PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni ‘»Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 128 (13.661)
Trst, nedelja, 3. junija 1990
Referendumi:
volilci
bodo
odločali
DUŠAN UDOVIČ
Današnje referendume gre izrabiti kot ponovno priložnost, da se po-shižimo pomembne državljanske Pravice, s katero se izrekamo o vPrašanjih, ki že leta tičijo nereše-na v italijanskem parlamentu.
. Glede treh referendumov so, kot znano, mnenja precej deljena, čeprav sondaže javnega mnenja Precej jasno napovedujejo, da bodo z veliko večino pritrdilnih glasov, Popravljeni trije zakonski členi za katere gre. Vse kaže, da imajo za-Pavomiki treh »da« na referendumih dobre možnosti za uspeh, kar pomenilo odpravo člena 842 tipnega zakonika, ki dovoljuje lov-pern nemoten vstop na tuja zemljišča nekaterih členov okvirnega zakona 968, ki ureja vprašanje lova, ln še 5. člena zakona 283 iz leta ®62, ki zadeva uporabo kemičnih sostavin v kmetijstvu. Ob tem gre Ponoviti, da bo referendum veljaven le v primeru, da se ga bo ude-Oilo nad 50 odstotkov volilcev.
. Kampanja za referendum se je dejansko razživela šele v zadnjih desetih dneh, s precej različnimi °titenki in zlasti veliko zagnanostjo ^Phientalistov, ki se jim je po več-!jGih poskusih, posrečilo ustvariti Prožnost, da se z neposrednim mcfskim glasovanjem volilci izreklo o vprašljivem in vsekakor zagorelem normativu, ki neposredno godeva človekov odnos do okolja in jtegovega izmaličenega ravnoves-
kazprava je ponovno pogrela sta-e dileme okrog lova in njegove up-^ičenosti. Povsem jasno je, da . °do mnenja o tem ostala različna tn bo svet še nadalje razdeljen na ^te' ki lov, kot prastari ritual, neo-flQjn° zagovarjajo in tiste, za kate-Je iz moralnega in vsakršnega tnLa' vreden obsodbe. Toda prav
Ho
8( - je jasno, da ne eno ne drugo (9ailšče ne bosta rešila problema, l za to ne bo poskrbel zakonodajnih/ s srnotrnim in sodobnim norma-pq?H ki naj predvsem prepreči role n naravnega bogastva, kajti lov bjnnes v naši državi večinoma si h Podoben neomejeni ubijalski novSt! kot organiziranemu in urav-Če lenemu konceptu lova, seveda pr je tudi kot takega kdo prignan sprejemati ali ne.
< Predstavlja lov tudi tesno idsn^ert krog mnogih interesov, pfe(°, ffovorijo tisoči milijard, ki se zQvrr a/° °k l°vski dejavnosti na Potreti industrijske proizvodnje in tešit snikov. Vsekakor, kot rečeno, ZQhikV Pr°bfema ni v radikalnem Dejkanju aij zagovarjanju lova. 0)en/V° /e' da italijanskemu parla-hrjtj U v dolgih letih ni uspelo odo-kplij Ustrezne zakonodaje, zato je evron ?/ec*e lega vprašanja na repu O ib h držav.
stvu jdljivosti kemikalij v kmetij-boh bilo že vse povedano. Naj-duktj?OVoren je podatek, da pro-pQdq Post zemlje zaskrbljujoče sjk.er so ji vse močnejša umet-zProqijlstva. v dolgih letih izterjala si v dn Naravnega kmetijstva dih sb knšnjih ekonomskih standar-b VenT’ n‘ mogoče predstavljati. /riunsi,r Je to usmeritev, ki je po 0q, qn,er’ik projekcijah ne le mož-Hetnjbk z.a ohranjanje ravni 0(i p0't ke Proizvodnje, tudi obvez-binjcnjJ udi tu obstaja krog zakore-Hk0 n mtereso'v, ki ga bo zelo ^oc^ti J:.magati, toda nekje je treba tdo 0tovek si bo moral dokaj na-sPrič0 rt s.ti nove modele razvoja n Č0(lciiflSt^a'da ga sedanji peljejo bosti -/n, nu/šo stopnjo zastruplje-Hh, d 0 tudi ni nikoli pretirana ^°trobnh Se kvaliteto življenja ob 'joško d razvoju, ohrani na člo-'0(ti 0l 1'otojni ravni. Navsezadnje ‘bib n.. y Priložnosti ni odveč spo-rtVeso	Bhopal, italijanski
tbgih ki18^ Gernobil in še veliko J1 0po' k° postala strah vzbujajoči	da lahko določen mo-
^ke t^b Ponaša tudi velike člo-
Gorbačov dosegel pomemben sporazum o gospodarski pomoči z- izrednimi koncesijami
Ameriški vrh do sedaj izredno uspešen težave le zaradi Nemčije in Litve
SZ bodo priznali status gospodarsko najbolj favorizirane države, če bo sprostila emigracijo Že leta 1991 bo SZ lahko uvozila deset milijonov ton ameriškega žita po privilegirani ceni
WASHINGTON — Mihail Gorbačov je pri ameriškemu predsedniku Bushu dosegel cilj, ki si ga je zastavil, čeprav ga ni nikoli uradno ali javno potrdil: dosegel je sporazum o gospodarski pomoči in pomembne tarifarne koncesije ter naklonjenost ZDA oziroma priznanje, da je SZ gospodarsko najbolj favorizirana država. Uspeh je toliko večji, ker so ZDA že med pogovori na Malti za to postavile pogoj, in sicer, Moskva naj sprosti imigracij sko politiko.
Gospodarska pogodba bo začela veljati, ko bo Moskva dejansko pristala na ameriško zahtevo, medtem pa si je zagotovila predvsem večji uvoz ameriškega žita. Predvideva, da ga bo lahko že prihodnje leto uvozila 10 milijonov ton po privilegirani ceni. Podpis tega sporazuma je bil vse do zadnjega vprašljiv, celo nekaj minut pred podpisom je prišlo do rahlega kratkega stika med podpisnikoma, tako da je bilo treba nanj čakati še dobro uro.
Pogovori med Bushem in Gorbačovom se sedaj nadaljujejo v neformalni obliki, za tuje opazovalce pa je prav taka oblika dialoga najbolj plodna in
koristna. Že včeraj, ko je Gorbačov odpotoval v Čamp David, sta se državnika dotaknila evropskega dogajanja. Čeprav sta v prejšnjih urah podpisala vrsto pomembnih sproraumov, pa se Bush in Gorbačov nekako ne moreta sporazumeti glede litovskega in nemškega vprašanja. Nekateri so tudi posumili, da je gospodarski sporazum povezan s tem, vendar je državni sekretar B^ker ta natolcevanja zavrnil. Potrdil pa je, da je razdalja na tem področju še velika, čeprav je mogoče zaznati skoraj sramežljivo zbliževanje. Bush je Gorbačovu svetoval, naj s sovjetskimi indipendentisti začne »sistematičen« dialog, prav tako naj skuša netravmatično reševati litovsko vprašanje. Voditelja obeh velesil pa še zdaleč nista zaključila poglavja o bodočnosti združene Nemčije. Baker je sicer potrdil, da sta izostrila nekatere obrise, ki so prišli na dan že na Malti, padli so novi predlogi, otipljivejših znakov soglasja pa še ni. Sicer pa, sam Bush je v nagovoru ob slavnostni večerji priznal, da zgodovinskih političnih problemov ni mogoče rešiti v nekaj dneh.
Po sumljivih posnetkih v oddaji Samarcanda
Afero o Ustici bo skušal razčistiti Višji sodni svet
RIM — Primer Ustica bo uradno vzel v roke Višji sodni svet, potem ko je njegov član, socialist Felisetti, zahteval preiskovalno proceduro po hitrem postopku. Višji sodni svet bo zahteval revizijo vseh fotografskih in zvočnih magnetofonskih posnetkov, ki so jih opravili na radarski postaji Poggio Ballone, prav tako pa je zahteval začasno zaplembo magnetofonskih trakov, na katerih je posneta oddaja Samarcanda. Slednja je v bistvu sprožila nov val sumov in vprašanj. Višji sodni svet bo verjetno že v sredo naročil komisiji, ki je pristojna za nadzorstvo nad delovanjem sodstva, naj preveri, ali je le-to pravilno opravilo svoje delo in če je res prišlo do prikrivanja resnice in preusmerjanja dosedanjih preiskav.
Tudi glede posnetkov, ki so jih predvajali v oddaji Samarcanda, je prišlo do nekaterih novosti. Tako strokovnjaki kot nekateri člani komisije za pokole so prepričani, da je šlo za ponaredek najslabše kakovosti. Letalski dvoboj med libijskimi in francoskimi lovci, o katerem so govorili v oddaji, je popolnoma izmišljen, sledovi, ki jih je mogoče zaznati na
posnetku, pa niso nič drugega, kot sledovi civilnih in morda tudi vojaških letal, ki so v urah pred tragedijo, letela na isti progi kot strmoglavljeni DC-9. Podatki o teh sledovih pa so bili menda znani že od vsega začetka preiskav.
Protislovja ki so postala že značilna za uganko Ustica, so te dni okrepile še izjave, ki sta jih dala dva člana tehnične preiskovalne komisije, inženir Massimo Blasi in Raffaele Cerra. Oba odločno nasprotujeta tezi, da je letalsko tragedijo povzročila raketa, tezo o bombi na krovu pa skrajno previdno obravnavata. V bistvu ne potrjujeta in ne izključujeta nobene od omenjenih možnosti, z obrazložitvijo, da je ima uveljavitev teze o sovražni raketi manj možnosti, kot teza o atentatu na krovu letala. Vzroke in verodostojnost novih zapletov pa sta med tem proučila preiskovalni sodnik Bucarelli in javni tožilec Santacroce, vendar je vsebina njunega pogovora ovita v skrajno tajnost. Nad celotno afero pa je dokončno padla senca, da je nekdo namenoma uničil pomembne dokaze.
Bombni atentat na praškem Trgu Jana Husa
PRAGA — Predvolilno vzdušje na Češkoslovaškem se je očitno ogrelo, čeprav doslej ni bilo vidnejših znakov politične nestrpnosti. V zgodovinskem jedru Prage je včeraj eksplodiral peklenski stroj, v eksploziji pa je bilo ranjenih kakih dvajset mimoidočih. Med ranjenimi je bilo tudi pet otrok, vendar so jim zdravniki nudili le prvo pomoč in jih nato odslovili. Najhujše poškodbe je dobila neka tujka, ki so jo sprejeli na okulistični oddelek glavne praške klinike.
Eksplozijo je povzročila preprosto zgrajena bomba, ki jo je nekdo odložil v neposredni bližini kipa Jana Husa. Zelo verjetno je bila skrita v plastični vrečki. Sodeč po posledicah eksplozije, je bila jakost bombe, v kateri so bili tudi drobci svinca, zmerna. Preiskovalci se zaenkrat niso izrekli o atentatorju, saj je volilna kampanja doslej potekala precej mirno. Dogodek sam pa ni pretirano pretresel Pražanov, saj se je položaj na trgu že kako uro po ekslpoziji popolnoma umiril, na bližnjem Vaclavskem trgu pa so nadaljevali tudi s političnimi shodi. Čehi in Slovaki bodo imeli 8. in 9. junija prve svobodne politične volitve. Prejšnji teden je mladinsko gibanje HOS, ki se zavzema za človekove pravice in svobodo, priredilo protestni shod, vendar jih je policija nenasilno razgnala. Preiskovalci vsekakor izključujejo, da bi bil njihov protest kakor koli povezan z včerajšnjim atentatom.
Pozdrav Cossige in Martinazzolija ob 44. obletnici dneva republike
Miloševiču in njegovim ne bo uspelo zaustaviti demokracije
RIM — Ob dnevu republike je predsednik Francesco Cossiga naslovil na vse italijanske oficirje in njim podrejene vojake svoj pozdrav in podčrtal pomen vojske v letih, ko je italijanska republika šele nastajala.
Cossiga je namreč naglasil na dejstvo, da je 44. obletnica proglasitve republike nekaj, kar privabi k spominu čas, ko se je italijanski narod, ki ga je vojna tako hudo prizadela, pričel boriti za svoj preporod in je po dvajset ih letih diktature ponovno utrdil svoje institucije.
Predsednik republike je izrazil tudi misel, da je praznovanje obletnice dneva republike dejansko obujanje pozitivnega duha, s katerim so se Italijani lotili celjenja ran, ki jih je državi prizadela druga svetovna vojna.
Poleg tega pa je predsednik Cossiga potrdil osebno prepričanje, da bi mo-
ral ponovno uvesti državni praznik 2. junija. Trenutno je to namreč ukinjen državni praznik, ki so ga prenesli na prvo nedeljo v mesecu. Prav zaradi tega bosta predsednik Cossiga in obrambni minister Martinazzoli danes sledila spominskim obredom, ki med drugim predvidevajo polaganje vencev na grob neznanega vojaka ter pozdrav vojakom, ki bodo postrojeni na Trgu Venezia.
Tudi obrambni minister Martinazzoli je posredoval svoje sporočilo vsem vojaškim činom. Vojakom je dejal, da so prav oni tista sila, ki se je znala izkazati, ko je bilo treba zagovarjati stališča svobode in miru, zato se jim je zahvalil v imenu države. Svoja pozdravne misli bo vsekakor potrdil tudi danes, ko bo tudi sam sodeloval pri raznih slovesnih manifestacijah v Rimu.
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — V Sloveniji se je povsem utrdil demokratični sistem. Problemov seveda ne manjka, toda družbeni odnosi so uravnovešeni. Nekaj podobnega se dogaja tudi na Hrvaškem, čeprav so tu odnosi bolj zapleteni in kočljivi tudi zaradi zapletov med hrvaškim in srbskim prebivalstvom.
Na Jugu je položaj drugačen. Srbija s svojimi »sateliti« se razlikuje od Makedonije in Bosne in Hercegovine. Vseeno pa ima Jug nekaj skupnega. Povsod so v ospredju demokratični procesi: razpad komunistične partije, zahteve po demokratičnih volitvah in njih bližnja ali oddaljenejša napoved. Glavni nerešeni vprašanji pa sta še vedno volitve v zvezne organe in se-
veda volitve v Srbiji. Za svojevrstno jugoslovansko atrakcijo pa je poskrbel Ante Markovič z napovedjo, da bo ustanovil vladno vsejugoslovansko stranko, ki naj bi po vsej državi zagovarjala sedanji vladni program na bližnjih zveznih volitvah, ki naj bodo še letos.
Najprej je prišlo do kritik, Sever se ni mnogo razburjal, saj so demokratične volitve zanj že nekaj doživetega. Na Jugu pa se je izkazalo, da je ta pobuda doživela nepričakovano široko podporo. Seveda se je Markovič formalno kmalu umaknil in pojasnil, da to ne bo vladna stranka, da pa ima vsak državljan pravico predlagati in organizirati svojo stranko in jo torej ima tudi predsednik vlade podprt še z nekaterimi ministri.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Slovenske zahteve o vojski
V ponedeljek bo prva obletnica tragičnih dogodkov na Trgu Tienanmen
Spomin na obletnico pokola lahko res zbrišemo z razstavo otroških igrač?
LJUBLJANA — Slovenska skupščina je poslala zvezni skupščini zahtevo, da po hitrem spremeni in dopolni sedanja zakona o vojaških obveznostih in splošni ljudski obrambi. V obrazložitvi sprememb zakona o vojaški obe-znosti Slovenija zahteva odpravo načela ekstrateritorialnosti služenja vojaškega roka, tako da bi vojaški rok obvezniki po zakonu služili v svoji republiki. S tem bi služenje vojaškega roka uskladili s sedanjimi družbenimi potrebami in razmerami, predlagane spremembe pa ne bi neugodno vplivale na gmotni položaj delavcev in občanov, podjetij, organizacij in skupnosti. Kar zadeva spremembe in dopolnitve zakona o splošni ljudski obrambi pa skupščina Slovenije meni, da bi bilo potrebno odpraviti določila o posebni vlogi družbenopolitičnih organizacij na področju obrambe, kot tudi komitejev za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Tako bi zmanjšali obseg obrambnih in drugih načrtov in jasneje določili njihove nosilce. (dd)
PEKING — Le nekaj dni pred prvo obletnico tragičnih dogodkov na Tie-nanmenu beležijo v Pekingu neobičajne dogodke. Na trgu, kjer so 4. junija lani pošiljali tanke na množico neoboroženih študentov, je cela vrsta prireditev, ki nimajo nikakršne zveze s tistimi tragičnimi dogodki in ki zvenijo kot izziv, saj si težko lahko zamišljamo dejstvo, da skuša neka država ob vstopu v 21. stoletje povsem zbrisati s kolektivnega spomina na tisoče žrtev.
Na trgu so včeraj namreč odprli razstavo igrač ob dnevu otroštva. Razstava bo odprta do ponedeljka, ko bodo na Tienanmenu predstavili program Azijskih iger, ki bodo sicer šele septembra. Poskrbeli so tudi za razstavo raznih vozil ter za tekmovanje v vožnji terenskih vozil in tankov...
Mali Pekinčani se bodo lahko torej zabavali z igračkami, ki tako zelo spominjajo na povsem drugačno igro (glej sliko, na kateri vidimo eno elektronskih iger na razpolago malim gostom), odraslim pa ne bo dano, da se bodo spomnili padlih študentov
in intelektualcev. Amnesty International zato vabi vse, naj se udeležijo svetovni kampanje z naslovom »Kje so zdaj?«
Vprašanje zadeva usodo od 10 do 30 tisoč demonstrantov, ki so jih aretirali po protestu na Tienanmenu. Od teh jih je več kot tisoč moralo že v smrt, ker so jih obsodil na najvišjo kazen za prekrške politične in teroristične narave, o ostalih pa ni bilo več ne duha ; ne sluha.
Nekaj več vemo le o disidentih, ki- : jim je uspelo pravočano pribežati na : sedež kakega tujega veleposlaništva. Med temi je tudi kitajski Saharov Fang Lizhi, o katerem so sicer dejali, da bi lahko zapustil veleposlaništvo ZDA in pripotoval v Italijo, vendar so ameriški viri to vest demantirali.
Morda pa bo le prišlo še do kakih pozitivnih sprememb, saj je BeijintJ Review objavila daljši članek, v katerem omenja, da so bili neredi na Tie' nanamenu delno odraz notranjih težav kitajske partije, ki si vsekakor opO' mogla, piše v članku, na četrtem plenumu, ko so »upokojili« Zhao Ziyanga-
Umrl je znani filmski igralec Rex Harrison
NEW VORK — Daleč od svojega rodnega Huytona pri Liverpoolu je včeraj v New Yorku umrl slavni gledališki in filmski igralec Rex Harrison. Star je bil 82 let podlegel pa je neozdravljivi bolezni, ki ga je mučila že dalj časa. Harrison je zaslovel v briljantnih komedijah, nepozabna pa je njegova interpretacija Dr. Higginsa v Cukor-jevi filmski priredbi My Fair Lady. Za ta film je bil Harrison nagrajen z Oskarjem.
Premier Rižkov bo moral odstopiti Njegov gospodarski načrt je zgrešen
WASHINGTON — Za predsednika sovjetske vlade se bliža končni obračun, dnevi so mu šteti, njegov načrt o prehodu iz planskega v dirigirano tržno gospodarstvo pa obsojen na propad. To je včeraj v Washingtonu jasno dal razumeti Stanislav Šatalin, član predsedniškega sveta in eden glavnih gospodarskih svetovalcev predsednika Gorbačova.
»Ne verjamem, da bodo odobrili vladni gospodarski program, nasprotno, prepričan sem, da bodo odobrili nov program, ki bo radikalnejši, a bolj premišljen,« je navedel Šatalin. Svojo ugotovitev je še okrepil s sporočilom, da je že pred poldrugjm mesecem poveril skupini ekonomistov, naj sestavijo alternativni načrt. »Mislim, da bo morala vlada odstopiti,« je še pristavil, zavrnil pa je nami-
ge, da bi lahko Rižkova zamenjal Ševardnad-ze, ker je po njegovem sovjetski zunanji minister preveč dragocen. Še zadnje dvome pa je Šatalin razblinil, ko je navedel, da »Gorbačov ne podpira vladnega gospodarskega programa, njegov nedeljski televizijski poziv pa ne pomeni, da ga je odobril.«
Po Šatalinovem mnenju je treba uvesti zasebno lastnino in svobodno podjetništvo, le tako se lahko uresniči tržno gospodarstvo. Ustanoviti pa je treba rezervne sklade, omejiti podporo podjetjem, zasebnikom je treba prodati stanovanja, trgovska in storitvena podjetja ter zemljišča. V obtok je treba poslati državne obveznice in uvesti delnice. Povečati je treba obenem uvoz blaga široke po-
trošnje, na trg poslati nove proizvode in po' skrbeti za mehanizme, ki bodo ublažili podražitve.
Iz Šatalinovih besed se da razbrati, da je Gorbačov v Washingtonu uspel in da lah!^ sedaj izvede bolj drastično gospodarsko reformo, ki bo že res prizadela nedotakljiv® boljševiške dogme o nedotakljivosti družbene lastnine, a bo v zameno omilila tegobe z8 ljudi. Ti želijo konkretne izboljšave in ne le prazne obljube. Tak zasuk bo obenem pomiril sile v Demokratični Rusiji, ki mu je že začela metati polena pod noge. Včeraj so nje-' ni predstavniki prišli v Vilnius, kjer prepričujejo ruske priseljence, da je neodvisnost Litve neizbežna in tudi za njih sprejemljiva.
C
Vprašanje tajnosti se ne da urediti
BEOGRAD — V skladu z odredbami zvezne ustave, organi in organizacije v Jugoslaviji, z zakonom, podzakonskimi akti in notranjimi splošnimi akti urejajo vse - tudi državne tajne. Skladno z naj višjim pravnim aktom države se torej vprašanje državne tajne ne da urediti enotno za vse organe in organizacije v državi. To je odgovor zveznega izvršnega sveta na delegatsko vprašanje Husejna Hodžiča o možnost! predloga zakona o državni tajni, s katerim bi bilo to vprašanje enotno urejeno. Omenjeni delegat je postavil tudi delegatsko vprašanje v zvezi z
(visokimi) davki na nepremičnine. Zvezni izvršni svet je na to odgovoril, da je vprašanje teh davkov urejeno s predpisi v republikah in pokrajinah, zato znižanje davkov na nepremičnine ni mogoče brez skupnega dogovora federalnih enot. Zvezna vlada ob tem poudarja, da bo s sprejetjem ustavnih sprememb rešeno tudi vprašanje davčnega sistema, amandmaji pa naj bi zagotovili skupne temelje tega sistema. Ob tem naj bi bilo proučeno tudi vprašanje enotne ureditve odbavčeva-nja nepremičnin na ozemlju Jugoslavije. (dd)
Titovo premoženje
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je po smrti predsednika Tita oblikovalo več komisij za popis celotnega premoženja v objektih, ki jih je Tito uporabljal. Tako so popisali vse premoženje, s tem, da so osebno premoženje uvrstili v zapuščino. Po odločitvi predsedstva je del popisanega premoženja dobila Jovanka Broz, o čemer obstajajo tudi predajni seznami. To piše v odgovoru ZIS, ki ga je poslal skupščini SFRJ. V odgovoru poudarjajo, da so vsako stvar posebej popisali. Predme- . te iz plemenitih kovin so predali NBJ, da bi ugotovilh ali imajo kako posebno umetniško ali muzejsko vrednost. Vse preostale predmete pa so dali v hrambo spominskemu središču Josip Broz Tito (dd)
Miloševiču ne bo uspelo zuustaviti
NADALJEVANJE S 1. STRANI
To vsaj v teoriji, v ustavno-pravni jugoslovanski praksi ta pravica nesporno obstaja v Sloveniji in na Hrvaškem, še zelo daleč pa smo do nje v ostalih republikah.
Zvezna ustava pa nekaj takega izrecno prepoveduje, saj so v njej še vedno realsocialistična določila o vodstveni vlogi komunistične partije in o enostrankarskem sistemu. Zadeva je zapletena, toda osrednja jugoslovanska vlada je očitno odločena spremeniti omenjeni člen ustave, dopustiti registracijo strank in na tej osnovi razpisati še za to jesen volitve v zvezno skupščino, ki je po jugoslovanski ustavi dvodomna: v dom narodov izberejo poslance republiške skupščine, v zvezno skupščino pa so dosedaj občinski, po novem pa naj bi jih volili neposredno.
V vsakem primeru je ključ reševanja tega- bistvenega ustavnega problema v Srbiji, kjer se o volitvah in strankah mnogo govori, toda ne volitev ne uradnih strank še vedno ni niti na obzorju. Prihodnji teden, 13. junija, bo v Beogradu velik miting. Priredile ga bodo složno vse velike opozicijske stranke, ki zahtevajo takojšnji razpis volitev. Toda miting je prepovedan. Miloševičeva oblast je prepovedala zborovanja pred zvezno in pred republiško skupščino, torej na vseh tradicionalnih trgih, kjer se je »zgodilo ljudstvo«. Opozicija zatrjuje, da miting bo in torej če bo, bo proti sedanji oblasti in predvsem proti Zvezi komunistov Srbije.
S tem pa se v Beogradu in po ostalih srbskih mestih notranja nasprotja zaostrujejo in vrelišče politične temperature raste. Znanci iz Srbije mi zagotavljajo, da je že na obzorju izredno nevarna romunska rešitev, ki pomeni lahko razpad sistema in predvsem nasilni odpor proti sedanji oblasti. Tudi Srbija zato napoveduje ustavne srepemebe, s katerimi naj bi se pričel proces notranje demokratizacije. Toda z ustavnimi spremembami želi predvsem likvidirati avtonomijo obeh pokrajin Vojvodine in Kosova, ki ne bi imeli več ustave in ustavnih pristojnosti temveč samo statut in izredno omejeno avtonomijo. Na take predloge pa v pokrajinah ne pristaja nihče. Celo Rahman Morina je bil prisiljen, da se takemu načrtu upre. Albanci, »pošteni« in »nepošteni« (iredentisti, sepratisti in nacionalisti) kot jih proglaša uradna politika, pa tako ali drugače ne sodelujejo več
ne v ZK Kosova in ne v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, temveč so se masovno vpisali v alternativna gibanja.
Z ustavo so torej precejšnje težave. Zato pa se stopnjuje srbski nacionalizem, ki izkorišča vsako tudi najmanjšo priložnost, da pokaže svoj obraz. Zadnji tak bučni primer se je zgodil pred dvema dnevoma na Sterijinem pozorju, ko je Jugoslovansko dramsko pozorište priredilo predstavo o Svetem Savi. Prikazali so ga človeško, kot običajnega človeka, tipičnega Srba. Toda tipični Srb preklinja in uporablja za Srbijo klasične psovke. To pa je bilo dovolj najprej za pismeni protest pravoslavnih bogoslovcev nato pa za bučni protest na predstavi, ki so jo mladeniči s šajkačami, dolgimi četniškimi bradami, sočnimi psvokami ter fizičnim nasiljem preprečili. Skrajno nacionalistična Stranka demokratične obnove ima po nekih pričevanjih preko štiristo tisoč članov. Po nacionalističnih geslih je v marsičem podobna Mi-loševičevim mitigašom. Razlikuje pa se predvsem v odločnem protikomunizmu, kar pa je navsezadnje značilno za vse srbske stranke, ki jih je menda že skoraj sto. Od teh pa so po vsem sodeč najbrž najmočnejše tiste klasične stranke, ki so bile ustanovljene še pred prvo svetovno vojno in ki jih je razpustil komunistični režim po koncu druge svetovne vojne. Njihova moč ni toliko v Beogradu kot v velikih srbskih središčih Nišu, Kragujevcu in v Vojvodini. Njihovi programi so si kljub malenkostnim razlikam zelo podobni. Vse pa povezuje srbski nacionalizem in še zlasti ostri antikomunizem. Mirne, kulturne in civilizacijske poti v demokratični sistem, kot je bila izvedena v Sloveniji, si v Beogradu nihče niti v najbolj optimističnih prognozah, ne more niti zamišljati.
Pri vsem tem igra tisk odločilno vlogo. Na zunaj je malo sprememb, še vedno je poln komunizma, strankarskih uradnih sporočil. Toda pravijo, da so iz Politike uradno že vrgli notranjo organizacijo srbske komunistične partije. Prve znanilke uradnih in neuradnih sporočil srbskih strank so že tu. Že je nekaj nevtralnih, časnikarskih sporočil iz drugih republik. Skratka nekako neopazno se približuje čas, ko se bo morda končno tudi Politika vrnila k svoji originalni zamisli izpred tolikih desetletij, ko jo je pred prvo svetovno vojno ustanovil Slovenec Ribnikar. To pa bi bilo začetek konca srbsko-nacionalističnega boljševiškega sistema.
IS
CASSA RUltALIC ICD AltTIGIAMA OPICIM/l ■ TltliCSTIC________
MltAMILNICA IN POSOJILNICA OPČIMIE -TltST
Hranilnica in posojilnica Opčine - Trst
razpisuje
usposobljenostne izpite za uradnike/ce prve kategorije v smislu čl- ®
kolektivne delovne pogodbe za uslužbence hranilnic in posojilnic.
Trenutno je nepokrito eno delovno mesto.
Pogoji za pripustitev k usposobljenostnemu izpitu so naslednji:
—	fakultetna diploma iz ekonomije ali prava oziroma diploma, ki ie po obstoječih predpisih enakovredna;
—	diploma višjih srednjih šol; prednostno se bo upoštevala delovn3 praksa;
—	starost največ 40 let;
—	program usposobljenostnega izpita predvideva slovensko in ita^' jansko pismeno nalogo splošne gospodarske ali finančne nara^6 oziroma iz knjigovodstva ali bančnega poslovanja in ustni raZ^j vor. H kolokviju bo pripuščen, kdor bo prejel pozitivno oceno P pismenih izdelkih. Ustrezna navodila so na voljo v tajništvu Hra nilnice in posojilnice;
—	prošnjo na nekolkovanem papirju je treba predložiti, osebno po pošti, v tajništvu Hranilnice in posojilnice do 8. junija 1990.
Čas razporeda bo zainteresiranim javljen naknadno.
Po zaključenih izpitih bo izpitna komisija predložila upravnemu
Hranilnice in posojilnice seznam pozitivno ocenjenih, iz katereg3
bodo črpali novi uslužbenci.
UPRAVNI ODB .
Slovenska kulturno gospodarska zveza je že dalj časa v središču pozornosti predvsem v slovenski zamejski javnosti pa tudi v matični Sloveniji. Predvsem se o organizaciji veliko razpravlja v njenih vodil-nih organih in med članicami ter na straneh Primorskega dnevnika z Odprto tribuno, kar sodi v okvir priprav na programsko konferenco, vlogi in delu SKGZ pa so posvetili Veliko pozornosti tudi drugi mediji, do tega vprašanja so zavzele dokaj jasna stališča nekatere stranke, marsikaj pa je bilo slišati tudi iz Slovenje. Prav zato se nam je zdelo primerno, da se o Slovenski kulturno-pospodarski zvezi, njenih naporih za Prenavljanje, njenih načrtih in delu Pogovorimo s predsednikom organizacije Klavdijem Palčičem. Pogovor sva začela prav s pripravami na pro-Sramsko konferenco.
PD: Od zadnjega občnega zbora
o SKGZ veliko razpravlja. Izvršni odbor je imel prav o vlogi organizacije svoj seminar, podobne seminarje in razmišljanja so imeli ali bodo imeli pokrajinski in pod-r°čni odbori ter članice. Katere osnovne smernice so se do sedaj izluščile? Do kam je prišlo razmišljanje?
PALČIČ: Predvsem bi rad poudari, da je SKGZ začela razmišljati avtonomno o lastni prenovi. To pozebo smo začutili že pred časom, rekel bi v obdobju med predzadnjim in zadnjim občnim zborom. Potreba je prišla do izraza na sejah Slavnega odbora in nato na zadnjem občnem zboru v Čedadu, kjer Sem v imenu izvršnega odbora predlagal programsko konferenco. Potre-
bo
po prenovi smo začutili zaradi
Pomikov in novosti v naši skupnos-in v našem ter širšem okolju. Pot-rebo po prenovi je bilo začutiti v ^Vezi sami in v članicah, kajti, to bi rad poudaril, SKGZ ni samo izvršni Nbor, pač pa je odraz članic, odraz Naštetih ljudi, ki delajo na različnih PQ'itočjih. Zato je potrebno poiskati Ph/fieren ključ, da bo soudeleženost eb ljudi pri oblikovanju politike Paše Zveze čim širša, obenem pa, da b° SKGZ taka organizacija, v kateri ®nko dobi svoj prostor vsak Slove-n6c, ki se zavzema za rast in uvelja-vitev naše skupnosti. To sta ključni vPtašanji: pluralni značaj SKGZ in P°Vezanost organizacije, njenega V°dstva z vsemi članicami. Konfe-se pripravlja v tem duhu. ffidvsem bo važno izoblikovati pri-6ren volilni sistem, ki bo upošte-našo kompleksno stvarnost. Kar
111 lahko.
, Pth Ob tem se ponuja vprašanje, efa so tista področja delovanja, katera bi morala SKGZ najbolj Krbeti?
^ALČIČ: Bistvenega pomena so š6 Usta področja, ki so osnova na-sk^k- narodnostnega življenja, od i za najmljaše do skrbi za naj-®iše, od kulture, do telesne kul-ttlo 11 gospodarstva. Vse to mora-v , azvijati, da bomo kot skupnost VQS|0taku s časom, na visoki kako-
ustm
ravni, kot je na visoki kako-ravni družba v kateri živimo.
lem”1 Marsikdo očita Slovenski pQ| rn° gospodarski zvezi mono-nad ustanovami vseslovenske-Nčf°mena in zahteva drugačen pAn. “Pravljanja...
_ 1Č: SKGZ dela na teh pod-je	35 let in, kar danes vidimo,
bg v ^°lgoletnega dela. Seveda je N Prvih povojnih letih položaj Vej, .Cen' komuniciranje med Slo-^o^bil0
težko, toda predsodki
lo^beb straneh, ki sta si bili ideo-Ot9an-nasprotni- ^ot nestrankarska izobi”!Zaciia pa je SKGZ že pred leti Plurali°vala jasno stališče, naj se ‘ivn 'Zeitr našega življenja v pozi-bjU 2>v srnislu izraža tudi v delova-bok92^eze' b*3 to niso zgolj besede, Podrojl.6 Rojstvo, da imamo veliko Ptihaj . h0!9' v katerih pluralizem Poig lasn° do izraza.
Itd^o ^ ^ga P9 smo bili in smo še ^agjj^^Prrtani, da mora biti naša P® Z 9 ^apnost trdno povezali v.a.ico- Zato smo tudi soobliko-
samo na eni strani, pač pa
PtostoP°iera skupnega slovenskega l>D:r=
X]iuV oratični Sloveniji se je v mesecih položaj korenito
Pogovor s predsednikom SKGZ Klavdijem Palčičem
SKGZ si prizadeva da bi bila odprta za vse Slovence
Vojmir Tavčar
spremenil. Kakšni so sedaj odnosi med SKGZ in matico?
