •— Naročnino in naznanila k prej orna iij ravništvo, (iorica, Semeniška ulica št. 10. Posamezni! številke se prodajajo v tobal.amah v Šolski ulici,.Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kališču nasproti mostnem vrtu, pri Vaclavu liauingnrtl v Koronjski ulici in na Koronjskem l>regu (ltiva < lovno) JI, I k po 8 vin. * Oglasi in Jiuslanic* . ' ivtiuuijo.)iu potit vrstah iu sicer: če sc tiska enkrat l t v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne Rokopisi se ne vra-čnjo. Nefrankovaiui pisma sc no sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto krono, za pol leta 2 krom. Za manj premožne za celo leto 3 krom1, za pol leta K 1 '50. Za Nemčijo jo cena listu 5 K. za druge deželo izven Avstrije 6 K. -•*~ilj±l' | i...pr jn"i ^ ,,fflSJWna Tiskarna" v Gorici, ulica Vot-turini št. 9. LISTEK. Nima pomladi. (Spisal C. Strahota.) I. .Ram se ti danes tako mudi? Prijatelj, postoj vendar, da se pomeniva kakor pretekli* dni. Glej, tukaj v drevoredu, kako lepo ! Pomlad je zopet obudila milijone cvetov, vsa narava duhti po njih, ptički iznova veselo žgole, vse se budi in prepeva in šumi, vse se glasi kol veličastna visoka pesem veselja pomlajenemu svetu. Prijatelj, semkaj sediva na klop pod cvetoče drevo, pri koncertu krilatih pevcev se oddahnem in okrepiva v svežem zraku, — čuješ, pomlad je spet 1“ A kakor da ne sliši nič in ne vidi nič, beži dalje na svoj dom. Tam mu leži bolno dete, na niti visi to drago življenje. Ob postelji bedi njegova žena, vsa bridkost, vsa skrb, ves strah, vse prečute noči so ji začrtane v upalem obrazu. In tam poleg nje stoji on, in čuje ž njo in pazi na vsak otrokov dihljaj, in se boji in upa. in se osrčoje in trese, in teka po sobi in teka po zdravnika, in je potrt. Dan za dnem mu mineva v skrbi in bolesti, — nima pomladi. II. Bil je cvet in prvi med fanti. Kamor je prišel, je bil z veseljem in s častjo sprejet. Dekleta so željno pogledovala za njim, premnoga bi si bila rada osvojila njegovo srce. A padel je, in z grdim padcem je v grehu omadeževal svojo čast. Upognjen je njegov ponos, sramota je njegov delež. Pošteni ljudje se mu umikajo, dekleta beže urno povešenih očij mimo njega, ne doni mu več naproti noben prijazen pozdrav, ne zadene ga več noben ljubezniv pogled, — živo čuti ves stud, ki ga drugi čutijo nad njim. Bil je, in nič več ni, kar je bil. To ga mori in mu potiska glavo na prsa, in v kesanju in obupu tava plah okoli. Prijatelj, ne obupavaj I Vse se da popraviti, če le hočeš. Vse se dviga iznova, dvigni se tudi ti, prijatelj, razvedri se, glej, pomlad je bpei! Ona je prinesla tudi tebi boljših, veselejših dni. Niči S povešeno glavo hodi okoli, klobuk potisnjen na oči, in !j’ -,e h.te mimo njega in deklet« drče pred njim v stran — a on potiska še bolj svojo glavo na prsa, pobit in strt. — Nima pomladi. III. Prijatelj, čeinu, ti bo tvoj čiru rni obraz I Pomlad jo spet I Veseli se I Povsod se budi novo življenje, novo veselje, novo cvetje, novo petje, ozri se okrog in ne kvari veselega soglasja v naravi s svojim čmernim obrazom. Čujaš, prijatelj, pomlad je spet I „Pom' ' V ' Ne razumeml’1 Iu pogledal mn resnega obraza, žalostnih očij. Stopila sva v njegovo stanovanje. „Tam beri in glej in uživaj, če hočeš in moreš1*, in pokaže mi na list, ki je ležal na mizi. Jaz gledam in berem — tirjalno pismo: plačaj, kar si dolžan 1 „Nimam, kje bi vzel, in mora biti. Ta skrb me mori in tlači, ta mi zbira čelo v gube, la me pritiska k tlom. Ta glas, in edini ta glas mi doni na uho, me spremlja povsod, ta grozni klic mi preglaša vse klice v naravi: plačaj, kar si dolžan !** In sklonil se je nad mizo, s komolci se je uprl na njo, roke si zaril v raimršene lase in topo gledal pred se. — Nima pomladi I IV. Dekle, zapoj! Pomlad je spet I Natrgaj si cvetja, naberi si rož, spleti jih v venec in okrasi si ž njim svoje čelo. Pomlad je spet I Tudi tebi še cvete mladostni pomla.d, iu vsenaokrog se ti smeje pomlad, veseli se torej, pomlad v pomladi I Glej, tvoje družice se smejo tam na čvetočem travniku, in si vtikajo cvetice v lase, in vsklikajo in pojo, da se krepko glasi po dobravi. Pristopi k njim, stopi v njih krog in veseli se ž njimi. Dekle, pomlad je spet 1 Zastonj ! Zateklih očij in obledelih lic se je umakrila veselemu petju spred hiše v sob j. Nasproti se ji tam stegujejo drobne ročice, naproti ji kliče droben glas, v zibeli ji tam leži — nezakonsko dete. In ona g" prime in pritisne na svoje razburjcuo prsi in ga zaliva z vročimi solzami. Ogiba se pogovorov i domačimi, molče požira materina očitanja, I molče požira očetove Lletve, ogiba so j pogledov svojih bratov in sester. Boji se ljudij, no stopa med nje — sama zase živi, upognjena od bolesti kakor ulom-Ijen cvet. Ves zbor njenih mladi*< i raridic se raduje in poje naokrog, on.