3. številka.
( )
V Trstu, v sredo 8. januvarja 1890.
Tečaj XV.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vnukn iredo in lofcoto oh 1. uri popoluitn*.
„Edinost" stane:
za »H« leto gl. 6.— ; izven A vit. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta , 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke »e dobivajo v pro-dajalnirah tobaka v Tratil po <• nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po tt nov. Na naročbe brez priložene naročnine te upravnlitvo ne oiira.
EDINOST
Vhi dopisi poiiljajo uredništvu v ulici Carintia at. 25 V mik o pinmo mor« biti frankovnno, ker ncfrankovanu ne ne spre-jemajo. Roknpim ne ne vračajo.
03li.sl in oznanila se rakune po 8 nov. *rNiica v petitu; za naslove z debelimi žrkami «e plačuje prostor, kolikor bi ga
obfteglo navadnih vrstir. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ko račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inunrato prejemu upravnistvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije ho proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
>V ..tiiumt J. i. n'<
Vabilo na naročbo.
Slovenci, ki zavzemajo dobro tretjino tukajšnjega prebivalstva. Iz vsega govora „	.	» i • i«	veJe neko božkanje in prilizovunje lahonski
Z novim letom začela je Edinost' radikalllj 8tra]lki 0t)8poda namestnika govor svoj p etnaj s ti tečaj. Kakor do- nosj na fie|u	neodU)ČII08ti
aedaj prizadevala hi bode svoj.m na- 8cdanje deže,ne v,ade	nikakor
roenikom vsestranski zadovoljiti ,pri- odlo6na
in stroga, kakor bi morala pravu
nasajoo raznovrstnega gradiva Vabimo vluda ui,hio .lo	tj 8 ^^ katerfl
torei vse slovenske rodoliube, da si „„ . , , .
J .	v . J ; w. .. se je pokazala zo večkrat nasprotno av-
J^mnTim?niraten ^ J° 8inJW 8trij8kim »'*"»•"»	tak način,
mej svojimi piijaejl.	gospod namestnik, nikdar ne pridemo n*
Cena listu je:	Primorskem do zaželenega miru mej no-
ža vse leto .... gld. 6.— ' rodnostmi! Ako ves avstrijski Čut sedanjega za pol leta . , . gld, 3.— 'mestnega zbora obstoji vgolj v osebnem za četvrt leta . . . gld. 1.50 ' p rij a t e 1 j s t v u nekaterih mestnih eve-Vse OUC, ki so nam za pretekli tovalcev z gospodom ces. namestnikom — tečaj kaj na dolgu prosimo, da čim pa6 B]abo poj]iigo iniH „avstrijski čut- v prej svoj dolg poravnajo, kajti izda- TrHtu in zmagn aVđtlijBtva ob zadnjih vo-janje lista je združeno z velicimi iitVlth ni druzega, nego nevaren humbug. stroški.	j Ju-li ,40.000 tržaških Slovencev res
^mm tako od nić, da se jih ce*. namestnik <n . vi *	t m ■ , n,	. ni z besedico ne smo spominjati, ter upa
maski mestni zDor id Slovenci/ na boljšo prihodnjost Trsta brez vzajem-
Poročilo o javnej seji mestnega zbora' m>ga sodelovanja tržaških Slovencev ? Je-li v soboto dne 4. t. m. prinašamo na drugem 81,10	v očeh cesarskega namestnika
mestu. Tu se hočemo spominjati le go- vedno tlačena „raja" in razume tudi ▼orov mestnega župana dr. Bazzonija in ct?H> namestnik sam izvedenje narodne deželnega nameotnika viteza Rinaldinijn. j ravnopravnosti tako, kakor uradna „Triester Prvi govoril je Rinaldim poudarjajoč Zeitung", po katerej smo Slovenci v Trstu skrb mestnega župana za prospeh Trata, popolnoma ravnopravni z druzimi narod-ljubezou in zvestobo mestnega zbora do nostmi ? Mi obžalujemo plitvost in jedno-presv. vladarske hiše. Skrb novega mest- stranstvo namestili k o vega govora osobito nega zbora naj bi bila obrnena v gmotni razloga, ker miio se nadejali, da nam prospeh našega mesta. Mestni zbor naj bi i sedanji namestnik pravičnejši, se gledč tega sporazumel s trgovsko zbor- Drugačen je govor župana Bazzonija. nico. Trst naj bi ostal zvest vladnraki hiši; ntl Prv' pogled vidiš, da prvemu možu to upa zato, ker je on (dež. namestnik) Trsta ni za stvar ampak za — fraze. In
osebno znan z večino udov mestnega zbora. Slednjič upa od novega župana, da bode vedel donosti tržaški mestni zbor do ono veljave, kojo tirja drža v i na važnost.