PALČIČ: Mi smo zelo radovedni, kakšni bodo v konkretnem ti odnosi, saj prihajajo iz Slovenije zagotovila, da bo matična domovina imela pošten in jasen odnos do vseh komponent. K temu pa bi dodal tudi, da ni mogoče avtomatično prenašati novosti iz Slovenije v našo stvarnost. Tudi v odnosih z matico moramo biti kot narodnostna skupnost osebek.
PD: Ali ni SKGZ nekoliko v zamudi v odnosih z novo stvarnostjo v Sloveniji?
PALČIČ: SKGZ je pozorno sledila dogajanju v Sloveniji. Imeli smo stike s predstavniki Demosa kot tudi z drugimi političnimi organizacijami že pred volitvami, ker smo želeli in želimo sodelovati z matično domovino, ne glede na spremembe, ki jih doživlja. Po izvolitvi vlade je za nas zelo važno, kako se bodo odnosi med nami in matično domovino izoblikovali. Mi smo zaprosili za stike z novo vlado, mislim, da bo v kratkem do njih tudi prišlo.
PD: V kolikšni meri pogojujejo sedanjo stvarnost odnosi iz preteklosti?
PALČIČ: Čas je že naredil svoje, vsaj delno zacelil rane iz preteklosti in odpravil nekdanjo ideološko zadrtost. Nove generacije raje gledajo naprej, kot da bi se ozirale v preteklost. Na tej osnovi bo mogoče oblikovati takšno organizacijo, ki bo lahko bolj učinkovito izražala in uveljavljala pravice naše narodnostne skupnosti.
PD: Slišati pa je bilo tudi glasove o ukinitvi SKGZ...
PALČIČ: Očitki iz nekaterih krogov - upam maloštevilnih - ki govorijo o rušenju organizacije, niso ne demokratični ne sprejemljivi. SKGZ in njene članice imajo svoje statute, svoj način dela, sodelavce. Nihče nima zato pravice rušiti in ukinjati te strukture. V želji in v skupnem interesu, da se izboljša naše delo, se lahko pogovorimo in izpopolnimo tudi našo organizacijo. Mi si želimo novih pristopov, novih ljudi, novih idej, širšega kroga sodelavcev tudi iz katoliške demokratične sredine. Več ljudi iz teh krogov je pristopilo k našim članicam in tudi v vodstvo Zveze, čeprav v osebnem imenu. Ta
pristop ni bil sad političnih pogajanj, kot tudi ni bila sestava vodstva Zveze in vodstev članic dogovorjena s strankami, pač pa naša avtonomna izbira, ker mislimo, da bi bilo konec naše organizacije in prizadevanja za skupni narodnostno-politični prostor, če bi stranke odločale, kdo naj pristopi oziroma, da bi vodilna mesta delili po zgolj strankarskem ključu.
PD: Kako torej gleda SKGZ na odnos s strankami?
PALČIČ: Mislim, da mora biti to normalen odnos med organizacijo, kot je naša, ki si je zastavila takšen političen program, kot sem povedal, in obliko političnega življenja, ki je značilna za družbo, v kateri živimo.
To pomeni, da stranke imajo svoje področje dela, v katerem se legitimno zavzemajo za širjenje svojega vpliva in moči. Če pa je v italijanski civilni družbi vse bolj prisotna zavest, da strankarski interesi ne smejo obveljati v vseh aspektih življenja, je to toliko bolj pomembno za našo narodnostno skupnost, saj živimo v državi, ki nam še ni priznala vseh narodnostnih pravic in ne ščiti vseh naših interesov. Nasprotno v odnosu do države moramo odločno nastopati, da bi nam priznala naše pravice. Zato je tem bolj pomembno, da Slovenci pokažemo dovolj volje, da skupno zagovarjamo te skupne koristi. Ta skupen interes pa
m
/
in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA:	Ul. sv. Frančiška 38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4	TRST - Tel. 768667 - 772002
IMPORT - EXP0RT
DISTRIBUZIONE INTERNAZIONALE LEGNAMI ED AFFINI S. r. I.
MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV d. z o. z.
34132 TRST - Ul. Ghega 3
Tel. (040) 368940/368868/369028 - Tlx 460442 DILATS Fax (040) 362595
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
opravičuje obstoj takšne organizacije, za kakršno se zavzemamo.
PD: Vrniva se še za trenutek k problemu pluralizma. Marsikdo očita SKGZ, da sestava njenega vodstva in sestava vodstev članic ne odraža pluralistične pestrosti manjšine...
PALČIČ: Očitek je bil izrečen in lahko tudi soglašamo z ugotovitvijo, da naša želja po širokem pluralizmu ni bila uresničena v popolnosti - v tem smilu bi lahko rekel, da je naša organizacija v stalnem nastajanju. SKGZ se želi opredeljevati kot laična organizacija, ki ni ideološko pogojena in opredeljena. Zaradi te izbire pa očitno ne more postati vseobsegajoča organizacija, taka, ki bi zajemala vse Slovence in imela neke vrste monopolni položaj. Zato je povsem naravno, da bodo tudi v prihodnje obstajale skupine ljudi s svojimi stališči. S temi skupinami pa bomo morali ohranjati normalen odnos in sposobnost pogovarjanja. Laičnost naše organizacije pa je po mojem mnenju tista konstanta, ki dopušča, da vstopi vanjo, kdor želi, s tem da je strpen do drugih.
PD: Za konec: nekateri si predstavljajo SKGZ kot narodnostni sindikat, drugi kot slovenski zamejski parlament. Kako gleda na vlogo SKGZ predsednik Palčič?
PALČIČ: Doslej smo' imeli že več razprav, na katerih so prišle do izraza razne zamisli. Če bo imenu organizacije Slovenska kulturno gospodarska zveza potreben še podnaslov, ga bomo izoblikovali na programski konferenci. Mislim, da ni nujno, da bi se sedaj opredeljevali za neko dodatno definicijo organizacije. Če govorimo o sindikatu ali o parlamentu, moramo pojasniti, kaj s tem mislimo. Formula še ne pomeni rešitve problema. Kaj je naša organizacija, bosta najbolje pokazala program dela, ki si ga bo SKGZ zadala, in sistem izbire vodilnih teles. Prizadevamo si, da bi bil ta sistem kar najbolj demokratičen, obenem pa, da bi bila organizacija, kar najbolj učinkovita v praktičnem delu.
---------tržno obvestilo------
KREM01/1
Sonce in gube
Po rezultatih zadnjih raziskav o lastnostih retinoidov
PARIZ — Vest ima današnji datum: francoski raziskovalci, ki jih vodi profesor La-urent Degos iz bolnišnice Hopital de Pariš, naj bi z uspehom preizkusili retinoide kot sredstvo proti nekaterim oblikam neoplazem.
Transretinoidna kislina je že pred časom pokazala svojo učinkovitost pri zdravljenju kože, medtem ko so ameriški in nemški raziskovalci dokazali sposobnost retinola pri omejevanju števila in globine gub. Prav zaradi te njegove učinkovitosti proti gubam so retinol testirali tudi za nove proizvode za sončenje, namenjene v prvi vrsti tistim, ki so vajeni dolgih izpostavljanj soncu. Načelo, da je sonce eden najbolj odgovornih dejavnikov za staranje kože in za pojav gub, je namreč že dolgo povsem osvojeno.
Ti novi proizvodi za sončenje proti gubam se sedaj že nahajajo v nekaterih lekarnah, in sicer pod komercialnim imenom Anti-Age Solare.
Multinacionalna družba Korff, ki jih izdeluje, jih je pripravila za obraz, ki je za nastanek gub fiziološko najbolj izpostavljen del telesa.
Med zasedanjem, ki bo v sredo in četrtek v Parizu
COCOM naj bi omilil svoj odnos do Vzhoda
Sprostil bo izvoz kompjuterjev, ne pa tudi optičnih vlaken
PARIZ — Verjetno bo Zahod znova in izdatno ublažil strogost predpisov, ki omejujejo dobavljanje tehnologije vzhodnoevropskim državam in še posebno Sovjetski zvezi. Tako vsaj kažejo govorice, ki krožijo med poznavalci in opazovalci komiteja za multilateralno nadzorstvo nad izvozom iz zahodnih držav v vzhodne - COCOM. Kakor je znano, so ta neformalni organizem ustanovili že leta 1949: v njem je zastopanih petnajst držav članic Atlantske zveze pa še Japonska in Avstralija. Komite bo spet zasedal prihodnjo sredo in četrtek v Parizu.
Kdor kaj ve o zakulisju tega komiteja, zatrjuje, da bodo Združene države Amerike na pariškem zasedanju brez vsakega dvoma dosti manj dovzetne za večjo sprostitev tehnoloških dobav državam evropskega vzhoda kot pa evropske države. Toda to ni v resnici nobena posebna novost. Kakorkoli že, dejstvo je, da postopka za liberalnejšo revizijo seznama "prepovedanih" proizvodov, ki se je pričel februarja letos,
ni več mogoče ustaviti in ga je potrebno kvečjemu še pospešiti.
Na februarskem zasedanju komiteja COCOM so se domenili, da se iz omenjenega seznama brišejo vsi proizvodi, ki ne zadevajo neposredno oboroževanja oziroma katerih izvoz ne more prizadeti zahodnega obrambnega aparata. Gre za proizvode na področju telekomunikacij, za kompjuterje in orodne stroje, na katere odpade približno polovica vseh 1.500 izvoznih prošenj, kolikor jih mora COCOM preveriti vsako leto. Poleg tega so februarja skrčili število blagovnih postavk, ki so podvržene nadzorstvu, nadalje so precej skrajšali čas, ki je potreben za pre-verbo poprej omenjenih prošenj, nazadnje pa še privolili v preferenčen odnos do Madžarske, Poljske in Češkoslovaške.
V Parizu naj bi torej bolj sprostili dobave kompjuterjev, ne pa tudi optičnih vlaken in numeričnih central za telekomunikacije, okrog katerih bo bitka med ZDA in Evropo še huda.
Generali-Bancoroma sta povzdignila MIB
Milanske borze ni več strah same sebe: posli so se že drugi teden zapovrstjo kar napihnili, saj je njihov povprečni dnevni obseg prekosil 400 milijard lir - še zmerom pa seveda precej zaostaja za tujimi borzami. Vzpon cen je bil vsesplošen in ga niso zavrli niti poskusi špe-kuliranja s širjenjem alarmističnih govoric o zdravstvenem stanju tega ali onega finančnika. Če izvzamemo ponedeljek, ko je Piazza Affari prišla malce k sapi, je indeks MIB dan za dnem kopičil rekorde in zaključil teden na ravni 1094, kar je 9,4% več kot 2. januarja letos.
Bogate posle gre pripisati predvsem obilnemu dotoku tujih naročil, čeprav so prišla z enodnevno zamudo zaradi prazničnega zaprtja borz v Londonu in New Yorku, ki imata s tretjino celovite izmenjave italijanskih vrednostnih papirjev pač močan vpliv na delniški trg v Italiji. Na to okoliščino je med skupščino Bance dltalia pred dnevi izrecno opozoril sam guverner Ciampi, ko je kritiziral zaostalost domačega finančnega tržišča.
Pot navzgor so delnicam tokrat kazali Banco di Roma ( + 8,83% v sedmih dneh), Fiat ( + 1,99%), Montedison
( + 1,98%) in Generali ( + 2,44%). Delnice tržaške družbe so dosegle v petek letošnji višek (44.100 lir), tako rekoč-za petami pa so jim bile SAI (20.650 ali +4,93%); to naj bi bila posledica glasov, po katerih namerava Ligrestije-vo podjetje odkupiti Generalijev delež (4,78%) pri luksemburškem Euraluxu. Operacijo naj bi vodila Medio-banca, katere delnice pa so se pocenile za 3,81%; eni trdijo, da zaradi vztrajnih, a demantiranih govoric o bolezni njenega častnega predsednika Enrica Cuccie, drugi pa, da zato, ker hočejo vodilne politične sile "predimenzionirati" vlogo finance kot poslovno-ekonomskega vlačilca. To naj bi prišlo do izraza že pri osebnih spremembah v zavodih Banca commerciale italiana (njene delnice so zdrknile za 0,13%) in Credito italiano ( + 0,33%). Nasprotno pa so delnice Bancorome, kot rečeno, vzletele in dosegle letni višek 2.650 lir, ob čemer sta jih prekosila edinole Credito fondiario ( + 9,06%) in In-terbanca priv. ( + 10,6%). Delnice teh dveh so poskočile spričo možnosti sporazuma med Banco nazionale dellag-ricoltura (-5,09%) in Finartejem ( + 1,44%), ki sta si razdelila še preostali delež milanske ustanove.
Zaradi pomirjevalnih znamenj okrog afere Enimont so delnice kemijskega pola narasle za 3,52%, a povzpele so se tudi Montedison ( + 1,98%) in druge delnice iz Ferruz-zijeve grupe. Delnice Ferfin so neredno nihale.
Celotedenski donos obveznic je znašal 13,024%, kolikor zadeva fiksno mero, in 13,156% pri indicizirani. (dg)
Dolar se naprej krepi na račun šibke marke
Na Dunaju do 6. junija mednarodno zasedanje
Vezi med Vzh. Evropo in Latinsko Ameriko
Porast dolarja zaradi oslabitve marke, ki jo tlači navzdol psihološki učinek negotovosti okrog združitve Nem-čij: to je osnovna značilnost gibanja valutnih tečajev v preteklem tednu. Predvčerajšnja zadnja cenitev zelenega bankovca v New Yorku je bila 1.250,37 lire in 1,6985 marke, kar pomeni poskok tako v primerjavi s četrtkom (1.248,25 lire in 1,6925 marke) kot v primeri s prejšnjim petkom, 25. maja (1.235,50 lire in 1,6824 marke). Jen: predvčerajšnjim je bilo treba odšteti za dolar 151,85 jena proti 149,40 teden dni prej in 152,10 dan poprej. Poslovniki zatrjujejo, da je šibkost zahodnonemške marke nevtralizirala negativne učinke na dolar, ki jih je imela sprva objava podatka, po katerem se je raven zaposlenosti v Združenih državah Amerike maja dvignila komaj za 19.000 delovnih moči, medtem ko so bile napovedi uglašene na kakšnih 135.000 enot. Dolar je takoj po razglasitvi teh številk padel, a že kmalu zatem se mu je začela vrednost višati: pa ne samo zaradi kaše, v katero je zabredla marka, temveč tudi zaradi družbenih in političnih pretresov v Sovjetski zvezi, posebno še po izvolitvi Jelcina za predsednika ruske republike. Valutni trg je nekam dolgo zanemarjal stanje v SZ, zato pa je zdaj toliko odmevneje reagiral. Na marko vplivajo ravno zdaj še razgovori med Gorbačovom in Bushem glede bodočnosti enotne Nemčije. Funt Šterling se je okrepil, prav tako lira, ki še naprej prvači znotraj evropskega denarnega sistema in spravlja v čedalje hujšo zagato francoski frank, (dg)
DUNAJ — Včeraj se je začelo tu mednarodno zasedanje "Evropski vzhod - Latinska Amerika, izziv zahodnemu podjetništvu", ki bo trajalo do 6. junija. Prireja ga Communica-tion Service pod pokroviteljstvom Evropske komisije, ministrstva za industrijo, zveze gospodarskih zbornic idr., namenjeno pa je analizi vloge, ki naj jo odigra Zahod spričo demokratizacijskega postopka v Vzhodni Evropi in hkratne demokratizacije v nekaterih latinskoameriških državah. Na sporedu so okrogla miza z naslovom "Evropski vzhod - želje po svobodi, demokraciji in blagostanju: ponudba Zahoda", potem pa še ločena zasedanja treh študijskih skupin. Na prvem zasedanju na temo "Izziv za svet finančništva" bodo obravnavali probleme, ki zadevajo zadolževanje, konvertibilnosti valut, vlogo, ki jo imajo razne institucije, in možnosti vsestranskega sodelovanja. Drugo zasedanje pod geslom 'Nova trgovska pota" bo posvečeno problematiki povpraševanja in ponudbe po blagu in dobrinah v vzhodnoevropskih in latinskoameriških državah oziroma vprašanju, kaj lahko ukrenejo v tem pogledu Združene države Amerike, Japonska, Evropska gospodarska skupnost in Evropa oziroma Zahod nasploh. Na tretjem zasedanju o temi "Odnosi na gospodarskem in industrijskem področju" pa bodo razpravljali o raznovrstnih vidikih prenosa tehnologije, profesionalnega in intelektualnega know howa ter storitev iz industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda v države evropskega Vzhoda in latinskoameriške podceline.
Kako si zavarujemo avtomobil pred požarno škodo ali tatvino
Obvezno zavarovanje motornih vozil obravnava le škodo, ki jo lahko voznik povzroči tretjim osebam med vožnjo. Lastnik avtomobila pa se z dodatno polico lahko obvaruje tudi pred škodo, ki jo povzroči požar ali kraja avtomobila ali ki jo sam nehote povzroči na svojem avtomobilu. Na tem področju so zavarovalne druž-’ be precej konkurenčne med seboj in nudijo podobne garancije po različnih cenah.
Zavarovanje za požar in tatvino nudijo zavarovalnice povadi skupaj. Tatvina je riziko, ki največ vpliva na višino premije. Ker je možnost kraje avtomobila različna v raznih delih Italije, se premija razlikuje tudi po tem, če evidenčna tablica zavarovanega avta sodi v to ali ono rizično skupino.
Požarno zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči požar, pa tudi eksplozija in strela. Odškodnina se navadno izplačuje tedaj, ko škodo povzroči le gorenje s plamenom. Nekatere police krijejo tudi škodo zaradi navadne osmoditve, ki ji ni sledil požar, in škodo na električni napeljavi. Zavarovanje proti tatvini krije tako popolno kot delno krajo avtomobila, rop, poskus tatvine in še škodo, ki je nastala na vozilu med krajo ali ropom ali kot njuna posledica. Da se zavarujejo proti tatvini tudi fono-avdio-vizualne naprave v avtomobilu, je treba to izrecno priklicati v polici in plačati dodatno premijo, ker so z osnovno garancijo požar-tatvina po navadi zavarovani le serijsko dobavljeni deli avtomobila.
Premija se računa po tržni vrednosti avta. Ob sklenitvi police je treba paziti, da ji izjavljena vrednost ustreza, ob vsaki letni obnovi pa poskrbeti, da se zavarovana vsota prilagodi tržni ceni rabljenega avta (npr. iz revije Ouattroruote). Zavarovalni agent ni dolžan vsako leto znižati v polici vrednosti avtomobila, zavarovanec mora to zahtevati.
Važnost prilagajanja vrednosti zavarovanega avtomobila tržnim cenam človek spozna v trenutku, ko pride do zavarovalnega primera. Po civilnem zakoniku mora biti odškodnina določena na osnovi vrednosti, ki jo je stvar imela ob zavarovalnem primeru, to je na osnovi realne vrednosti. Če je ob škodnem primeru zavarovana vrednost nižja od realne vrednosti, se izplači-
lo ugotovljene škode temu sorazmerno zniža. Na primer: nekdo zavaruje svoj avto za 10 milijonov. Ko pride do škodnega primera, zavarovalnica ugotovi, da velja avtomobil v resnici 15 milijonov. Če je zavarovanec utrpel škodo za 3 milijone, ne bo od zavarovalnice dobil te vsote, ampak drugo, ki je znižana v sorazmerju med zavarovano in realno vrednostjo:
3.000.000
10.000.000
15.000.000
1.999.999
Bolj obsežno avtomobilsko zavarovanje (samo v primeru, da že obstaja zavarovanje za požar in tatvino in s plačilom dodatnih premij) lahko krije tudi škodo na avtomobilu, ki jo neznanci povzročijo med stavkami, ljudskimi nemiri, terorističnimi akcijami, sabotažami, vandalskimi dejanji, in škodo, do katere pride zaradi vremenskih pojavov - zračni vrtinci, poplave, toča, sneg, zemeljski in snežni plazovi. To zavarovanje ni predrago in nudi precej zanimive garancije, na katere človek niti ne pomisli ob sklenitvi police (pomislimo samo na posledice vandalskih dejanj ali na škodo, ki jo lahko na novi karoseriji povzroči toča).
Zelo obširna polica za motorna vozila je kasko. Ta obvaruje lastnika pred katerokoli škodo, ki jo utrpi vozilo zaradi naključnega in nasilnega dogodka v sklopu prometa. Škodo lahko povzroči tudi voznik sam, seveda nenamerno. Premija za to garancijo je precej visoka, saj krije res veliko primerov; zato so uvedli tudi garancijo minikasko: ta izplačuje odškodnine samo do določene vsote, ki jo zavarovanec določi ob sklenitvi police. Tudi premija za kasko se računa po vrednosti avta. Ne morejo se zavarovati avtomobili, ki so stari več kot 5 let, motorna kolesa pa sploh ne.
Pri garanciji kasko pride skoraj vedno v poštev določen odstotek nekrite škode in minimum, za katerega ni predvidena odškodnina: zavarovancu ostane v breme približno 10% škode. Na ta način skuša zavarovalnica povečati pazljivost zavarovanca in preprečiti škodo, ki nastane namerno ali iz malomarnosti, saj zavarovanec v vsakem primeru nekaj plača. Odstotek škode v breme zavarovanca pa pripomore tudi k znižanju premije: čim višjo vsoto morebitne škode si prevzame zavarovanec, tem nižja bo premija, nico.
]
gospodarski dopis iz Slovenije
Kolikšna odločnost?
JOŽE PETROVČIČ
_ Slovenska vlada hoče biti odločna! Že takoj na začetku svojega mandata je sklenila, da bo Slovenija prenehala poravnati svoje finančne obveznosti, ki jih ima do zveznega sklada za nerazvite. Gre za sorazmerno visoke prispevke, ki jih plačuje republika v sklad: letos naj bi prispevala v sklad 1,6 milijarde dinarjev. Utemeljitev je jasna: slovensko gospodarstvo je v takšni finančni stiski, da prispevkov za nerazvite ne zmore več. Prispevki za nerazvite izčrpavajo predvsem tiste dele gospodarstva, ki so koliko toliko še finančno zdravi, in jih poriva v izgube. Prispevki močno slabijo konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva. Ob vsem tem se čuti slovensko gospodarstvo še dodatno ogoljufano: prispevki za nerazvite se plačujejo glede na to, kolikšen je družbeni proizvod v republiki. Ker družbeni proizvod računajo v zvezi, je slovenski nerazumno visok, zato so tudi vse dajatve, ki jih plačuje Slovenija za zvezne namene, temu primerno visoke (in višje kot bi smele biti).
Vlada krščanskega demokrata Peterleta je zdaj hotela prerezati to finančno vez, ki tišči Slovenijo k tlom. "Hoče prerezati" smo napisali namerno, ker o tem odloča slovenski parlament. Ne dvomimo, da vlada ne bo dobila v parlamentu podpore za takšen ukrep, nikakor pa se ne strinjamo s tistimi, ki trdijo, kako izvirno potezo si je vlada izmislila in kako veliko odločnost je pri tem pokazala.
Takšna poteza je bila pričakovana. Sklicevanje vlade na to, da je takšno odločitev morala sprejeti zaradi stanja v gospodarstvu, pa v bistvu ne kaže na odločnost. Jasno je namreč, da je treba takšne oblike finančne pomoči gospodarsko manj razvitim krajem v Jugoslaviji čimprej odpraviti. Gre namreč za obliko pomoči, ki izhaja iz nekdanjega svetlega socialističnega ideala delavske solidarnosti, ki pa se je spremenila v obliko klasičnega političnega pritiska. Z denarjem, ki se je namreč zbiral na jugoslovanskem računu za razvoj manj razvitih jugoslovanskih krajev, so povsem prosto razpolagali upravičenci do te pomoči. Upravičenci pa so tisti, ki so
v nerazvitih krajih na oblastnih stolčkih. Oblastniki so si zaradi te pravice do razpolaganja z denarjem lahko svojo oblast še bolj utrjevali. S svojo močjo pa so vplivali tudi na politične odločitve, kdo je upravičen do pomoči. A ne samo to: s svojimi odločitvami so celo narekovali, koliko denarja mora kdo prispevati v sklad za nerazvite.
Jasno je, da takšen sklad (ki ga v' bistvu vodijo upravičenci do pomoči in ne tisti, ki denar prispevajo v sklad) nima prave gospodarske funkcije. Veliki denarji, ki so se preko sklada prelivali v revnejše dele države, so bili zapravljeni, kar se vidi v gospodarski polomiji teh delov države, saj so že pred časom bankrotirali, denar iz sklada za nerazvite pa je ta bankrot samo nekoliko omilil. Razlika v gospodarski razvitosti med severom, ki so mu jemali denar, in jugom, kamor so dajali denar, se je v kljub skladu povečevala in ne zmanjševala-
Prav zaradi tega je bilo v zadnjik nekaj letih že veliko poizkusov, da bi sklad za nerazvite preoblikovali ib celo ukinili. Politična prevlada, o kateri smo pisali prej, hitrih sprememb ni dovoljevala. Pred leti so bila vsO dokazovanja o neustreznosti sklada v zvezi pričakana na nož. Največ, kaj se je dalo s težkimi pogajanji doseči, je bilo to, da so lahko podjetja dd (največ polovico) svojih prispevka'1 za sklad neposredno vlagala v gosp0' darstvo nerazvitih. Toda tudi ta denot je bil izgubljen, saj ni bilo zagotovijo no, da bo podjetje lahko s tem delo žem tudi upravljalo. Obremenitve Pa so postajale zaradi gospodarske krize čedalje bolj nevzdržne. Poleg Slovefl1' je je tudi Hrvaška glasno zagovarjal0 povsem drugačne oblike gospodarski pomoči in ukinitev sklada. Celo Srbm sklad, v katerega mora dati velik0 svojega denarja, ne diši preveč, P°. čeprav ima od njega koristi. Ne diši i zato, ker gre veliko tega denarja be posredno na Kosovo.	,,
Zdajšnji trenutek torej kar kliče ukinitvi stare socialistične relikvm) Odpori bodo najbrž bitke hude. A to
močni, političbj je že sestavni 0 ■
pogajanj o (kon)federalni državi, ^ jih ponujata večstrankarski Sloveml in Hrvaška in na katera se pripravil ■ jo tudi (za zdaj še) manj stranka15 ostali deli države.
Pomorska zveza Bari-Benetke uvod v zagon priobalne plovbe
BARI — Na italijanski strani Jadrana so uvedli prvo priobalno trgov' sko progo: včeraj popoldne je izplula iz Barija ladja Buona speranza, ki odslej z dvojčico štirikrat v tednu povezovala glavno mesto Apulije Benetkami. Novo zvezo si je omislila družba z omejeno zavezo Socie1 Cabotaggi Italiani, katere kapital je polovično razdeljen med zasebnih1 podjetji in plovno družbo Adriatica di Navigazione iz sklopa IRI-Finmarej Včerajšnji slovesnosti ob izplutju ladje Buona speranza iz barijskega P^g stanišča so prisostvovali poleg drugih podtajnik na ministrstvu za trgovsk^ mornarico Giovanni Mongiello, predsednik krajevnega luškega konzorcij Adolfo Morante in predsednik družbe Cabotaggi Angelo Lovisetto.
S progo Bari-Benetke, ki ji je nekdo že nadel naziv "avtocesta h® morju", bo mogoče veliko privarčevati zlasti na področju prevozov nekva^s Ijivega blaga in tako imenovanih posebnih transportov: če stane dar’r,j kamionska vožnja iz Barija v Benetke 1,5 milijona lir, bo stal prevoz z eno od dveh omenjenih ladij približno polovico, saj traja p'oV(ja okoli 22 ur; prednosti pa bodo tudi glede varnosti, če upoštevamo, število kraj iz meseca v mesec vrtoglavo narašča.
Če bo nova proga naletela pri uporabnikih na dober odziv, število voženj pomnožili, posebno še v pričakovanju izglasovanja nedav predloženega zakonskega osnutka o priobalni plovbi.
V nedeljo odprtje obnovljene Franje
IDRIJA — Po skoraj poldrugem letu, od kar je zemeljski usad delno zasul in delno močno poškodoval barake partizanske bolnice Franje, bo ta zgodovinski objekt slovenskega narodnoosvobodilnega boja v nedeljo, 10. junija, ponovno odprt za javnost.
K obnovi so navdušeno prispevali tudi Slovenci v Italiji. S Prispevkom ustanov in tisočih Posameznikov je bilo nabranih nekaj več kot 60 milijonov lir. Glavni del te vsote je bil že Prenešen na tekoči račun Odbora za obnovitev Franje.
Slovesno odprtje bolnice bo zato praznik tudi za Slovence v Italiji in za vse tiste, ki jim ideali boja za osvoboditev še velijo pomenijo. Prav zato Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenskih športnih druš-tev pozivata vse člane, da se Množično udeležijo nedeljske Svečanosti.
Za to priložnost bodo na razpolago tudi avtobusi. Prijave sprejemata obe zvezi vsak dan od 9. do 12. ure tudi po telefonu. Interesenti lahko telefonirajo na sedež ZSKD (040-767303) in ZSSDI (040-767304). Podrobnejše njformacije bomo vsekakor še
objavili
Danes in jutri glasovanje o lovu in pesticidih
TRST — Italijanski državljani bodo morali danes in jutri na volišča, da se izrečejo o treh referendumih, ki so jih predlagali naravovarstveniki, njihove organizacije in nekatere stranke. Dva referenduma zadevata lov (in sicer pravico lovca, da stopi na tuja zemljišča prvi, živalske vrste, ki jih lovec lahko upleni in obdobje lova drugi), tretji pa uporabo kemikalij v kmetijstvu, pravzaprav pristojnost ministrstva za zdravstvo, da določi dopustno količino kemikalij v pridelkih.
Kdor želi, da se iz zakonov črta predlagani odstavek, mora glasovati DA, kdor tega ne želi, mora na glasovnici prečrtati NE. Volišča bodo odprta danes ves dan do 22. ure, jutri pa do 14. ure. Kot pri upravnih in političnih volitvah mora imeti volilni upravičenec s seboj volilno potrdilo in veljaven dokument, če nima dokumenta pa lahko voli, če ga prepozna kdo od volilne komisije ali volilni upravičenec, ki je že glasoval. Kdor morebiti ni dobil volilnega potrdila ga lahko dvigne v občinskih volilnih uradih.
Volilna kampanja za te referendumu je bila zelo mlačna, saj se stranke z izjemo zadnjih dni niso angažirale v kampanji. Šele v zadnjih dneh so se opredelile do glasovanja. Komunisti, socialisti, zeleni, proletarska demokracija, radikalci in neodvisna levica priporočajo volilcem, naj na vseh treh referendumih volijo DA. Ostale stranke pa so v glavnem prepustile svojim volilcem, da se izrečejo po lastni vesti.
Sicer pa smo bili v teh dneh priča drugačnemu spopadu, ki zadeva udeležbo na referendumu. Lovske organizacije in nekatere kmečke organizacije so priporočile svojim članom, naj se glasovanja ne udeležijo, da bi na ta način razveljavili referendum. Naravovarstveniki in stranke pa opozarjajo ljudi na nevarnost absentizma.
Referendum je eno od sredstev demokracije, saj daje možnost ljudem, da neposredno izražajo svojo voljo. Tudi zaradi tega je prav, da volilni upravičenci izkoristijo to pravico. Z absentizmom bi le načeli enega od temeljev, na katerih sloni italijanska demokratična ureditev.
V Čedadu in v Passarianu bo odprta do konca septembra
Predsednik senata Spadolini odprl razstavo o Langobardih
ČEDAD — Predsednik rimskega senata Giovanni Spadolini se je v svojem včerajšnjem govoru na otvoritvi razstave o Langobardih v Čedadu dotaknil nekaterih zgodovinskih aspektov naseljevanja tujih narodov na apeninskem polotoku ter ob koncu vse skupaj povezal z nekaterimi današnjimi vprašanji enotne italijanske države. Spadolini je danes politik, nikdar pa ne pozabi na svojo preteklost novinarja in zgodovinarja. Znani sta njegovo zanimanje za vprašanja italijanskega risorgimenta in tudi njegovo politično gledanje na Jo časovno razdobje. Včeraj se je v Čedadu dotaknil vprašanj naselitve tujih narodov na apeninskem polotoku v času, ko se je rimsko cesarstvo rušilo. Omenil je nekatere italijanske mislece iz prejšnjega stoletja, ki so ocenjevali Langobarde in druge "barbare", ni se želel opredeliti za ene ali druge. Poudaril je, da so se Langobardi, germanski narod, ki so dve stoletji vojaško gospodovali na skoro vsem apeninskem polotoku, pustili kulturno podvreči prvotnim rimsko-latinskim naseljencem, sprejeli njihov jezik in običaje. Ob koncu je Spadolini, očitno misleč na uspeh Lombardske in drugih deželnih lig na zadnjih upravnih volitvah, dejal, da si želi enotno Italijo iz časov risorgimenta, in da si želi tudi, da bi sedanja generacija Italijo izročila naslednikom neupoštevaje vse obnavljajoče se lokalizme in separatizme.
Pred Spadolinjem so govorili čedaj-ski župan Pascolini, ki je poudaril, da je bil Čedad sedež prvega langobardskega vojvodstva na italijanski strani Alp, ki se je tu ohranilo kar dve stoletji, minister za kulturne dobrine Facchiano in predsednik deželne vlade Biasutti. Slednji je dejal, da pomeni razstava o Langobardih ovrednotenje Čedada in vse Furlanije, ter izrazil željo, da bi se v tem mestu v prihodnje prirejali kulturni posveti.
Gostje so si zatem ogledali razstavo v arheološkem muzeju, v palači na glavnem trgu, kjer so nekoč domovali beneški providurji. Na palači so, poleg italijanske in deželnih ter občinskih zastav, še zastave držav, v katerih so se Langobardi ustavili, in sicer Jugoslavije, Madžarske, Češkoslovaške in Avstrije.
Uro kasneje je bila uradna otvoritev dela razstave v Vili Manin v Passarianu. Medtem ko so se gostje peljali iz Čedada do Passariana s svojimi vozili (zaradi gostega sobotnega prometa je vožnja trajala skoraj eno
uro), sta Spadolini in Biasutti prišla z vojaškim helikopterjem. Tu jih je pozdravil domači župan Donada, zatem so si gostje ogledali razstavo v sobanah nekdanje doževe palače.
Razstava o Langobardih bo odprta do konca septembra. Kar vnaprej lahko povemo, da so, v obeh razstavnih palačah v Čedadu in Passarianu odprli tudi prodajne prostore obrtnih izdelkov. Gre za izdelke približno šestdesetih obrtnikov iz vse naše dežele, ki so naredili zlate in sprebrne predmete, krožnike, lutke, tekstilne izdelke in še marsikaj drugega. Vse je narejeno po langobardskih vzorcih. V glavnem gre za izdelke, ki smo jih pred meseci že videli na razstavi obrti v Čedadu, kamor je Deželna zveza za razvoj obrti ESA povabila obrtnike, naj kaj pripravijo po langobardskih vzorcih. Cene izdelkov niso visoke, obrtniki so prepričani, da bodo ti šli dobro v promet.