* se pa seboj na tisočo Nemcev in ves njegov dvor je bil nemški. Ko bi bil v vojski zmagal, bi bil Čehom usilil svoje kal-vinslvo in svoje nemštvo. Ko bi se bili Cehi hoteli obdržati, bi se bili morali naslanjati na protestantoveke Nemce in se ponemčiti. Roparski kralj pruski Friderik II, jo mislil, ko je udrl na Češko, da najde lam vse polno tajnih protestantov, ki ga bodo sprejeli kot svojega osvoboditelja, in z njihovo pomočjo se je nadejal oropati Češko, kakor je storil s Šlezijo A motil se je : Katoliški Čehi niso hoteli ničesar slišati o njem in o Braniborcih, ostali so zvesti svoji kraljici in se niso dali premotiti, skrivnih protestantov pa ludi ni bilo mnogo. Mišljenje protestantov pa je bilo veleizdajalsko... V prvih mesecih vlade cesarja Jožefa 11. so se obrnili češki protestantje kot izdajalci cesarja in domovine pismeno do pruskega kralja Friderika II., kateremu so hoteli izdati češko kraljestvo. V tem pismu prosijo pruskega kralja, naj .vstane kakor silni Gedeon11 in naj .z oboroženo roko udari po sovražniku Boga in prave vere, k čemur mi vsi ponudimo vso svojo pomoč in tvegamo svoje življenje". Slednjič prosijo pruskega kralja: »Ah, veliki kralj, pridi vendar, pridi kmalu ; pa zapojemo s svojimi osvobojenimi brati po vseh cerkvah veseli hosana in ne nehamo molili, da bi veliki Bog Vašemu kraljevemu Veličanstvu in najvišjemu žezlu Vašemu podvrgel celo češko kraljestvo". Tako so pisali češki protestantje pred stoindvajsetimi leti pruskemu kralju. Pioč od Rima je bil v resnici tedaj tudi Proč od Avstrije, a ne le to : bil je tudi Proč od Slovanstva, kajti to je jasno, da bi bili Prusi vsilili češkemu ljudstvu pruske pastorje, ki bi bili tedaj germanizirali ob zgornji Labi ravno tako, kakor so ob spodnji. Zato pravi Kryštufek : „Ako bi se bila protestantovska politika na Češkem kdaj posrečila, bi bilo slavno češko kraljestvo danes nemška provinci;a s ponemčenim prebivalstvom. Da je pa to slavno kraljestvo ostalo češko, zato se ima zahvaliti katoliški cerkvi, temu. da so Čehi katoličani. Kaj bi bilo s Čehi danes pod prusko vlado, vidimo jasno v Šleziji in na Poznanjskem. Nasprotniki trdijo, da je katoliška protireformacija ponemčevalna. 'A to ni res. Kryšlufek dokazuje z neovrgljivimi dejstvi, da se je češki jezik spoštoval v dobi protireformacije, germanizacija se je začela šele v „prosvitljeni dobi-1 Marije Terezije in Jožefa II. Tako govori resna zgodovina. In kaj bi bilo s Slovenci? Ko bi bil protestantizem zavladal po avstrijskih alpskih deželah, bi bila slovenska domovina kmalu preplavljena z nemškimi predikanti. Ker je protestantizem tudi v verskih stvareh podložen posvetni oblasti, bi bila nemška birokracija v cerkveni organizaciji dobila najboljše orodje, da germanizira vse slovenske dežele. Slepi so oni naši rojaki, ki tega ne izprevidijo. Fanatično sovraštvo do katolicizma jih je oslepilo, da ne vidijo tega, kar je resnemu zgodovinarju jasno kot beli dan. v solzah topi in prevarana vene v bolesti. — Nima pomladi. V. Komaj s(m ga spoznal. Tresoč mi je podal bvojo ovelo, skoraj koščeno roko, da me je premrazilo. Udrtih očij in bledih lic me je pogledal, se bolestno nasmehnil in pokašljal. Prijatelj, upaj, vse bo bolje ! Pomlad je spet, prinesla je svetu novo življenje, prinesla ga je tudi tebi. Pomladni dihi, sveži zrakovi osvežijo tudi tvoje oslabelo telo ! Stopila sva počasnih korakov v bližnji log. Vsakih par korakov je postal in pckašljal. Jaz sem mu govoril in ga tolažil, mu trgal cvetja in mu ga razkazoval. In on se je bolestno smehljal in pokašljaval. Strudila ga je kratka hoja. Sedel je na kamen ob cesti, sklonil se nad kolena in kašljal. V divjem vrišču so žgoleli tiči nad njim, vriskali so in peli, da bi ga vzdramili in osrčili, da bi ga dvignili in poživili, a on je sključen kašljal. — Nima pomladi ! * * * Na travniku tam v logu zelenem pa skačejo otroci in ee premetavajo, se venčajo s cvetjem in se lučajo s cvetjem — zdravi, brezskrbni nezadol-ženi in nedolžni... Če danes naši liberalci v „Slov. Narodu1*, v „Soči“ in v drugih spisih trde nasprotno, jo to znamenje, da ti ljudje nimajo pojma o resničnem položaju, v katorem se je nahajal slovenski narod v prošlih stoletjih Silno nurodno-ohranjnjoča in oživljajoča moč katolicizma jim je pa neznana stvar. Kar oni blatijo, to je bilo rešilno za slovenski narod. Zgodovina naša to izpričuje. Po „81.