No vemo, če je bil govor odobrovan. Pač pa vemo, da v vsem govoru cesarskega namestnika nošo ni z besedico omenjeni
res, govor ta druzega ni nego kup fraz in vezanih otrobi. Vse je I« „pro forma". Zatrjuje udanost presv. cesarju in upanje, da bode mestni zbor lojalen, da bode isti skrbel za gmotno in duševno korist Trsta itd. Mestni zbor bode delal na to, da zboljša šolftvo (sic!). Največja duševna korist pa,
PODLISTEK. Besede materine.
Spisal C—t Č.
(Daljo).
Taki spomini in taka čutstva objela so tudi staro Zakotnicu z elementarno silo. Vsi prizori uzorne njene sreče kot ljubimka, soproga in m»ti stopili so jej živo pred očij. V duhu in živimi barvami naslikala si jo oni prizor rajske slasti iz dekliškega življenja svojega, ko jej je razodel ljubezen svojo on, katerega jej je bilo treba samo videti, da jej je radosti vztrepetalo burno Brco njeno; ko jej je, vpirajoč v njo proseč in brezmejno ljubezen ovajajoč pogled svoj, zastavil vprašanje : „Itočeš li biti moja, moja za vedno? — in ko mu je potem ona, v znamenje priznanja, iz dna nedolžne dušo svoje zašepnila usodo-polni svoj „da" !
Katerej ženski, da, kateremu možkemu, bližajočemu se večeru življenja svojega, ne bi prevzeli duše spomini na doživele te, dražestne trenotke? ! Motrivšej nadaljno zakonsko življenje svoje, videlo je dušno njeno oko vsa svojstva dražega pokojnika v najlepšem svitu, videlo je povsudi le bleščečo luč in nikjer sence. Temu se pa ne aiuemo čuditi, kajti neovrgljiva je re-
snica, da se vtisnejo veseli dogodki iz prošlih časov z veliko večjo silo v naš spomin in naša čutstva, nego neveseli; zato pa bodeš vsikdar cul starca — govori ž njim o čemer hočeš — da ti bo tožil: nekdaj je bilo drugače, nekdaj je bilo pač lepo ! ~ dasi je mož morda doživel veliko veliko britkega.
Živo se je spomnila onega dne — kakor da je bilo včeraj —, ko se jima je rodil sin ; sin, ki sedi zdaj poleg nje v vsej možkej kreposti, v cvetju najlepše dobe svoje. To je bilo veselje ! Duši srečne matere in isto tako srečnega očeta spojili sta se še tesnejše. To je bilo an-goljsko razmerje — uprav idejalno soglasje. In zdaj je vsemu konec! In ta mož, katerega so dičila tolika plemenita svojstva, kateri je bil »blaga duša" v naj-zvišenejšem pomenu besede, počiva sedaj v hladnem grobu. Vsemu je konec, za vedno, za vedno !
In zopet se jej je utrnila debela solza; obrnivša pogled svoj na dozdevno č tajo-čega sina, zušepetala je sama sebi: dovoli o dobri Bog, da bodi tudi on tako sročen, kakor sem bila srečna jaz. Da, srečen postani tudi on ! To mi je še jedina skrb na bornej tej zemlji. Izbirajočemu si družico biti mu čem vestna svetovalka, zvesta čuvarica. Čuvati hočem bistrim očesom, da
katero bode novi mestni zbor gledal liki pnuoicri svojega očesa, in katero korist \sak pravi Tržačau želi, da se pred vsem goji — ta.je „la nazionalita i t al i an a del paese!"
Tudi za 11 as Slovence, tržaške okoličan«!, imel je gospod župan besedico.