Razstava je torej razdeljena v dvoje. Ker so ob koncu tedna napovedane večje skupine obiskovalcev, bralcem svetujemo, da si jo ogledajo med tednom, tako da bodo lahko bolje občudovali razstavljene predmete, ki so sem prišli iz številnih muzejev Srednje Evrope in Italije. Najprej si velja ogledati razstavo v Čedadu, zatem tisto v Passarianu. V Čedadu sta prikazana dolga pot Langobardov iz Severne in Srednje Evrope v naše kraje, njihov vstop na italijanska tla in njihovo prvo vojvodstvo v Čedadu, v nekdanji rimski naselbini. Notranjost muzeja je zares lepo urejena, razni predmeti so predstavljeni zelo nazorno, didaktično bi lahko rekli. Tu so v glavnem na ogled eksponati, ki jih stalno hranijo v čedajskem muzeju, kot tudi tisti, ki so jih za to priložnosti prinesli iz muzejev desetih dežel Srednje Evrope. Med temi so tudi eksponati iz dveh slovenskih muzejev, Narodnega muzeja iz Ljubljane in Goriškega muzeja v Kromberku. Iz Ljubljane so sem prinesli 29 predmetov. Gre za okrasne in druge predmete grobnice, ki so jo na začetku stoletja odkrili pri Kranju. Tem je treba dodati 8 predmetov iz novogoriškega muzeja. Te so izkopali v grobu na bregu Soče, Na Steni pod Solkanom, na začetku osemdesetih let našega stoletja, ko so zam kopali jarke za plinovod. Dodajmo še, da so nekateri teh predmetov iz Slovenije razstavljeni tudi v Vili Manin.
V strokovnem odboru, v katerem je bila vrsta italijanskih znanstvenikov,
so bili tudi tujci. Slovenske je zastopal arheolog dr. Drago Svoljšak, ki sedaj dela v Ljubljani, dolga leta pa je bil v kromberškem muzeju.
V pritličju in prvem nadstropju vile Manin v Passarianu pa so v glavnem razstavljeni predmeti, ki jih hraniijo v petdesetih muzejih širom Italije. To ni nič čudnega, saj so Langobardi na apeninskem polotoku imeli kar 35 vojvodstev. V njihovem boju proti rimskemu cesarstvu so osvojili skoro vse ozemlje današnje Italije. Njihova vojvodstva so bila samostojna, zaradi tega so kasneje tudi razpadla, ker niso tvorili enotne države. V Passarianu vidimo številne predmete iz njihovega vojaškega ter civilnega življenja.
Veliko je tudi dragocenih umetniških predmetov, po vzorcih katerih se že več let zgledujejo izdelovalci zlatih in drugih okrasnih predmetov. Doslej so bile generacije Italijanov v šolah poučene, da so "barbari" uničili Cvetočo rimsko kulturo. V resnici pa so ti "barbari" s seboj prinesli visoko kulturo, ki jo danes lahko občudujemo na istem mestu v Vili Manin. To so poudarili sodobni znanstveniki, ki so pripravili razstavo o Langobardih. Treba je pomesti z grešenim pojmovanjem o neukih "barbarskih" narodih, s katerimi so pitali cele generacije učencev.
Zanimanje za Langobarde je vedno bilo precejšnje, veliko ga je bilo v zadnjem desetletju, potem ko je bilo sklenjeno, da bo njim v čast prirejena sedanja velika razstava, največja kar so jih priredili doslej. Več je bilo strokovnih simpozijev, razstave so v prejšnjih letih bile v Milanu, Meinzu in Parizu. Izdanih je bilo več knjig. Po sedanji razstavi, najbrž že letošnjo jesen, bo v Čedadu veliko mednarodno srečanje zgodovinarjev in drugih strokovnjakov. Na njem bodo skušali povzeti to kar je bilo doslej povedanega o Langobardih.
Kar se nas tiče, najbrž ne bo odveč še enkrat povedati, da je slovenska zgodovina tesno povezana z langobardsko. Za Langobardi, ki so bili vojščaki, so prišli tudi naši slovenski predniki. Niso bili bojno razpoloženi, ukvarjali so se s kmetijstvom. Takrat ko so se Slovenci naselili v naših krajih, so se večje skupine naselile tudi dlje v furlanski in venetski nižini, na kar spominjajo še danes imena več krajev.
MARKO VVALTRITSCH
Direktor Luke Koper odgovarja koprskemu županu
Koprsko pristanišče ni v breme občini pač pa je prispevalo k njenemu razvoju
juju Primorskem dnevniku dne 27. 5. 1990 je v svojem interv-W)r v Aurelio Juri ugotovil, da je koprska luka najmanj djjg s^a' da je bolj republiška in državna, čeprav Koper za njo JNveč ter da je zato potrebno nad koprsko luko zagotoviti i rtadzor nad njenim delovanjem.
Prske 111013111 ugotoviti, da najnovejše razmišljanje novega ko-Priča v^uPana ni novo, saj smo takšnemu razmišljanju bili k°pr,v	preteklosti, ko se je moralo vodstvo luke boriti s
11111 veljaki in z republiškimi inštitucijami, ki tudi niso Sq P°sI.uha za razvoj koprskega pristanišča, luki Panjem tov. Aurelia Jurija, kaj je tisto, kar Koper daje Srskc bot kateremukoli kolektivu v tej občini. Dejstvo, da od S Prisbf®a.I)ris,;arll®oa in dejavnosti, ki so neposredno povezana ttv0, ^tnščem, živi v tej občini okrog 10.000 prebivalcev, dej-^0zir>aVe ^lla zaradl pristanišča zgrajena železniška proga Ipdi za'KoPer in vpeljan tudi potniški promet, dejstvo, da se Proti n,.81'1 Pristanišča v zadnjem času gradijo cestne povezave Svetu , lst;anišču, dejstvo, da je Koper dobil pomen širom po ltitrastr aiadi Pristanišča ter dejstvo, da-se je velik del luške *H°vorn .re izgradil iz denarja slovenskega gospodarstva, t^itie ki . .ei0' kaj je luki dala občina in kaj je luka dobila od f6battl' j arhigovanje, da je mesto bilo pogosto podrejeno po-, Prj vuae, ne sloni na argumentih.
s PrišliSei? tein dosedanjem razvoju smo skrbno pazili, da ne > igo v konflikt z mestom in drugimi interesi v občini. Zato p Piočjj ' eta izdelali posebne urbanistične študije kontaktnih ti°storsk^ atarim mestnim jedrom in s turističnim Ankaranom. C'Pi oh*1 oeI urbanističnega družbenega plana je bil v skupke Koper tudi potrjen.
S posebnim čutom pri slehernem objektu in terminalu vodimo račune o varstvu okolja in vplivu na okolje.
Lahko s ponosom trdimo, da luka manj obremenjuje okolje, kot to počnejo nekatere industrije v občini, žal nas ugotovitev župana prizadene toliko bolj, ker se moramo ravno v republiki in to z vsakim novim vodstvom pogajati in dokazovati, da se narodnogospodarski učinki luke ne kažejo samo v podjetju, ampak širše v celi republiki.
Dejstvo, da republika v zadnjem obdobju prednostno gradi cestne infrastrukture, ki peljejo mimo koprske luke in jo celo izolirajo, samo kažejo na to, da v republiki ni razdelana strategija pomorske usmeritve in tranzitne vloge Slovenije. Torej smo danes delavci luke ponovno v položaju, ko moramo tako občini, kakor tudi republiki dokazovati interes za obstoj in razvoj slovenskega pristanišča.
Če res ne obstaja širši interes Slovenije in občine za razvoj luke, potem je odgovornost vodstva luke samo ta, da luški kolektiv posluje uspešno. To pa brez velikih študij pomeni prepoloviti promet in število zaposlenih.
Mogoče je to tisto, kar si tov. Aurelio Juri predstavlja kot nalogo, s katero mora luko podrediti potrebam mesta.
In na koncu. Luka nikoli ni bežala pred javnim nadzorom, kar potrjuje dejstvo, da imamo vsak mesec na obisku na desetine republiških in obalnih inšpektorjev, da smo odprti in vedno pripravljeni sprejeti sredstva javnega obveščanja, da z veseljem pokažemo na svoje pridobitve, pa tudi svojih napak ne skrivamo. Zanima pa nas, v tržnem sistemu, ob neusmiljeni konkurenci, kakšen javni nadzor nad našim delovanjem si predstavlja tov. Aurelio Juri.
Glavni direktor Bruno Korelič
Na predlog odbornika za industrijo Ferruccia Sara
Gorska področja: prispevek Dežele za 9 novih industrijskih obratov
TRST — Na predlog deželnega odbornika za industrijo Ferruccia Sara je deželni odbor včeraj nakazal 13 milijard lir prispevkov za nove industrijske pobude v goratih področjih. Prispevke je dodelil na osnovi zakona, ki predvideva specifične posege v korist gorskih področij. Po oceni odbornika Sara je nakazilo dokaz pozitivne vloge načrta za gorata področja, saj so ravno olajšave, ki jih predvideva zakon, priklicale v deželo podjetnike. Nove proizvodne pobude bodo prispevek k revitalizaciji teh nerazvitih območij. Prispevek, ki ga je nakazal deželni odbor, je namenjen 9 novim iniciativam in sicer v občinah Amaro, Meduno, Podbonesec in Villa Santina, za sabo pa bo »povlekel« skupno naložbo 46 milijard lir.
Saro je dodal, da tovrstne prispevke odbor lahko na osnovi zakona podeli industrijskim in storitvenim dejavnostim, ki imajo svoj sedež v gorskih področjih. Predvideni so za nakup ali obvnovitev proizvodnih hal, za nakup strojev in opreme kot tudi za odkup patentov in proizvodnih tehnologij.
Film o ženskah in odporništvu
VIDEM — V dvorani železničarskega družabnega krožba v Vidmu bo danes dopoldne predpremiera filma italijanskega režiserja Fabia Del Brava »Le ciliegge sono mature« (Češnje so dozorele), ki obravnava prispevek italijanskih žensk odporništvu. Na predpremieri bo prisoten tudi režiser. Predpremiero je organi-
zirala videmska pokrajinska sekcija VZPI-ANPI ob 44. obletnici proglasitve italijanske republike. V tiskovnem poročilu VZPI-ANPI je rečeno, da so kritiki največjih italijanskih časopisov zelo ugodno ocenili Del Bravov film. Glasbeno kuliso »Češenj« je pripravil znani italijanski glasbenik Ritz Ortolani.
i^adi avtobusov in gliserjev K°Palci na Punti niso varni


sjj, ,. Na prvi pogled se zdi, da na piranski Punti “a Prirn I30?113!! prometnih zapletov. A ni tako! Piranča-sttieli v e^'	'I®!?0 vztrajajo, da na Punto vsaj poleti ne
j1, Iioteii0?lti..turistični avtobusi. V praksi je stvar drugač-h H Zararf2^1!0 9°sta pripeljati do vrat hotela z avtobu-t> 1 Ihdi n ces?r se mnogi jezijo, saj bi goste lahko prepe-tt^Mjači f.l)riniernejši način. Še bolj se jezijo kopalci in h. ' ki se radi spuščajo v globine ob tem slikovitem
m^hietSk0 namreč, da bodo plovila spoštovala predpis o j) lserjev .eni Pasu. Na to določilo pa se mnogi lastniki vo?iin ladii Preprosto požvižgajo. Prav pri piranski va Mjev ° I)onavadi tik ob obali, pa čeprav nad glavami paskih globin. Mnogi so se že znašli blizu ne-a°ll Poost ,e^reV IJrav !u kodo morali odgovorni organi
Izvoljen je bil pred nekaj dnevi s podporo velike večine delegatov
Dino Kodarin novi predsednik obalnega IS
KOPER — Novi predsednik izvršnega sveta skupščine Skupnosti obalnih občin je diplomirani pravnik Dino Kodarin, dosedanji vodja obalnih inšpekcijskih služb. Od 21 prisotnih delegatov obalne skupščine je zanj glasovalo 15 delegatov, za predlagane člane obalnega izvršnega sveta pa je glasovalo 16 delegatov. Večina je menila, da je novi predsednik skušal vnesti v obalni izvršni svet kar nekaj svežine, prav tako pa tudi njegov program napoveduje novosti.
Od 11 članov obalnega izvršnega sveta naj bi le štirje to funkcijo opravljali poklicno (predsednik in podpredsednica, direktor geodetske uprave in član, odgovoren za družbene dejavnosti). To pomeni, da sta v tem izvršnem svetu
po novem zaposlena dva delavca manj. Dino Kodarin (ki ga je predlagala ZKS-SDP, sam pa se šteje za strankarsko neopredeljenega) je poudaril, da pri izbiri kandidatov ni bila v ospredju strankarska, nacionalna in občinska pripadnost.
V predstavitvi svoje vizije, »videnja« problematike, ki bi se je moral lotiti obalni izvršni svet, je novi predsednik k dosedanjemu delu izvršnega sveta dodal večjo skrb za pomorstvo, turizem in kmetijstvo, morje v vseh ozirih, vsestransko sodelovanje s sosednjimi in drugimi regijami in uveljavitev kulturne in ekonomske identitete omenjenih krajev. Prav zato je vpeljal tudi nekatera nova področja dela izvršnega sveta. (BŠ)
V torek seja deželnega sveta
TRST — Predsednik Solimbergo je sklical za torek sejo deželnega sveta. Na dnevnem redu seje so odgovori deželnega odbora na razna vprašanja svetovalcev in razprava o spremembah deželnega proračuna za tekoče leto in večletnega deželnega proračuna za obdobje 1990-92. Predvidena je tudi razprava o vsedržavnem zakonu, s katerim bi spremenili člen 49 deželnega statuta.
Med odgovori, ki jih bo dal deželni odbor velja omeniti odgovora odbornika Angelija svetovalcu Budinu (KPI) o metanizaciji Vzhodnega Krasa.
Mednarodna okrogla miza v prostorih PK Sirena
Jadransko morje je skupno bogastvo zato ga s skupnimi močmi očuvajmo
Observatorij za severni Jadran
Spodbudni rezultati prvih raziskovalnih križarjenj
»Jadransko morje je skupno bogastvo; zato ga moramo čuvati, moramo se boriti proti njegovi onesnaženosti, moramo storiti vse, da bo morje čim bolj čisto, čim bolj v korist vseh, ki ob njem živijo, pa tudi tistih, ki prihajajo iz oddaljenih dežel z željo, da ob njem preživijo nekaj lepih dni.«
V	teh nekaj besedah je strnjena ena glavnih misli, ki so jo - vsak seveda na svoj način in s svojimi argumenti -razvili na petkovem večeru v prostorih Pomorskega kluba Sirena v Bar-kovljah strokovnjaki, ki so zastopali Svetovni sklad za zaščito okolja WWF, pa še krajevni upravitelji in strokovnjaki iz Italije, Jugoslavije in Avstrije, ki so s svojimi referati, pa tudi s pomočjo številnih diapozitivov, prikazali pereče probleme onesnaženosti Jadranskega morja.
Da je pojav onesnaženja morja, kot tudi nevarnost, da se tudi v letošnji poletni sezoni spet pojavi cvetenje alg, močno občuten, je pokazala velika udeležba strokovnjakov, ki so nastopili pri skupni okrogli mizi, kot tudi lepo število poslušalcev, ki so pozorno spremljali razne posege v dvorani pomorskega kluba Sirena, ki je bil gostitelj tega pomembnega srečanja. Prav v imenu Sirene je navzoče podravil predsednik Edi Filipčič, ki je tudi začel skupni razgovor o problemu, ki zanima in zaskrblja prebivalstvo dežele FJK, predvsem krajev, ki leže ob morju, ki pa v enaki meri zaskrblja tudi predstavnike republik Slovenije in Hrvaške, pa tudi Avstrije, ki z navalom svojih turistov gravitira prav na obmorske kraje od Sesljana vse tja do Pulja in Opatije in naprej do Dalmacije.
Že naslov »Jadransko morje - skupno imetje, za katerega moramo vsi skrbeti« je povezoval in usklajeval posege posameznih strokovnjakov: raziskovalca biološke fakultete v Trstu Giorgia Honsella, predstavnice Morske biološke postaje v Portorožu Alenke Malej, biologa na oceanografski ladji Dafne Giuseppa Montanarija, predstavnika Centra za raziskovanje morja v Rovinju Nenada Smotlaka, asistenta na zoološkem institutu Dunajske univerze Michaela Stachowit-scha in deželnega odbornika za okolje Armanda Angelija. Srečanje je vodil deželni svetovalec Zelenih Andrea Wehrenfennig.
Posege skoraj vseh razpravljalcev so spremljali diapozitivi, ki so nazorno pokazali, kako je bilo videti morje v zadnjih poletnih sezonah, ko so njegovo površje na gosto prekrivale cveteče alge, kakšni so mikroorganizmi, ki to cvetenje povzročajo in kako poteka proučevanje posameznih vrst alg.
V	severnem Jadranu se postavlja kup problemov glede čistoče in neo-
porečnosti morja, je bila glavna ugotovitev. Pojavi alg, njihovo cvetenje, pojavi tudi strupenih alg, ki so se, sicer v manjši meri, pojavile tudi na tem območju Jadrana, sili strokovnjake, da hitijo s svojimi raziskavami. Ljudje hočejo lepo in zdravo morje, ribiči zahtevajo morje, v katerem bodo lahko lovili zdrave ribe ter gojili tudi zdrave vrste raznih školjk.
Položaj postaja v času, ko se pripravljamo na velik pritok turistov, še posebno delikaten in pereč, je bila ugotovitev vseh. Prav gotovo je napačno, je bilo mnenje vseh, da začenjamo misliti na morje in na njegovo problematiko v času, ko je pred nami turistična sezona. Danes obstajajo že tehnike in metode, s katerimi je mogoče reševati vprašanje čistoče morja. Treba se je samo lotiti problema pravočasno, ob znanju in izkušnjah različnih strokovnjakov, ki že vrsto let proučujejo razne pojave.
Dežela FJK se je že vključila v razne iniciative za reševanje tega problema, je med drugim povedal deželni odbornik za okolje Angeli, ki je dejal, da je dežela nakazala 100 milijard lir za boj proti onesnaženju morja in za varstvo obale.
Nekateri strokovnjaki, predvsem dr. Smotlak, direktor centra za raziskave morja iz Rovinja, so izrazili svojo zaskrbljenost glede pojava na velikih območjih severnega Jadranskega morja, kjer ni v globinah dovolj kisika. Pomanjkanje tega pa spravlja v nevarnost uporabo raznih tehnik za dokončno reševanje problema cvetenja alg.
Srečanje se je zaključilo z ugotovitvijo, da mora biti delo strokovnjakov treh dežel usklajeno, da se morajo med seboj čim pogosteje srečevati, da mora biti prva in glavna misel vseh rešitev Jadranskega morja.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) petkovo srečanje v prostorih PK Sirena.
Kot smo svojčas že poročali, je Observatorij za severni Jadran - ki so ga leta 1985 v okviru skupnosti Alpe-Jad-ran ustanovile deželi Veneto in Furla-nija-Julijska krajina ter republiki Slovenija in Hrvaška - lani začel izvajati raziskovalni projekt, ki ima namen ugotoviti natačne vzroke in območja, na katerih se pojavljajo želatinasti agregati, ki so v zadnjih dveh letih prizadeli severni del Jadranskega morja. Projekt je še toliko bolj pomemben, ker do danes še ne obstajajo znanstveno utemeljeni odgovori na številna vprašanja okrog tega pojava, ki je že povzročil veliko gospodarsko škodo, zlasti turističnemu sektorju.
Projekt predvideva istočasna znanstvena križarjena štirih posebej opremljenih plovil, katerih se udeležujejo številni raziskovalci največjih znanstvenih ustanov iz Veneta, Furlanije-Julijske krajine, Slovenije, Hrvaške in avstrijske Štajerske. Na precej obširnem raziskovalnem območju je okrog 60 postaj, obsega pa tako obalne morske vode kot visokomorski del severnojadranskega bazena. Križarjenja, ki se ponavljajo vsake tri tedne, so se začela konec marca in se bodo končala sredi julija.
Od skupno 60 raziskovalnih postaj jih je kakih 40 merilnih, kjer strokovnjaki ugotavljajo fizikalno-kemijske lastnosti stolpca morske vode, kot so temperatura, slanost, raztopljeni kisik, prozornost, kislost itd. Na ostalih postajah pa strokovnjaki nadzorujejo količino hranilnih snovi v morski vodi in še zlasti morsko vegetacijo in živalstvo. Povrhu analizirajo lastnosti vseh organskih in neorganskih snovi v morski vodi ter bakteriološko vsebino, ki omogoča nastajanje organskih snovi. Na teh postajah opravljajo tudi potapljaške odprave, na katerih štejejo in
zbirajo agregate in vlaknaste tvorbe vseh dimenzij, za katere so mnogi strokovnjaki prepričani, da so glavni povzročitelji nastanka želatinastih mas. Ti agregati, po pravilu izredno majhnih dimenzij, so dobro znani in zelo razširjeni v vseh morjih, navadno pa jim pravijo »platonski sneg«.
Tretje raziskovalno križarjenje je bilo od 2. do 11. maja, sedaj pa je v teku že četrto. V prvi polovici maja so raziskovalci ugjotovili otoplitev zgornje plasti morja (ki v povprečju ne j presega 10 metrov globine), ki je povzročila močnejšo površinsko stratifikacijo na območjih, kjer je večji dotok | sladke vode (pri izlivu Soče, Tilmenta i in reke Pad). Morsko dno pa je bilo bolj slano in mrzlo, kar je normalna posledica komaj končane zime.
V	zahodnem delu raziskovalnega območja so strokovnjaki opazili cvetenje fitoplanktona v površinski plasti, ki je zaradi izliva reke Pad intenzivnejše kot v ostalih predelih bazena. Cvetenje se razteza proti vzhodu vse do 40 kilometrov pred istrsko obalo, na tem območju pa so povrhu izmerili izredno nizko slanost vode, visoko zasičenost s kisikom in zelo motno vodo v površinski plasti. Cvetenje manjše intenzivnosti so raziskovalci ugotovili samo še v Reškem zalivu, medtem ko je bilo v Kvarnerskem zalivu povsem normalno, brez prevlade posebnih plaktonskih zvrsti. Zanimiv je tudi podatek, da se je glede na mesec marec znižala gostota heterotrofskih bakterij.
V	Tržaškem zalivu raziskovalci niso ugotovili posebnih anomalij, na splošno pa ugotavljajo, da je zdravstveno stanje voda v severnem Jadranu, zlasti kar zadeva fitoplanktonsko cvetenje, v tem času neprimerno boljše od tistega ' ki smo mu bili priče v istem času larii-
Evropa in mladi: našim šolam veliko nagrad
Deželni inštitut za evropske študije je pred časom že trinajstič priredil natečaj za učence in dijake z naslovom »Evropa in mladi«. Natečaja se je udeležilo kar 1034 učencev in dijakov raznih šol, ki so se predstavili s svojimi deli, ki so zajemali splošna vprašanja zadinjevanja Evrope, vprašanje združevanja dveh Nemčij, številne dokumente o tem, kako so ljudje preživljali grozote druge svetovne vojne, vtise o raznih medsebojnih športnih srečanjih v raznih evropskih državah, pa še natečaj za izdelavo posterja in poštne znamke v zvezi s skorajšnjim začetkom svetovnega nogometnega prvenstva.
Podeljevanje nagrad in razstava nagrajenih del sta bila preteklo nedeljo v Pordenonu. O tem, da so
bili med nagrajenci tudi učenci osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline smo že poročali v petkovi številki našega dnevnika. Sedaj dopolnjujemo to vest z navedbo preostalih nagrajencev iz tržaških slovenskih šol, ki jih ni bilo malo.
V kategoriji za dijake višjih srednjih šol je prejela nagrado Matejka Grgič, dijakinja 5. razreda višje gimnazije F. Prešeren za svojo analizo glede splošne kulturne vzgoje na osnovi šolske reforme.
Za individualna dela o turizmu in o problemih obeh Nemčij so prejele nagrado Maša Bandelj, Veronika Paulina in Maila Ozbič z liceja France Prešeren.
Med nagrajenci za skupinska dela je prejelo nagrado šest učencev osnovne šole F. S. Finžgar iz
Barkovelj za svojo lepo izvedeno zgodbo v slikah »Golob v mestu«.
Sedem nagrad so nato prejeli še učenci nekate- . rih osnovnih šol, med katerimi: Igor Martini, Mitja Merlak in Devan Santi, učenci 1., 2. in 3. razreda osnovne šole Prežihov Voranc iz Doline za lepe risbe na temo športa in prijateljstva.
Komisija je želela nagraditi tudi učitelje in pro- ; fesorje, ki so se skupno s svojimi učenci in dijaki j potrudili za uspehe natečaja. Tako sta bili nagraje- j ni prof. Marija Kacin in Luisa Cenda z gimnazij6 j France Prešeren iz Trsta ter učiteljici Marija Vera Pertot - Poljšak z osnovne šole Fran Šaleški Finžga< v Barkovljah in Ester Kočevar - Coretti z osnovn6 šole Prežihov Voranc iz Doline, (ni)
Boris Kobal in Sergej \erč
v satiričnem kabaretu
VSE NAJBOLJŠE, GOSPOD BUBNIČ!
v Kulturnem domu v Trstu:
danes, 3. junija, ob 17. uri (repriza)
. Sodelujeta: Alda Sosič in Tatjana Malalan Kostumi: Giuliana Gerdol □ Režija: Marko Sosič
Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma v Trstu vsak dan od 10. do 12. ure in eno uro pred vsako predstavo.
Metromarket Foto - Optika Vikj - Keramika Ugussi - II Negozietto
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11 in DRUŠTVO
SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
vabita v torek, 5. junija 1990, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na
predavanje ob zadnjih primerih antisemitizma v svetu in pri nas
JUDJE
NA SLOVENSKEM
Predaval bo slovenski publicist Mladen Švare, predavatelja bo predstavil Filip Fischer.
PD SLOVENEC BORŠT - ZABREŽEC VABI V HRIBENCO NA
A A . PRAZMK VINA
Danes, 3. junija, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 17.30 prihod folklorne skupine in godbe izpred srenjske hiše, nastop folklorne skupine STU LEDI, MePZ SLAVEC-SLOVENEC, koncert GODBE NA PIHALA IZ NABREŽINE, od 20.30 ples z ansamblom HAPPV DAV, jutri, 4. junija, od 20.30 dalje ples z ansamblom HAPPV DAV.
VABI
»PRIDE, ORJEMO AA TABR...«
z ljudsko pesmijo od Istre do Rezije nastopajo:
ZPZ in plesalci STU LEDI
z ljudskimi igricami se bodo zabavali tudi vaši malčki...
Pred cerkvijo na Repentabru v nedeljo, 10. t. m., od 17. ure dalje.
(v primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani na Colu)
Narodna in študijska knjižnica v Trstu Odsek za zgodovino vabi na predstavitev knjige Drago Žerjal
Spomini in razlage o protifaštističem boju primorske mladine med vojnama
Sodelovala bosta:
Jože Pirjevec in Branko Marušič.
Trst, Narodna in študijska knjižnica, Ul. sv. Frančiška 20 v četrtek, 7. junija, ob 18.30
Duhovnik FRANC HUSU
je na Proseku v nedeljo, 20. maja, slavil 50 let mašniškega delovanja. Iskreno se zahvaljuje vsem vaščanom, prijateljem, darovalcem cvetja in daril, ki so tako lepo počastili njegov jubilej.
V Gallusovi dvorani pod vodstvom Aleksandre Pertot
Lep krstni nastop prenovljenega otroškega zbora Glasbene matice
Otroško petje v okviru Glasbene matice in njene šole je ponovno oživelo z nastopom novega otroškega zbora, ki se je pod vodstvom nove pe-vovodkinje Aleksandre Pertot v prejšnjih dneh prvič javno predstavil v Gallusovi dvorani Glasbene matice. Res je malih pevcev bilo samo 16, toda zaenkrat je bistveno, da je z njihovim nastopom prekinjen že kar prevelik presledek od. takrat, ko smo se še postavljali z mnogo bolj številnim zborom. A če smemo soditi po njegovem prvem nastopu, moramo tudi ugotoviti, da je Aleksandra Pertot delo dobro zastavila, saj je v razmeroma kratkem času pripravila svoje malčke tako dobro, da je njihov nastop predstavljal tudi v tem oziru prijetno presenečenje. Očitno je, da zna pevovodkinja ustvariti pri otrocih pravilen odnos do petja, da jih zna navdušiti in prenesti nanje tudi nekaj tistega lastnega temperamenta, s katerim dosega zavidljive uspehe tudi z odraslimi zbori.
Za svoj prvi nastop je Otroški pevski zbor Glasbene matice pripravil enajst pesmi, pri klavirju pa ga je spremljala Beatrice Zonta. Spored je začel s pesmico Janeza Kuharja Nesreča, sledila ji je Bachova Dudaš in nato Božična po ruski narodni. Sledili sta spet dve Kuharjevi, Vesele maske in Tri srečanja, potem Haydnova Ne jokaj sestrica in dve Mozartovi, Majska pesem in Mojster Jaka, za konec pa še tri narodne, Barčica po morju plava, Na planincah sončece sije in Ciganček. Zadnje štiri je zborček zapel dvoglasno.
Mah pevci zaslužijo, skupno seveda s svojo pevovodkinja, res pohvalo, saj so se vseh pesmic lotili ne le pogumno in prikupno, pač pa tudi glasovno čisto in njihovi vsebini primerno. Upati smemo le, da se bo zborček šte-
vilčno vsaj podvojil in s tem tud1 zvočno okrepil. Gotovo je to želja tud vseh tistih, v glavnem mladih mami0, ki so se v lepem številu udeležili nje' govega krstnega javnega nastopu ' Gallusovi dvorani in ga tudi obU01 nagradili z aplavzom.
Kdor je zamudil prvo priložnost, mu prisluhne, ga bo lahko slišal Ib m. v Skednju, (jk)
Predsinočnji koncert v Sli vneti'
Ubrano petje devinskih zborov
Na čudovitem kraškem borjaču Terčonovih (Pirčevih) v Slivnem
iti
predsinočnjim priredili skupen cert ob zaključku sezone Fantje 'ZP fCI Grmade in Dekliški zbor Devin. sta se pod vodstvom Iva Kralja t Hermana Antoniča predstavila vs°,„e osmimi pesmi ter navdušila štev) poslušalce s svojim ubranim pet' .p kakor tudi z njima lastno človeS toplino.	0-
Spored pevskega večera je p°v gfr val Gregor Pertot, uvodoma pa činstvo nagovorila Vida Legiša- g. in Marko Tavčar. Med drugim sta mnila, da Fantje izpod Grmade s^%<j jo zdaj v 25. leto delovanja, De*orilO zbor Devin pa v dvajseto. Op°z p sta tudi na pomembno poslansN 'r-ga zbora opravljata na širšem k nem in narodnostnem podrocj ' povabila nove in še zlasti mlaae ce, naj se jima pridružijo. ' drU' ■ Večer se /e zaključil s Prost°aioie' žabnostjo in petjem ob dobro z ^ ^ nih mizah. Omenimo naj, da ^°s jpd'' vinska zbora čez dober mesec P s.anje la že tradicionalno pevsko sl Pesem v zalivu.

V Nabrežini in Dolini se pogajanja nadaljujejo
Minil je že skoraj mesec dni, odkar j>0 volilci okoliških občin tržaške pokrajine šli na volišča in obnovili občinske svete, od takrat pa sta samo Zgonik in Repentabor dobila novi upravi, v Dolini in v Devinu-Nabrežini Pa pogajanja še trajajo, za drugo od arnenjenih občin so celo šele v začetni jazi. Zamude v sestavi novih uprav je jreba vsaj delno pripisati volilnim izi-Parn, ki so omogočili različne rešitve, glavni vzrok pa gre verjetno iskati v nelahkih odnosih med strankami, še' Posebno na pokrajinski ravni, se pravi v samem Trstu, ki hočeš nočeš pogoju-le tudi politične premike v njegovi okolici.
Načelno se sicer vsi bolj ali manj slrinjajo, da je vprašanje krajevnih uprav treba reševati na krajevni ravni, oojansko pa obstajajo tudi nasprotne težnje, po katerih tudi Dolina in Nab-režina sodita v "skupen kotel" tržaške Politične dialektike in je torej treba Probleme reševati "globalno".
. Na krajevni ravni se vsekakor poga-lanja nadaljujejo in potekajo, sodeč po Ursdnih izjavah, v dokaj konstruktiv-hein vzdušju. To je bil tudi primer za-Pojega srečanja med devinsko-nabre-^hiskima sekcijama KPI in Slovenske kupnosti (na pobudo prve), ki je bilo Posvečeno bolj programskim točkam, K°t na primer vprašanjem Sesljanske-9® zaliva, štivanske papirnice in obeskih storitev. KPI namreč predlaga, ?a bi najprej obravnavali programske peke in šele na tej osnovi nato sestav-jlpli koalicije. SSk se je strinjala s ta-
ki®
postopkom in zagotovila, da ne
Postavlja predhodnih zahtev razen te, a se spoštuje volja volilcev. Obe stra-1 sta tudi soglašali v pozitivni oceni PPjstva, da so volilci onesposobili po-lcus, da bi volitve spremenili v etnič-0 konfrontacijo.
S prve seje repentabrskega občinskega sveta
Colja: Največjo skrb bo uprava posvetila regulacijskemu načrtu
Repentabrski občinski svet je po pričakovanjih v petek zvečer potrdil Pavla Coljo za župana, njegov namestnik bo še dalje Aleksij Križman, v ob-činski_odbor pa so bili potrjeni Ivan in Aldo Škabar ter Vincenzo Bevilacgua. Kot je v umestitvenem govoru podčrtal sam Colja bo med potekom mandatne dobe prišlo po vsej verjetnosti do zamenjav ne samo v odboru, ampak tudi pri samem vodenju uprave, ki je od leta 1975 v rokah Napredne liste komunistov, socialistov in neodvisnih levičarjev.
Župan je potrdil pričakovanje, da bo uprava tudi v tej delovni dobi slonela na principu skupnega in sodelovanja, pri čemer je mislil predvsem na odnose s svetovalsko skupino Slovenske skupnosti. Colja je izrekel dobrodošli-lo štirim novim svetovalcem Napredne liste (Bruni Škabar, Sonji Lazar, Darku Škabarju in Gabrielu Marucel-liju) ter novoizvoljenemu svetovalcu SSk Rencu Miliču. Dejal je, da čaka občinski odbor mnogo dela »bodisi zaradi položaja v državi, kjer moralne vrednote močno upadajo, bodisi zaradi
še vedno prisotnega neprijateljskega in celo sovražnega odnosa do slovenske manjšine. Upam, da bo tudi na tem področju končno prišlo do prevlade razuma in strpnosti«. Osnovna skrb uprave bo, kot doslej, namenjena ohranitvi narodnega ravnovesja v občini z doslednim izvajanjem dvojezičnosti in z izvajanjem pobud, ki bodo ovrenotile slovensko prisotnost v teh krajih. »Z občani italijanske narodnosti moramo gojiti in poglobiti prijateljske odnose ter poiskati nove načine sodelovanja. Zato smatram, da predstavlja prisotnost svetovalca italijanske narodnosti (Marucellija op. ur.) važen korak v to smer,« je še dodal Colja, ki je nato govoril o nekaterih upravnih nalogah odbora. Postavil je v ospredje spremembo regulacijskega načrta, na Katerem bo moral sloneti ves bodoči razvoj občine, od kmetijskih dejavnosti, do agroturizma, kamnoseštva, obrtništva do vsestranskih zadružnih pobud.