“ Politični pregled. Preosuovn našega iiiinistordtvn. — Zmedeni parlamentarni položaj zahteva svojo žrtve Parlamentizovanjo v dosego volilne reforme ni rodilo zaže-Ijenega sadu. Pri Poljakih je načrt splošne volilne pravice naletel na odločen odpor. Tudi člani Gautschovega ministerstva so se upirali teinu načrtu. Ko jo torej baron Gantsch /ulil, da ni dorasel situaciji, je dal ostavko, katero je cesar tudi vsprejel. Z ministrom predsednikom je padel tudi minister notranjih posel, grof Byllandt Rheidt. Vse kaže, da ostali ministri ostanejo. Na čolo tega uradniškega ministerstva pride sedanji tržaški namestnik princ H oh en lo h e. Prevzel bo tudi poslovanje notranjega ministerstva. To je le prehodno mini-sterstvo, kateremu ima biti zadača, da uvede volilno reformo in za njo pridobi Poljake. — Program princa Hohenloha je še nepoznan, ali njegova zadača ne-more biti druga, nego da nadaljuje delo svojega prednika; — vpeljava vseobčno in enake volilne pravice, kakor tudi parlamentarizanje kabineta. Princ Konrad Hohenlohe-Schillings-fiirst, naslednik barona Gautscha je najmlajši ministerski predsednik, ki je v zadnjih deset letih Btal na čelu avstrijske vlade. Rojen je I. 1864. V aristokratskih krogah dali so mu priimek »rudeči princ**, ker je dal oduška simpatijami modernim idejam in je navdušen pristaš splošne in enake volilne pravice. Vodstvo tržaškega namestništva prevzame začasno dvorni svetovalec SchnlfgotBch. Skupno minlsterstvo. — O ministru grofu Golucho\vski so tudi govori, da v najkrajšem času odstopi. Volitve un Ogrskem. — Volilno gibanje je prav živahno, kakor vsaki krat, tako tudi sedaj, brez pomoči i vojaštva ne gre. Tudi kri je tekla. Najhnjši boji so bili v veliki županiji Krasso. V Kornjar^vi so pristaši nasprotne stranke ubili občinskega sodnika in notarja. V občini Facsef bo zaklali dva rumunska volilca. O izidu volitve so dozdaj znani 316 slučaji. Košutovcev je bilo izvoljenih 192, pristašev ustavne stranko 68, nove stranke 1 ljudsko stranke 20, nacijonalni socijalist 1, Saksov 5, Srbov 4, Rumuncev 11, Slovakov 6, demokratov 2, nobene stranke 5. Volitve na Hnatsknn. — Vsa znamenja bi morali kazati, da bodo tudi na Hrvatskem napočili boljši dnevi. Ukitz ogrske vlade, da se naj povsodi varuje volilna svoboda, upliva blagodejno tudi na Hrvatsko. Uradništvo, ki je moralo dosedaj voliti po ukazdi hrvaiske vlade, je začelo svobodneje dihati. Okoli f>00 od nji!) so se skupno sestali v Zagrebu. Navdušenje jo bilo veliko. — Odposlali sc ministrom Weker!u, Da-r«nyi-ju in Košulu brzojavke, v katerim so posebno povdarjali, da je sedaj prvikrat, da skupni uradniki svobodno vrše svojo volilno pravico. Volilci uradniki so soglasno sklenili, da se pridružijo neodvisnemu meščanstvn in opozcijo-nalniin kandidatom. — Tudi ban grof Pejačevič je slovesno obljubil skrbeti z,a to, da so volitve svobodno vržč. A vkljub toj obljubi in vkljub izrečenemu ukazu ministra Fr. Kossutha uporablja vlada ves svoj službeni operat, da pomore madjarskim kandidatom do zmage. Najostudnejša nasilstva in krše-vanja zakona so sedaj na dnevnem redu. V-ded vsemu temu, združena hrvatska in srbska opozicija se nadeja, priboriti si vsaj 30 mandatov. Dopisi. Iz Cerkiist. — Gospod urednik, prav posebnih novic sedaj ravno pri nas ni, a nekaj malega pa vendar lahko poročamo. Na Veliko noč zjutraj okoli tretje ure smo obhajali mtajenje Jezusa Kr. Ljudstva se je zbralo ogromno število, kakoršnega Se stari ljudje ne pomnijo. Kakor mogočna reka so jo pomikala ta pobožna množica vernikov pri nstajenju za Najsvetojšim, in s tem pokazala, da še živi Kristus v sv. cerkvi, v spominu in srcih pravovernih