„Treba opomniti — rekel je — da je tržaška okoiica večinoma obljudena po zemljakih slovenske narodnosti, kojih zastopniki tudi sede v m t stnej zbornici. Kadi bi poskrbeli na najboljši način, da vladajo še dalje najboljši od.iosaji mej okoličani in mestjani, tor jeden druzega vzajemno podpiramo; vsi naj bi bili bratje, kakor pristoji občanom isto občine. To liberalnih načelih, katera vodijo mestni zbor, spoštujemo mi narodnost okol.čanov, kakor \ spoštujemo ono krepko narodno deblo, čigar betva so naši okoličani, kajti i ono nastoja, da so vedno bolj mika in obrazuje*. —
Polna usta 1 ubeznjivosti in laskat ih besed za nas je imel do tu gospod župan. Mi bi v teh načelih res uvidevali najboljša in istinito liberulna; v županu pa moža po volji božji. Ali kmalu se je skesal in pokazal tudi svojo volčjo nrav. „Co bi pa — nadaljuje — kak slab slučaj zanesel v okolico drzno agitatorje, kateri bi ali iz častihlepnosti ali iz družili namenov jeli motiti vzajemno mirnost mej okoličani in mestot.i, ali zahtevati pretirane in absurdno stvari, v/igati jezo v narodu, ter ščuvati na nesmiselna izzivanja, tedaj bodemo vsi vzdignili naše ščite, kajti nosili bi odgovornost, da smo brezobzirno gledali, kako se blati naša latinska kultura, „fulgida tiglia dei secoli remoti!*
„Der Mohr ist gevvaschen worden, dor Mohr kanu gehen!" — opral nas je ljubi gospod župan Uazzoni, nas Slovence, in mi naj bi mirno požrli, kar nam ljubček tržaških Črncev po krivici natvoza?
Izrekli ste, da si želite miru z oko-
ličani. Je li pa umesten, mogoč tak mir? Ne. Mir, katerega nam ponujajo lahonski laži — 1 beralci bil bi našemu, že tako preveč tlačenemu narodu — gotova smrt. Pripoznavajo nam sicer ti volkovi v jagnje-tovih kožuh, da imamo pravico do naobrazbe, pri tem pa se boje „a g i t a t o r j e vu. Vsi rodoljubi, katerim je na srcu blagor bvo-jega rodu, koji uvidevajo žalostno stanje ubozega okoličana —■ kije na milost prodan strastnim Lahonom na magistratu — veljajo tem možem za nesramne, drzno agitatorje, katerim je napovedan odločeu, strasten boj! So li to načela pravega liberalizma, na katerega se sklicuje ta gospoda. Liberalec pač ne ruore biti, kdor želi smrti drugim, da sam živi.
Od intrausigentne progressove stranke si pač druzega ne moremo nadejati; čudimo se pa in očito protestujemo proti deželni vladi, katera najde svoje dopadajenje v tem očitnem teptanju državnih zakonov in zanikanju vseh narodnih pravic 40.000 Slovencev iu to v javnej seji mestnega zbora in pri instalaciji župana !!
Hode li naših pet poslancev na to izzivanje molčalo in mirno požrlo krivično postopanje z nami ? (Jas je skrajni, da so organizujemo, ter se odločno upremo teptanju naših, v državnih zakonih zajumčenih nam pravic.
Konec županovega govora in vedenje vlade samo nam jasno kaže, da si tudi od sedanjega „avstrijskega" zbora no smemo pričakovati pravice.
ga ne zvabi nečimurnost, spojena z lepo, omamljivo zvunujnostjo na pota, ki vodijo do nesreče in britkega kesa. Vso svojo veljavo kot mati hočem zastaviti, ako bi bilo treba sina zavračati od tacih potov; ali ne bo treba — to vem — vsaj je tako dober!"
In zopet je vprla pogled svoj tja preko mize do najdražjega jej zaklada na j svetu, do sina, v katerem se je združila vsa nje ljubezen, vsa nje skrb.
Toda varala se je, meneča, da sin pazno čita. — Goječ uprav idejalno ljubezen do rodno zemlje in rodu svojega, in brigajoč se za vsako malenkost, dogodivšo se v političnih naših bojih in v socijalnom našem življenji — prečital je sicer na-j vadno došle mu listo od prve do zadnje črke, a danes nij hotelo, in nij hotelo. Ni uvoden članek, ni.dopisi; ni .razne stvari", ni „politiški pregled", niso mogli vzbuditi I trajne pozornosti njegove. Toliko tia je prečital par vrstic, in že so mu misli ubo-žcvalo do družili predmetov. Pogled njegov obračal so jo često preko lista tja do matere. In da se ni ona tako intezivno bavila se svojimi lastnimi čutstvi, opazila bi bila prav gotovo, da sinu nekaj Brce teži, da nekaj namerava, samo da ne ve, kako bi začel.