Načelnik SSk Emil Guštin je v kratkem posegu poudaril razpoložljivost svoje stranke za sodelovanje z Nap-
redno listo, na splošno pa se je zavzel za politično in upravno sodelovanje vseh strank, ki združujejo Slovence. SSk bo budno nadzorovala delo občinskih upraviteljev, posebno pozornost pa bo posvetila problematiki naše narodnostne skupnosti in doslednemu izvajanju dvojezičnosti. Svetovalska skupina SSk vsekakor upa, da bo imela v bodoče večjo težo pri delovanju občinske uprave.
S. T.
Danes na Trgu Unita letaki glede zaščite
Spričo kvestorjeve prepovedi javnega zborovanja proti odlašanju z uzakonitvijo zaščite slovenske manjšine in proti poskusom, da bi z zakonom omejili pravico do rabe slovenskega jezika - piše v tiskovnem sporočilu Sama Pahorja - se je skupina Slovencev in Slovenk odločila, da bo danes od 11.30 do 12.30 na Trgu Unita delila letake v zvezi z vprašanjem zakonske zaščite.
V četrtek v Ul. Madonnina okrogla miza s prof. Luzzatom
Forum o obnavljanju antisemitizma
£ Pbsodbi antisemitske mržnje, ki se je v za-tednih izrazila z oskrumbo židovskih gro-^ Posebno v Franciji, se je v teh dneh pridru-‘Udi Forum za konstituanto. V posebni tiskov-I Poti izraža veliko zaskrbljenost nad ponovnim , Uruhom sovraštva, predvsem pa nad načini, s joaterimi nekateri skušajo zabrisati ta zaskrblju-
št ^orum označuje ozračje, ki se je ustvarilo po polnih Oskrumbah židovskih pokopališč, kot kat Us ®k>analizacije sovraštva«, v kolikor so ne-, eri predstavljali fašizem, nacizem in holo-s^Vst kot neprijetne spodrsljaje in detajle evrop-p e 29odovine. Zato pa Forum poudarja nujo po Uovni uveljavitvi vrednot sožitja in spoštova-
nja posameznih skupnosti proti vsaki obliki rasizma, egocentrizma in nestrpnosti.
V tem okviru pa bi se morala tudi levica zamisliti nad lastno kulturno politiko v odnosu do številnih nerešenih vprašanj, ki jih postavlja »židovski problem«. Cilj tega pa bi moral biti, piše Forum, da bi uveljavili pravico do različnosti v znak dozorelosti principov tolerance.
Zaradi vsega povedanega in v okviru razprav o kulturi različnosti Forum prireja konferenco o »Levici in židovskem vprašanju: od strpnosti do pravico do različnosti«. Okrogle mize, ki bo v četrtek, 7. junija, ob 17.30 se bo udeležil prof. Amos Luzzato, član skupine, ki se pri osrednjem vodstvu KPI posveča židovskemu vprašanju v Italiji. Konferenca bo v dvorani v Ul. Madonnina 19.
Konec tedna v Trstu mednarodni simpozij
O vlogi ombudsmana
Konec tedna, točneje v petek in v soboto, bo v Trstu zanimiv mednarodni simpozij o varstvu državljana ter o vlogi ombudsmana (javnega pravobranilca) in sodnika miru, ki ga prirejajo Evropski inštitut ombudsmana in dežele Furlanija-Julijska krajina, Lombardija in Tridentinsko-Zgornje Poadižje. Posvet se bo začel v petek ob 9. uri na Pomorski postaji in se ga bodo udeležili strokovnjaki iz Italije, Francije, Avstrije, Švice in ZRN. Govor bo o Evropskem sodišču za človekove pravice, o poravnalnem sodniku in sodniku miru, o ombudsmanovih pristojnostih. Na simpoziju pa bodo poročali tudi o izkušnjah ombudsmana v nekaterih evropskih državah. V soboto se bo razprava osredotočila na perspektive Inštituta ombudsmana, ki ima sedež v Strasbourgu, v Evropi. Simpozij bo večjezičen in bodo poročila prevajali simultano v nemščino, madžarščino, slovenščino in srbo-hrvaščino.
V Devinu mednarodni posvet ° nadziranju poslovanja družb
gra tei in v torek bo na Devinskem »M u niednarodni posvet z naslovom skih °r na^ družbami v viziji evrop-ki SInernic: izkušnje in perspektive«, Prireja Odsek za podjetniško Tomije in tehniko pri Univerzi v luj0j. 0ziroma v njegovem okviru de-, rit® ® Visoka šola za upravljanje in ihetl°tevanje podjetij v Gorici. Na-te9a strokovnega srečanja na % ar°dni ravni je poglobiti vprašanje® adz°rovanja družb z analizira-stnern.Pr°blemov in oblikovanjem Jkciia c' P° katerih bi stekla skupna tvnL ,Za korektno izvajanje določil ^ir h6 skuPnosti na tern področju, tevjt editelji namreč izhajajo iz ugo-Na da se Italija ni nikoli odliko-lzv4j P? hitrem sprejemanju oziroma v O11 ^hektiv EGS, zaradi česar je Jhfti p,iu Pogosto v zadregi pred osta-tetJi ahicami skupnosti. To se odraža , jsl® ^ °hčutljivem področju indus-■ te® .ln podjetniške politike, na ka-
f^e6l0 aktivnaGS V Zadniem dS Porii^dhektive, ki zadevajo tisoče ta
ln objavljanje
.Nie„ °v delniških družb in družb z
zadnjem desetlet-vna, saj je izdala tri speci-i ^jetiT1^k^ve' hi zadevajo tisoče i°<le®p . va je iz leta 1978 in zadeva p teem ltl objavljanje računskih do->ejen °v delniških družb in družb z tve^hvo °byezo. Leta 1983 je izdala d'*1 °bra* k' določa pripravo poslov-ptežj) i Cun°v za posamezne grupe
doW-,kasneje Pa j® z vm' direk-Pralcu* a uskladitev teoretičnega jtedi® v. . e9a usposabljanja in po-anpriskih5ravIienosti za nadzornike p ^re dokumentov družb.
Ii e®Kn vPražanja, ki so še posebno i 0 veliic_a v Perspektivi leta 1992, ko ^ St6kterjeeVk°PSkof.tržišde. »P^Plavi-mdustn]'
^''
----samo tržišče po-
■ teko prisililo va evropska družbe - ne glede na di-
£ •	_ j —- ne yiccic na vai-
t terni :T.a Postanejo »steklene hiše« krj .hja razumljivimi bilancami.
.C^Hn
tlptehio inf torej kljub veliki zamudi ta rteje e ®va Prilagajanja svoje zako-te^en nPshnn smernicam in je v stanovila posebno komisijo
pri ministrstvu za pravosodje (imenuje se »komisija D'Alessandro« po predsedniku Florianu D'Alessandru, docentu za trgovsko pravo na rimski univerzi La Sapienza). Le-ta je že izdelala besedilo odloka za izvajanje dveh zadnjih direktiv EGS, vendar so se okrog njenih stališč pojavila precejšnja razhajanja. In prav različni pogledi bodo predmet soočanja na devinskem simpoziju, ki se ga bodo udeležile nekatere ključne osebnosti oziroma strokovnjaki za recepcijo evropskih direktiv v italijansko zakonodajo, med njimi sam prof. Floriano D Alessandro, predsednik vsedržavnega združenja ASSIREVI (v katerega so včlanjene vse najpomembnejše italijanske in tuje nadzorne družbe) Roberto Robot-ti, eden od petih komisarjev CONSOB Vicenzo Matturri, sodnik kasacijskega sodišča in eden najvidnejših izvedencev za podjetniško pravo Vincenzo Salafia, največji italijanski strokovnjak na področju nadzorovanja družb Giuseppe Bruni z univerze v Veroni, direktor goriške Visoke šole Maurizio Fanni in še mnogi drugi krajevni in vsedržavni strokovnjaki.
Pri spremljanju poštnega kombija agenti ranjeni v prometni nesreči
V katinarski bolnišnici so včeraj ponudili prvo pomoč dvema agentoma poštne policije, ki sta se ranila med opravljanjem svoje službene dolžnosti, in sicer med spremljanjem poštnega kombija, medtem ko so tretjemu nudili zdravniško pomoč v tržiški bolnišnici.
Agenti pa se niso ranili med roparskim napadom, kot bi si lahko kdo predstavljal, pač pa v običajni prometni nesreči. Na Obalni cesti pri križišču za Križ so agenti z avtomobilom trčili namreč prav v kombi, ki so ga spremljali. Za nesrečo naj bi bil sicer odgovoren nek tretji avtomobil, ki je skušal prehiteti kombi in ki ga niso prepoznali. Agenti se vsekakor niso huje ranili in bodo okrevali že v 10 dneh, saj so si zvili samo vratno vretence. Zaradi tega so jim včeraj v bolnišnici nudili samo prvo pomoč.
Po glasnem in divjem prepiru z ženo je mož poskusil narediti samomor
Prebivalci Ul. Grandi v Naselju sv. Sergija so se včeraj prebudili ob nenavadnem kričanju in tuljenju policijske sirene. V nekem stanovanju sta se zakonca, katerih imen policija ni želela izdati, že pred 8. uro začela strahovito in glasno prepirati. Iz neznanih razlogov je mož celo udaril ženo in jo ranil po rokah in nogah. Zaradi glasnega kričanja so se nekateri sosedje ustrašili, da se bo zgodilo najhujše in so zato poklicali policijo. Ko so agenti prihiteli na lice mesta, pa je bilo prepira že konec. Dospeli pa so pravočasno, da so možu preprečili, da naredi samomor. Iz besa ali iz obupa (ko je videl, da žena krvavi, se je verjetno ustrašil) se je moški namreč zakadil na balkon, da bi se vrgel na cesto (zakonca stanujeta v tretjem nadstropju). Agentom je torej uspelo pomiriti moža, ženo pa so izročili zdravniški negi. Zaradi ran na levi roki in desni nogi se bo morala zdraviti sedem dni.
Francosko-libanonski milijarder Anthonv Tannouri, že večkrat končal v beležke	—1-;'- 1------
e tržaških sodnih kronistov se ni nikoli pojavil v Trstu, naj ne bi bil
Zaradi napake tržaškega državnega pravdništva je bil tri mesece več v zaporu
Francoski milijarder ni vpleten v promet z mamili
mettes v Marseillesu tri mesece več, kot bi sicer. Že februarja bi ga francoske oblasti namreč lahko izpustile na svobodo, če ne bi morale obravnavati tržaške zahteve po eks-tradiciji. Beneško državno pravdništvo je namreč že aprila preklicalo svojo zahtevo po izločitvi, ki jo je poslalo francoskim oblastem v prepričanju, da je Tannouri vpleten v promet z orožjem med Združenimi državami Amerike in Libijo (beneško državno pravdništvo je namreč prišlo do zaključka, da kaznivo dejanje, ki so ga raziskovali, ne obstaja).
Anthony Tannoury je vsekakor končal v francoske zapore februarja lani zaradi goljufije na račun švicarske družbe Sasea. Le-tej naj bi Tannouri prodal namreč več kot tri milijone delnic tržaške zavarovalnice Generali. Kljub temu da je od švicarske družbe prejel več kot štiri milijarde lir, pa ji ni nikoli izročil obljubljenih delnic.
je
kljub temu da se m niKoli pojavu v trstu, naj ne vpleten v mednarodni promet z mamili, o katerem vodi preiskavo tržaško državno pravdništvo. Tržaško pravdniš-tvo, ki je že več časa od tega zahtevalo Tannourijevo izločitev iz Francije (kjer je bil zaprt zaradi velike goljufije v škodo švicarske družbe Sasea), naj bi namreč njegovo ime zamenjalo z imenom libanonskega državljana Antoina Asa-ada Tannouryja. Le-ta naj bi bil namreč pravi posrednik pri organiziranju mednarodne mreže za prekupčevanje mamil in ima na svoji vesti že več kaznivih dejanj, kot sta prav prekupčevanje z mamili in tihotapljenje hašiša v Italijo (zaradi teh kaznivih dejanj je bil obsojen že 14-krat). A. A. Tannourv sploh ni v sorodstvu z milijarderjem.
Zaradi napake tržaškega sodstva pa je francosko-libanonski milijarder moral ostati v francoskem zaporu Bau-
Z županovim odlokom
Gargano novi predsednik Teatra Stabile
Tržaški župan Richetti je včeraj imenoval novega predsednika Stalnega gledališča Furlanije-Ju-lijske krajine. Odvetnika Franca Zenarija, ki je to funkcijo prevzel leta 1984 in ki je — delno tudi iz protesta — odstopil na začetku maja, bo odslej nadomeščal notar Arturo Gargano. Po županovem mnenju je Gargano najprimernejša osebnost za to mesto, ker — kot piše v tiskovnem sporočilu — ima velike upravne in finančne sposobnosti ter je tudi s kulturnega vidika zelo razgledan. Gargano, ki je. ob poklicu že opravljal druge javne funkcije, se je odpovedal vsem drugim obveznostim, da bi na najučinkovitejši način opravljal novo težavno nalogo, kakršno nedvomno predstavlja upravljanje Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine.
, Dne 31. maja nas je mirno zapustila naša draga mama, sestra, nona in pranona
Celestina Spangher vd. Brisčik
Pokojnico bomo pripeljali iz Sežane. Pogreb bo jutri, 4. t. m., ob 13. uri iz proseške cerkve.
Žalostno vest sporočajo sinova Lojzi in Mario ter hčeri Carla in Boža z družinami.
Žalovanju se pridružujejo brat, sestri, vnuki in pravnuki ter vso sorodstvo.
Trst, 3. junija 1990
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Ob boleči izgubi drage none Celestine izrekamo Magdi in družini občuteno sožalje
kolektiv CGR Trst
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije Petrinje vd. Umari
se zahvaljujemo vsem, ki ste ji lajšali bolečine zadnjih dni, posebej osebju bolnišnice.
Hvala vsem, ki ste počastili njen spomin in sočustvovali z nami.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku Dušanu Jakominu za občuteno izbrane besede poslovilnega obreda.
SVOJCI
Trst, 3. junija 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije Salvi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Boljunec, 3. junija 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Marije Primnžič vd. Gnmbač
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala patru Bogomirju in darovalcem cvetja.
SVOJCI
Oreh, Črni kal, 3. junija 1990
1985	1990
Ob 5. obletnici smrti naše drage
Marte Sosič - Danieli
se je vedno spominjajo
mož Celestin, sin Edi in snaha Neva
Opčine, 3. junija 1990
GLASBENA
MATICA
TRST
ZAKLJUČNE AKADEMIJE OB 80-LETNICI
GLASBENE MATICE V TRSTU
Jutri, 4. junija 1990, ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi Trg Panfili
David Puntel, Tamara Zajec -
klavir
Vesna Kranjec, Erik Žerjal -
violina
Vasja Legiša - violončelo Marjan Milič, Massimiliano Viola, Christian Volpi - kitara Dario Savron, Alessandro Ipavec -harmonika in harmonikarski duo David Žerjal, Maila Ozbič,- violini, Vasja Legiša - violončelo, Claudia Sedmach - klavir
Martina Ozbič, Elena Parovel -flavti, Tatjana Jercog - klavir Anna Campagna, Beatrice Zonta -
klavirska spremljava
Vabljeni!
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU
proslavlja
90-LETNICO
USTANOVITVE
Ob tej priliki organizira zgodovinsko razstavo gospodarskega, kulturnega in športnega delovanja na Kontovelu ter pokušnjo vin vaških vinogradnikov.
Odprtje razstave bo v petek, 8. junija, ob 19. uri v društvenih prostorih
Sodeluje amaterski oder Jaka Štoka Vabljeni člani in prijatelji
Urnik razstave 9. in 10. junija od 10. do 20. ure
izleti
Združenje aktivistov in invalidov NOB, Društvo slovenskih upokojencev
v Trstu in KRUT v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost
prirejajo 21., 22. in 23. junija 1990 tridnevni izlet v hrvatsko Zagorje. Vpisovanje na sedežu zadružnega centra v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, v četrtek, 7. junija, od 9. do 12. ure (tel. 360324).
SLOVENSKA
KULTURNO-GOSPODARSKA
ZVEZA
Odbor za vzgojo in izobraževanje
in
DIJAŠKI DOM S. Kosovel iz Trsta
prirejata
PLANINSKI POHOD 1990
ob 17. do 21. julija 1990
Obvezna
je veljavna izkaznica SPDT
__________gledališča______________
GLEDALIŠČE VERDI
V	torek, 5. t. m., ob 20. uri (red E) bo na sporedu ponovitev Donizettijeve opere ELISIR D'AMORE. Dirigent Gianfran-co Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters.
Ponovitvi bodo 8. 6. (red C) ob 20. uri in 10. 6. (red D) ob 16. uri.
Simfonična sezona Gledališča Verdi
V	sredo, 6. junija, ob 20.30 ( red A) bo na sporedu koncert pod vodstvom Pin-chasa Steinberga. Izvajali bodo skladbe Bernsteina, Andersona in Gherswhina.
Ponovitvi koncerta v četrtek, 7., (red B) in v soboto, 9. t. m., (red S) ob 20.30.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA
CONTRADA
V	sredo, 6. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Cristallo premiera L'OSPITE DES1-DERATO. Režija Orietta Crispino. Gledališko delo je napisal Rosso di San Se-condo.
Upravitelji gledališča obveščajo, da je za predstavo obvezna rezervacija pri osrednji blagajni UTAT v Galeriji Protti, ker je število sedežev omejeno.
koncerti
Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo: v torek, 5. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, v četrtek, 7. t. m., ob 17. uri na Glasbeni matici in ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini nastop spomin na prof. Sergija Radoviča, v ponedeljek, 11. t. m., ob 17. uri na Glasbeni matici v Trstu, ob
20.30	v Slovenskem šolskem centru v Miljah in ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini klavirski recital Claudie Sedmach.
Gledališče Verdi - Milje
Združenje glasbenikov Julijske krajine (Associazio.ne musicisti giuliani) je pod pokroviteljstvom Občine Molje in v sodelovanju s kulturnim društvom Luigi Frausin organiziralo v miljskem gledališču Verdi ciklus štirih koncertov:
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec
priredi v nedeljo, 10. junija, izlet v Cerkno ob priliki odprtja obnovljene bolnice Franje.
SKD Vigred prireja v soboto, 23. junija, izlet v Gardaland. Cena izleta je
30.000	lir. Za vpisovanje in informacije tel. na št. 200150 - Franka Škrk ali 200679 - Mirka Kosmina od 20,- do 21. ure najkasneje do 15. junija.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet v Kanalsko dolino v sredo, 6. t. m., ob 7. uri izpred deželne palače na Trgu Oberdan.
Jutri, 4. junija, ob 20.30 bo na sporedu koncert mladih glasbenikov, ki so obiskovali izpopolnjevalni tečaj AMG. Izvajali bodo skladbe Mendelssohna in Schumanna.
Gledališče Miela
V	sredo, 6. t. m., ob 21. uri bo na
sporedu koncert ARTHURJA MILESA in STEFANA FRANCA.
V	četrtek, 7. t. m., ob 18. uri bo v gledališču Miela glasbeno srečanje s tržaškimi glasbeniki. Sodelovali bodo Pi-erpaolo Cogno, Gabriele Centis, Sergio Candotti, Marco Balaben, Stefano Franco, Angelo Baiguera in Alessandro Simo-netto.
KAM PO BENCIN
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
-	Ul. Revoltella
-	Nabrežje O. Augusta
-	Istrska ulica (nasproti pokopališča)
-	Ul. Carducci 4
-	Ul. Mulino a Vento 158
-	Ul. A. Valerio 1 (univerza)
TOTAL
-	Ul. Giulia 2
-	Drevored Čampi Elisi 1/1
-	D Annunziov drevored 73
-	Miramarski drevored 37
-	Miramarski drevored 273
-	Nabrežje T. Gulli 8
-	Sesljan (drž. cesta 202)
ESSO
-	Trg Liberta 10/1
-	Ul. Battisti 6 (Milje)
IP
-	Ul. F. Severo 2
-	D'Annunziov drevored 38/A
-	Ul. Baiamonti 2
-	Miramarski drevored 213
CHEVRON
-	Nabrežje N. Sauro 14
API
-	UL. F. Severo 2/5
NOČNE ČRPALKE - seli Service:
FINA - Ul. F. Severo 2/3
ESSO - Trg Valmaura 4
AGIP - Istrska ulica
AGIP - Miramarski drevored 49
ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH
(odprte neprekinjeno 24 ur)
AGIP
-	Devin (sever)
-	Devin (jug)
razstave
V	TK Galeriji .v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava mladih GRŠKIH KIPARJEV.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je odprta razstava slikarke Dianelle PI-AZZE (Popy). Razstava bo trajala do 7. junija po_x>bičajnem urniku.
Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU.
V	Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca Degrassija, Renate De Mattie, Maure Is-rael, Edija Žerjala in Bruna Ponteja z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je do 8. junija odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEIJA.
V	prostorih miljske letoviščarske ustanove bo na ogled do 14. t. m. slikarska razstava na svili in platnu, ki so jo pripravili tečajniki pod vodstvom Laurette Ghirardi. Urnik: 10.30-12.30 in 17.00-19.00, ob praznikih 10.00-12.00.
Paralelna razstava bo na ogled od 7. junija dalje na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu.
V	občinski galeriji na Trgu Unita bo
do 8. junija na ogled razstava DIEGA POLLIJA. Urnik: 10.00-13.00 in 17.00-20.00, ob praznikih 10.00-13.00.
V	galeriji Tommaseo bo do 30. t. m.
na ogled razstava Maurizia DONZELLI-JA. Urnik: ob delovnikih od 17. do 20. ure.	»
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, I. nad) bodo v sredo, 6. t. m., ob 18. uri odprli razstavo ameriške umetnice Lynn UMLAUF. Razstava bo trajala do 30. t. m. in bo na ogled ob delavnikih od 17. do 20. ure.
šolske vesti
Osnovna šola Oton Župančič obvešča, da bo letos ZAKLJUČNA PRIREDITEV v Marijinem domu v soboto, 9. t. m., ob 11. uri. Razstavo ročnih del si boste lahko ogledali v šolskih prostorih v po-•nedeljek, 11., in torek, 12. t. m.
kino
ARISTON - 18.30, 22.00 Scandalo segreto, r.-i. Monica Vitti.
EKCELSIOR - 17.30, 22.15 Paganini, r.-i. Klaus Kinski, □ □
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Decalogo 5-6, r. K. Kieslowski.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare V - II mito, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Fuori pis-ta.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 II ballo proibito, □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi paria, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EDEN - 15.30, 22.00 Sesso ad alta guota. porn., □□
CAPPELLA UNDERGROUND - GLEDALIŠČE MIELA - 20.00, 22.00 La messa e finita, r. Nanni Moretti.
CAPITOL - 17.00, 22.00 Lettere d'amore.
LUMIERE - 18.00, 22.15 Cera un castel-lo con 40 cani, i. Salvatore Cascio.
ALCIONE - 18.30, 22.15 Turne, r. Gabriele Salvatores.
RADIO - 15.30, 21.30 Goduria di una moglie spregiudicata, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 3. junija 1990
BINKOŠTI
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.48 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob 16.13 in zatone ob 2.21.
Jutri, PONEDELJEK, 4. junija 1990
KVIRIN
PLIMOVANJE DANES: ob 2.03 najnižja -31 cm, ob 8.02 najvišja 5 cm, ob 12.41 najnižja -13 cm, ob 19.20 najvišja 41 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.34 najnižja -40 cm, ob 8.53 naj višja 11 cm, ob 13.30 najnižja -10 cm, ob 19.50 najvišja 44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka * 23 stopinj, zračni tlak 1015,1 mb pada, brezvetrje, vlaga 45-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Cecilia Chiarelli, Luca Parovel, Cristiano Stocovaz, Elisa Delič.
UMRLI SO: 84-letna Marcella Gregori, 77-letni Angelo Della Bella, 86-letni Ro-sario Bin, 70-letna Maria Apollonio, 51-letni Carlo Razza.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 3. junija 1990
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - odprta od
8.30	do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 4. junija, do sobote, 9. junija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan).
PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 8 ( Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Trg Cavana 11.
PROSEK (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
PROSEK, (tel. 225141 - 225340), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	25	70	35	20	4
CAGLIARI	73	18	74	48	4
FIRENCE	33	19	57	31	35
GENOVA	22	32	86	34	3
MILAN	50	81	21	52	14
NEAPELJ	69	8	67	46	47
PALERMO	46	34	48	30	62
RIM	37	23	13	88	65
TURIN	20	89	10	66	61
BENETKE	73	52	86	47	87
	ENALOTTO				
1 2 X 1	X 2	X X	1	2 1	1
KVOTE:					
12	30.982.000 lir					
11	1.481.000 lir				
10	139.000 lir				
KD FRAN VENTURINI		Dr. FRANC MAHNIČ
sporoča, da v znak žalovanja ob		OKULIST
tragični izgubi člana in prijatelja		
Ladija Ote		sprejema v novi ambulanti v
LETOS ODPADE		Ul. Giustiniano 8
tradicionalna vaška šagra		III. nadstropje
na Krmenki		tel. 367733, 368863
		
razna obvestila		mali oglasi
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi vse otroke iz zadnjega letnika vrtca in osnovne šole ter njihove starše na skupen ogled predstave "Prizori iz življenja stvari" po zamisli Borisa A. Novaka in v režiji Borisa Kobala. Predstava bo v soboto, 16. junija 1990, ob 16. uri v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Za vse podrobne informacije in za rezervacije avtobusnega prevoza se lahko interesenti zglasijo v uradih ZSKD v Trstu, tel. 767303, ob uradnih urah, najkasneje do petka, 8. junija.
ŠD Zarja sklicuje v sredo, 6. junija, redni občni zbor, ki bo v Bazovskem domu ob 20. uri v prvem sklicanju in ob
20.30	v drugem sklicanju. Vabljeni člani in simpatizerji.
Lanskim 50-letnikom in sošolcem z Opčin, od Banov in s Ferlugov! Zberemo se 8. junija na večerji na Opčinah. Za potrditev prisotnosti poklicati na tel. 214763 ali 211468 v večernih urah.
Podporno društvo v Rojanu sporoča, da bo danes, 3. junija, ob 9. uri redni občni zbor v Ul. degli Apiari 31. Prosimo polnoštevilno udeležbo.
Sklad Mitja Čuk obvešča, da bodo od 15. junija do septembra tega leta prekinjene dejavnosti šiviljskih popravil.
Pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI Trst
poziva vse svoje sekcije, da se množično udeležijo proslave odprtja obnovljene bolnice Franje v nedeljo, 10. t. m., saj so zamejski Slovenci prispevali za njeno obnovo preko 60 milijonov lir.
razne prireditve
Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na 9. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgarjev dom na Opčine. Danes, 3. junija, se bo s pričetkom ob 16. uri odvijala kul-turno-zabavna prireditev na prostem. Oblikovali jo bodo zbori Vesela pomlad z Opčin, Zvonček z Repentabra, folklorni skupini OŠ France Bevk z Opčin in župnije iz Trebč, ansambli TAIMS, ZVEZDE, BURJA in VESELA POMLAD ter priznani čarodej VIKJ s svojo show skupino.
Duhovna zveza prireja vsakoletno SREČANJE OSTARELIH IN BOLNIKOV na binkoštno nedeljo, danes, 3. junija, ob 16. uri v župni cerkvi v Bazovici.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi danes, 3. t. m., na 12. RAJONSKO RAZSTAVO VIN.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi jutri, 4. junija, na predavanje zgodovinarja dr. Branka Marušiča o POBUDAH ZA OSVETLITEV DRAMATIČNIH DOGODKOV V MAJU 1945. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici s pričetkom ob 20.30.
KD Lipa - Bazovica priredi v četrtek, 7. junija, ob 20.30 v Bazovskem domu ob 45-letnici osvoboditve koncert partizanskih pesmi v izvedbi MPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine. Vabljeni!
V petek, 8., in soboto, 9. junija, ob
20.30	bo v gledališču France Prešeren v Boljuncu ZAKLJUČNI NASTOP PLESNE ŠOLE KD FRANCE PREŠEREN. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub bo v soboto, 9. junija, zaključil svojo delovno sezono. Na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah bo priredil POLETNI PIKNIK. Na programu je nagrajevanje klubovca leta, nagrajevanje najboljše slaščice, zabavne in družabne igrice, smeh in dobra volja. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Začetek ob 18.30.
Danes slavita 40-letnico poroke
DRAGO in JOLANDA PETELIN
Vse najboljše in še veliko let skupnega življenja jima želijo
Sonja, Maksi in Erdogan
Z uspešnim zagovorom disertacije o "Glasbenem delovanju gimnazij in učiteljišča med obema vojnama" je pod mentorstvom prof. P. Kureta na pedagoškem oddelku akademije za glasbo v Ljubljani diplomirala gojenka GM iz klavirskega razreda prof. R. Kodriča
JANJA ŠULIGOJ - VELKAVRH
Čestita ji kolektiv Glasbene matice
čestitke
Danes nona DANA 80 let slavi. Obilo zdravja in sreče v nadaljnjem življenju ji želijo njeni vnuki in vnukinje.
		PER102/1
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA		AGENCIJA ZA POSREDOVANJE AVTOMOBILSKIH DOKUMENTOV
optika tiski		PERIC & C. s.r.l. Ul. Nazionale 39 — OPČINE (Trst)
		vam hitro in zaupno uredi vso dokumentacijo za avtomobile, mo-
£§y9s		torje, čolnejn prikolice:
kontaktne leče		prepise • registracije • revizije
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti)		• duplikate prometnih in vozniš-
TRST	Telefon 772996		kih dovoljenj itd.
OSMICO je odprl Brajnik pri Domju. Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot.
OSMICO ima odprto Jožef Kukanja v Devinščini št. 1.
OSMICO je odprla Sonja Strain v Mač-koljah (Križpot 84).
OSMICO so odprli Goljevi v Samatorci 20.
OSMICO bo odprl jutri Ladi Milič v Sa-ležu št. 68. Toči belo vino in teran.
AGENCIJA vsedržavne zavarovalne družbe zaposli izkušeno uradnico z nagnjenjem za stike z javnostjo. Dobrodošla predhodna izkušnja na zavarovalniškem ali finančnem področju. Možnost part-time. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Agencija".
PODJETJE s proizvodnjo in uvozno-iz-vozno trgovino išče uradnico za administrativno delo z vsaj triletno prakso iz knjigovodstva in bančnega poslovanja. Višina plače bo določena na podlagi izkušenj in znanja. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Uradnica".
PODJETJE import/export zaposli urad-nico/ka - tajnico/ka, zaželena praksa. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Komunikativnost".
V MILNI na otoku Braču oddam komfortni apartma za štiri osebe. Za informacije tel. 421412 - zvečer ali pismeno na: Mirjana Padovan, Zoraničeva 6, Split, tel. (003858) 589507.
TRGOVSKO podjetje zaposli knjigovod-jo/kinjo z nekajletno izkušnjo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro Dober zaslužek".
IŠČEMO žensko za pomoč motorična prizadeti starejši gospe v zgoniški občini, petkrat tedensko dopoldne. T^ na št. 229203 od 12. do 13. ure.
NUJNO iščem srednje veliko hišo na zahodnem Krasu, po možnosti z vrtom-Upoštevam tudi zazidljiva zemljišča in stare zgradbe potrebne popravil. Klicati ob delavnikih od 11. do 13. ure na št. 291270.
PRENOSNI osebni računalnik toshiba T 1000 IBM, kompatibilen za 1.000.000 Hr in tiskalnik za 500.000 lir, tudi ločeno, prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM opel kadett coupe 1000 s priključkom za prikolico. Tel. (0481) 882358.
PRODAM opel 1300 S ascona, edini lastnik, v odličnem stanju. Tel. 773792 od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
PRODAM alfo sgd 1500, letnik '80, za
1.500.000	lir. Tel. 910170.
PRODAM fiat uno fire, letnik '87, prevO' Ženih 52.000 km, edini lastnik. Tel-229234.
PRODAM traktor fiat DT 540, priključi1* ročaj/obrezovalec za traktor do 590 ctf dolžine in prikolico za prevoz gosen1' čarjev 40 stotov nosilnosti, vse v odliv nem stanju. Tel. (0481) 531741.
KORESPONDENT z znanjem slovenski/ ga, italijanskega in angleškega jezik" išče zaposlitev tudi part-time. Mor/' bitne ponudbe poslati na upravo Pf*' morskega dnevnika, Ul. Montecchi 34137 Trst, pod šifro ' Korespondent' •
SELENE - senzitivna in telepatična deževalka iz kart. Prerokuje z vasi dlani preteklost, sedanjost in prih0° nost. Tel. (040) 578991.
IŠČEMO osebje za čiščenje stopnic. 69540.
OPRAVLJAM dela na vrtu. Pismene P° nudbe poslati na upravo Primorske?, dnevnika, Ul. Montecchi. 6, 34137 P° šifro "Vesten".
PRIVATNIK prodaja privatniku 6-sob**e prazno stanovanje v bližini P05?^, primerno tudi za urade. Dvojni vh ,, dvigalo, avtonomna kurjava ter P°,}: strešje. Tel. na št. 422010 ob uri kos*
Darujte v sklad
Mitje Čuka

TRST Ul Moji.m .


sil
nedeljski televizijski in radijski sporedi
[~(f RAI 1____________________
7-00 Nan.: II sogno dei Novak
7.50	Pravljica: Snežna kraljica
'8 40 Risanka: Čebelica Maja
9.15	Dok. oddaja: Kvarkov svet
10.00	Želena linija
10.30	Ob 44-letnici italijanske republike
11.00	Maša in nabožna oddaja
13.00	Nedeljski tednik
13.30	Dnevnik
13.55	Nedeljska igra: Toto-TV
14.00	Športne vesti
14.10	Film: La figlia di Ryan (dram., VB 1970, r. David Lean, i. Robert Mitchum)
17.20	Variete ob podeljevanju 30, nagrade za TV režijo: Buone vacanze da Milaz-zo (1. del)
18.25	90. minuta
18.50	Variete: Canzoni e chiac-chiere (2. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	TV film: Una časa a Roma (kom., It. 1988, r. Bruno Gortini, i. Valerie Perrine, 1. del)
ali Variete: Forza Campioni
22.10	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik
0.10 Podeljevanje nagrade 1 Efebo d’oro 1990
^ RAI 2
7.00	Otroški variete: Patatrac, vmes risanke
7.55	Aktualno: Mattina due
10.20	Film: La favola d amore delLarciduca (kom., Avstrija 1950, r. Hans Scott Schdbinger, i. Marte Ha-rel, Franz Pfaudler)
12.00	Variete: Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carrž)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika: Nonsolonero
15.30	Šport: 73. giro (17. etapa)
17.00	Film: Bulli e pupe (glas., ZDA 1955, r. Joseph Man-kiewicz, i. Marlon Brando, Jean Simmons)
19.45	Dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint -dogodki in osebnosti
20.40	Film: II giorno piu lungo (vojni, ZDA 1962, r. Ken Annakin, i. Richard Burton, Kenneth Moore)
23.40	Večerni dnevnik in vreme
24.00	Oddaja o židovski kulturi
0.30 Izobraževalna oddaja: Velike kulturne ustanove -Osrednji grafični inštitut (1. del)
1.00	Glasbena oddaja: 25. jazz koncert EBU-UER
[	^ RAI 3__________________
10.15	Veliki recitali: koncert Luciana Pavarottija v miinchenski 01ympia Hall (Rossini, Cilea, Puccini, Verdi, Bixio, De Cur-tis; flavtis Andrea Grimi-nelli, dir. Emerson Buc-kley: 1. del)
11.00	Mednarodni teniški turnir Francije Rolland Garros (prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.10	Videosport: teniški turnir Rolland Garros (prenos)
18.35	Športna oddaja: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	Nogometne tekme B lige
20.15	Šport: Girosera (vodi Gia-como Santini)
20.30	Film: La donna della domenica (krim., It. 1975, r. Luigi Comencini, i. Mar-cello Mastroianni, Jacgu-eline Bisset)
22.20	Aktualno: Camice bianco - Zgodbe iz sprejemnih oddelkov
22.55	Nočni dnevnik
23.25	Filmske novosti
23.35	Deželni nogomet
RTV ljubljana 1
8.45	Video strani
8.55	Otroška matineja: Živ žav,
9.45	nanizanki Poltrona express, 9.55 Noro, norej-še, norišnica
10.15	Nad.: Grehi (pon. 5. dela)
11.00	Nanizanka: Alb Alb
11.25	Alpski večer - Bled '90
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Video strani
14.05	Nad.: Formula 1 (Saada-Geoffrion, 8. del)
14.50	Kolo sreče
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Komorni ansambel Slove-nicum
17.10	Film: Malteški sokol (krim., ZDA 1942, r. John Huston, i. Humphrey Bo-gart, Mary Astor)
18.50	Špored za otroke: Aliče in njena druščina
19.05	Risanka, Mernik, TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Drama: Brez tretjega (Milan Begovič, r. Snježana Tribušon, i. Ksenija Pajič, Ivo Gregurevič)
21.10	Zdravo
22.35	Dnevnik in vreme
22.55	Video strani
TV Koper
10.00	Zgodovina športa po želji: Juke box
10.30	Rubrike: Calciomania,
11.30	Veliki tenis, 13.00 Fish Eye
13.45	Tednik o motokrosu: Su-percross
14.45	Košarka - prvenstvo NBA
16.15	Tenis: finale turnirja v Ženevi (ž)
17.15	Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box (pon.)