kristjanov. Ulic^, po katerih se je pomikal izprevod z Naj-svolejšim, so bile bujno razsvetljene. — Tako krasne razsvetljave, pri kateri no gori na stotine ampak na tisočo avečič in umetalnili ognjev se no n.sjde z lepa. Nabijanje zvonov in ntreli iz topičev so še poveličevali ta sprevod Kristusa, zmagovalca smrti, sveta in pekla. Razume se, da je bila pri prvi sv. m ši, katero jo daroval gosp. dekan ob asistonci gg. kaplanov natlačeno polna. Tako veličastne velikonočne procesije kakor pri nas, se pač po našli hribih menda nikjer ne vidi. Tudi na belo nedeljo smo imeli lepo slavnost v csrkvi. Nad šestdeset otrok je namreč ta dan pristopilo prvič k sv. obhajilu. Ob šesti uri zjutraj so se zbrali otroci pri šoli, od koder so so potem v procesiji pod nadzorstvom g. kaplana podali v cerkev. Na glavnem trgu je pričakovalo, mnogo očetov in mater svojih ljubljenčkov ter jih poleg druge velike množico vernih med na-trkavanjem zvonov spremili v cerkev. Marsikateri dobri materi se je veselja rosilo oko, ko je videla, da bo nje hčerka ali sinček kmalo prejel najvočjo čast, namreč veliko milost prvega av. obhajila. Otroci so bili ginjeni in so z zaupanjem prejeli sv. obhajilo. K redu v polno natlačeni cerkvi sta veliko pripomogla g. učitelj iz Garij in gdč. učiteljica na Reki, ker sta blage volje nadzorovala otroke pri sv. opravilu. Drugo nedeljo po veliki noči pa je bil deli nekje v grapi, ki jo ljudje po zimi imenujejo »Sibirijo**, koncert in ples. Tudi nekaj I Vrem) je tako slabo, da bodo kmalo najboljši pridelki (sadje) ugonobljeni, ljudje pa so — Židane volje. Pri letošnjem naboru so so najbolj postavili šebreljski fantje, zakaj iz njih sredine jih bo največ nosilo cesarsko suknjo. Čist jim I Drežnica pri Kobaridu, z dne 29. aprila. — Dva sumljiva človeka v turistovski, opravi ki sta se ogibala ljudi, videli so pretečeni teden na naših planinah. Ljudje si pa domnevajo, da sta bila plaha »turista**, baje iz blažene dežele, italijanska podanika. — Kap jo zadela, v pondeljek mladeniča Jerneja B jrginca. Vsedel se je k obedu zdrav in vesel, a hipoma se ga je polotil kašelj in po njem je bilo. Pokopali so ga v sredo. Res, bodimo pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva. — Lastovice nam ža žvrgo-lijo raz streh, ter nam oznanjajo radostno pomlad; pratika tuli že kaže prvi majnik, e vreme imamo še skoraj zimsko. Hribi so si nadeli bele klobuke in mrzli krivec nam goni ledene kaplje v obraz. Posebno slabo upliva lo na sadno drevje, ki je letos vse v cvtlju. Pa upajmo, da nam majnik prinese gorkejš h dni. f t Janez Dermastia | Pok. kard. Missla jo vabil ob neki priliki pokojnega Dermastio spet v ljubljansko škofijo, toda mlademu Derinastii se je omilila goriška škofija tako, da bi je ne bil hotel zapustiti nikoli. V kratkem času svojega delovanja na Goriškem pr dobil si je med č. duhovščino in med svetnim razumništvom mnogo iskrenih prijateljev, ki so ga ljubili in čislali. To se je pokazalo zlasti na dan pogreba. Med ogromno množico, ki se je udeležila njegovega pogreba, videli smo visokorod-nega g. barona Andreja Wi n k I e r - j a, deželnega predsednika kranjskega v p., c. kr. dvornega svetovalca grofa llmrua Attemsu, visokor. barona Huberta B a u m a, okraj, komisar,a, ces. svetovalca Fr. Vodopivca, okrajnega šolskega nadzornik« Franca Finžgar-ja, deželne poslance B e r b u č a, K 1 a n i i č a, Grčo in Jakončiča, g. prelata dr. Jos. Gabri jevčiča z VHemi profesorji bogoslovja in bogoslovci, gospode kanonike prvostolne cerkve Št. Kafola, lv. \V o I f a, Fr. K o d r m a t z a in A. T o m-s i g h, gospoda deželnosodna svetovalca M. R u t a r j a in M. G « b r i j e v č i č a. višjega rač. svetnika Pirjevca, vso mestno duhovščino oboje narodnosti itd. Sprevod je vodila duhovščina prvostolne cerkve. Truplo so položili v novo skupno I grobišče podpornega društva goriške duhovščine, kateremu je bil pokojnik član. Ob odprlem grobn so zapeli pevci iz Plavi pod vodstvom tamošnjega g. učitelja žalostinko : Nad zvezdami. Vse navzoče občinstvo je bilo do solz ginjeno in je vidno sočustvovalo s p )trto materjo, dvema bratoma, sestro in žlahto pokojnega Janeza. Pokojni Dernastia bo ostal nam vsem v trajnem spominu. K že objavljenim črticam iz njegovega mladega življenja dodati hočemo še nekatero. Pokojnik je bil dober govornik. Zato so je rad udeleževal shodov, ki sta jih prirejala »Sloga** in »Katoliško slov. delavsko društvo1*. K i sino blagoslavljali pred tremi leti v corkvi sv. Ignacija v Gorici zastavo delavskega društva, jo pokojni Janez navdušeno govoril. Prav ta zastava ga jo Hcdaj spremljala k večnemu počitku. V teku malih let jo bil član raznih odborov na pr. »Sloge**, »Katoliškega slovenskega delavskega društva**, »Csntr. p03.