Iu res inu je bilo težko pri srcu,
a tržaškega župana.
Dne 4. t. m. instalirali so zopet izvoljenega župana gosp. B a z z o n i - j a. Galerija bila je prenapoljnena. Občinski
težko, kakor de nikoli; res je nekaj nameraval, a beseda, prava primerna beseda, lc nij hotela priti. Se nikdar, tudi ne v otročji dobi, so ga ni polastil tak, rekli bi, sveti strah, prod lastno materjo, nego v tem trenutku, ko je nameraval, odkriti jej najslajšo svojo tajnost.
„In vendar mora biti! Dobra, draga mati, odpusti mi, če te bom danes užalil — prvikrat v življenji svojem ! Mora biti, mora .... jaz ne morem drugače" .. . vzdihoval je sam sabo.
Na to vstane in gre do okna. Zroč skozi okno, reče:
„Kako žalostno, dolgočasno vreme je danea" —
Dvignivša pogled svoj od nogoviee do sina, pritrdi mu: „da, pravo jesensko vreme je to; in kako naletava ta ljubi dež, celi božji dan, brez prestanka".
„Le nekoliko mrzle sape, in dobili bodemo snega v ozbilji. In vendar, jaz se veselim snega in veselim se mrzle burje, ker tudi dremajoča zimska narava ima svojo lepoto, svojo poezijo! Bivajoč na Dunaju, imel sem obilo prilike videti, kolike radosti ponudi ta lepi zimski čas ve-seljaželjnemu človeštvu". Milan bil je nekako zadovoljen, da je le sprožil pogovor, kajti prejšni, duha moreči molk mučil ga je zelo.
svetovalci došli so y prazničnoj obleki. Vladni. Mestni zastop ima mej sabo mnogo zastopnik bil je baron Conrad.	j pridnih, inteligentnih, nesebičnih in patri-
Malo po 12 uri dosel je gospod n a jotičnih nioČij, da se smerno od tega za-mestnik vitez R ina Id i ni.	! stopa le najboljšega nadejati; razlika mi-
Gospod namestnik otvoril je sejo ter j šljenja ni tolika, da bi mogla ovirati naznanil, da so presvitli cesar blagovolili skupno, koristno delovanje. Jaz bom to potrditi izvolitev gosp. Buzzonija za žu-' delovanje vedno opaževal in tudi gorko pana mestu tržaškemu. Nato povabi gosp.' podpiral. Spolnjevati te svoje dolžnosti mi namestnik župana Bazzonija, da »tort pred- bode tem laglje, ker so osobne moje razpisano prisego. Namestnik prečita formulo ' mere do mnogih gospodov izmed Vas, — prisege. Po pručitanju vzdigne župan svojo posebno pa do onih gospodov, kateri se-desno ter izreče glasno: E cosi Dio mi stavljajo predsedništvo — izborne. Posebno aiutj	pa gojim do Vas, prečastiti gospod župan,
Gosp. namestnik je nato izrekel sle- isto spoštovanje in iste simpatije, katere deči govor:	goji do Vas vse meščanstvo; želim, da
Oastitam Vam, cenjeni gospod župan, dovedete mestni svet do one visočine, kada ste zopet poklicani na to vzvišeno tera odgovarja važnosti avstrijskega era-mesto in da so presvitli naš cesar mi- porija. Veseli me, da Vara morem, gospod lostno blagovolili potrditi izvolitev Vašo. župan, še enkrat izreči svoja voščila. O našega cesarja dobrotne j skrbi za raz-; Župan Baz z o ni: Vršeč svojo sveto cvit mesta tržaškega dobili smo uprav v dolžnost prosim Vas, visokorodni gospod, zadnjem času novih dokazov.	J da sporočite Nj. Veličanstvu izraz lojalne
Ljubezen in zvestoba do cesarja in vdanosti in hvaležnosti za potrditev vo-cesarske rodovino bili ste od nekdaj v litve moje.