18.50	TVD Novice
19.00	Zgodovina športa po želji: Juke box (pon.)
19.30	Odbojka WL: Francija-Ita-lija (iz Marseilla)
21.30	Rubrika: A tutto campo
22.15	TVD Novice
22.30	Košarka - prvenstvo NBA
RTV Ljubljana 2
10.00	Oddaja za JLA in dokumentarna oddaja Zgodovina aviacije
13.00	Športno popoldne
19.30	Dnevnik
19.55	Nogomet: Jugoslavija-Ni-zozemska (iz Zagreba)
21.55	Športni pregled
22.25	Satelitski prenosi
CANALE S		RETE 4		ITALIA 1
6-30 Nabožna oddaja	8.00	Jutrišnji svet	7.00	Otroška oddaja
9.15 Nanizanki: L'uomo del	8.30	Nanizanka: Ironside	10.30	Rubrika: Leonardo
mare, 10.00 I Jefferson -	9.30	Rubrika: Veliki golf	11.00	Nanizanka: Luomo di Sin-
Una serata magica 10.30 Rubrike: Il girasole, 11.00	10.30	Nanizanka: Questa 6 Hol-lywood	12.00	gapore Rubrika: Viva il mondiale
Block-Notes, 12.00 Ante-prima
12.30	Variete: Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.00	Variete: Paperissima - Er-rori in tivu (pon.)
16.00	Nanizanka: Giovani avvo-cati - II caso Russel
17.00	Variete: Nonsolomoda
17.30	Nanizanka: Ovidio - Ra-nocchi e altre persone
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e giu-sto, 19.45 La ruota della for-tuna
20.30	TV film: Uccelli di rovo (dram., ZDA 1983, r. Daryl Duke, i. Richard Chamberlain, Sidney Penny, 1. del)
22.30	Variete: Dieci e lode - Izbor tedenskih sporedov
23.15	Variete: Nonsolomoda
23.45	Italija sprašuje
9.45	Nanizanki: La premiata agenzia Whitney - II pran-zo non e gratis, 1.45 Lou Grant - Un omicidio non fa notizia
11.00	Rubrika: Gara TV
11.30	Aktualno: Ciak, 12.20 Regi-one 4, 12.30 Iz parlamenta,
13.15	O novem TV zakonu
14.15	Variete: Dieci e lode
15.00	Film: II magnifico avven-turiero (pust., ZDA 1945, r. S. Heisler, i. Gary Cooper)
17.00	Variete: Gioca e pasta
17.30	Nanizanka: Come era ver-de la mia pelle
18.25	Danielin horoskop
18.30	Film: Ho sposato una play-mate (kom., ZDA 1984, r. Peter Werner)
20.30	Film: Cielo giallo (vestern, ZDA 1948, r. William Well-man, i. Gregory Pečk)
22.25	Aktualno: Deset let Fanta-festivala
22.55	Koncert v Scali: Gergiev dirigira Čajkovskega
23.55	Horoskop (pon.)
24.00	Film: L'assassino arriva sempre alle dieci (krim., ZDA 1972, r. Lazlo Bene-dict, i. Trevor Howard)
12.30	Ob nog. prvenstvu
13.00	Tednik: Grand Prix
14.15	Glasba: Be Bop a Lula
15.00	Nan.: Chopper Sguad
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nan.:TenenteO'Hara
19.00	Risanke
20.30	Nogomet: prijateljska tekma Bari-Milan
22.30	Nogomet pred SP: Jugo-slavija-Nizozemska
0.30 Filmske novosti 0.40 Nanizanki: Sulle strade della California, 1.40 Chopper Sguad
ODEON
7.00	Risanke
8.30	Nanizanki: Captain Nice,
9.30	Ouattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Branko in zvezde
14.00	Aktualno: USA Today
14.45	Obnova nadaljevanke:
Rosa selvaggia
15.45	Nad.: Colorina
16.45	Obnova nad.: Senora ■
17.30	Prvak Italija (pon.)
18.30	Hollywood movies
19.00	Filmske novosti
19.30	Dok.: Diariodi Soldati
20.00	Branko in zvezde
20.30	Film: Le avventure di Don Giovanni (kom., ZDA 1949, r. Vincent Sherman, i. Errol Flynn, Viveca Lindfors)
22.30	Film: Una di troppo (krim., It. 1984, r. Pino T ošini)
TKI C
8.30	Risanke: Snack
11.30	Morski športi
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Variete Domenica Monte-carlo, vmes šport: turnir Roland Garros, (15.00) nogomet ZRN 80-Ostali svet, (17.30) povzetki 73. gira
18.00	Film: Athena e le sette so-relle (glas., ZDA 1954, r. Richard Thorpe, i. Jane Po-well, Debbie Reynolds)
20.00	TMC News
20.30	V sodelovanju s CBS
21.30	Film: Caccia alla volpe (kom., It. 1965, r. Vittorio De Sica, i. Peter Sellers, Britt Ekland)
23.15	Rubriki: Megawatt, 23.30 Golf Club
24.00	Film: Carrell agente peri-coloso (krim., ZDA 1977, r. Ivan Nagy, i. Don Murray)
TELEFRIULI
10.20	Nan.: L'albero delle mele
11.00	Zelena dežela
12.00	Nanizanka: Famiglia, si fa per dire
12.30	Rubrika: Italia Cingue-stelle
13.00	Rubrika z županom
14.30	Variete: Buinesere Friul
16.30	Musič box
18.00	Nan.: Love Story
19.00	Športne vesti
19.30	Nan.: I giorni di Brian
20.30	Podelitev nagrade - Cin-guestelle
21.00	Film: I racconti romani (kom., It. 1955, i. V. De Sica, S. Pampanini)
23.00	Športne vesti
24.00	Vesti: News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.20 Jutranji koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Glasbeno srečanj^ otrok: Mali pevci; 11.00 Za smeh in dobro voljo;
11.10	Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Roman: Prazna ptičnica (C. Kosmač, pon.); 14.38 V studiu z vami: Sergej Verč;
17.00	Šport in glasba; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Radijska igra; 18.03 Glasbena medigra; 18.30 Priljubljene melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik, 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba, 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna;
10.10	Superpass; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših 7; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 18.30 Najnovejše Long Playing plošče; 19.40 Športni pregled.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča, 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Glasba.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi

□t:
RAI 1
	{ RAI 2	^ RAI 3		UT TV Ljubljana 1	| |*P| TV Koper
7.00 Aktualno: Uno mattina
0-	30 Jutranji dnevnik
9.40 Nad.: Chateauvallon ■‘0.40 Kongres o priseljevanju 1 (prenos iz Rima)
1.35 Auditorium
1-	55 Vreme in kratke vesti
•^•05 Ob nog. prvenstvu: Un . mondo nel pallone - Egipt iV“P Dnevnik - tri minute
^.OO Variete: Occhio al bi-
, glietto
10 Oddaja za najmlajše: L'al-i, bero azzurro i-'^0 Velike razstave Ir nn l>onedeljkov šport 18 no	oddaja: Big!
18	is ^ratke vesti in filmi
18	an ^an': Cuori senta eta
19	jo ^a<l.: Santa Barbara
20	jo Alraanah in dnevnik
0 TV film: Una časa a Roma (kom., r. Bruno Gortini, .. zadnji del)
2o Variete: Ale azzurri 23nn Dnevnik
u Aktualno: Dentro la gius-Uzia - Prestopki navijačev 24 no ?a stadionu 0 Is	dnevnik
3 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
7.00	Otroški variete: Patatrac
8.00	Oddaja za najmlajše: L'al-bero azzurro
8.30	Risanke
9.00	Rubrika o protestantizmu
9.30	Božanska komedija
9.55	Knjige: Casablanca
10.00. Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: La torre nera (1. del), 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.50	Diogenes in Gospodarstvo
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nan.: Saranno famosi
15.30	73. giro (18. etapa)
17.00	Vesti in Videocomic
18.20	Šport in Casablanca
18.40	Nanizanka: Le strade di
San Francisco
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nanizanka: LTspettore Derrick
21.35	Aktualno: Mixer
23.00	Večerni dnevnik
23.10	Aktualno: Davide - Padre Turoldo, il poeta e la spe-ranza
0.10 Dnevnik in horoskop
0.45 Film: II belTAntonio (dram., It. 1960, r. Mauro Bolognini, i. M. Mastroianni, C. Cardinale)
9.30	DP v golfu (iz Cervie)
10.00	Dokumentarec: Trento -Sto let sodelovanja
10.30	Šport: SP v smučanju (Passo dello Stelvio) in teniški turnir R. Garros
14.00	Deželne vesti
14.10	Dok.: Dadaumpa
14.30	Videosport: turnir Rolland Garros (iz Pariza), bezbol Novara Tosi-Scac Nettu-no, univerzitetno prvenstvo v atletiki
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Šport: Girosera
20.15	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Variete: Prossimamente qui (s P. Chiambrettijem)
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.30	Večerni dnevnik
21.35	Športna oddaja: Proces Mundialu (vodi Aldo Bis-cardi, 4. del)
23.00	Nočni dnevnik
23.30	Film: Melo (dram., Fr. 1986, r. Alain Resnais, i. Pierre Arditi, Sabine Aze-ma)
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Zgodbe, 9.30 Utrip, 9.45 Zrcalo tedna,
10.00	Mladinski pevski festival Celje '89 - Množični koncert
11.00	Video strani
16.25	Video strani
16.35	Mozaik. Zdravo (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Mozaik. Utrip, 18.25 Zrcalo tedna (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: Radovedni taček -Maska, 18.55 Aliča v deželi risb
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Drama: Adagio (L. Kašte-lan, r. Eduard Galič, i. Zoja Odak, Alma Priča)
21.20	Rubrika o kulturi: Osmi dan
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	Poletna noč, vmes nan. Murphy Brown, 23.00 informativna oddaja za goste iz tujine, 23.05 nad. Kdo je Bourne? (1. del), 23.55 nan. Črni gad
13.45	Oddaja o športu: A tutto campo
14.30	Košarka - prvenstvo NBA
16.45	Rubrika: Veliki tenis
18.15	Pregled zamejskega športa: 6. krog
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Informativna oddaja italijanske manjšine v Jugoslaviji
20.30	Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box
22.00	TVD Novice
22.15	Boks: srečanji Damianija in Stecce (posnetki)
23.15	Odbojka: Francija-Italija
TV Ljubljana 2
17.00	Satelitski prenosi
19.00	Dok.: Park Maksimir
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Dok.: Po sledeh napredka
20.55	Oddaja o športu: Sedma
steza
21.10	Portret Ivana Jermana
22.05	Zabava vas Halid Bešlič s prijatelji
22.50	Satelitski prenosi
7-10
CANALE 5
Nanizanke: La grande valeta, 8.00 Una famiglia americana, 9.00 Love Boat, lQ 3^ 3y.00I Jefferson
Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis,
2.40	H pranzo b servito,
3.30	carj genitor^ 14.15
15.00	7,?oco delle coppie Aktualni oddaji: Agenzia ^atrimoniale, 15.30 Cerco
16.00	|h r° ■
16.30	r,^ravnižki pregled
17.00	Sanala5zavas9
Avizi: Doppio slalom, 17.30 “abilonia, 18.00 O.K. II Prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra mo-2°.30 fu 6 m,arito
jh: L anno del dragone 'krim., ZDA 1985, r. Micha-Cimino, i. Mickey Rour-23-l5 V JohnL°ne)
variete: Maurizio Co-
1.15	^anzo Show
‘Nanizanka: Lou Grant
83o-~5?TE4______________
9.30	j^anizanka: Ironside - , ad.: Una vita da vivere, .00 Aspettando il doma-ni' H.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.40	Azucena, 15.20 Fal-con Crest, 16.30 Veronica, il volto delFamore, 17.00 Andrea Celeste, 18.10 La valle dei pini, 18.45 General Hospital
19.30	Danielin horoskop
19.35	Nad.: Febbre d amore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Nadaljevanka: Topazio
23.00	O novem TV zakonu
24.00	Horoskop (pon.)
0.05 Film: Oscar insanguinato (krim., VB 1973, r. Douglas Hickox, i. Vincent Priče, Diana Rigg)
7.00	Otroška oddaja: Caffelatte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Agente Pepper, 10.00 Simon & Simon, 11.00 New York New York, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.30 LTncredibile Hulk, 19.30 Denise
20.00	Risanke
20.30	Film: Tobia, il cane piu grande che ci sia (kom., ŽDA 1974, r. Joseph McGrath, i. Richard Beau-mont, Špike Milligan)
22.10	Variete: Mai dire Mundial
23.10	Nanizanka: Starsky and Hutch
0.10 Rock opolnoči: Joe Cocker
1.20	Nanizanki: Sulle strade della California, 2.20 Chopper Sguad
ODEON__________________
9.30	Nanizanka: Arthur, re dei britanni
11.30	Igra: La spesa in vacanza
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa selvaggia, 16.15 Colorina,
17.15	Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dokumentarec: Človek in Zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Gli eroi di Telemark (pust., VB 1965, r. Anthony
Mann, i. Kirk Douglas, Richard Harris)
23.00	Dok.: Diario di Soldati
23.30	Film: Ork (srh., 1988, r. John Carl Buechler, i. Deborah Mullowney)
TMC_____________________
8.30	Nanizanki: Il calabrone verde, 9.00 Provaci ancora Lenny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Ale, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Teniški turnir Rolland Garros (iz Pariza)
18.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.00	Aktualno: Mondialissimo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La morte invisibile (dram., ZDA 1981, r. Roger Young, i. Ron Howard, Art Carney)
22.20	Variete: Ladies & Gentle-men
23.00	Šport: 73. giro, teniški turnir Roland Garros
TELEFRIULI______________
11.30	Nanizanki: Lalbero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire
12.30	Dokumentarec: Alle sor-genti del suono
13.00	Nanizanki: After Mash,
13.30	Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
19.40	Rubrika: Friuli Mondiale
20.10	Nanizanke: L'artiglio del
drago, 20.30 Sapore di glo-ria, 21.30 I giorni di Brian,
22.30	II brivido e 1'avventu-ra
23.00	Nočne vesti	>
23.30	Rubrika: Friuli Mondiale 0.10 Vesti: News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00, 23.00 Poročila; 7.30 Pravljica, Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Lahka glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.10 Koncertna glasba; 11.30 Kantavtorji; 12.00 14 mest, 14 sanj; 12.20 Melodije; 12.40 S tekmovanja Seghizzi; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nova pesmica; 14.30 Medigra; 15.00 Manjšinski potopis: V Evropo in nazaj; 15.30 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Povest: Moj Kras (9. del); 17.21 Mladi val; 19.20 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Za goste iž tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije,-
17.00	V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, promet; 6.30 Kronika in ceste; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in kulturni servis;
13.00	Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema;
18.00	Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 8.00 V pričakovanju Mundiala; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družina; 11.00 Knjige; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.00 Kviz; 17.00 Srečanje z;
17.05	Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon; 19.00 Souvenir d'Italy.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.);
19.30	Potujte s Putnikom; 20.30 Loža v operi, nato Nočna glasba.
Slovesnost tokrat tudi v znamenju Mundiala
V Krminu predstavili Vino miru 7500 steklenic z umetniško nalepko
Na društvenem sedežu v Podgori
Proslava ob 15-letnici zbora Andrej Paglavec
V znamenju bližajočega se svetovnega nogometnega prvenstva se je včeraj dopoldne v Krminu, v tamkajšnji zadružni kleti, odvijala pomembna slovesnost, Petič so predstavili Vino miru, žlahtno kapljico, ki jo je krminska klet pridelala v vinogradu, v katerem je zasejanih 400 vrst trsov iz celega sveta. Z vinom so napolnili 7.500 steklenic, ki jih bodo s pomočjo letalske družbe Alitalia poslali vsem državnim poglavarjem in s tem potrdili željo krminskih vinogradnikov po utrjevanju prijateljstva in sodelovanju med narodi.
Tudi letošnje Vino miru je, tako kakor vse dosedanje pobude, tesno povezano z umetnostjo. Trije svetovno znani umetniki so namreč pripravili osnutke nalepk (na sliki), kar daje steklenicam tudi posebno privlačno, lahko bi rekli enkratno podobo.
Ob tej priložnosti so se vabilu krminske zadružne kleti odzvali Italijan Giacomo Manzu, umetnik iz ZDA Nam June Paik ter češkoslovaški slikar Milan Knižak. To je prvič, da umetnik iz vzhodne Evrope sodeluje pri tej pobudi. Dokaz in potrditev več, o pozitivnih premikih v vzhodni Evropi.
Novost letošnje izvedbe Vina miru je povezana z mun-dialom. Na včerajšnji slovesnosti, ob velikem številu domačinov in gostov, so bili prisotni tudi člani španske državne reprezentance. »Rdeče furije«, ki bodo sodelovale na videmskem kvalifikacijskem delu, so namreč simbolično v svet odposlale pošiljko Vina miru.
Prireditev v Krminski zadružni kleti je bila združena s kulturnim sporedom, ki so ga izoblikovali člani mešanega zbora Fratellanza z Reke, ženski sektet Luka, prav tako z Reke, tržiški zbor Sant Ambrogio ter godbe na pihala iz Mariana, Krmina in Turjaka.
Iz govorov predstavnikov oblasti je prišel do izraza vsebinski trenutek te pobude, ki je že od vsega začetka potrdila željo ljudi teh krajev, da bi ob najbolj odprti meji v Evropi tudi ob pomoči vina prispevali k zbliževanju med narodi. Želja pa je, tako je bilo rečeno včeraj v Krminu, da
bi zamisel zadružne kleti dobila še večjo odzivnost. Prisotnost izredno velikega števila ljudi, številnih novinarjev in sama kakovost predstavljenih vin zagotavljajo, da je zamisel Vina miru naletela na rodovitna tla in da bo iz te trte nastala posebna, žlahtna kapljica.
Pred petnajstimi leti je nastal moški pevski zbor A. Paglavec. Takrat so se v Podgori pripravljali na odkritje partizanskega spomenika. Spomenik stoji, zbor, ki ga vodi Marjan Ciglič pa še zmeraj poje.
Podgorci bodo danes popoldne, skupaj s člani pevskega zbora, obeležili petnajstletnico delovanja.
Ob 17. uri vabijo na društveni sedež, kjer bodo nastopili recitatorji, otroški pevski zbor iz Podgore, mešani pevski zbor, gosti z Reke in Nove Gorice ter, seveda, slavljenci.
Priložnostni nagovor bo imel Janez Povše.
Obeta se torej lepa prireditev, na odprtem, na dvorišču društvenega sedeža. Če bo vreme ponagajalo pa bodo program izvedli v bližnji športni palači.
Romarski dom na Višarjah
Na Višarjah, tej znani romarski gori, nastaja romarski dom Srečavanja. Gre za pobudo odbora, ki je na Višarjah odkupil hišo, katere formalen lastnik bo zadruga, člani zadruge pa Slovenci iz zamejstva, izseljenstva in domovine.
Hiša na Višarjah naj bi bila še eno slovensko okno v svet, kar je posebej pomembno prav v tej naši Kanalski dolini, kjer se srečavajo slovanski, germanski in romanski narodi.
Glavni problem je v tem trenutku, kakor piše v imenu pobudnikov, duhovnik Vinko Žakelj, zbrati dovolj denarnih sredstev in izplačati dosedanjega lastnika in stroške v zvezi s prenosom lastnine. To obveznost bo treba poravnati do konca leta in bo znašala okrog 250 milijonov lir.
Denarne prispevke lahko nakažete na tekoči račun pri Kmečki banki, račun št. 44490. Za druga pojasnila pa je na razpolago prof. Kranner (tel. 530924).
___________prispevki_______________
Prvoobhajanci Alex, Eva, Igor, Katarina in Neva iz Števerjana darujejo 200 tisoč lir za Sklad Mitja Čuk.
Venče in Ani Tabaj darujeta 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
Namesto cvetja na grob Radota Faganela darujejo Danilo, Edvin in Leda z družinami 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu in 50 tisoč lir za pevski zbor Oton Župančič.
Namesto cvetja na grob Radota Faganela daruje družina Tkalič Miiče 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
V	počastitev spomina na moža Radota Faganela daruje žena Nives 100 tisoč lir za mešani pevski zbor O. Župančič.
V	počastitev spomina na Radota Faganela darujeta družini Faganel in Rijavec Dolfo 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu.
Neresen spor med sindikati in ravnateljstvom ladjedelnice
Sindikalni spor med ravnateljstvom Fincantieri in sindikalnimi predstavniki zvez Fim in Fiom se nadaljuje. Vse bližja pa je ob tem nevarnost, da podjetje ne bo uspelo spoštovati roka za izročitev ladje Crown Princess, kar bi se moralo zgoditi do konca meseca. Na skupščinah, ki so bile v četrtek v vseh obratih, so delavci ladjedelnice zavrnili predloge ravnateljstva in potrdili še naprej blokado nadurnega dela in napovedali štiriurno stavko, ki naj se izvede do 14. junija.
V osnovi spora je'vrsta zahtev, ki so jih postavili delavci, preko svojih sindikalnih predstavnikov, in ki se nanašajo na produktivnost, na preureditev plačilnih razredov, na odpravo dopolnilne blagajne. V ospredju so seveda tudi vprašanja nove kolektivne delovne pogodbe.
Odnosi so se torej vnovič zaostrili, tudi zaradi tega, ker so predstavniki
sindikatov zavrnili predlog, da naj bi zamude glede dokončanja ladje, nadoknadili s sobotnim delom.
Poskus posredovanja, za dosego kompromisne rešitve, je te dni napravil goriške prefekt, ki je za torek, 5. t. m., dal pobudo za sestanek med predstavniki sindikatov in podjetja.
Da delavci mislijo resno, je mogoče sklepati tudi včerajšnji sindikalni akciji, ko so pred vhodom izvedli zborovanje in nadzorovali vstop, oziroma izstop iz podjetja.
■ Od včeraj je na razpolago občinstvu odkriti bazen na Rojcah. Odprt bo do 2. septembra. V juniju je bazen odprt od 13. do 19. ure, ob delavnikih, in od 10. do 19. ure ob praznikih in sobotah. V juliju bo odprt vse dni do 20. ure. Prav tako tudi v avgustu, ko bo tako ob delavnikih, kakor ob praznikih, odprt od 10. do 20. ure.
Na startu avtorallyja ARGOS se je predstavilo dvajset ekip
Dvajset posadk, skupno okrog 70 oseb se je včeraj podalo na letošnji avtomobilski rally Argoš 90, ki so ga priredili člani in odborniki kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža. Navdušeni tekmovalci so prišli celo s Tržaškega in Nove Gorice. Lep izlet po Sloveniji do Kranjske gore in zanimive nagrade - 10-dnevno brezplačno bivanje na Malem Lošinju in teden dni v Čateških Toplicah - so privabile interesente tudi iz bolj oddaljenih krajev. Udeleženci so morali prevoziti pot čez Trnovski gozd do Čepovana vse do Cerknega in bolnišnice Franja. Nato so se po stranskih poteh podali mimo Škofje loke na Gorenjsko, kjer je bil cilj v Kranjski gori. Prenočili so v hotelu Špik v Gozd Martuljku, kjer so imeli prijetno zabavo pozno v noč.
Na sliki (foto Čubej): med včerajšnjim štartom rallvja Argoš 90 v Štandrežu.

PHILIPS NAGLUŠNOST
Novo dimenzija
Miniaturne akustične proteze
Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0461) 46983
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
V Štandrežu se nadaljuje
PRAZNIK
ŠPARGLJEV
Danes, 3. junija, ob 19. uri nastop mažoretne skupine HIT iz Nove Gorice in štandreške ritmične skupine ter nagrajevanje slikarskega ex tempore. Sledi ples.
Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača ter bogat srečelov.
KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
v Sovodnjah ob Soči
Zvesta svojemu primarnemu poslanstvu skuša ugoditi potrebam lokalnega prebivalstva.
V ta namen daje možnost boljšega poslovanja predvsem delavcem in obrtnikom ter z mesecem junijem najavlja sledeče pobude:
■	POPOLDANSKI URNIK POSLOVANJA — OB ČETRTKIH od 16.30 do 18. ure
■	POSEBNE UGODNOSTI ZA NAKAZILO OSEBNIH DOHODKOV NA TEKOČI RAČUN
■	BREZPLAČNA UPORABA ČEKOVNE KNJIŽICE
Ponujamo vam številne že obstoječe usluge in vas vabimo, da nas obiščete.	MAOWinc:M uri
Iz parkirane cisterne na meji uhajala klorovodikova kislina
Goriške gasilce so v noči na soboto okrog polnoči poklicali na parkirišče tovornjakov pri štandreškem mednarodnem mejnem prehodu, kjer je iz cisterne uhajala klorovodikova kislina. Okvaro, oziroma uhajanje kisline so opazili finančni stražniki med običajnim obhodom. Gasilci so bili zaposleni dobre tri ure, saj so morali najprej odpraviti okvaro na ventilu cisterne, nato še počistiti del parkirišča, koder se je razlila klorovodikova kislina. Ker je bila okvara kaj kmalu ugotovljena in poseg gasilcev takojšen, razen izgube dela tovora, ni druge večje škode. Pogosti primeri takih in podobnih okvar opozarjajo na potrebo po stalnem nadzorovanju parkiranih tovornjakov, kakor tudi na potrebo, da se na mejnem prehodu samem poskrbi tako da bi v primeru podobnih in težjih nezgod preprečili hujšo ekološko škodo.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 27. 5. do 2. 6. 1990.
RODILI SO SE: Matteo Bregant, Fio-renza Humar, Rita Cuppone, Hilarij Starec, Andrea Cumin, Mattia Franco.
KAVARNA SLAŠČIČARNA
čfče/vmaio
Claudio Cozzutti - Elena Devetak
Obveščamo cenjene stranke, da bomo do septembra meseca ob nedeljah zaprti.
UMRLI SO: 81-letna Angela Cenci, 85-letna Alma Devetag, 75-letna upokojenka Giovanna Gregorič, 66-letni kmet Lu-igi Cucit, 66-letni mesar Radivoj Faganel, 70-letni upokojenec Aldo Falzari, 83-letni upokojenec Otellio Strizzolo, 61-let-na gospodinja Nadia Valentinuz, 97-letna Antonia Paoletti vd. Melon, 80-letna Gisella Simčič, 77-letni upokojenec Donato Millin, 81-letna upokojenka Maria Storni, 70-letni Luigi Bernicchia, 44-letna profesorica Licia Segati por. Ceria-ni, 47<-letna gospodinja Silvia Buzzinelli por. Tassinari, 78-letna gospodinja Tere-sa Marega por. medeot, 79-letni Vittorio Gregori.
OKLICI: karabinjer Giannino Tonut in policistka Paola Emilia Martucci, šofer Gino Terpin in frizerka Paola Franz, upravni funkcionar RobeVto Cibin in uslužbenka Annamaria DAuria.
POROČILI SO SE: kamnosek Mauro Stacul in uslužbenka Rosanna Grion, delavec Giovanni Persoglia in bolničarka Elena Rustija, avtoprevoznik Marco Gal-lo in policistka Serenella Ragusa.
razna obvestila
SKPD Mirko File) vabi v četrtek, 7. junija, ob 20.30 v malo dvorano Katoliškega doma na predstavitev zbornika Ve-netovanje. Sodelovali bodo prof. Bogo Grafenauer, dr. Milko Matičetov, dr. Božidar Slapšak, dr. Alenka Šivic Dular in dr. Mitja Guštin.
KD Briški grič in A. Paglavec prirejata 21., 22. in 23. julija izlet na Triglav. Tiste, ki se pobude nameravajo udeležiti vabijo organizatorji v četrtek, 7. junija, ob 20.30 v gostilno na Jazbine, na pogovor o izvedbi izleta.
JK ČUPA priredi v poletnih mesecih jadralne tečaje. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanu, ob sobotah od 16. do 19. ure — tel. (040) 299858.
Sedež Zelenih stalno odprt
Lista zeleni — golobice obvešča vo-lilce, da bo njihov sedež v Ulici For-mica 3 (tel. 32540), danes in jutri ne' prekinjeno odprt in na razpolag0 vsem, ki bi bili eventuelno žrtve raZ' nih pritiskov ali drugačih nekorektnih odnosov ob današnjem in jutrišnjem glasovanju. Prosijo tudi, da bi občan1 vsak sumljiv primer takoj sporočili.
kino
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 16.00-22.00 »Senti chi parla«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Blade runner«.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 15.30-22.00 »Senti chi Paf' la«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 16.00-20.00 »Voina zakoncev Rose«.
SVOBODA (Šempeter) 18.00 »N°£l Harlemu«, 20.00 »Več od strasti«.
DESKLE 18.00 »Kruti udarec«, »Dobro jutro Vietnam«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlCIte]
AlLorso bianco - Korzo Italia 10 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ^
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 41070J-
__________pogrebi
Jutri ob 10.10 Vittorio Gregori jŠge v ne bolnišnice na glavno pokop31 Tržiču.

Enoteka La Serenissima želi preseči deželne meje
V petek so v Gradišču predstavili slovenska vina in vinorodne okoliše
V Doberdobu na pobudo godbe »Kras«
Glasbeno srečanje pihalnih orkestrov
Na razstavi in pokušnji deželnih vin »Gran Premio Noe«, ki je še danes odprta v obnovljeni enoteki »La Serenissima« v Gradišču so petkov dan posvetili vinu na Slovenskem. Za to priložnost so v Gradišče prišli predstavniki pomembnejših vinskih kleti v Sloveniji ter priznani enologi, ki so Soriškim in furlanskim kolegom predstavili značilnosti slovenskih vin, obrazložili podrobnosti iz vinske kulture ter potrdili željo po večjem skupnem sodelovanju.
Delegacijo slovenskih vinarjev, ki jo je vodil predsednik Zdenko Rajhard, je na Občini v Gradišču sprejel župan Romano Travan, ki je podčrtal željo enoteke »La Serenissima«, da bi svojo dejavnost razširila na območje Alpe-Jadran. Na srečanju sta bila med drugimi prisotna tudi predsednik goriške Pokrajine Gian Franco Crisci in novogoriški župan Sergij Pelhan.
Osrednji del petkovega srečanja toed slovenskimi in furlanskimi strokovnjaki je potekal v prostorih enoteke, kjer so o vinu, v besedi in s pesmijo, najprej spregovorili člani družbe Krea, ki je organizirala srečanje v Gradišču. O potrebi po primerni pro-Riociji tudi na vinarskem sektorju ter 0 vedno novih pristopih na reklamnem področju so spregovorili Artur Mužič, Dario Meani in Bojan Maraž, ^a prijetno vzdušje pa so poskrbeli člani pevskega zbora iz Vrtojbe.
Enolog Miran Vodopivec je posredoval osebne podatke — saj govorimo namreč, da ima vsako vino svojo osebnost in svoj značaj — najpomembnejših vinskih sort na Slovenskem in pri tem ugotovil, da vinska kultura sega daleč v čase Keltov in Rimljanov. V Sloveniji pa imamo danes tri pomembnejša območja, ki so značilna zaradi dobrih vin. To so vinorodni kraji ob Dravi in Savi ter sama Pri-
morska.
Ob srečanju slovenskih in furlanskih vinarjev je goriški podžupan Mario Del Ben napovedal, da bodo na razstavišču Espomego, od 30. novembra do 3. decembra, organizirali prvo mednarodno razstavo o vinogradništvu in vinarstvu z naslovom »Eurovite 90«.
S petkovega srečanja v enoteki v Gradišču, (foto Pavšič)
Konec prihodnjega tedna bo v Doberdobu v znamenju srečanja pihalnih orkestrov. Srečanje pripravlja godba na pihala "Kras". Na tridnevni prireditvi bodo sodelovali pihalni orkestri iz Slovenije in Furlanije. Srečanje se bo uradno pričelo v petek zvečer, vendar bo glasbeni del na sporedu v soboto in nedeljo. Vmes se bo na prireditvenem prostoru zvrstilo tudi nekaj športnih prireditev.
V	soboto, 9. junija bo popoldanski uvodni del posvečen teniškemu turnirju, ki je namenjen igri dvojic. Ob 19. uri bodo svoje izvajalske sposobnosti prikazali člani godbe na pihala iz Straže pri Novem mestu. Po njihovem koncertu bo na vrsti domača godba na pihala Kras; sledil bo nastop gojencev godbene šole. Sobotni večer se bo zaključil v vedrem razpoloženju in ob zvokih ansambla Prijatelji.
V	nedeljo, 10. junija, bo ob 10. uri finalni del teniškega turnirja, ob 16.30 pa bo sprevod vseh sodelujočih ansamblov.
Pol ure kasneje bo v občinskem parku nastopil najprej pihalni orkester Vogrskp, sledila mu bo godba glasbenega društva Candotti iz Pierisa. Po nastopu pihalnega orkestra s Proseka bo zaigral še pihalni orkester iz Nove Gorice, ki bo spremljal nastop operne pevke Dragice Čerman iz Ljubljane.
Tridnevni glasbeni praznik bo sklenil ples v družbi ansambla Prijatelji.
Prireditelji praznika bodo pokrbeli za dobro založene kioske z domačo jedačo in domačim vinom. Seveda niso pozabili na začetek letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva. V ta namen bodo postavili v parku tudi velik ekran, na katerem bo moč slediti vsem tekmam.