“, »Goriške zveze-1, »Narodne Ti-skarne** itd. Njegovih člankov, ki jih je spisal za »Gorico** in »Primorski List1*, je brez Števila. Pisal je krasno slovenščino. Njegovi spisi so bili praktični in zelo vspešni. Ob zadnjih državnozborskih volitvah jo spisal cel venec uvodnih člankov za »Primorski List“, izmed katerih omenimo: „N a d e 1 o 1 “ in .Za slogo 1“ (1901). Oseba pokojnega Der-mastie je tesno združena s »Primorskim Lislom.* Ko je bil premeščen pred par leti iz Solkana v Plave, ločil se je z žalostjo od milih S)lkancev. V par mesecih pa se je čutil v Plaveh žo na svojem mestu, kakor je razvidno iz pisma, ki je je pisal takrat v Gorico svojemu prijatelju: »Ločil sem se z žalostjo, » ljudstvo v Plaveh so mi je tako prikupilo, da sem vesel in hvaležen p r e v z v i šen em u nadškofu, ki me je poslal se m.“ Naj omenimo posebno črtico iz življenja, ki osvetljuje njegov dovtipni značaj. Bilo je pri »Gorjancu** na Kornju v Gorici I »Katol. slov. delavsko društvo** je imelo tam svoj shod. Iz Solkana je prišel na shod tudi pokojni Darmastia, ki jo imel govor. G tvoril jo krepko in glasno, kakor je mog tl le on, ki je bil pravi orjak. Naenkrat pristopi na okno nek socialist, ki zavpije v dvorano : »Kaj bi tako kričali** V dvorani se začnejo nekateri smejati, kar je bilo govorniku mučno. Pomišljal pa ni dolgo ter ae odrezal: »Kaj pa morem juz za to, če zunaj kak osel riga?“ Vsa dvorana mu je burno zaploskala na te primerne besede. Pokojni Dermastia je vsestranski deloval. Ztial je vplivali na mladino zlasti na dijake, ki so ga radi obiskovali in ga ljubili kot svojega prijatelja. V deškem semenišču je kot prefekt izvrstno deloval. V bolezni je ponovno sprejel sv. 8akramente. Večkrat je vzdihoval: O da bi mogel vsaj toliko okrevali, da bi lahko kaj bral in pisal ! Zadnje dni pa je spoznal, da so mu hliža smrt, zato se je prav nkrbno pripravljal nanjo. V smrtnem boju jo klical neprenehoma imeni: Jezus in Marija! Malo ur pred smrtjo, ko je imel hude krčne napade, jo došla iz Ljubljane k njemu potrta mati, kateri je še podal roko. U.nrl je ob navzočnosti č. usmiljenih bratov in svojega brata dr. Josipa Dermastio v četrtek ob 1. uri zjutraj. Te skromne vrstica naj bodo v spomin blagemu in delavnemu duhovniku Janezu Dermastii! Večna luč naj mu sveti! Vsemogočni mu poplačaj, kar je storil dobrega tu za slovensko ljulstvo in.pošlji goriški nadškofiii mnogo takih delavcev, kakršen jo bil pokojni Dar-rnastia 1 Novice. Cenjenim naročnikom naznanja uprava >Prim. Lista«, da v kratkem da tiskati nove naslove; ako je naslov katerega naročnika nepravilen, prosimo, da nam to takoj sporoči. Zajedno opozarjamo cenjene naročnike, da poravnajo prej, ko je mogoče, zaostale naročnine, ker moramo pokriti mnoge stroške za tisk.. Marsikateri niso plačali naročnine za 1. 1905, drugi celo za I. 1004. Od zdaj naprej do konca leta znaša naročnina za premožne 2 K 64 v. za manj premožne 2 K. Somišljeniki rezširjajle »Prim. List«. Procesija na sv. Goro. — Z zastavo pojdejo v nedeljo na sv. Goro ta-le društva : „Slovensko katol. delavsko društvo v Gorici", društvo „Skalnica“ v Gorici, Marijina družba iz Kamenj, „Ka-toliško delavsko društvo“ v Mirnem, kateremu se pridruži tudi „Podporno delavsko društvo" in „Strokovna organizacija strojarjev“ v Mirnem. Prosimo tudi druga društva, ki imajo zastavo, naj se udeleže z zastavo, ako je le mogoče. Opozarjamo vse delavsko ljudstvo na lepo priložnost sprejeti sv. zakramente v soboto od 5 — 8 zvečer, ker smo povabili zadostno število spovednikov. Dobro bi bilo tudi, ko bi društva poslala že v soboto svoje zastave r Gorico, da se udeleže blagoslovljenja nove zastave društva „Skalnica“. Smrtna kosa. — V torek zjutraj je umrla v tržaški bolnišnici po težki operaciji gospa Alojzija Mozetič, učiteljica v Prvačini, soproga