ponos prebivalstvu tržaškemu, zato pa jo	Prisrčna hvaležnost, do Vas, visoko-
zastop tega mesta i/vestno prešinjen temi rodni gospod, prošinja tudi ves občinski ćutstvi.	avet na odkritosrčnih, dobrohotnih in to-
I)asi še novinec na svojem sedanjem lažljivih besedah, katere besede zbujajo v mestu, setu vender jeden starejših delav- na« upanje, da nam je pričakovati prepo-cev v dvorani tej. Prosim Va«, dovolite trebne podpore cesarske vlade. Truditi Be mi torej, da Vara dam nekoliko sveta černo, da bodemo to podporo tudi zaslužili, glede prihodnje Vaše delavnosti.	j Zato smo radostno pričakovali de-
Mestni zustop storil je v zadnjih le- našnje slovesnosti in konstituiranja mest-tih mnogo za intelektuelni napredek Trsta; nega zastopa.
ne da bi hotel, da se ta del javne uprave Vi, čestiti svetovalci, sestavljate ve-zaneraarja, svetoval bi Vam, da pozornost liki del tega zastopa. V skupnosti Vaših svojo v prvej vrsti obrnete onim materi- cenjenih oseb združujete obilo skustva, jalnim in zdravstvenim napravam, katere razsežno teoretiško in praktično poznanje so potrebne, da postane življenje v Trstu trgovine, industrije, umetnosti, poljedelstva; prijetnejše in zdravju ugodnejše. Tem na- v Vas vidimo združeno odlično mišljenje činom pospešili bodete razcvit Trsta. Vemo z meščanskimi čednostimi. dobro, da ao imeli prejšni zastopi tudi v Vaši sumeščani-volilci poverili so Vam tem pogledu dubro voljo, gotovo pa bi po vsej pravici plemenito nalogo, da va-smatrali za veliko zmago sedanjega zastopa, rujete materijalne in moralne koristi me-ako bi ta-le vsaj deloma vresničil, kar po sta in okolice.
pravici more zahtevati prebivalstvo.	i Upam, da bode Vaše skrbno delo-
Mestnemu svelu pripadla bode tudi vanje v popolnem soglasji s slavno trgov-težavna naloga, da v sporazumljenju z sko zbornico, katera je naša somišljenica trgovinsko zbornico Vi>e pripravi in uvede, v prevažni zadevi skladišč, in katera bode kar je potrebno za novi gospodarski red, vsikdar naš zaveznik, kadar bode treba katerega moramo pričakovati.	pospeševati vseobče dobro.
Ako hoče mestni zastop, da	Glede moralnih koristi skrbela so tudi
se bo čul njega glas tam, k j er prejšna zastopstva, da se razširi in zboljša določujejo usodo Trsta, mora jaVni pouk ; prepričan seui, da se bodemo skr beti, d a h odo čutila do skupne trudili, da še bolj oživimo intelektuelni države najboljša in najsiinpatič- napredek prebivalstva. Tako bodemo za-nejša; p ob ijat i m o ra vsak o drugo, gotovili mestu tržaškemu velike zasluge izven te zbornice porodivše se glede javnega pouka.
nasprotno prizadevanje. Taka, Glede materijalnih koristi trebalo bode prizadevanja prihajajo od na- nage neUmorne delavnosti, kajti bati Be je sprotnikov Trsta; nas vseh pa je ekonomične krize, provzročene po odpravi dolžnost, da se jim po robu posta- pro8tega pristanišča in vsled preustrojitve vimo v varstvo našega mesta. I aedanjega trgovinskega zistema. Gledati bo-
demo morali, da dosežemo od strani vlade „Sin moj, meni se vidi, da si opaževaj one naredbe, katere bodo mogle zabraniti le jedno, sončnato stran stvarij, na drugo, propad našega blagostanja, neveselo stran si pa čisto pozabil. O, lepo ! Velikega moralnega pomena je tudi, je, lepo po zimi, ko ostra burja okolo da gi ohranimo — to želi gotovo vsak hišnih vogalov žvižga, ko mraz na šipo Tržačan — italijansko Svojo narodnost, svoje cvetke slika, beli sneg pota za- kater0 čemo čuvat| 8 prav|m |jubosum-stavlja in se pred hišnimi duri kopiči, ko jem. Toda pozabiti ne smemo, da v oko-ljudje kaj samozadovoljno kraj peči po- lici žive kmetovalci slovenske narodnosti,
sedajo z čašo ogrevajočega in krepčeval-
katerih zastopniki sede mej nami kot
nega čaja v roci; lep je ta zimski čas, a cenjeni sodelovale! pri mestnej upravi, le za one, ki so — sit:, za one, katere Nastoja i čemo, da Be ohranijo dobre raz-varuje dobra obleka pred mrazom in sla-1 mere mej meščani in okoličani, kakor jih bim vremenom, za one, ki vedo, kam jim ' zahtevati vzajemnost in bratska zveza, in bo iti zvečer spat. Nijsi pa vidil onih, ki ^ kakor se spodobi udom jedne in iste na pol nagi v ostrem mrazu okolu tavajo, j skupnosti.