Delegacija z Reke na obisku v Medei
Sodelovanje na kulturnem, športnem in rekreacijskem področju med Reko in občino Medeo ima bogato tradicijo. Nastalo je pred več kakor petnajstimi leti in se v tem času stalno dopolnjevalo in bogatilo. Poseben pomen ima v tem okviru sodelovanje z raznimi ustanovami italijanske skupnosti na Reki.
Pred kratkim je bila na obisku v Medei občinska komisija z Reke, pristojna za obravnavo vprašanja italijanske skupnosti. Delegacijo je vodil Albert Petre, na občini v Medei pa sta jo sprejela župan Stacul in odbornik Go-deas.
Delegacija je v spremstvu upraviteljev medejske občine obiskala tudi spomenik Ara pacis.
Pogovor z novogoriškim županom o izginulih po koncu vojne
Potrebna nam je mednacionalna sprava
Predsednik skupščine Občine Nova Gorica prof. Sergij Pelhan
Nova občinska skupščina v Novi , 0rici, ki je sestavljena iz predstavni-0v različnih političnih strank, je na zgodovinarja dr. Branka Ma-. šiča, Nade Bolcar, Matjaža Grobler-p' Tomaža Marušiča, Zorka Pelikana, tra Stresa, Marjana Tavčarja in Jaza Vuka, začela postopek za razjas-sk eV ln °dPravo edine črne zgodovin-v 6 ki bremeni odnose in sodelo-^ ^l6 med sosednjima obmejnima estoma in občinama, Novo Gorico in fico. Gre za preiskavo o usodi de-p Nrancev iz Gorice in Trsta (skupaj jih ' ^	tisoč dvesto), ki !
tfitvi
jugoslovanske oblasti po osvobo-
°beh mest, v maju leta 1945, od-
v Nle in za katerimi se je izgubila 'toru S^ec*' Nekateri so se sicer vrnili Utri V' večino deportirancev pa naj bi Ujp0rRi v raznih jamah oziroma brez-Trn 'zloveščih, t.i. fojbah) na Krasu, v (Jr^^skem gozdu nad Novo Gorico in
ple{ ornenjeni boleči, občutljivi in za-vjfj. ni temi smo se pogovarjali z no-Uf, Rredsednikom novogoriške obči-*°čen ' .^er9ijem Pelhanom, ki je od-Vp Privrženec mednacionalne spra-a obmejnih območjih med Jugos-
lavijo in Italijo. Pogovor je potekal takole:
V odnosih med Novo Gorico in Gorico obstaja velika, tudi težka temna senca, črna lisa iz preteklosti. V Gorici pogosto na raznih ravneh govore o nepojasnjeni usodi oziroma umoru deportirancev iz obdobja neposredno po koncu vojne, v maju leta 1945. Obtoženi sta Jugoslavija in naše osvobodilno gibanje.
»Dejal bi, da je vprašanje celovito. Ni mogoče obravnavati samo enega vidika zgodovinske preteklosti, ampak celoten kompleks zadev, ki so se dogajale. Menim, da je po petinštiridesetih letih skupnega življenja prišel čas, da se sosednji in prijateljski mesti, Nova Gorica in Gorica, pobratita, in zaradi tega je treba njune medsebojne odnose dokončno razjasniti in urediti. Na odprta vprašanja je treba odgovoriti. Doslej je bilo veliko strokovnih člankov na problem deportirancev, ki pa si med seboj nasprotujejo, tako glede števila žrtev, do tega, kje da so t.i. fojbe. Kolikor vem iz strokovne literature sta v novogoriški občini dve taki jami, v katerih pa niso samo ljudje, ki naj bi jih ob koncu vojne ali nepos-
redno po njej, tako ali drugače pobili, ampak so v obeh jamah že prej našli smrt tudi drugi domači dezerterji iz partizanskih enot, fašisti ali domobranci. Vse te podrobnosti je treba najprej preveriti, da bi jih nato lahko pojasnili oziroma razčistili«.
Kje pa sta ti dve jami, ti dve grobišči?
»Ker sem šele prevzel funkcijo predsednika občine, ne poznam točnega kraja. Vem samo, da sta grobišči dve in da sta nekje v Trnovskem gozdu. Menim, da je treba na obeh mestih postaviti dostojna znamenja, spomenike, in omogočiti vsem, tako svojcem kot drugim, da ob vsaki priložnosti izrazijo spoštovanje do mrtvih«.
Razčiščevanje usode deportirancev iz Gorice in Trsta je v bistvu dejanje narodne in mednacionalne sprave tukaj ob meji med Jugoslavijo in Italijo.
»Zagotovo je tako. Zato je problem treba strokovno preveriti, odpreti arhive, pri čemer imajo nekaj podatkov tudi v Gorici. Poiskati bo treba tudi pričevanja in vse skupaj v čim večji meri razčistiti. Samo tako bomo lahko dokončno odpravili temno senco, belo liso, ki še bremeni odnose in sodelovanje med Novo Gorico in Gorico«.
Vi ste po izobrazbi in stroki sociolog. Ali domnevate, kje bi lahko bili kakšni avtentični viri o deportacijah po vojni iz Gorice in Trsta, oziroma o pobojih, ki so se tedaj in tudi prej, žal, izvajali?
»Vprašanje ni samo sociološko, problem je bolj v tem, kdo in kje je hranil arhive, koliko jih je na naši strani, kar bo treba povprašati in ugotoviti. Računamo tudi na tiste, ki so morda še živi in so z zadevami seznanjeni. Težiti moramo k ustnim pričevanjem in si prizadevati, da bi prišli do kakšnih arhivov. Podatki o žrtvah so bistveno različni. Nekateri naši podatki govore o desetkrat manjšem številu žrtev, kot pa jih naštevajo posamezni časniki onstran meje«.
Kako pa si vi zamišljate začetek postopka za ugotovitev prave resnice ali pravih resnic o deportirancih iz Gorice in Trsta?
»Predstavniki Nove Gorice in Gorice se bomo morali sestati in zahtevati, da se na obeh straneh odprejo arhivi. Skupaj bomo morali preveriti podatke o deportirancih, tako da bi prišli do nekih skupnih zaključkov. Pri tem ne gre za golo navajanje podatkov o tem, koliko je bilo žrtev, saj je vsako življenje, tudi eno samo, dragoceno. Moramo doseči spravo, ki je po petinštiri-
desetih letih dokončno potrebna nam vsem«.
Vi načrtujete bližnji uradni obisk pri goriškem županu Antoniu Scara-nu in drugih predstavnikih sosednjega mesta in občine. Ali boste vprašanje deportirancev omenili kot temo, ki bi jo morali začeti reševati?
»Odprli bomo to vprašanje, a tudi druge probleme, ki zadevajo sodelovanje med Novo Gorico in Gorico. Zavzemam se za pobratenje obeh mest, kar sem poudarjal tudi v predvolilnem obdobju. Treba bo skratka napraviti nove korake, ne samo pri nas, ampak tudi v Italiji. Vse to bo sodelovanje in sožitje na goriškem območju jugoslo-vansko-italijanske meje lahko še poglobilo. Vprašanje usode deportirancev - zgodovinar dr. Branko Marušič je zapisal, "da se je določeno število odpeljanih kasneje vrnilo domov, za nekaj stotinami pa je izginila vsaka sled in jugoslovanska stran ni priznala njih izginotja" - bo Občinska skupščina v Novi Gorici ponovno obravnavala predvidoma že na naslednji seji, ki bo čez nekaj dni. Občinski svetovalci (po starem besednjaku gre za delegate) soglašajo v skupni težnji in zahtevi, da je razjasnitev usode deportirancev iz Gorice in Trsta bistveni pogoj za resnično sožitje in odpravo še zadnje temne lise iz preteklosti naših krajev«.
MARJAN DROBEŽ

:

■

pl

iHjllilljiilillllliililliljjliiilillllUIllililiilililiii
PResnam®
Do trideset milijonov lir, I ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI
(0481) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO
Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
J
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica

SIiliiM
aa—M
SZorz
i
« &
NOVI SEDEŽ V GORICI - UL. TRIESTE 138
13.000
PRESTIŽNIH KVADRATNIH METROV
LANCIA
(0481) 521830-890-801
Knjiga Pavla Petriciga in Boža Zuanelle
Za ohranjanje korenin
Kreativno pisanje in Kovačičev Vlak
Ustna pričevanja so neprecenljiv in večplasten vir kmečkega življenja in družbe, njene materialne in miselne kulture. Kljub pomenu, ki ga imajo še zadnji pričevalci tistega sveta (ki ga omologirani industrijski svet postopoma izrinja), pa je vse preskromno število tistih, ki si resnično prizadevajo, da bi življenje, delo in naravnanost kmečkih generacij ne romali v pozabo. Pri tem se postavlja upravičeno vprašanje, koliko so pravzaprav naredile javne uprave (tudi naše slovenske občine) in za to zadolžene ustanove, da ne bo velik del kulturne dediščine enostavno izginil, ne da bi za seboj pustil kakršnekoli pisane sledi.
Med pomembne prispevke za ohranjevanje krajevne dediščine sodi pravkar objavljena knjiga »Toponomastični zemljevid in zgodovinski pregled« (Atlante toponomastico e ricerca storica), ki sta jo v izdaji založniške zadruge Lipa uredila Pavel Petricig in Božo Zuanella. Pobudo za objavo te nadvse uporabne in nazorne publikacije je dala občinska uprava Špetra Slovenov, ki se očitno zaveda, da bi izguba lastnih korenin privedla do izgube lastne (tudi narodne) identitete. Uvod v publikacijo sta napisala špetrski župan Giuseppe Marinig in občinska odbornica za kulturo Bruna Dorbolo. V toponomastiki Nadiških dolin se po eni strani, posebno v nižini na robu slovenskega etničnega prostora, pojavljajo toponimi latinskega izvora, ki so jih slovenski kolonizatorji osvojili. Po drugi pa beleženje krajevnih toponimov kaže na njihov izključno slovenski izvor.
Zgodovinski pregled tega dela popelje bralca od prazgodovine do slovenske kolonizacije Nadiških dolin in se zaustavlja zlasti ob samoupravi, ki jo je Beneška republika priznala domačinom v zameno za obrambo teritorialnih meja pred Habsburško monarhijo. Samouprava, ki so jo Benetke dodelile prebivalstvu Nadiških dolin, je zlasti v teku 19. stoletja postala merilo za vsakega novega gospodarja teh teritorijev. Prihod Napoleona je za Benečane pomenil odpravo samouprave, priključitev Nadiških dolin Avstriji pa še uveljavitev centralističnega upravnega aparata, ki je poleg ostalega uvedel še novačenje (vpoklic v vojsko) in delitev srenjske posesti. Plebiscit leta 1866 je pomenil upanje, da bo priključitev kraljevini Italiji odprla pot ponovni pridobitvi samoupravnih pravic.
Pergament s čestitkami v italijanščini in slovenščini, poslan Viktorju Emanuelu in črnogorski princesi Heleni
Vendar že leto kasneje so bile centralistične težnje novonastale monarhije vidne tudi v zakotnih vaseh in zaselkih Nadiških dolin. Nova oblast je poitalijančila krajevna imena in zavračala vsakršno priznanje slovenskega jezika in kulture. O zaslugah domače duhovščine, ki je širila slovensko besedo, o gospodarski zaostalosti, ki je silila Benečane s trebuhom za kruhom ter o odnosih fašističnih oblasti do domačega prebivalstva zgovorno pričajo predvsem zapisi Carla Podrecce, dokumenti iz občinskega arhiva ter fotografsko gradivo, ki sta ga zbrala Petricig in Zuanella. Zgodovinski pregled dopolnjujejo še sintetične informacije o posameznih vaseh v špetrski občini, kar še povečuje uporabnost te nadvse koristne in zanimive publikacije.
MARTA VERGINELLA
Majhna založba Aleph, ki v zadnjih letih redno izdaja izvirno domačo beletristiko povečini mlajših ustvarjalcev, je v svojem najnovejšem paketu bralcem namenila dve knjigi: sto petdeset strani obsegajoč roman Vlak uveljavljenega prozaista Vladimirja Kovačiča, drugo delo - morda presenečenje - pa ni nič manj kot zbornik številnih tekstov domačih in tujih avtorjev na temo šole kreativnega pisanja. Velja omeniti, da so Alephovi uredniki poskrbeli za kar se da sugestivno, če ne že kar senzacionalistično promocijo, saj se je predstavitev obeh knjig odvijala v udobnem vagonu zelenega vlaka na ljubljanskem kolodvoru.
Kovačičeva povest - nemara ne bomo storili krivice, če njegov roman tako poimenujemo, si za iztočnico postavlja podobo vlaka, potem pa z gosto in sočno prepleteno pisavo artikulira njene mnogotere pomene. Nedvomno je vlak metafora življenja, vsaj v današnjih časih, oziroma od tedaj, ko je vlak prvič prisopihal v naše okolje (opis prihoda prvega vlaka v Ljubljano najdemo nekje v prvem delu romana). Vlak vozi, beremo na samem začetku, »podnevi in ponoči, v soncu in dežju... nima niti začetne niti končne postaje«, in tudi potniki na njem so brez voznih kart. Tako nas Vladimir Kovačič vpelje v svojo prvoosebno pripoved, ki jo plete na mostovžu iz-brušene literarne fikcije, ki si nekam samovšečno in samozadostno prilaga-
Boris Kobal in Sergej Verč predstavila nov satirični kabaret
Potovanje s slavnim šoferjem Bubničem
(Foto Križmančič)
Izidor Bubnič je bil lepo počaščen. Za njegov petindevetdeseti rojstni dan sta Boris Kobal in Sergej Verč priredila temu znamenitemu šoferju Lenina, Stalina, Tita, Vidalija in sedaj še Palčiča, lep praznik, ki so se ga udeležili še mnogi obiskovalci tržaškega Kulturnega doma. In seveda vsi tisti, ki sta jih Kobal in Verč izoblikovala v desetih letih nastopanja na radiu in po raznih odrih, tako da je bilo praznovanje res polno, užitno in dobro izdelano, pri čemer nikakor ni mogla manjkati srž vsakršne satire — bodičavost, mogoče pa le bodalce, ki ga je satirična obdelava prostora in ljudi vihtela in uperjala v najrazličnejše »osebnosti«, pojavnosti, dogodke.
Za njun zadnji satirični kabaret sta se Verč in Kobal odločila za nekoliko bolj pretenciozno gledališko obdelavo z ustrezno scenografijo, igro luči in poudarjanjem raznih odrskih detajlov (pri tem je sodeloval režiser Marko Sosič), kot tudi za vključitev dveh brhkih zavednih slovenskih deklet (Alda Sosič in Tatjana Malalan) v narodni noši in z narodnim šopkom v roki, ki sta simbolizirali to našo neozdravljivo demagogijo. Skratka, šlo je za gledališko predstavo (pri čemer ne gre prezreti niti kostumografskega deleža Giuliane Gerdol), resda za ponujeni žanr časovno mogoče malce preveč razvlečeno, a vendarle zanimivo, duhovito, ostro in živo, na ustrezni kakovostni in povedni ravnini, čeprav z nekoliko ponesrečenim finalom (»izlet« v dvorano, vsaj v petek, je bil
odveč). Kot vezna nit med različnimi prizori so se na traku vrteli razni spoti oziroma pogovori z našimi znanimi osebnostmi, kar je bil še dodaten vzrok za smeh.
Kobalova in Verčeva satira je duhovita, večkrat celo šaljiva, v njej pa je tudi neka osnovna trpkost, ki jo dela samosvojo in tipično, stilno takoj razpoznavno. Temeljna prvina pa je vsekakor povednost, ki s svojo semantiko reže počez in navzdol naš prostor, naseljen z institucijami in ljudmi, kamni in srci. Te tipične predstavnike naše družbe Verč in Kobal (predvsem slednji, saj jih gledališko zelo dobro opredeljuje, še več — lahko bi rekli, da jih vrhunsko' ustvarja) poženeta v gledališko areno, kjer se potem zrcali vsa vesoljska neumnost, ki smo je zmožni, postavita nas pred dejstvo, da ne živimo v idealnih pogojih, saj so nekatere represivne sile še vedno na pohodu. Pogojeni od spomina preteklosti se ne soočamo s prihodnostjo, niti je nočemo ali ne znamo graditi na pozitivnejših temeljih. V ospredje butajo vsakršne zablode, od strankarskih uklenjenosti do idejne ozkosti. Skratka, gre za satiro, ki hoče opozoriti na določeno problematiko in ljudi, te ljudi tudi neustrašno poimensko označi in razgaljuje, tako da izraža nemara misel »tihega javnega mnenja«, ki si svojih idej ne upa izpostavljati neposredno in glasno. Gre torej za glas, ki ga satira utemeljuje, Verčeva in Kobalova še posebej, saj se piči v nas in naše znance, v
Prizor s petkove premiere
našo usodo. Ta glas je, kot rečeno, zelo različno obarvan, je zabaven in celo smešen, pogoj pa je, da ga slišimo. Ker Kobalova in Verčeva satira ni sama sebi namen, zahteva pri semantičnem razbiranju nekaj napora ali vsaj »znanja« o naših stvareh in je potem še dodatno užitna.
Petkova premiera satiričnega kabareta je bila torej priložnost, da spet pogledamo vase, sproščeno in trpko,
zabavljaško in šaljivo, a vsekakor odgovorno. Kljub mešanici socrealističnih in nadrealističnih elementov nas bo mogoče vendarle nekoliko zbrihta-la in postavila na naša tla, ki naj bodo z rožcami posuta in ne z neumnostjo, saj je je še preveč, kot so v petek dokazovali junaki tega našega satiričnega para.
MARIJ ČUK
Klavirska
uglašenost
Na predzadnjem koncertu letošnje sezone Trieste Prima je v ponedeljek združenje Chromas predstavilo zagrebškega pianista Freda Doška, ki nastopa širom po svetu. Njegov »tržaški« spored je obsegal dela jugoslovanskih avtorjev, ki so se oblikovali na zagrebški akademiji. Poslušali smo Kuljeričevo skladbo Chopin op. 17, kjer se avtor dvorezno loteva Chopinove Mazurke, potem Deto-nijevih 9 scen iz Danijelovih sanj — spet deformacijo znanih melodij, ki mejijo že na grotesko, pa še Horvatovo Sonant in Kelemenovo Sonato. Skrivnostno je zazvenela Proševa Intima, prav tako Rabov With love.
Na koncertu ni manjkal niti poklon tržaškemu glasbenemu am-bientu, saj je Carlo de Incontrera napisal za Doška skladbo, ki jo je pianist izvajal izpovedujoče in z okrasnimi alternativnimi zvoki. Pa še Bucchijevo Sonatino je izvajal Došek, Maroseva Variacije in Stieblerjevo Studien I, skladbo, ki je bila edino strogo konceptualno delo večera.
Tokrat je gledališče Miela Rei-na, kljub dolgemu aplavzu, ostalo prikrajšano za dodatek.
CORRADO ROJAC
Bila je v organizaciji Radia Trst A in SSG
Se enkrat o prireditvi »Mali pevci«
Medtem ko vsako nedeljo v času t. zv. Mladinskega odra tečejo na radijskih valovih primerno prirejena nadaljevanja — v celoti jih bo kar osem — je prav gotovo umestno, da še enkrat opredelimo pomen in odzivnost II. glasbenega srečanja »Mali pevci«, ki se je sicer v živo odvijalo med 2. in 5. majem v Kulturnem domu v Trstu. V organizaciji uredništva mladinskih oddaj Radia Trst A ter Slovenskega stalnega gledališča je na ta način po dveh letih spet zaživela izjemno zanimiva in dragocena kulturna prireditev, ki jo na vsak način velja podčrtati. Podčrtati zaradi številnih razlogov: najprej je tu skupen projekt dveh kulturnih'ustanov, kar je gotovo dejstvo, ki ne bi smelo ostati osamljeno. Potem je tu zamisel, ki naj po eni strani vzbudi v naših najmlajših, se pravi v tistih iz vrtca, osnovne šole in nižje srednje šole, najprej veselje do petja, potem ljubezen do naše ljudske pesmi — ena od pesmi je obvezno slovenska ljudska — ter zanimanje za delo in snovanje naše radijske hiše. Predvsem pa je vzpodbuda zajela kar 280 prijavljenih mladih pevcev, med katerimi je žirija izbrala 79 v tako zvani ožji izbor. Skratka, razveseljiva in strokovno dobro usmerjena in preverjena množičnost, ki je na odru našega gledališča dobila zares simpatično obliko in način izvedbe.
Osnovna zamisel je bila v rokah Dorice Žagar, scenarij je prispevala Maja Lapornik, ki je skupaj z Livijem Valenčičem tudi vodila nastope mladih pevcev in pevk iz vse naše dežele, igrivo sceno v Kulturnem domu je zasnoval Marjan Kravos. Bile so to prave pravcate glasbene predstave, pevci so bili razvrščeni v kategorije, v glavnem
jih je na klavir spremljal Aleksander Vodopivec, sproščeno povezovanje pa je pomoglo nastopajočim, da so lažje prebili odrski led in razumljivo tremo. Cel kup gostov in gostujočih skupin našega zamejstva je popestril nastope »mladih pevcev«, da ne govorimo o vseh šolah in otroških vrtcih, ki so sodelovali bodisi s skupinami bodisi v osrednjem tekmovanju. Kar 8 otroških vrtcev, 25 osnovnih šol in 7 nižjih srednjih šol je sestavljalo večdnevno prireditev. Prav gotovo je težko izpostaviti bolj pomembne na račun manj pomembnih udeležencev, zakaj vsi so prispevali dragocen delež skupni in resnično množični podobi, pa vendar velja med mnogimi omeniti kabaretis-te Andra Merkuja, Borisa Kobala in Sergeja Verča, animatorja Stena Vilarja, ilustratorja Milana Pasarita, še posebej pa seveda znano pesnico in vsestransko ustvarjalko Svetlano Makarovič. — Bili smo priče ;— na radijskih valovih lahko, kot rečeno, še en-rrat sledimo vsem nastopajočim — posrečenemu kulturnemu dogodku, ki bi prav gotovo moral postati tradicionalen ter del našega kulturnega načrtovanja. Ne nazadnje je bil namenjen najmlajšim, ki takšne priložnosti potrebujejo. Naslednja prireditev bi lahko prvič zaslišali tudi tisto generacijo malčkov, ki je bila za letošnje nastope še premajhna.
JANEZ POVŠE
ja tako svet kakor zgodovino, saj notranjega pripovedovalca ne ovira, da si ne bi po dolgotrajni pripravi na ljubljanskem gradu privoščil svatbo s Svečenico, na katero pridejo in med seboj kratko modrujejo tudi nobelovci, npr. Beckett, Canetti, Marguez, Sol-ženicin. Kljub temu pa avtor ne pristaja na zaprt, hermetičen tip postmoderne proze (zlasti Borgesovega tipa, manj je bilo na Slovenskem poskusov s Calvinovo pravljičnostjo in opazujočo zavestjo!), ki je v zadnjih letih zaposlovala lep del mlajših prozaistov, njen vrhunec pa je najbrž Bratoževa Pozlata pozabe. Svet literarne fikcije, ki raste in ima smisel zgolj v medsebojnem oplajanju in prepletu že napisanih književnih zgodb, Kovačič načenja s pogostimi zunanjimi, pogojno bi jim lahko rekli eksistencialnimi vprašanji, kajti vsi prebrskani prostori zgodovine, filozofije, psihologije niso dovolj, niti niso tisto pravo, s čimer bi lahko zares premagali breme belega papirja. Konec koncev je tu še vlak, ki deluje kot asociacija, saj vozi za tivolskim parkom, ki ga izza spomina pregledujejo otroške oči, govoreč, med gugalnicami in vrtiljaki, iz veselja nekega drugega časa. Metafora potemtakem ni samo metafora simbola, pomena, ampak se vanjo - kot literarno obliko, vpisuje tudi intuicija s prišepetano enkratnostjo izkustva. Prav to pa je odlika Kovačičevega mostovža: piše fikcijo, ki ni brez zveze z življenjem, hkrati pa ni popisovalec življenja. Jezik je zvočen, neguje ga, pripovedi pa bi lahko očitali, da ji mestoma vendarle primanjkuje prave notranje napetosti. Notranja konsistenca besedila je morda premalo dodelana, bralec ne čuti prave nujnosti, ki bi ga potegnila v sosledje dogodkov, k čemur botruje tudi odsotnost pretenzije po velikih, usodnih sporočilih. Po drugi strani gre odsotnost »globinskega« pripisati tudi svojevrstnim težavam, ki spremljajo velik del literarnega početja v času, ko se umetniku namesto jasno profilirane etične in ideološke pozicije, v premislek ponujajo njene mnogotere od-slikave. Romanu Vlak Vladimirja Kovačiča je Boris A. Novak posvetil istoimensko pesem, napisano v zapleteni formi sekstine.
Drugo delo, ki ga je izdala založba Aleph, je zbornik Šola kreativnega pisanja, v katerem, verjeti ali ne, priznani pisci, profesorji ali pisatelji razpravljajo o tem, kako se naučiti pisanja zgodb in romanov. Gre torej za učbenik, ki nas uvaja v to umetelno obrt, kakršna je pisanje literature, za katero po spontanem občutku velja, da se rojeva iz navdiha in posebnega, umetniškega daru. Pa se res lahko naučimo biti pisatelj? Pojav tečajev in šole kreativnega pisanja, ki se je razmahnil zlasti na ameriških univerzah, je, kar je povsem razumljivo, sprožil precej polemik, skepse in celo posmeha. Toda, če vodi pot do vrhunskega muzicista, skladatelja, slikarja, igralca preko učnih postopkov (šole), zakaj naj bi bil ravno pisatelj v tem izjema? »Najprej se nauči biti obrtnik, to ti ne bo preprečilo, da bi bil genij,11 pravi Delacroixjev citat na začetka knjige. To drži, vendar je lahko nekomu, ki piše iz drugačnih, manj tehničnih vzgibov, obrtništvo nesimpatična potrata časa. Avtorji prispevkov različno obravnavajo romanopisno učenje. John Braine npr. pravi: »Vedno pišite iz izkušnje. Vaša lastna izkušnja je popolnoma edinstvena.« WiUI' am H. Gass trdi nasprotno: »Kot prv° - proza predstavlja invencijo sveta. Zanjo pisatelj ne potrebuje najpNl daru pisanja, marveč sposobnost ustvarjati prizore, posameznosti, osebe," to se pravi, imaginarni svet. Joka Fowles - njegov prispevek je ffie boljšimi v knjigi, pravi, da je za pisa. telja najtežja naloga poiskati PraV_ »ton« za svoje gradivo. Kar štiriin dvajset avtorjev nam takole izPoV,: svoje mnenje o pisanju, nekateri tua s konkretnimi, praktičnimi priporočil _ kar je .navsezadnje vendarle posebe . književni dogodek, pa če v prirojef navdih verjamemo, ali pa ne. Med d mačimi avtorji o poučevanju pisanj ske roke razmišljajo Andrej Blatu1' Igor Bratož, Branko Gradišnik, Mif Hladnik, Zdenka Hribar in Lojze h ^ vačič, čigar prispevek je, skupal^ Gradišnikovim in Fowlsovim n3-najzanimivejšimi v knjigi. Škrat ’ podlaga, ki še ni piedestal, hkrati zelo velika verjetnost, da bo hnjld^ \ kratkem razprodana. Besedila je zD in uredil Andrej Blatnik.
IGOR ŠKAMPEKt®
Do 30. junija bo v avli koprs ^ knjižnice na ogled razstava z slovom Mladi primorski pesn1 in pisatelji. Zbrana so dela venskih primorskih avtorjev, nih po letu 1945 z vsaj enim 'z nim leposlovnim delom.
sl°'
roje'
V težkih razmerah (večkrat so prepuščeni samim sebi) so dosegli vrsto zavidljivih rezultatov
800 m daleč v sifonu
Potapljanje v jamah postavlja, glede na podobno dejavnost v morju, toliko dodatnih problemov, da gre v praksi za drugačno disciplino. Morsko potapljanje je zelo razširjeno. Zato obstajajo številne šole in cela vrsta priročnikov. Jamski potapljači, potem, ko se izvež-bajo v morju, pa so praktično prepuščeni samim sebi, saj so tudi na državni ravni maloštevilni. Zato se pogosto udeležujejo srečanj in kongresov, kjer si izmenjujejo izkušnje, oziroma, kjer se učijo od vodilnih evropskih jamskih potapljačev. Vodilni potapljači pa dobijo od ostalih podatke o sifonih, kjer bi se splačalo potapljati. Večina sifonov je namreč še neznanih, saj se za vsakim kraškim izvirom lahko skriva sifon.
Na enem izmed teh srečanj je član Jamarskega odseka SPDT Maurizio Deschmann vzpostavil stike z vodjo belgijskih potapljačev Jean-Pierrom Thiryjem. Od tedaj se sodelovanje razvija v obojestransko zadovoljstvo.
Prejšnje poletje je Thiry gostoval Pri nas. Nadavno pa je Maurizio vrnil °bisk in obiskal številne sifone v Franciji. Pri tem je opravil izreden Podvig. V izvirih della Tourne je plaval 800 (osemsto) m daleč v sifon in se Uato vrnil nazaj. Pod vodo je torej preplaval 1600 m, ne da bi videl površja.
Izvir della Torne se nahaja sredi vasi Bourg St. Andeol severozahodno °d Avignona. Voda priteka iz votline, v kateri so Rimljani imeli svoje svetišče posvečeno Mitru. Ob oltarju je tolmun, kjer se prične sifon.
Raziskave sifona so se pričele leta 1970. Dosedaj so prodrli 1020 m daleč ln 115 m globoko. Poleg tega so razi-skali še nekaj odcepov, tako da trenutno znaša dolžina sifona okoli 1700 m.
Svojo izkušnjo opisuje Maurizio takole:
."Zadnja kontrola opreme, še en po-na tempelj, ki je posvečen bogu Vlltru, gospodu jam, nato pod vodo.
sam in plavam v enemu izmed najlepših francoskih sifonov. Voda je sorezmerno topla, vsaj v primerjavi s Tst°, na katero sem navajen v naših jUfonih. Plavam navzdol ob strmini in ko dosežem rov se ustavim in ponovno temeljito pregledam vso opremo: ri dihalne priprave, ena za vsako jek-®no. Pregledam hitro eno za drugo. . srilci kažejo, da je pritisk v vsaki lz®ed treh jeklenk 220 atmosfer. V ''.sakem primeru, se bom pričel vrača-.l’ ko bo pritisk padel na 150. Plavalni I°Pič se pravilno polni in prazni. Vseh Pet luči deluje brezhibno. Ura, kom-Pas in globinomer so na mestu. Škarje 0 trdno pritrjene. Brez težav uravna-kin pritisk v ušesih. Plavuti so dobro to Ute' F°top se praktično pričenja v trenutku.
. Nedim varnostni vrvici in prever-pUt, če je dobro pritrjena; ni težav, jj ^ncozi delajo temeljito. Odcepi so dvoumno označeni in za vsak pri-®r Pustim lasten znak. Rov je enako-k reh, bele barve in ima obliko pol-p °9a' Širina koleba med štirimi in jthii metri, višina med enim in dve-tp ' Pridem do krasnega kanjona, kjer taka resna ovira; nekoliko zamota-
na ožina. Pregledam, da se mi vsa oprema tesno prilega, menjam jeklenko in se previdno zavlečem v razpoko. Pazim, da oprema ne preveč tolče ob stene in se premikam počasi, da se mi kaj ne zagozdi.
Pazim, da se ne dotaknem varnostne vrvice, v katero, bi se lahko zapletel. Ožina ima dve zaporedni stopnici, ki me prisilita, da se nekoliko zvijam, toda v eni minuti sem skozi. Ponoven pregled opreme. Nobene poškodbe. Prižgem 50 vatni žaromet in rov se mi pokaže v vsej svoji lepoti.
Pričnem ponovno plavati. Napredujem enakomerno, 25 m na minuto. Pogled skače z varnostne vrvice, ki je brezhibna, na merilce pritiska. Zato, da enakomerno trosim zrak, menjujem jeklenke vsakih 10 atm.. Rov ima stalno smer. Prav tako je stalna globina, ki koleba med 6-8 metri. Napredujem počasi in pazim na odcepe. 200 m, 300 m, 400 m. Se ustavim in ponovno pregledam opremo. Vse poteka v najlepšem redu. Sem v vodi ze 20 minut in pričenjam »čutiti« jamo okoli sebe. Počasi nadaljujem svojo samotno pot. Edina družba: redki niphargusi, ki jih zmoti svetloba.
Razgled je izreden: krasne erozijske oblike. Plavam mimo nožev iz belega apnenca in zgleda, kot da bi se pred menoj odpirale zavese. Ritem plavanja in dihanja je enakomeren in spomin mi skače in sifone, ki sem jih že preplaval, sam ali v družbi. To pot ne gre za raziskovanje neznanega. Občutek pa je vseeno podoben, saj gledam nekaj, kar je večini ljudi nedostopno, skoraj prepovedano. Prodiram v ta kamniti svet, opazujem jamo, ki komaj nastaja in ki jo bo voda zapustila šele čez tisoče ali milijone let (kdo ve?). Nadaljujem proti koncu, ki ga ni, saj podobne jame nimajo konca, ki bi ga človek lahko dosegel.
Skoraj podzavestno, avtomatično preverjam opremo na rednih presledkih: 500 m, 600 m, 700 m in pod menoj zazija brezno. Prišel sem do cilja, ki sem si ga zastavil in opazujem brezno, ki se spušča v globino. Mislim na tiste, ki so priplavali do te točke ali celo nadaljevali navzdol, do globine 115 m, ki jo je dosegel Bernard Leger, veliki, pokojni speleonavt. (B. Leger se je smrtno ponesrečil na gozdni stezi, kjer se mu je zdrsnilo na listju.) Onkraj globine 115 m se jama nadaljuje, negibna a vendar živa. Počutim se miren in srečen.
Zadnji pozdrav breznu, zamah s plavuti in nazaj proti izhodu. Sem obilno znotraj varnostnih mej, ki sem si jih zastavil in vsako minuto sem bližji sončni svetlobi. Pri odcepu poberem znak, ki sem ga iz previdnosti pustil, da mi bo kazal pravilno pot. V kratkem sem ponovno pri ožini. Počasi in previdno jo preplavam in pred seboj zagledam luči. Sta Jean Pierr in Erneste, ki sta se komaj potopila. Stisnemo si roke, se slikamo in nato ven proti izhodu.
Samo uro in pol dolgo potovanje, toda spomin bo trajal celo življenje. Zunaj, na soncu, se mi smehlja bog Mitra.
Ko srečaš jamskega medveda,..