g. Jo>. Mozetiča, gostilničarja. Umrla je v Tolminu gospa Rozalija Za • 1 i. soproga g. sodnijskega ofi-cijala Jos. Ztrlija, nagle smrti v 36. leta svoje starosti. Za „Slovcnsko sirotlSčo": P. n. Josip Godnič, kurat 1 K, Andrej Prinčič 20 v, član »Zadružne zveze11 1 K; Namesto venca na krsto nepozabnoga prijatelja Ivana Dermastia darujejo preč. g. Ivan Leban 10 K, dr. Anton Brecelj, zdravnik v Gorici 10 K, Josip Abram, kurat v Novakih 5 K, Šuligoj Jakob za ^Sirotišče" 1 K. Bog vsem stotero poplačaj! Darovi. — Uprava „Prim. L>sta“ je prejela 10 K za „Alojzijevišče“ in 10 K za „Sirotišče“, katero je daroval veleč, g. Ivan Leben, kurat na Libušnjem mesto venca na grob nepozabljenemu prijatelju Ivanu Dermastji; nadalje je daroval 5 K; za „Šolski Dom“, 5 K za „Alojzijevišče“, 5 K za „Sirotišče“ g. Josip Abram, kurat, vNovakihin4 K za „Alojzijevišče14, 4 K za „Šolski Dom“, 4 K za ,.Sirotiščeu Svitoslav Dugar. Prvi majnik so pocijalni demo-kratje v Gorici praznovali z obhodom po mestu, na čelu jim godba. Popoldne z govori v Gorjupovi pivovarni in pa h plpsom. Udeležba pri obhodn je bila klavrna. Popoldne so bile prodajalnice zaprte. — Sploh je zapaziti, da mesto Gorici nima tal za take ideje. Narodni kolek ,,S. I)oina“ je na prodaj pri denarničarki ženskega oddelka .S. Doma“ g.čni Gabrijeli Mercina, pri društvenem predsednika in v „Narodni Tiskarni**, ulica Vetturini 9 Zasebniki, ki ga hočejo rabiti pri svojem dopisovanju, in rodoljubi, ki ga hočejo razpečavati, so uljudno vabljeni, da si ga naročijo. OoriSka zve/.a gospodarskih zadrag in draštev vabi vse one, ki so naročili pri njej modro galico (vitrijol) ali žveplo, naj pridejo o priliki j.o to blago, kajti oboje je že došlo in že je Jošel tudi I čas, ko modri vinogradnik začno boj proti raznim trtnim boleznim. Deževno vreme ki iraja že cel teden, zahteva od vinorejca velike previdnosti. Vprašanja na kompetentno stran. — Dolžnost vsakega rodoljubnega kadivci je, da rabi družbine žigice. — Tadi v gostilni bi morali zahtevati povsod žigice, ki so v korist družbe sv. Cirila in Metoda. — Delajmo, da korist bodo imela le naša deca. — V neki krčmi na deželi sva bila s prijateljem. Krčmarica mu prinese svalčice z žigicami vred. Bile so nemške, kar je on z ogorčenjem zavrgel in zahteval slovenskih. Krčmarica odgovori hitro; „Sij bo tudi slovenske, poglejte!*1 Vzamem v roke škatljico z nemškim napisom: „Zicherheit8-Ziindholzer F orla na mit Kloeblatt*4, pridvignem nemško etiketo in spodaj ugledam ros slovenski napis : „Mal položi dar domu na altar 1“ v korist družbe sv. Cirila in Metoda, katere proizvaja Vojteh Scheinost v Snšini. Ker ne morem rešiti te uganko sam, obračam se na kompetentne osebe, da mi blagovole to razjasniti. Vila proslutega milijonarja in podjetnika R e d 1 i c h a, kateri seje stom proslovil pri nas, da ni dal niti novčiča v občno korist, je prišla vendar v domače roke. Da bi pa tudi ostala v slovenskih rokah in ne postala temelj tujčevi peti, ki nas že tako stiska. Vabilo k občnemu zbora „Del. podpornega društva** v Lokvah, ki bo dn6 6. maja 1906 ob 10l/2. dop. (po maši) v uradnici. Dnevni red: 1. volitev treh pregledovalcev računov za I. 1905; 2. sklepanje o letnem poročila odborovem; 3. volitev novega odbora; 4. razno po §§ 4, 7, 11, 14 društvenih pravil. Gospod Jožef Bervar (naš rojak) je napravil na Dunaju državni izpit iz glasbe za profesuro na c. kr. učiteljiščih in srednjih šolah z nemškim učnim jezikom. Vrlemu rojaku iskreno čestitamo I Vabilo k izvanrednemu občnemu zboru „Kons. društva, reg. zadruge z omejenim jamstvom" v Vrtojbi, kateri se bode vršil v nedeljo dne 13. maja v zadružnih prostorih ob B'/a- ur* popo-lndne. — Dnevni red: Volitev enega člana ravnateljstva. Nadzorstvo. Koncertna veselica ženskega oddelka »Šolskega Doma“ v čitalniški dvorani dne 28. aprila je popolnoma vspela. Občinstva polno, vapored izboren in dobro izvršen. Povsko-glasbeni vspo-red je bil prav vseslovanski. Zastopani so bili vseh Slovanov skladatelji. Po dokončanem glasbenem dela je mlada govornica, g.čna Pahor vabila pričajočo v vzvišenemu slogu k podpiranjn „Šol-skega Doma“ posebno o pokapovanjem narodnega koleka. Igra „Pikč** je tadi popolnoma vspela. Dopolnilne občinske volitve v Gorici. — V ponedeljek je volil prvi razred. 610 volilc^v je prišlo volit 134. Izvoljeni so dr. Rader, 131 glasov, Fr. Marzini 128, C. Bonne 124. Na poti v goričko bolnišnico je umrl 60-letni P. Kovač iz Lokavca. Ko so ga peljali že proti Gorici, jo v bližini mitnice v Tivoli umrl v vozu. Truplo so prepeljali v Gorico na pokopališče. Za zasledovanje rude v tolminskem političnem okraja je dobil dovoljenje g. Jos. Kacin v Jagerščah. Porotniki za to dobo so: Huber Domicijan iz Bovca, Mistruzzi vit. Ric-cardo iz Ronkov, Lazzari Gino iz Viška, Comel Josip iz Gorice, Visintin Anton iz Zagraja, Candussi Fran iz Romansa, IJelmestri conte Egidij iz Vrtojbe, Valle Peter iz Gradišča, Repič Karol iz Ajdovščino, Buzzi Iran iz Gorico, Zardini Ernest iz Kormina, Kosovol Josip iz Črnič, Bratuž Anton iz Čepovana, Le-nassi Odo iz Solkana, Comel Jns. iz Gorice, Kaučič Fran iz Golobrda, Hribar Teodor iz Gorice, Bonavia Henrik iz Tržiča, Venuti Peier iz Gorice, Hmolak Fran iz Lokavca, Zucehiatti Ant.’ iz Medane, MontagnHCCo cont. Rihard iz St. i'etra ob Soči, Iurman Peter iz Cerkna, Terpin Anton iz Podgore, Bo-scarol Dominik iz Ronkov. Vergna Fran iz Fare, Kocjančič Fran iz St. Lovrenca pri Biljani, Mažič Leopold iz S. Martna, Gasparini Graziadio iz Vileša, Bianchi Ant. iz Ajdovščine, Klanjšček Josip iz St. Ferjana, Portelli Anton iz Rude, Šavnik Anton iz Bilj, Grinover Gnido iz Gorice, Mažič Josip iz S. Martna, Frandolič Mihael iz Opatjesela. Namestniki: Muraviz Fran, Pinausig Fran, Venuti Josip, Trampuš Fran, Rossi Ernest, Gasser Mihael, Bru-mat Emej, Dorflles Erminio, Pavia Jos., vsi iz Gorice. Uradniško konsntnno društvo v Gorici bode imelo dne 9. t. m. svoj redni občni zbor ob 7’/a uri zvečer v dvorani „Hotela Central". Dnevni red obsega poročilo ravnateljstva in nadzorstva, računski sklep 1/7 do 31/12 1905, sklepanje o uporabi čistega dobička, predloge ravnateljstva, morebitne predloge članov in slednjič dopolnilne volitve v ravnateljstvo in nadzorstvo. Udje Ihhko pregledajo računski sklep v zadružni piBarni. Kolo ukradeno. — Gosp. Alojziju Hubalek, stanujočem v ulici Municipio št. 6 je neznanec ukradel dno 29. aprila ob 11 uri ponoči v gostilni Gorjupove tovarno kolo model „Graziosa“ ki je bilo vredno 180 K. Ilrntskcinu narodu slovenskemu, častivcom sv. Cirila in Metoda — S posvečenega Velehrada, zibelke svete vere in krščanske omike vsega Slovanstva se bodo razposlale velepomenljive majhne podobe sv. Cirila in Metoda, naših slovanskih blagovestnikov s slovenskim besedilom. Dohodek bo namenjen vzvišenemu smotra, za obisk groba sv. Metoda, velikega slovanskega apostola. • Obračamo danes svoj glas k bratom Slovencem, gorečim častivcam ss. Cirila in Metoda, da bi te male podobe kar najbolj med seboj razširili. Za 6 K, ki se naj pošljejo naprej, bomo poslali 100 izvodov, za 25 K pa 500 izvodov. Velike slike brez okvirja se dobe za 5 K, a v krasnem, nmetnem okvirju 20 K Naročila naj se pošiljajo na naslov „Ruch Čyrillo-Methodejsky“ na Velehrada (Mo-ravia) Prvi avstrijski zadružni shod so bo vršil od dne28. maja dol. junija t. I. Obravnalo so bode pred vsem; I. o razvoju in stanju kmetijskega zadružništva na Nižje-Avstrijskem; 2. o zadružnem poduku; 3. o nakupu in prodaji zadružnim potom; 4. o pokritju zgub pri zadrugah z omojono zavezo; 5. o ustanovitvi državne centralne blagajne; 6. o poslovnih načel za zadružna skladišča; 7. o izkušenj pri ustanovitvi in poslovanju vinarskih zadrug: 8. o načelih za mlekarsko zadruge in zadružno prodajo jajc; 9. o dobavi za vojaštvo; 10. o razmerju med kmetijskimi in obrtnimi zadrugami. Ker je namen tegi shoda dati bodrilo za zadružno delo, poživljajo se slovenske in hrvaške zadrugarji, da se tega shoda v obilnem ftavilu udeležijo. — Lepo bi bilo, čo hi vsaka zadruga odposlala svojega zastopnika na Dunaj; ker pa to povzroči precej stroškov, priporoča so, da si po več zadrug skupaj določi odposlati poslane*. Vsaj do 10. maja naj se naznanijo odposlanci „Zadružni zvezi** v Ljubljani, katera preskrbi vse potrebno radi potovanja in stanovanja. Veliki italijanski manevri bodo v jeseni v gorovju ob avstrijski meji. 36 žensk umoril. — Iz Tangerja poročajo, da bo v Marakešu aretirali nekega arabskega črevljarja, ker je umoril 36 žensk. Trupla umorjenih žensk so dobili v njegovem vrtn in v njegovi