Norbert Castaret spada med najbolj znane francoske in torej svetovne jamarje. Poleg tega, da je veliko raziskoval, je o tem tudi veliko pisal. Brez primerne reklame pa tudi najbolj kvalitetno blago ne gre v prodajo. Casteret je že v mladih letih veliko hodil po jamah, predvsem sam, s svečo, vžigalicami in s staro vrvjo. Na enem
izmed številnih pohodov po jamah, se je leta 1922 ustavil pred »končnim« jezerom v Montespan-ski jami. Normalni jamar bi se obrnil, kot so v podobnih primerih dotlej in kasneje naredili skoraj vsi jamarji širom po svetu, ki med drugim hodijo v jame pretežno v družbi. A Norbert je bil očitno drugačnega mnenja. Slekel je
skronmo obleko, nag zabredel v mrzlo vodo, zajel zrak in se potopil. Brez podvodne svetilke, seveda. Nekaj časa je plaval pod vodo, nato je skalnati strop nad njim zginil in dosegel je površje, kjer zaradi teme ni videl ničesar. Znova je zajel zrak in se vrnil na izhodišče. Naslednji dan je ponovno stal pred sifonom. To pot »primerno« opremljen, saj je s seboj prinesel gumijasto kapo, pod katero je vtaknil svečo in vžigalice. Ko je izplaval, onkraj sifona, je svečo prižgal in ugotovil, da prvemu takoj sledi nov sifon. Toda tudi ta ga ni ustavil in kmalu je s čudežno suhimi vžigalicami ponovno prižgal svečo in presenečenje ugotovil, da je po rovu, že hodila človeška noga. Pred njim je namreč stal, iz gline izdelan, kip jamskega medveda, ki ga je za časa ledene dobe, ko je vodni tok presahnil, izdelal pračlovek.
Iztokovemu zgledu, kot piše Finžgar, so sledili tisoči. Castaretu pa, v sifone, k sreči ni sledil skoraj nobeden, sicer bi se jamarji pridružili dinozavrom in drugim izumrlim vrstam.
Po rovih in breznih do cilja
Varnostna vrvica se je v sunkih odvijala s Koluta. Trenutek pavze, nato ponovno nekaj metrov, »Gotovo je izplaval in sedaj hodi. Pod vodo ne more, brez plavuti, plavati tako hitro in neenakomerno«, je menil prvi. »Mmg« je neprepričano potrdil drugi, ki si je obenem skušal dopovedati, da je razlaga prvega edina mogoča. Možnost, da je potapljača napadla panika in da se zapleta v varnostno vrvico je bila skoraj neverjetna, saj niti če bi se namerno zavijal vanjo je ne bi utegnil porabiti toliko in tako hitro. Kolut se je nenadoma ustavil in vrvica je obmirovala. Minute so počasi tekle in skrb je naraščala, saj so se zmenili le za hiter ogledni postop in tudi oprema je bila le temu primerna. Kratek posvet in pričele so se priprave, da se še eden izmed prisotnih potopi in pogleda, kaj se je zgodilo. Tedaj se je tolmun nenadoma, brez šuma zableščal. Nato je iz vode pokukala glava. Kljub slepeči svetlobi podvodnih luči, maski in dihalnemu aparatu v ustih, je nasmeh, ki je segal skoraj do ušes, naznanjal vesele'novice. Sifon je bil sicer nizek a le nekaj metrov dolg. Po sifonu se jama nadaljuje z obširnim položnim rovom. Tudi čudno obnašanje koluta je hitro dobilo razlago. Po sifonu ni bilo nikjer skalnega roglja ali skale, kamor bi privezal vrvico, zato jo je nekaj časa vlekel za seboj, dokler ni našel naplavljene veje. Po rovu je prišel okoli 100 m daleč od dvorane, kjer se odpirata brezni. Poleg tega sta še dva odcepa, ki jih ni pregledal.
Dan, oziroma popoldan se ni pričel posebno navdušujoče. Za začetek je avto obtičal, na poti k jami, v razmočeni glini. Najprej ga je bilo potrebno izvleči, nato pa pot do jame opraviti peš. V zameno je bila v jami pot do sifona lahka in ne posebno naporna. Za prenos ene potapljaške opreme rabijo običajno trije. Zato je v štirih šlo kot po olju. Pri sifonu pa se je pričelo ponovno zatikati. Bolj kot poštenemu sifonskemu jezercu je bil končni sifon podoben plitvi mlaki, saj 3x3 m velik tolmun ni nikjer presegal metra in pol globine. Potapljač je z običajnim cerimonialom spravil
nase vso potrebno opremo, ki je za varno potapljanje potrebna, a ko jo ima človek vso na sebi, nima dosti za zavidati bogato okrašenemu božičnemu drevescu. In končno pod vodo. Ožina ob dnu, z jeklenkama na hrbtu, ni bila prehodna. Hip nato se je z dna dvignil oblak blata in vidljivost je padla na ničlo. Tipanje stene v jezercu je potrdilo, da razen ožine ni nadaljevanja. Zato se je potapljač vrnil na površje, se znebil skoraj vse opreme, tudi plavuti in se z eno samo jeklenko, ki jo je na vrvici vlekel za seboj zaril v ožino. A tudi tako ni šlo skozi. Odprava se je klavrno bližala koncu. Ker je bilo časa in opreme na pretek, volje za sprejeti neugodno stanje pa malo, še zadnji poizkus. V steni, nad končnim jezercem se odpira luknja, ki se takoj prevesi v poplavljeno razpoko. Delna kopel za normalno oblečene spremljevalce in potapljač se je zvlekel v luknjo. Kmalu nato je izginil v kalni vodi. Toda namesto, da bi se takoj vrnil na površje in naznanil že pričakovano vest, da je jame konec, je sij v vodi zginil, zračni mehurji so skoraj v hipu prenehali prihajati na površje in kolut z varnostno vrvico se je pričel naglo odvijati. Oprema pa je bila primerna le za nekaj metrov globok in nekaj deset sekund dolg varen potop.
Teden kasneje so se v jamo vrnili v treh. Dva sta se, lahko opremljena, potopila, tretji pa je čepel na kupu gline pred jezerom in v temi čakal. Medtem, ko so na glini minute vlekle neskončno počasi, je onkraj sifona čas tekel hitro in navdušujoče. Najprej lep, obširemn rov. Brezno, ki je ustavilo prvega obiskovalca pa je bilo prosto preplezljivo, na dnu pa radost, vseh radosti je žuborel bister potoček, ki je izviral iz prav tako bistrega sifona. Potapljači, tudi v bodočnosti, ne bodo ostali brez dela. Rov se je nadaljeval tudi po toku navzdol, toda čas je neizprosno preganjal. Še hitra izmera rova od brezna do sifona in nazaj skozi sifon v stari del. Novi del se nadaljuje kar na petih mestih. Zato bo jama doživela še številne obiske.
O tehniki jamskega potapljanja Kako nastajajo jame?
jjSn terneljiteljem jamarstva je bilo že od vsega začetka Itoj da se jame nadaljujejo tudi onkraj »končnega« jazera, s°v lahko v nekaterih primerih ugotovili ob priliki izred-jijjj uše ali, ko so našli obhodni rov. Toda tedanja tehnika pre(jn' dopuščala velikega upanja. Ponekod so skušali na-hiSo 0vfti z razstreljevanjem, drugod vrtali rove, a nikjer v j p Prišli daleč. V pristaniščih so v prejšnjem stoletju raz-speFrecei učinkovito potapljaško opremo, ki je z majhnimi dpjg einbami ostala v uporabi še nekaj časa po koncu za-šk0t v.0i.ne- Kovinski skafander, več deset kilogramov težki 91avJl 'n cev po kateri so potiskali zrak s površja so bili Ott0r ,s.e®tavni deli te opreme. Tako opremljen potapljač Potoki rz Marselja se je leta 1878, na Martelovo pobudo, srej,r v Taucluskem izlivu, vendar izbira cilja ni bila po-S D’ sai mu še sedaj potapljači niso bili kos. letih ji0 lst;em principu delujočo opremo, sta se v tridesetih si Onriu^Fljala tudi Slovenca Dušan in Ivan Kuščar, ki sta P0 rtl°- Vdelala sama doma.
avto v°mi 80 tudi civilisti, predvsem v Italiji, prišli do yr*Jha m11^ dihalnih aparatov na kisik, ki jih je razvila Nlft ®orr>arica za svoje desantnike. Do tedaj so namreč Mapc . ° Plavuti vojaška tajnost. S to opremo je Tržačan (h gj0p *®ta 1953 preplaval 80 metrov dolg sifon na dnu 328 )arrlar 'Jke Trebenske jame. Toda aparati na kiski so za r,eohho? Potapljanje neprimerni, saj je kisik, ta za življenje Piosfgfj n° Potrebni plin, pri pritisku, ki preseže dve at-tPoremp "vf človeka strupen in zato s podobno opremo ne Po ipt rez smrtne nevarnosti, preseči globine 10 m. sUsni U ^ sta Costeau in Gargan izdelala prve aparate ^ ~ 50 if1!zra^' Rt omogočajo varno potapljanje do globine "Prem	došik zamenjamo s helijem Še globlje.
0P,tehloU n° Vs* iamarji uporabljajo običajno potapljaško t^tni aa zrak,_kot jo uporabljajo morski potapljači.. Tudi Nto veiiPOtapl.iaškl tečaj opravijo navadno v morju. Prav lalo v jamah vsa pravila, ki veljajo pri potapljanju v
morju z razliko, da se v jami običajno potopi potapljač sam in ne v dvoje kot v morju, kajti zaradi ožin, motne vode in raznih ovir utegne vsakdo skrbeti samo zase in ni v stanju, da bi pomagal drugemu, kvečjemu mu je v napoto in vir nevarnosti. Poleg tega, za razliko od morja, kjer imamo povsod nad nami površje, je v sifonu nad nami strop in izplavamo lahko le če se vrnemo od mesta, kjer smo se potopili. Zato mora vsakdo razpolagati z vsaj dvema neodvisnima opremama. Torej vsaj dve neodvisni jeklenki, morebiti, vsaka s svojim dihalnim aparatom in svojim manometrom. Poleg tega še tri, bolje pet luči s primerno avtonomijo. Pri napredovanju velja pravilo ene tretjine, ki pravi, da lahko porabimo le eno tretjino zraka, ki ga imamo na razpolago in moramo prihraniti dve tretjini za povratek. Ko se porabi predvideno tretjino, se potapljač prične vračati, neglede na to, kam je prišel in kaj vidi pred seboj. V motnih sifonih in v ožinah se povratek prične že pri eni četrtini ali celo pri eni petini.
Sifoni so pogosto blatni in pri povratku vidljivost lahko pade na nič. Zato je uporabva varnostne vrvice nujna. Potop brez nje je iskanje nesreče. Vrvica ima premer od 2 do 5 mm in jo navijemo na boben tako, da se brez težav odvija in navija. Vsakokrat, ko rov menja obliko ali smer jo je treba nekam pritrditi in če ni skalnatih rogljev in podobnega moramo zabiti klin in včasih celo svedrovec. Napenjanje vrvice vzame največ časa, saj mora biti speta tako, da je ob njej možen povratek tudi v popolni temi. Poleg tega mora biti vrvica speljana tudi tako, da se vanjo ne zapletemo. Če pa se to zgodi, jo režemo le v skrajnem primeru, ko ne gre drugače in jo nato ponovno spojimo.
V jami je voda običajno hladna kot v morju in tudi napor je znatno večji. Zato ne veljajo običajne tablice za dekompresijo, temveč si je treba priskrbeti primerne jamarske. Iz previdnosti opravimo triminutno dekompresijo tudi kadar smo daleč znotraj varnostne krivulje.
Kras je delo vode. Deževnica, ponekod snežnica, odteka skozi razpoke, raztaplja apnene in jih širi. Na poti v globino se majhni curki polagoma združujejo v večje. Ko so razpoke dovolj široke, da jih prva smet ne več zamaši, nosi voda s seboj tudi pesek in nato še prod, ki mehansko dolbejo kamenino. V določeni globini pa voda preide iz pretežno navpičnega, v pretežno vodoraven pretok. Poleg tega pritekajo na Kras potoki in reke z nekrašnih področij.
Konec prejšnjega stoletja je jamarstvo že toliko napredovalo, da so jamarji že raziskali številne vodne jame. Vendar kjer jih niso ustavile ožine ali podori, jih je sorazmerno kmalu ustavila voda in večina vodnih jam se na načrtih še sedaj konča s »končnim jezerom« ali »končnim sifonom«.
O tem, kakšno je podzemlje med »končnim sifonom« in izvirom se je razvila burna, mestoma polemična diskusija.
Na eni strani je stala večina jamarjev z Marteldm na čelu in trdila, da kraške vode, podobno kot površine, tečejo od ponorov do izvira v obširnih, med seboj povezanih rovih tako, kot tečejo reke na površju po svoji strugi. Na drugi strani pa je
stala predvsem uradna znanost z Grundom na čelu in trdila, da pod vodno gladino rovi sploh ne morejo nastati in da se kraška voda pretaka pretežno skozi razpoke, podobno kot podtalnica v produ in da torej med ponori in izviri ni večjih, med seboj povezanih rovov.
V nečem pa so bili oboji soglasni: deževnica se nasiči z apnencem že takoj pod površjem in v globini ne raztaplja več.
Kako naj bi torej v globini ali daleč od ponorov nastajale votline, ni bilo jasno. Da obstajajo, pa ni bilo dvoma, saj jih jamarji pogosto vidijo. Šele v šestdesetih letih, ko je Bo-eli objavil teorijo o tem, da mešanica nasičenih vod razkraja apnene, kjerkoli se vode mešajo, je postalo jasno, da večina vodoravnih jam in ne samo teh, nastane pod vodno gladino, kar so potrdili številni potopi in vrtine, ki so pokazali, da nastajajo jame tudi tako globoko pod vodo, da si človek tudi z najsodobnejšo tehniko ne niti sanja, da bi dosegel njihovo »dno«.
Stran pripravil
STOJAN SANCIN
Danes v prijateljski nogometni tekmi v Zagrebu (20.00)
Danes zadnje kolo nogometne B lige
Jugoslavija -
ZAGREB — Drevi ob 20. uri bo na stadionu Maksimir v Zagrebu prava nogometna poslastica, saj se bosta v prijateljski nogometni tekmi, seveda v okviru priprav na SP V Italiji spoprijeli Jugoslavija in Nizozemska, ki, po mnenju strokovnjakov, sodi v ožji krog favoritov celo za osvojitev prvega mesta na SP.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je jugoslovanski zvezni trener Ivica Osim dejal, da je današnja tekma proti Nizozemski kot nalašč, saj igrajo »tulipani« podoben nogomet kot Zahodni Nemci.
POSTAVI: JUGOSLAVIJA: Ivkovič, Vulič, Spasič, Jozič, Hadžibegič, Baljič, Prosinečki, Katanec, Susič, Stojkovič, Vujovič. NIZOZEMSKA: Van Breukelen, Van Aerle, Van Tiggelen, R. Koeman, Rutjes, Wouters, E. Koeman, Rijkaard, Van Basten, Gullit, Kieft. Sodil bo Avstrijec Kaupe.
Danes še tri srečanja
V ovkiru priprav na nogometno SP bodo danes še te prijateljske tekme: v La Valletti: Malta — S. Irska; v Genovi: Genoa - Kostarika; v Linzu: Avstrija - Urugvaj.
Poraz modrih olimpijcev
BUDIMPEŠTA — V prijateljski nogometni tekmi je Madžarska premagala olimpijsko reprezentanco Jugoslavije z 2:1 (0:0). Zadetek za Jugoslavijo je dosegel Jokišič v 73. minuti. Jokišič je bil skupno z vratarjem Milojevičem tudi najboljši v jugoslovanski reprezentanci.
Za domačine pa sta bila uspešna Hamar v 49. min. in Mikija v 86. min.
Nizozemska
Italijani brez težav
ITALIJA - CANNES 3:0 (2:0)
STRELCA: Vialli v 37. min. ize enajstmetrovke; De Napeli v 39. min.; Vialli v 71. min.
ITALIJA: zenga, Bergomi, Maldini, Baresi, Ferroi, Ance-lotti, Donadoni, De Napoli, Vialli (od 72. min. Schillaci), Giannini, Carnevale.
AREZZO — Azzurri so po pričakovanju jn brez težav premagali francoskega prvoligaša Cannesa, čeprav je prvi gol padel po sodnikovi radodarnosti, saj je precej velikodušno dosodil domačinom enajstmetrovko. Vialli ni zgrešil najstrožje kazni. De Napoli je nato izkoristil lep Giannini-jev predložek, v drugem polčasu pa je za tretjoi gol spet poskrbel Vialli, ki je očitno tik pred svetovnim prvenstvom tudi ujel pravo formo.
Včeraj odigrali številne tekme
V okviru priprav na svetovno nogometno prvenstvo so včeraj odigrali vrsto prijateljskih tekem.
IZIDI: Madžarska - Kolumbija 3:1 (2:1); Švica - ZDA 2:1 (0:1); Tunizija - Anglija 1:1 (1:0); Belgija - Mehika 3:0 (2:0); Malta - S. Irska 0:3 (1:0); Saviglianese - Brazilija 0:12; Pordenone - Španija 2:8 (2:3).
Triestina za točko
V današnjem zadnjem kolu italijanskega prvenstva B lige zadostuje Tri-estini le točka, da se reši najhujšega. Skušala pa jo bo osvojiti doma proti Cosenzi, ki bi se tudi zadovoljila s točko. V tem primeru bi igrala dodatno tekmo z Monzo, če bi seveda istočasno zmagale Barletta, Messina in Monza. Če bi Cosenza danes zmagala, bi se seveda »matematično« izognila nazadovanju, bi pa spravila v hude težave Triestino. Tako ali drugače, na dlani je, da morajo danes tržaški nogometaši osvojiti vsaj točko.
Giacomini danes ne bo mogel računati na izključnega srednjega igralca Papaisa. Tudi nastop Lenarduzzija je še v dvomu, saj še ni povsem okreval po jjoškodbi.
Ce je na vrhu lestvice vse odločeno (Torino, Piša, Cagliari in Parma so že v A ligi), je na spodnjem delu lestvice precej zapleteno glede četrte ekipe, ki bo skupno z Licato, Comom in Catan-zarom morala zapustiti drugoligaško konkurenco.
SPORED ZADNJEGA KOLA: Ancona - Como; Brescia - Padova; Licata -Reggina; Monza - Torino; Reggiana -Foggia; Avellino - Pescara; Catanzaro
- Barletta; Messina - Cagliari; Piša -Parma; TRIESTINA - Cosenza.
LESTVICA: Torino 53; Piša 50; Cagliari 47; Parma 45; Ancona 41; Reggina 40; Reggiana 39; Foggia in Pescara 38; Padova 37; Brescia 35; Avellino in Triestina 34; Barletta in Cosenza 33; Monza in Messina 32; Licata 28; Como 27; Catanzaro 24.
3. jugoslovanska liga
Zelo pomembna zmaga Koprčanov
JUNAK - KOPER	0:1
V 33. in obenem zadnjem kolu 3. jugoslovanske nogometne lige je Koper dosegel v Sinju izredno pomembno zmago v boju za obstanek. Zmagoviti zadetek je dosegel mladi in obetavni Ribarič. Ker je BSK izgubil, ga je Koper, ki ima sedaj 25 točk, za točko prehitel in bo o svoji usodi odločal sam, in to že v sredo, 6. t. m., ko bo na vrsti zadnje kolo. V Kopru namreč gostuje Mladost, ki je včeraj v Petrinji kar z 8:3 premagala Ljubljano. (Kreft)
Po drugi od treh dolomitskih etap kolesarske dirke po Italiji
Bugno brez pravih tekmecev
Giovanni Gebbia novi trener San Benedetta
Giovanni Gebbia je novi trener San Benedetta.
Tako je sporočilo vodstvo go-riške košarkarske ekipe, ki bo v naslednji sezoni nastopila v prvenstvu B-l lige. Ob tem je vodstvo goriškega drugoligaša izjavilo, da so kot tehničnega direktorja najeli Giorgia Gioma, bivšega reprezentanta, ki je doslej bil v tehničnem vodstvu Benet-tona iz Trevisa.
Kakšni so programi novega trenerja, ki je v letošnji sezoni vodil Raguso v B-l ligi, bomo izvedeli jutri, saj je San Benedetto sklical tiskovno konferenco, na kateri bo tudi »razkril« novosti v zvezi s samimi igralci.
Govori se, da bo več košarkarjev zapustilo ekipo, med temi naj bi bili tudi Vitez, Pon-zoni in Esposito. Sicer uradnih vesti trenutno ni in jasno je, da bo o izbiri igralcev zadnjo besedo imel novi trener, (r.p.)
PRELAZ PORDOI (Trento) — »Morda bo Bugnu uspelo, da letos osvoji Giro in Tour,« je po včerajšnji drugi od treh dolomitskih etap izjavil bivši francoski kolesarski as Hinault. Bugno je namreč vozil izredno in sedaj res ni videti nikogar, ki bi mu lahko ogrozil končno zmago: dirko je vseskozi imel pod kontrolo, nazadnje pa mu je še etapna zmaga ušla le za las, kaže, da je zgrešil prestavo, čeprav nekateri sumijo, da je šlo za velikodušno gesto.
Etapa je spominjala na »epske« čase italijanskega kolesarstva. Ob progi je namreč mrgolelo navdušenih gledalcev, ki so tudi res imeli kaj videti. Tudi »žrtev« ni manjkalo: med tistimi, za katere se je Giro končal, so tudi Zimmermann, Halupczok in veteran Cavazzi, ki bo decembra dopolnil 40 let, ko je tudi konec kariere za profesionalce. Prav Zimmermann je skupaj z Vandellijem poskusil srečo. Prva sta prišla na prelaza Falzarego in Gardena, zatem je Zimmermann popustil, Vandelli je sam prekolesaril prelaz Sella in Pordoi. Pri spustu je zatem Zimmetrmann padel in so ga morali
odpeljati v bolnico (na srečo ni bilo nič hujšega), Vandellija pa je dohitel Koničev. Italijan je bil nato prvi tudi na Marmoladi. Sledil je napad tretjeu-vrščenega Motteta, ki pa ga Bugno ni spustil izpred oči. Oba sta zatem prehitela Vandellija in Koničeva, ostali so bili daleč zadaj. Na drugem vzponu na Pordoi je med množico, ki je bila v pravem deliriju, Bugno diktiral tempo, a okrog 200 m pred ciljem je Mottet izkoristil njegovo napako in ga prehitel.
Vrstni red 16. etape: 1. Mottet (Fr.), ki je 171 km od Toblacha do prelaza Pordoi prevozil v 5.29'24" s poprečno hitrostjo 31,148 km na uro (odbitek 12"); 2. Bugno (It.) i.č. (odbitek 8"); 3. Chioccioli (It.) 2T6" (odbitek 4"); 4. Gi-ovannetti (It.) i.č.; 5. Vandelli (It.) po 3'38" (odbitek 6 '); 6. Koničev (SZ) 4'06" (odbitek 4"); 7. Echave (Šp.) 4'40"; 8. Vona (It.) 4'47"; 9. Sierra (Ven.) 4'59"; 10. Poulnikov (SZ) 5’; 11. Conti (It.) 5'32"; 12. Lelli (It.) i.č.; 13. Philipot (Fr. 5'49"; 14. Unzaga (Šp.) 6T8"; 15. Duclos Lassalle (Fr.) 6'39"; 16. Bagot (Fr.) 6'41";
17. Lemarchand (Fr.) 6'43"; 18. Chozas (Šp.) i.č.; 19. Theunisse (Niz.) 6'50"; 20. Lejaretta (Šp.) 6'53".
Skupna lestvica: 1. Bugno (It.) 76.55'42"; 2. Mottet (Fr.) po 4T3"; 3. Gi-ovannetti (It.) 6'40"; 4. Echave (Šp.) 9'37"; 5. Chioccioli (It.) 10'06"; 6. Poulnikov (SZ) 10'30"l 7. Chozas (Šp.) 13 07"; 8. Lejarreta (Sp.) 13T1"; 9. Ugru-mov (SZ) 13T2"; 10. Lelli (It.) 15'08"; 11. Philipot (Fr.) 15'09"; 12. Sierra (Ven.) 18T9";13. Giupponi (It.) 18'24"; 14. Lec-chi (It.) 20'44"; 15. Theunisse (Niz.) 21'29"; 16. Jaskula (Pol.) 22'38"; 17. Chi-appucci (It.) 23'42"; 18. Zaina (It.) 24'02"; 19. Lemarchand (Fr.) 25'22"; 20. Bagot (Fr.) 26'39".
»Giro« amaterjev
PRELAZ PORDOI (Trento) —- Na 8. etapi kolesarske dirke za amaterje (Toblach - prelaz Pordoi, 104 km) je zmagal Ivan Gotji (Lombardija) v času 3.04'37". Na skupni lestvici vodi Belli (Lombardija) v času 24.12'5". Na 2. mestu je Gotti po 11", Flavio Milan iz F-JK pa je šesti po 1'39".
V italijanski reprezentanci
Lokar, Pilutti ter Cantarello
RIM — Za mednarodni košarkarski turnir, ki bo od 18. do 23. t.m. v Priolu, so bili v italijansko reprezentanco »under 22« sklicani tudi trije igralci Stefanela, in sicer Lokar, Cantarello ter Pilutti. Poleg njih je trener Gamba sklical še Attruio (Annabella), Brignolija (Ranger), Colde-bello (Knorr), Dalla Moro (Arimo), Espo-sita (Phonola), Morettija (Glaxo), Nicco-laia (Panapesca), Pessino (Vismara), Piaz-zo (Trapani), Pittisa (Philips), Rizza (Phonola), Rossinija (Vismara) in Vianinija (Benetton).
Na turnirju bodo poleg Italije nastopile še ZDA, Grčija, ZRN, Španija, Kitajska, SZ in Brazilija.
Naali prvi v Stockholmu
STOCKHOLM — Na maratonskem teku v Stzockholmu je zmagal Simon Robert Naali iz Tanzanije.
Danes prototipi
SPA FRANCORCHAMPS — Na današnji 4. dirki svetovnega prvenstva prototipov bosta v 1. vrsti startala Schlesser (Fr.) in Mass (ZRN) na mercedesu. Takoj za njima bosta Brundle (VB) in Lammers (Niz.) na jaguarju.
V včerajšnjem 3. kolu teniškega prvenstva Francije
Na 12. izvedbi tradicionalnega avtomobilskega rallyja po Krasu in Istri
Seleševa in Ivaniševič naprej
PARIZ — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije je Italija včeraj izgubila še zadnjega predstavnika, Sandro Cecchini, kar pa je bilo pričakovati, saj se je pomerila s prvo igralko na svetu, Zahodno Nemko Steffi Graf. V nadaljnje tekmovanje pa sta se prebila oba jugoslovanska zastopnika, Goran Ivaniševič, ki je odpravil Zahodnega Nemca Kuhnena, ter Monika Seleš, ki je premagala Sovjetinjo Meskijevo. Seleševa pa se je morala pošteno potruditi, predno je strla odpor nasprotnice. To ji je uspelo šele po dveh borbenih tie-breakih. Prav zato nekateri menijo, da so se povečale možnosti mlade Američanke Capri-atijeve, ki se je zlahka otresla nosilke 12. skupine, Avstrijke Wiesnerjeve. Za Jugoslovanko pa je verjetno še bolj zaskrbljujoče, da Grafova spet prihaja v formo, čeprav jo muči prehlad.
Med moškimi sta se od turnirja po-slovia Noah in Krickstein, medtem ko je zmagovalec iz Rima Muster potrdil, da je na zemlji trenutno najboljši.
Večjih težav nista imela niti Jaite ter Gustavsson. Nekaj izidov:
MOŠKI (3. kolo): Perez-Roldan (Arg.) - Noah (Fr.) 7:6, 6:4, 4:6, 6:3; Muster (Av.) - Haarhuis (Niz.) 3:6, 7:5, 6:2, 7:6; Ivaniševič (Jug.) - Kuhnen (ZRN) 7:6, 6:1, 7:5; Gustavsson (Šve.) - Perez (Ur.) 6:1, 4:6, 6:1, 6:3; Jaite (Arg.) - Rahunen (Fin.) 7:6, 6:2, 6:1; Novacek (ČSR) -Krickstein (ZDA) 6:2, 6:3, 3:6, 7:6; Champion (Fr.) - Forget (Fr.) 6:4, 6:7, 6:4, 5:7; Gomez (Ekv.) - Volkov (SZ) 6:2, 7:5, 4:6, 6:3; Kroon (Šve.) - Mansdorf (Izr.) 6:4, 7:6, 6:1.
ŽENSKE (3. kolo): Graf (ZRN) - Cecchini (It.) 6:2, 6:3; Manuela Maleeva (Švi.) - Tarabini (Arg.) 2:6, 7:5, 6:0; Gil-demeister (Čile) - Magdalena Maleeva (Bol.) 6:1, 6:3; Grossman (ZDA) - Sharpe (Avs.) 6:2, 4:6, 6:1; Seleš (Jug.) - Meški (SZ) 7:6, 7:6; Fernandez (ZDA) - Cueto (ZRN) 7:6, 6:2; Capriati (ZDA) - Wies-ner (Av.) 6:4, 6:4; Zvereva (SZ) - Martin (ZDA) 6:4, 6:1; Paz (Arg.) - Cohen (Švi.) 6:1, 7:5.
Končna zmaga Munerju (lancia delta)
VRSTNI RED: Muner - Giaiotti (lancia delta) 54T5"; 2. De Cecco - Rizzi (opel kadett GSI) po 1'48"; 3. Primoli -Libero 2 38"; 4, Picardo - Fabro (opel manta) 2'58"; 5. Boselli - Salgaro (opel kadett GSI) 3T9"; 6. De Cecco - Bono-metti (opel manta) 3'39"; 7. Valisneri -Nucifora (peugeot 205) 3'52"; 8. Devoti - Guglielmino (renault 5) 3'59".
TRST — Na 12. izvedbi avtomobilskega rallyja po Krasu in Istri se je uveljavila dvojica Muner - Giaiotti, ki je prejšnji teden zmagala tudi na ral-lyju v Bibioneju. Muner je povedel že na prvi posebni vožnji, ko je prehitel Lupidija in Davanza. Do prave selekcije je prišlo na 3. preizkusni vožnji, na kateri so odstopili Mattioli, Chi-mentin in Pulz, Davanzo pa je izgubil veliko časa zaradi preluknjane zračnice. Na posebni vožnji v Pridvoru je Lupidi vozil izredno, zatem pa, v 7. posebni preizkušnji, ko je imel le .15" zaostanka za Munerjem, je zaradi kratkega stika moral odstopiti.
Start In cilj rallyja po Krasu in Istri, na katerem je nastopilo 43 od vpisanih posadk, je bil na Trgu Unita v Trstu	(Foto Mario Magajn31
Košarkarska borza
NEW YORK — Rimski košarkarski prvoligaš II Messaggero je izgubil še svojega drugega Američana. Potem ko je Boston Celtics najel Briana Shawa, se je tudi Danny Ferry odločil za prestop med ameriške profesionalce. Ferryja je namreč najela ekipa NBA Cleveland Cavaliers.
Nasilno SP?
V kulturnem krožku Che Guevara bo jutri ob 18. uri zanimivo predavanje na temo »Nasilno svetovno prvenstvo?«.
Pobuda sodi seveda v okvir kulturnih prireditev za nogometno svetovno prvenstvo v Italiji. Govorniki bodo Massimo Giacomini, Emilio Felluga in Federico di Vita.
Jadranovcem prvo mesto
Na članskem košarkarskem turnirju G. Sarti je Jadran TKB osvojil prvo mesto, s tem da je v finalu premagal Latte Carso s 105:97. Don Bosco je bil tretji z zmago nad Tecnolucejem. Na sliki: z Jadranove prvenstvene tekme B-2 lige
domače vesti - domače vesti
Borovi cicibani boljši od Grette
BOR - GRETTA	5:4
PO 11-METROVKAH (0:0; 1:1)
BOR: Gregori, Mermolja, Tence, lozza, Carapucci, Lorenzi, Ciacchi, Carbonini, Vesnaver, Lobascio.
Po lepi, borbeni tekmi so Verdenikovi varovanci, potem ko se je tekma končala z neodločnim izidom 1:1, po 11-metrovkah premagali tehnično boljšo ekipo Grette s 5:4 in tato pripravili staršem, odbornikom in samim sebi veliko veselja. V prvem polčasu sta si Lorenzi in Carapucci zapravila dve lepi priložnosti, da bi povedla, toda nasprotnikov vratar je lepo ubranil.
V 1. minuti d.p. je Gretta zastreljala 11-metrovko, v 10. min. pa povedla. Naši igralci niso popustili in v 15. min. so po lepi skupni akciji z Lorenzijem
remizirali. Po tem uspehu se je 8® uvrstil v polfinale in ima že zagot° Ijeno 4. mesto. (Krapeš)
Bregova turnirja
TURNIR DEČKOV
VČERAJŠNJA IZIDA: Breg - ^ Nova Gorica 61:51 (22:20); Smelt Oh’4 pija Ljubljana - Libertas Trst (53:23).	za
DANAŠNJA FINALA (v Dolmd j. 3. mesto (9.30): Iskra - Libertas; z mesto (11.00): Breg - Smelt OlimP^3'
TURNIR MINIBASKETA ^
VČERAJŠNJA IZIDA: Kraški Sežana - Polet 73:23; Breg - Inted1 gia 56:23.	?a
DANAŠNJA FINALA (v Doh^jet; 3. mesto (15.30): Intermuggia - zjdar' za 1. mesto (17.00): Breg - Kraški
Veliko pričakovanje za sklepno tekmovanje v Lipici
Uspel plavalni tečaj ZSŠDI
Iz sveta naše telesne kulture
Skupne pobude
V torek se je z zaključnim tekmovanjem končal letošnji plavalni tečaj, ki ga že celo vrsto let prireja ZSŠDI v bazenu v Lipici. Letos je sicer organizator pri izvedbi tečaja naletel na nekaj nevšečnosti, saj so se dela zaradi adaptacije bazena precej zavlekla, tako da je bila vadba novembra in nekaj dni decembra prekinjena. Vendar to ni skalilo navdušenja mladih plavalcev, saj je tečaj obiskovalo 82 otrok. Tudi letos je bilo vpisanih veliko število otrok, ki obiskujejo otroški vrtec, kar je tudi jasen pokazatelj, da starši vpišejo otroka na tečaj z namenom, da bi se čimprej sprijaznil z vodo in, če se le da, tudi čimprej splaval. Kot je v svojem nagovoru pred nagrajevanjem poudaril predsednik ZSSDI Odo Kalan, je vedno večja osveščenost staršev o nujnosti seznanjanja otrok s plavanjem izredno pozitivna,
saj je bilo še pred nekaj leti med otroki veliko število neplavalcev in to kljub temu, da Primorci živimo ob morju, saj si je »plavalna kultura« le počasi utirala pot v mentaliteto ljudi. Poleg najmlajših so v bazen zahajali tudi nekoliko starejši otroci, ki so med tečajem g t rje vali že pridobljeno znanje in pilili razne plavalne stile, saj je povsem jasno, da enkrat tedenska vadba ni tekmovalnega značaja. Veliko zaslugo, da je tečaj odlično uspel, imajo seveda vaditelji Konrad Božeglav, Rado Kastelic in Janko Sila, ki so z veliko mero strokovnosti pa tudi potrpežljivosti stali ob strani svojim varovancem.
Tekmovalni dan so seveda vsi otroci nestrpno pričakovali, saj so vsi hoteli sebi in seveda staršem pokazati, česa so se naučili. Vsi se sicer tekmovanja niso udeležili, saj so bolezen, šolske in
Namiznoteniški osnovnošolski turnir v Zgoniku
Naši pokazali napredek
V petek popoldne je v Športno-kulturnem centru v Zgoniku potekal turnir osnovnošolskih otrok v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo pokrajinskega značaja, organizator pa je bil ŠK Kras v sodelovanju s pokrajinsko namiznoteniško zvezo. V dvorani se je na 14 mizah pomerilo 61 otrok (30 dečkov in 31 deklic) °d 6. do 10. leta starosti. Na tekmovanju sta sodelovali tudi naši namiznoteniški društvi, Kras in Bor s 24 oz. 5 mladimi predstavniki. Tekmovanje je potekalo po sistemu vsak z vsakim v skupinah po 5. Tako si je lahko vsakdo pridobil več tekmovalnih izkušenj, kajti v najslabšem primeru je opravil 4 srečanja.
Slovenski predstavniki so pokazali precejšen tehnični napredek. V glavnem vsi obvladajo osnovne udarce, to je osnovno vračanje in protinapad, premalo pa znajo povezovati posamezne elemente po vsej mizi. Posebno dečki bi morali biti bolj aktivni in samozavestni, da bi s prodornimi in učinkovitimi napadi s »for-handom« bolje napredovali. Največ uspeha je dosegel ŠK Kras s 1. in 2. mestom Pri deklicah (Vanja Miliči Erika Radovič) ter 3. in 5. mestom pri dečkih (Miran Simoneta, Peter Santini). ŠZ Bor pa je imel eno predstavnico na 5. mestu (Flego). Tekmovanje je bilo zanimivo posebno za Krasove vrste in je zagotovo predstav-tjalo pomembno preizkušnjo forme, borbenosti in poslušnosti vseh zgoraj ome-hjenih tekmovalcev, ko bodo čez teden dni v Cecini (Livorno) branili barve zamejskega športa na ekipnem državnem finalu mladinskih iger v namiznem tenisu (kategorija osnovnošolcev v moški in ženski konkurenci), (s. m.)
druge športne obveznosti pa tudi strah pred prvim nastopom marsikaterega malčka ustavili doma, tako da je bilo prisotnih 38 otrok. Rezultati:
OTROŠKI VRTEC
LETNIK 1984 IN MLAJŠI - dečki:
1.	Karlo Sanabor, 2. Samuel Corbatto, 3. Miran Sosič, 4. Martin Rebecchi, 5. Jan Guštinčič (vpisanih na tečaju: 15); deklice: 1. Rebeka Pipan, 2. Jasmina Guštinčič, 3. Lucija Allegra, 4. Ana VVehrenfenning, 5. Aleksija Leone (vpisanih na tečaju: 15).
LETNIK 1983 - dečki: 1. Axel Furjan, 2. Patrick Kocjančič, 3. Mitja Suhadolc, 4. Matjaž Suhadolc, 5. Pavel Berdon (vpisanih: 8); deklice: 1. Fede-rica Maar (vpisanih: 4).
LETNIK 1982 - dečki: 1. Luka Spetič, 2. Erik Višini, 3. Matjaž Kodrič, 4. Enrico Fonda, 5. Martin Grgič, 6. Matija Grgič (vpisanih: 8); deklice: 1. Michela Piazza, 2. Annalisa Zecchin (vpisanih: 5).
LETNIK 1981 - dečki: 1. Aleš Berce,
2.	Miha Lah (vpisanih: 4); deklice: 1. Olga Sosič, 2. Saša Šukalo (vpisanih: 4).
LETNIK 1980 - dečki: 1. Matevž Peterlin, 2. Daniel Leone, 3. Marko Spetič; deklice: 1. Ana Allegra, 2. Andreja Borštnar.
LETNIK 1979 - deklice: 1. Jana Okoren (vpisanih: 5).
LETNIK 1978 - fantje: 1. Martin Ukmar, 2. Peter Race, 3. Marko Okoren (vpisanih: 6).
LETNIK 1977 - fantje: 1. Luka Fonda (vpisanih: 5).
Kot že rečeno, je bilo na koncu tekmovanja še nagrajevanje, ki so se ga v predstavništvu organizatorja ZSSDI udeležili predsednik Odo Kalan, tajnik Ivan Peterlin in odbornik Ivan Brass. Tekmovalci so bili nagrajeni s kolajnami, ob krofu in sadnem soku pa so vsi obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo na novi izvedbi tečaja. (Inka)
Zamejsko balinarsko prvenstvo
Brez večjih presenečenj
Glede ponedeljkovega kola so se vsa srečanja končala s tesnimi zmagami (2 v gosteh in 2 doma). Lestvica pa je v glavnem ostala nespremenjena. Pred najtežjo nalogo je bila Gaja, ki le gostila Kras. Medtem ko sta bila oba domača zbijalca najbolj Zaslužna za uspeh četverke, je Natural v bližanju in obveznem zbijanju z rekordnim izkupičkom 25 točk popolnoma nadigral demotiviranega Emilija. Častno točko je kot že večrat prej docela dvojica, ki si je na najboljši način (končni rezultat je. bil tLS) oddolžila gajevcema za poraz v prvem delu prvenstva. V ječanju med Poletom in Makom je izstopal nastop Goričana ftgelja, ki je izenačil rekord v BOZ. Repenči so Nabrežincem Popustili točko le v srečanju posameznikov, v dvojicah in čet-wkah pa je bila njihova premoč več kot očitna. V torek pa so “digrali zaostalo srečanje med Poletom in Krasom, ki je za las jSRešil celoten izkupiček. V diciplini, ki je bila še do pred ratkim Krasovo najnevarješe orožje, pa je njen predstavnik ponovno klonil proti Guliču. Pravi protagonist pa je bila gostu-ča dvojica.
T\ telDI 5. POVRATNEGA KOLA: prost je bil Kras, Zarja -, anica Unitecno 2:0 (14:12, 11:7, 11:10), Polet - Kraški dom 2:1 S°u9’ 9:11, 11:6), Mak - Nabrežina 1:2 (10:23, 7:11, 11:9), Gaja -otc°l 2:1 (19:20, 11:4, 11:7).
7 LESTVICA: Gaja in Sokol 23 točk, Kraški dom 22, Polet 20, rJa 19, Kras in Nabrežina 18, Mak 13, Danica Unitecno 12. v JUTRIŠNJE KOLO: prosta bo Nabrežina, na Vrhu, 19.30: as - Danica Unitecno, v Nabrežini, 19.30: Sokol - Mak, v p zovici, 19.00: Zarja - Kraški dom, na Opčinah, 19.00: Polet -Wla- (Z. S.)
V organizaciji Devin bike SK Devin
Zanimivo tekmovanje
Kot smo že poročali, bo Devin bike SK Devin priredil v nedeljo, 10. t. m., prvi spretnostni sprehod s kolesi po kraš-kih gmajnah. Vožnja je razporejena v dve etapi: prva bo potekala od Šempolaja skozi Mavhinje v Cerovlje, medtem ko bo druga na kronometer iz Cerovelj na Kohišče. Predvideni čas na razpolago bo 60 minut.
Druga etapa na kronometer bo obvezna za moške več kot 14 let starosti in bo veljala za skupni vrstni red, medtem ko bo za ženske pogojna in ne bo za nagrajevanje.
Vpisovanje bo na startu, in sicer na šempolajskem trgu od 8.30 do 10. ure, start pa bo od 9.30 do 10.30. Po zaključku tekmovanja bo sledilo nagrajevanje po različnih starostnih kategorijah, poleg tega pa bo nagrajen tudi najstarejši in najmlajši udeleženec ter najštevilnejše društvo.
Tekmovanja se lahko udeležijo otroci v spremstvu staršev do 14. leta starosti, mladina s pooblastilom staršev od 14. do 18. leta starosti, ter odrasli od 18. leta dalje. Naj omenimo še, da bodo tekmovalci vozili na lastno odgovornost in smučarski klub Devin si ne bo prevzel nobene od-govornosti za morebitne nezgode in škodo, ki jo lahko povzročijo tekmovalci in udeleženci osebam in stvarem pred, med in po tekmovanju. Vsak tekmovalec pa bo z vpisom potrdil svoje dobro zdravstveno stanje in tako razbremenil organizatorja vsake odgovornosti. V primeru, da bo organizator spremenil spored tekmovanja, bodo tekmovalci seznanjeni na startu. (G. P.)
Omenjali smo že - sicer občasno -skupne pobude, ki jih Združenje izpeljuje samostojno ali v sodelovanju z društvi oziroma s športnimi organizacijami iz Slovenije in Hrvatske, vendar jih nikoli nismo strnili v neko smiselno zaporedje in jih pravilno ovrednotili. Menimo, da je sedaj napočil čas, da se nekoliko globlje ozremo k tem pobudam. Človek ima namreč vtis, da včasih pozabljamo na pomembnost tega delovanja in da gredo take pobude mimo nas kot nekaj samoumevnega. Trdili bi lahko, če bi uporabili neko sodobno izrazoslovje, da ne znamo opravljati pravega marketinga in da razmetujemo s svojimi napori. A časi narekujejo drugačen miselni pristop do takega delovanja.
Le redkokdo verjetno ve, da je najstarejša pobuda odbojkarski turnir prijateljstva (za moške in ženske): dvajset izvedb je že za nami! Na tem turnirju sodelujejo po dve ekipi, tako moški kot ženski, v imenu ZSŠDI, Slovenije in hrvatske Istre. Nešteto športnikov se je zvrstilo na igriščih vseh treh udeležencev. V zadnjih letih je turnir padel nekako v zaton in zaradi tega ga bomo letos poživili tako, da bodo nastopali le mladi tekmovalci.
Če ostanemo na odbojkarskem področju, bi morali tudi omeniti srečanje mladincev in mladink, sedaj kot selekcije iz naših vrst, Slovenije in celotne Hrvatske. To je mlajši turnir, a zanimivo je, da smo prav na tem področju dosegli najboljše in seveda presenetljive uspehe.
ZSŠDI ali bolje rečeno pokrajinski odbor v Gorici se je spomnil, da reka Soča dejansko prečka mejo in da bi morali izkorisititi tudi to vodno pot. Rečeno storjeno. Na vrsto so prišli kajaki in spust po reki preko državnih meja. Začetki so bili skromni, a pobuda dobiva iz leta v leto vedno večji pomen, saj se prijavlja vse več tekmovalcev, ne samo iz strogo obmejnih klubov.
Že ker smo na Goriškem, bi spregovorili tudi o prvomajskem pohodu Števerjan-Gonjače-Števerjan. To je prava rekreativna pobuda (sicer masovnega značaja), ki predstavlja neko tradicionalno vez med vasmi in ljudmi, ki prebivajo v Goriških Brdih.
Zamisel o kolesarskem maratonu iz Ljubljane do Trsta je dokaj nova, vendar je pomembna zaradi svoje masovnosti. Ža izpeljavo te pobude se lahlo zahvalimo odboru za maraton Franja iz Ljubljane, ki poskrbi za organizacijo v Sloveniji ter klubu Adria Rešim, ki gosti kolesarje ob prihodu na cilj v Lonjerju.
Pri košarki smo se vključili v šolska tekmovanja oziroma v tako imenovani pokal Šumi. Žal dijaki naših šol niso
ZSŠDI sklicuje v četrtek, 7. junija, v športno-kulturnem centru v Zgoniku (Trst) ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju
20. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red: otvoritev občnega zbora, potrditev sprejema SZ 01ympia, tajniško poročilo, razprava in pozdravi, ureditev članstva v Združenju in razno.
dovolj številni, da bi lahko sestavili ekipe na vsaki šoli in tako moramo nastopiti skupaj. Tudi na tem področju smo že dosegli zavidljive uspehe, a letos nam je bila (in to prvič) poverjena naloga, da organiziramo finalno tekmovanje. Omembe vreden je sklop prireditev, ki so vezane na širše področje, in sicer na dežele delovne skupnosti Alpe Adria. To ime se je na športnem področju prvič pojavilo na kolesarski etapni dirki za amaterje, ki ima svoj start v Sloveniji, gre preko avstrijske Koroške in zatem v našo deželo. Ta dirka ima svojstven pomen, saj na njej sodelujejo tekmovalci iz raznih držav. ZSŠDI je pristopilo k soorgani-zaciji v zadnjih letih, ko so se pobudniki iz naše dežele nekoliko odstranili.
Potem je prišla na vrsto košarka. Pri uresničevanju pobude je od samega začetka sodeloval odbor Jadrana, a Združenje se je vključilo s svojo kadetsko vrsto. Letos so bile polfinalne tekme na našem področju.
Kot zadnjo pobudo bi omenili še turnir borilnih športov, ki ga je letos prvič izvedel Shinkai karate klub. Prva »etapa« tega turnirja, na katerem sodelujejo tekmovalci iz Slovenije, Koroške in iz naše dežele, je bila v Zgoniku, druga bo v Ljubljani, a tretja še letos v Celovcu, kjer bodo podeljene skupne nagrade.
Ne smemo tudi pozabiti na srečanje manjšin, ki ga vrsto let organizira ZTKOS z namenom, da se vsaj enkrat letno srečajo v matični domovini športniki iz Porabja, Koroške, predstavniki ZSŠDI ter domačini iz Slovenije.
Prepričani smo, da nismo zaobjeli vseh pobud, saj nismo brskali po arhivih, ampak smo le želeli podati strnjen, tudi če delen, pregled telesno-kulturnih dogodkov ob meji, pri katerih neposredno sodeluje ZŠŠDI. Poleg tega mnoga društva samostojno organizirajo pomembne mednarodne pobude, a to je poglavje zase.
Pri taki obilici prireditev si moramo zastaviti vprašanje: zakaj ne pomislimo na neki skupni kpledar, da bi nazorno prikazali, kaj delamo v teku leta? Prav dobro se zavedamo, da bomo že konec leta težko sestavili pravi in dokončni koledar prireditev, a to bi imelo velik propagandni pomen. To bi bila naša izkaznica, lahko bi se predstavili širši javnosti.
Uvodoma smo omenili pomembnost teh srečanj. Mislim, da nihče ne more izpodbijati važnosti teh pobud. Predvsem gre za povezovanje ljudi, predvsem mladih, ki živijo in delajo ali se izobražujejo v popolnoma različnih življenjskih pogojih. Mnogokrat, ko smo gostili sosednje ekipe, so se tekmovalci in tudi spremljevalci čudili, da so obronki mesta popolnoma slovenski, da imamo slovenske šole in podobno. Srečanja so nam torej dala priložnost, da osveščamo naše sonarodnjake o našem obstoju. Žalostno je, da moramo petinštirideset let po vojni še vedno razlagati, da še vedno obstajamo na naši zemlji in da hočemo tu ostati •taki, kot smo. Po drugi strani taka obvezujoča tekmovanja zahtevajo tudi organizacijske sposobnosti. Menim, da smo to skoraj vedno dokazali in da se nam ni treba sramovati pred drugimi organizatorji, ki imajo morda daljšo tradicijo, več sredstev in honoriranih
sodelavcev.
ODO KALAN
SKbrdina
$tav..Vse člane in simpatizerje na pred-bo v V Pro9rama sezone 1990/91, ki sr„j' Prosvetnem domu na Opčinah v b0' 6. t. m., ob 20. uri.
Obv^GOMETNA sekcija BOR
e*ča, da je odhod za izlet v Milan 10 j m° Italija - Nemčija v nedeljo, Trsti,1*1'' 0ll> 13-30 izpred sodne palače v
smučarski klub devin
Sija v nedeljo, 10. t. m., 1. spretnos-UlUai eJ?.0(* P° krnskih gmajnah z mo-Šen* n bike. Vpisovanje na štartu na trgu od 8.30 do 10. ure.
skhD ?aRJA
Zbor i,* v sredo, 6. junija, redni občni bri ' Kl bo v Bazovskem domu ob 20. brun« Prvein sklicanju in ob 20.30 v
SirnPaUzerp 1Caniu' >'ablienl tlanl in
skgTADRAN
Zbor i? Jutri' 4- junija, redni občni čijiai, .. v Prosvetnem domu na Op-°b 20	20' uri v prvem sklicanju in
K '30 v drugem sklicanju.
ŠD toi ftRSKA sPkcija
>roča hT
tekmi	je v teku vpisovanje za
'blatšil i 011 sveta" (letnik 1979 in V torek V® "Trl tofke" (odrasli), ki bo Posvet' 5* iunijar na odprtem igrišču Za nail,e?a doma na Opčinah ob 16.30 vNsninaV6 in ob 19. uri za odrasle. J-Ooo j:a le 3-000 lir za odrasle ter J?bko „ 3a ndnibasket. Interesenti se * Jadri* aviJ° do 5' lunlla na uradu Utiah iL ,v Prosvetnem domu na Op-i0.3n a . dan' razen ob nedeljah) od do 12.30, tel. (040) 213403.
ŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO prireja danes, 3. t. m., ogled Botaničnega vrta v Zgoniku, ki ga bo vodil dr. Stanko Budin. Zbirališče ob 15. uri pri naftovodu pred vasjo. Vljudno vabljeni!
ZŠŠDI
obvešča, da bo v torek, 5. t. m., ob 21. uri v Koči pod Rupo v Repnu seja balinarske komisije. Govor bo o organizaciji zaključnega večera z nagrajevanjem udeleželencev letošnjega zamejskega balinarskega prvenstva.
JK ČUPA
sporoča, da danes prireja regato v razredu laser v Sesljanskem zalivu. Prvi start bo ob 10. uri, drugi pa pol ure po končanem prvem plovu.
RADIO OPČINE
Na Radiu Opčine bo običajna oddaja Od nedelje do nedelje počivala do oktobra, zato pa bomo v jutrišnjem Tedenskem športnem komentarju lahko poslušali: še pet dni do svetovnega nogometnega prvenstva; Mateja Svet zamenjala svet; Jadran - Bor, zamejska razporoka (pred mikrofonom Radia Opčine predsednik Bora Mitja Race in predsednik Jadrana Edi Kraus); motociklizem: predstavitev moticiklistične dirke za VN Jugoslavije na Grobniku, veljavne za SP; rally Kras - Istra pričakoval večjo udeležbo; odbojka: Trieste Šport in Supervolley sta se letos srečala v nabrežinski telovadnici; prispevek s košarkarskega turnirja Don Bos-co, na katerem sta sodelovala tudi Jadran in Bor Radenska; TPK Sirena: regata okoli mize.
Kaj v jutrišnjem zadnjem 6. KROGU?
In že smo na koncu. Jutri ob 18.15 je namreč na koprski televiziji na sporedu deseta in zadnja oddaja o našem športu.
Vsem, ki so pri tej prvi in eksperimentalni televizijski oddaji sodelovali, je malo težko pri srcu. O marsičem bi lahko in morali še spregovoriti, a čas, kot vemo, je tiran in prav tako tudi svetovno nogometno prvenstvo, ki je
že pred vrati in kateremu se umika tudi naša oddaja. Dobro namreč vemo, da je tudi med našimi gledalci veliko takih, ki ljubijo nogomet in komaj še čakajo na začetek tega svetovnega športnega dogodka.
Kaj pa so naši televizijski kronisti pripravili za poslovilno oddajo? Bliža se poletje in torej čas planin in morja.
Osrednji prispevek jutrišnjega 6. KROGA bo tako posvečen Slovenskemu planinskemu društvu iz Trsta. S predsednikom Lojzetom Abramom se je Bojan Pavletič zadržal v daljšem razgovoru o načrtih, težavah in uspehih društva, ki je lani praznovalo svojo 80-letnico delovanja. Beseda je seveda nanesla tudi na prestižno mednarodno alpinistično odpravo na osemti-sočaka Everest in Lotse, ki jo ob 10. obletnici delovne skupnosti Alpe-Ad-ria prirejata prav Slovensko planinsko društvo iz Trsta in Planinska zveza Slovenije.
Z osemtisočakov se je snemalna ekipa 6. KROGA podala na morje in sicer k tržaškemu pomorskemu klubu Sirena, kjer se že pripravljajo na poletne jadralne tečaje. Erik Dolhar je imel celo srečo, da je pred mikrofon in kamero ujel našo pravo morsko zvezdo Arianno Bogateč.
Na zadnji obisk pa se je ekipa 6. KROGA podala k znanemu slovenskemu radijskemu novinarju Saši Rudolfu, ki se je že pripravljal na odhod v Rim, kjer bo za Radio Trst A spremljal svetovno nogometno prvenstvo.
Toliko^ kot napoved za jutrišnji 6. KROG. Športni pozdrav pa vsem tistim, društvom in posameznikom, ki so na kakršenkoli način, in torej tudi kot gledalci, sodelovali pri oddaji.
Na sliki: spodaj z leve Bojan Pavletič in Erik Dolhar, zgoraj Samo Milavec (režiser TV-KP) in Sergio Ferrari (producent Ponteca).
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm)'80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
dnevnik
nedelja, 3. junija 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja L ^ ZTT in tiska ^	j " Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Organizatorji svetovnega nogometnega prvenstva pokazali tudi dobršno mero iznajdljivosti
Do dogodka leta manjka še pet dni navijaška mrzlica pa je že na višku
Cosimini je umoril tudi nekega upokojenca?
RIM - Do dogodka leta, svetovnega nogometnega prvenstva, manjka samo še pet dni, mrzlica, ki je zajela domala ves Škorenj pa je že skoraj na višku. Začela se je v petek zjutraj, ko so rimske podružnice Bance nazionale del lavoro napovedale, da bodo dan pozneje prodajale zadnjih deset tisoč razpoložljivih vstopnic za finalno nogometno tekmo.
Najbolj vneti navijači so se postavili v vrsto že v petek okrog desete ure, pod noč pa so bile vrste pred bankami že precej dolge (na slikah AP). Ni manjkalo spalnih vreč in priložnostnih ležišč, termovk, da bi za silo potešili nestrpnost, pa so nekateri tudi vneto kvartali. Nenavadno gnečo je strogo nadzorovala policija, večjih incidentov pa ni bilo. Samo pred glavnim sedežem banke so nekaterim popustili živci, kajti red, ki so ga bančni uslužbenci zahtevali, je bil res železen. Vsak je lahko dobil samo po dve vstopnici za rimski stadion, predstaviti je moral osebni dokument in seveda mastno plačati. Čakajočim pred okenci pa so že prej razdelili številke, da ne bo očitkov, »saj sem bil vendar jaz prej«, in od časa do časa kontrolirali, ali so »oštevilčeni« še v vrsti. Če je slučajno kdo zmanjkal, ga je lahko nadomestil kdo drug. Posledica tolikšne discipline je bila ta, da so bile vstopnice razprodane že pred poldnevom. Pa naj še kdo reče, da so javni uslužbenci neiznajdljivi in počasni!
Iznajdljivost pa je udarila na dan tudi v vrstah rimskega podtalnega kriminala. Karabinjerji so v petek odkrili pravo operativno središče, kjer so zlikovci zbirali denar za nezakonite stave za nogometne tekme. Prizadevni organizatorji so zbrali že milijardo lir. Sicer čedna vsotica pa je kapljica v morju v primerjavi z vsotami, ki se vr-
tijo okrog nogometnega cirkusa. Naj omenimo, da so organizatorji odšteli najmanj 300 milijard samo za televizijske in radijske prenose tekem. Prvenstvu bo sledilo dvesto RTV postaj z vsega sveta s 104 urami neposrednih prenosov. Predvidenih je 1.073 povezav s stadioni in slačilnicami ter hoteli, v katerih bodo bivali nogometaši. Kdor bo na poti in. si ne bo mogel privoščiti televizijskih prenosov, bo lahko izbiral med 300 urami radijskih prenosov, zamudniki pa bodo v nočnih urah lahko poslušali mini reportaže v strnjeni obliki. Samo za RAI bo v času svetovnega nogometnega prvenstva delalo 1.500 uradnikov, tehnikov in snemalcev. Dogodek leta bo obšel svet preko satelitov, optičnih vlaken in radijskih mostov, organizatorji pa so dali na razpolago tudi 34 avtobusov, z najsodobnejšo snemalsko opremo. Avtobuse so že najele tuje radiotelevizijske ekipe, nad njimi pa so najbolj navdušeni Japonci.
Kaj pa javni red? Rekord za organizacijo bi tokrat lahko podelili Milanu. Tri tisoč mož postave bo stalno nadzorovalo mesto in neposredno okolico prenovljenega stadiona Meazza, razpolagali bodo s helikopterji in najrazličnejšimi fotografskimi napravami, s katerimi bodo ovekovečili vsak poskus prepira. Na sfadion bo mogoče priti le po predhodni strogi kontroli, kdor ne bo imel vstopnice, bo moral »brez pardona« nazaj. Lahko se bo zgodilo celo to, da bodo možje v civilu kar sredi mesta ustavili nič hudega sluteče mimoidoče in preverili, ali nimajo pri sebi kakega sumljivega predmeta ali ponarejenega listka. Skratka, Italija je potrebovala svoj »mundial«, da je lahko dokazala, kaj zmore, če le hoče.
SIENA — Predsednik republike Cossiga je izrazil svoje osebno sožalje družinam karabinjerjev, ki ju je v Sieni brez pravega razlogia in najbrž po golem naključju umoril Sergio Cosimini.
O Cosiminiju so preiskovalci namreč sestavili že dovolj srhljiv psihološki profil. Mimo dejstva, da je bil zasvojen z mamili, je Cosimini krožil oborožen z revolverjem franchi kalibra 38, pri sebi pa je imel tudi 50 nabojev. Revolver je ukradel 1989. leta nekemu zapriseženemu stražniku v Neaplju.
Preiskovalci so brez težav ugotovili, da je prav s tistim revolverjem ustrelil karabinjerja Nicolo Campanila in Maria Forziera, ugotovili pa so tudi, da je na oba streljal z namenom, da bi ju ubil. Poleg tega pa je priplavala na dan še možnost, da je prav Cosimini neznani avtor nerešenega primera umora priletnega upokojenca, ki so ga 26. decembra lani ubili v Firencah. Neznanec je ustrelil v tilnik Antonia Cordono, ki je peljal svojega psa na sprehod.
Po umoru je nekdo pošiljal šefu florentinske policije dolga pisma brez repa ne glave, sam Cosimini pa naj bi omenil ta umor med včerajšnjem zasliševanjem. Preiskovalci so seveda dejali, da gre lahko le za naključna dejstva, vendar pa možnost obstaja in jo bodo zato do konca prihodnjega tedna strokovno preverili.
Preiskovalci so tudi dejali, da je bil Cosimini sicer potencialno nevaren, saj ga je v svojih dejanjih vodilo predvsem prepričanje, da se »stvari pač dogajajo, ker je to življenje«, kot je sam razložil preiskovalnemu sodniku.
V ZRN ubili britanskega vojaka Atentat zagrešili teroristi IRA?
DORTMUND — Protiteroristične enote britanske in nemške policije so trdno prepričane, da je IRA podpisala umor 32-letnega britanskega vojaka Dillona Leeja, ki so ga ubili včeraj zjutraj v Dortmundu.
Le 12 ur po atentatu v britanskem mestecu Lichifield, kjer je dvojica neznancev streljala na tri 19-letne naborne vojake kar sredi množice na železniški postaji in umorila enega, je tudi v Dortmundu stopil v akcijo par teroristov. Na britanskega vojaka so počakali v neposredni bližini njegove hiše. Ko je Dillon Lee stopil iz avtomobila, sta neznanca odprla ogenj in nato zbežala z mazdo. Avtomobil morilcev so našli šele včeraj opoldan v mestecu Hamm pri Dortmundu.
Oblasti zelo skrbi razvejana dejavnost IRA, ki je pred slabim tednom prevzela odgovornost za umor dveh avstralskih turistov, ki so ju zamenjali za britanska vojaka. Takrat je bila IRA na delu v nizozemskem mestu Rbr-mond.
Na sliki (telefoto AP); preiskovalci na prizorišču umora britanskega vojaka pri Dortmundu.
Vikendico Srbov v Tvibunju zažgala psihično motena oseba
ŠIBENIK — Na včerajšnji tiskovni konferenci je vodja šibeniškega občinskega sekretariata za notranje zadeve Boško Romanič seznanil novinarje, da so aretirali 25-letnega Milorada Grubeliča, ki je priznal, da je v Tribunju zažgal vikendico znanega beograjskega igralca Mije Aleksiča in slikarja iz Topole Nikole Graovca. Dogodek je do skrajnosti razburil srbsko javnost, beograjsko časopisje pa je vso zadevo prikazalo kot zgovoren dokaz, da se je gonja proti Srbom na Hrvaškem že začela in da hrvaške oblasti prikrivajo storilca. Po Roma-ničevih besedah je bil Grubelič v vinjenem stanju, ko je z ročkama bencina zažgal vhodna vrata vikendice. Požar je uničil dvojna vrata, .okna in kuhinjsko opremo.
Novinarje so seznanili tudi, da je Grubelič nagnjen k alkoholu in da je psihično motena oseba.
Tihotapski kanal Pulj-Pariz
PULJ - Aiera z znamenito sevsovo zbirko (zbirka umetnin iz 4. stoletja, ^ je v New Yorku), ki je več mesecev razburjala svetovno javnost zaradi skrivno^ tnega porekla srebrnega posodja, počasi in zanesljivo tone v pozabo. To pa o velja za Jugoslavijo. Iz dostopnih virov smo izvedeli, da preiskava o možneI1] jugoslovanskem poreklu te zbirke še ni zaključena; iščejo osebe in poizveduj^!1 za okoliščine, v katerih bi lahko to zbirko odnesli iz države.
Po zaslugi in s posredovanjem Ljubljanskega dnevnika v želji, da odkrijel ■ možnega storilca ukradenega blaga, so sprožili preiskavo proti nekaj ljudem, * so lani na skrivnosten način odnesli iz države in odtujili določene arheolos1' predmete (baje iz 4. stoletja) in nekatera umetniška dela. Novinarja Ljubiji' skega dnevnika je sprejel Svetozar Zečar, predsednik komisije ZIS za sre® jj (tako imenovana Markovičeva komisija) v Beogradu in komisiji predstavil tl1 ■ ugotovitve Ljubljanskega dnevnika o tihotapskem kanalu Pulj-Pariz z Hm g, sodelavcev (in prevoznikov predmetov jugoslovanske kulturne dediščine). lišane osebe so potrdile resničnost dnevnikovih izjav, (dd)
Jugoslavijo še vedno bremeni njena ozka neuvrščena politika
Jugoslovanska zunanja politika je še zmeraj premalo »evropska«: preprosto nima dovolj poguma, da bi odločneje ubrala to smer. Vse uradne izjave o Evropi hkrati »omilijo« s poudarki na neuvrščenost, na potrebo po enovitosti zunanje politike in podobno. Italijanski zunanji minister De Michelis je zunanjemu ministru Lončarju na tako imenovanem »pentagonalnem« sestanku na Dunaju (Avstrija, Mdžarska, Češkoslovaška, Italija in Jugoslavija) bržčas rekel, »da bi morala Evropa le biti tudi glavni cilj Jugoslavije«, da pa ta pretirano menca.
Budimir Lončar je pred dnevi na seji zveznega zbora jugoslovanske skupščine z ene strani naglasil, da vsi v Evropi pričakujejo »pomemben prispevek Jugoslavije k zdajšnjim pozitivnim procesom«, z druge strani pa je brž dodal in priznal, da njena evropska smer žal še ni dovolj čista. Na tej seji, na kateri so obravnavali jugoslovansko zunanjo politiko, je namreč v bistvu hitro pristavil, da stiki z EFTO še nekako napredujejo, da se bo pri OECD nemara »odprlo« prihodnje leto, da pa vstop v evropski svet »še ni blizu«. Nekako nemočno je sklenil, da bo pač vse to odvisno od tega, »kaj bomo naredili doma«.
Opazno je popuščanje v bistvu na liniji, da se zunanje politike ne da spremeniti (namreč odločneje po evropski poti) vse dotlej dokler bodo
v Jugoslaviji razmere, kakršne so. Nekoliko več poguma je pokazal pri neuvrščenosti, toda spet ne preveč. Lončar je pojasnil, da je neuvrščenost konec koncev »pomagala« Jugoslaviji v polpreteklem obdobju, pa da so jo preveč idealizirali in da bi jo morali zdaj posodobiti. Žal pa tudi tokrat jugoslovanski zunanjepolitični dejavniki niso uspeli razgrniti modernejšega programa.
Ne samo to: neuvrščenost naj bi tudi v bodoče ostala »funkcionalna« pri vseh oblikah sodelovanja z Evropo in s svetom. Izraz »funkcionalna« kajpak diplomatsko pove, da v Jugoslaviji žal še ni moči, da bi v politiko neuvrščenosti vdahnili novega duha, seveda pa še manj, da bi s to politiko preprosto pretrgali. Jugoslovanska diplomacija trdi, da politika neuvrščenosti ne sme biti statična, ni pa sposobna oblikovati jasnejših smeri za naprej.
Govor, ki ga je imel Lončar na seji zveznega zbora v Beogradu, pa ni zadnji primer omahovanja v zunanji politiki. Zunanji minister je kajpak
spregovoril tudi na »pentagonalnem« sestaneku na Dunaju, na katerem pa je v zvezi s sodelovanjem Jugoslavije z evropskimi podregijami spet, kakor komentirajo, vse skupaj »zavil v celofan«, da bi le preprečil užaljenost pri kakih jugoslovanskih dejavnikih. Podpredsednik vlade Mitrovič je ob koncu zasedanja nekoliko le »zravnal« Lončarjevo držo, odločneje izpostavil dejavnost in sodelovanje Jugoslavije v Evropi, žal pa občutka, da pri tem le vlada določen strah, ni mogel odstraniti.
Prvi mož jugoslovanske zunanje politike vsekakor opravičeno poudarja (to je spet storil tudi na Dunaju), da postaja Evropa vse bolj enoten prostor z zmeraj tesnejšimi povezavami v gospodarstvu, kulturi in politiki, zato pa je tembolj nerazumljiva jugoslovanska počasnost. De Michelis je hotel bržčas reči, da je glavnina kompozicije že odpeljala in da je na obzorju videti le še zadnji vagon. Še kako posrečena je trditev, da »v Evropo ne moremo s potrljago iz 19. stolet-
ja«, žal pa je te prtljage, kakor včasih kaže, ^ .j raj več. V jugoslovanski zunanji politiki, ^ pa v tistem njenem navsezadnjem življenjs* t delu, ki zadeva Evropo, je verižna protislovh Ne ustreza namreč logiki, če na eni strani varimo (Markovič in Pregelj, pa tudi Lončn{ , seji zveznega zbora jugoslovanske skupšcl jj da bomo najbrže v prihodnjih dveh letih P!eLa-3 milijarde dolarjev kreditov, na drugi pa 1,1 tri0 mo priznati, da še nismo uspeli konsiste je
pritegniti tujega kapitala in povečati zan!^L jo za tuje naložbe v Jugoslaviji; se pravi, ‘r0 0ti. nismo storili vidnejših korakov na evropski P Skratka, v jugoslovanski mednarodni P°‘ 0ljt je »premalo« Evrope, pa še tisto kar je, je sKgSia ho, neglede na fraze, s katerimi zlasti v Ju9
Skratka, v jugoslovanski mednarodni P°. gIri
e sk‘u
Jug)
viji ne znamo varčevati. Najnovejši PL^B0' Kmalu gre sedanji jugoslovanski predsedn risa Jovič na uradni obisk v Kuala L ^[e. (glavno mesto Malezije) in ga bo kajpuk , g0 mljal zunanji minister Budimir Lončar: da <-veW Indijski ocean! Na nedavnem zasedanju agal Evrope v Strasbourgu, na katerem pa je Tp^op0'
politiko in težnje Jugoslavije v zvezi z
■dn‘k
pa je bil tedanji jugoslovanski predsea novšek žal sam!	runa^e'
Ne gre za to, da bi nujno potreboval ga ministra, marveč za »težo« dveh obis -j
MIRO KOC