prodajalnici. Prihodnji četrtek bo morilec križan. Loterijske številke. M. aprila. Trst................ 66 (54 26 63 24 Line................ 17 20 45 52 68 Goriška zveza gospodarskih zadrug iu društev Gorica, ulica Vetturini št. 9. priskrbuje udom „Csntralne posojilnice" v Gorici in dragih pridruženih zadrag po Goriškem: Modro galico 98/997,> po K 6453 q ; žveplo 1. vrste 85 95 lino po K 18’— q — V zalogi ima : Sjperfosfat 14|16°/o po K. 5 30 q; SuperbiM 12/147» po K 5 — q; Tomasova žlindra 14/16% po K 5 — q; RideSa sol p) K 7.30 q. Kuhinjska sol po K 20'— q ; Klaino vapno 4070 po K 23— q. Zadnje troje jo v vrečah po 50 kg. Cena za modro galico velja samo za blago, kolikor ga imi še na razpolago; vslel te^a naj sepjžurijo oni, ki mislijo še naročiti. A Mob Šuligoj, Gorico, A w urar cjrJrž. železnic, if © Gosposka ulica št. 25 *Crodaja različne moke, Jina peciva, fina vina in likerje po atnerni ceni. Zit Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. Delavnica ccrftM posod in cerkDenego orodja Fr. Leban, Griča, Mogistratna ulica štei7. 8. Priporoča preč. duhovščin svojo delavneo ccr-k onega orodja in cerkvenih posod, svečn kov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. B logu se razpošilja franho. JI. Cerar, v Kom/.alali ; G0P||;g| Rjva ClIMO ll. Št. 13 sc priporoča gospodom trgovcem it; j pj-jporoča SVOJO zalogo piva slavnemu občinstvu v obilo naro- j jz prve domače pivovarne čanjc vsakovrstnih slamnikov. go- Alier-jevih dedičev V postrežba točna. ' ' Ljubljani. nizke (3r f ,Centralna posojilnica* j registrovana zadruga v Qorici, ulica Vetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 Iv glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menite po 5'IA, na vknjižba po S°|„ Stiskalnim za vino Najboljše stiskalnice za vino ~\ in 0L3HE sc noše stiskalnice „H£RHUL" najnovejsf^a in najboljSe^a z <1 vojnim in nepretrganim prit iskal m; zajamčeno najholjfto delovanje, ki prokaAa v*o dnijre stiskalnici'; hidravlična stiskalnica, najboljšo nulo« mati«'no puh ni,,. C V P U R N I (l1* ki Haint* viiih* šKrnpilniec pU I ■ fl U III H od auhe, no da bi jih bilo troha «oniti. Pluui, mlini za ^rozdjo, sadju in oljko. Kohkalnico za c r«*d|-> Vinn^radski plugi. SuAilnieo zn sadjo la druj:o vojjolttlno, iiv-ijoimko in mineralne pridelku. Stiskalni-o za mino, Himno itd. " na roko. Mlatilnico za lito, iintilnlco, rešotalnico. Slamoreznico, ročni mlini za žito v razni velikosti in vsi drugi stroji Z« poljedelstvo. 1/doltljo in predaja z jamstvom kot posebnost najnovojo, izborno izkušeno, kot najholjftu pripo-zn.mo in odlikovano sestati Ph. JYlayfart 8 B tovarn« za poljedelsko in »in-oko »trojo HT na DUNAJ t , II. TnliorNtruhN«* St. 71. Antouiat. škropilnica. rani v vseh državah »vot& z nad .'iGU zlatimi in srebrnimi kolajnami, pnilnhniiil in mnocoštetilna pohvalim pismu liiir.proilnjnlci zastopniki no Uč«'Jo povsodl, kji*r Se nismo /.iiNto|iiiui. OBJAVA. Naznanja se. da j<‘ sklenilo varustvo deželnega hipotečnega zavoda v soji 20. aprila t. 1. da se eskomptujejo zastavna pisma ob ugotovitvi posojil od 1. maja t. L naprej namesto po 97,j20|0 po 98°[(). V Gorici, dne 27. aprila 1906. Ravnateljstvo deželnega hipotečnega zavoda. Jako izdatno sredstvo proti rmatiiD ii I DO je likfr (>01)1NA, talcupa napravljala v Trtln lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alla Madona della Salutte“ pri Sv. Jakopa, in Josip Godina, lekarna v ulici Fcrrelo ?t. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Polom pošle se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali dopošlje naprej 7 K, nakar te plekleničice dopošljejo franko in so v tem znesku zapopaderti vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah. M1 „ AH’ Itfea* pa, ako se <2u> <3? r »Vzajemna zavarovalnica v Ljubjjani“ §s Dunajska cesta 19 — v Medjatov hiši v pritličju — Dunajska cesta 19 THprejeiim: I 1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin f in pridelkov proti požarni škodi; M 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poškod- V// bi in y 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za-varovalnico na biinaju za življenje in za W nezgode. q •• ■ • n I Svoji k svojim! Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem —■ ■ popolno varnost. ----------