kateri morajo biti veseli, da le dobe kako | Liberalna načela bila so mestnemu luknjo za prenočišče, — čeprav mraz in svetu vsikdar vodilo in uprav ta načela burja od vseh stranij v njo tiščita, ki celi j silijo nas, da spoštujemo narodnost okoli-božji dan tropečejo, ne imajoči vinarja niti za košček kruha, kamo-li za kurivo. O, tudi v tej bedi je poezija, ali poezija, pre-tresujoča dušo človeško in kazoča nam
zahtevajoči pretirane in absurdne stvarij, izživljajoči na-rodne prepire in s nu[j oči provokacije, — potem pa hočemo vsi, gospodje moji, poprijeti zaščitedinosti-ker bil bi ne* odpustljiv greh, ako bi ostali brezbrižni, videči, kako da hočejo varati ljudstvo, ali odrekati visoko ceno naše j latinske] kulturi, tej svitlej hčeri stoletij.
« Konec govora nema pomena za nas, torej ga izpustimo. Po govoru županovem oglasil se je prvi podpredsednik dr. Mozes Luzzatto. Drobil je iste fraze o idealnih koristih, moralnoj dedšini, reakciji itd.
Seja se je zaključ la ob 12. uri in 50 minut.	—t—.
preialostrio istino: da mnogokak potratnež v svojem egojizmu, v svojej trdosrčnosti ne vidi in noče videti bedo brata, trpljenje soseda, kateremu bi lahko pomagal, podarivši mu le stoti del tega, kar je on le danes razsul, slepo služeč strastim svojim*.
(Dalje prih.)
čanov — kakor tudi mi zahtevamo spoštovanje do narodnosti večine dežela-n o v — da čislamo krepki rod okoličanov, kateri bc trudijo za svojo nadaljno izobrazbo.
Ako bi se pa dogodilo, da bi hoteli drzni agitatorji — bodisi, da hočejo nase obrniti pozornost, ali pa iz katerihkoli druzih vzrokov — rušiti mir mej meščani in okoličani,
Politični pregled.
Notranje dežele.
Razprave mej Čehi in Nemci so se pričele. Sklenili so, da ostane tajno, kar bodo obravnavali, Le toliko vemo,! da je pri prvej seji P 1 e n e r naštel ( znane zahtevo in želje Nemcev. Po govoru Plenerja so je pričela debata, ka-j tere se je vdeležilo več gospodov. Knez Lobkovic izjavil je v imenu svoje stranke,1 da bodo Čehi v prihodnjej seji točko za točko odgovorili na stavljene pogoje in da' bodo označili ono zahteve, katere srna-1 trajo potrebnimi v varstvo češke narodnosti, j
„D z e n n i k P o 1 s k i" pravi, da vlada bode vsakako Nemcem dovolila koncesij ;„G a z e t i Na rodovi" pa telegra-fujejo z Dunaja, da hočejo Nemci vtihotapiti Scharschmidov predlog glede določitve nemščine kot državni jezik.
nN o v a Reforma" imenuje postopanje groifa Taaffeja prilizovanje do Nemcev, katero ne more ugajati ni polskemu, ni češkemu klubu, šemanjepo teh dveh zastopanim narodom.
„Grazer Volksblatt piše: Zabraniti moramo, da zopet ne zasveti ma-[ meča nemško-hberalna luč, a zabraniti moremo to le tedaj, ako bo vsa desna tesno skupaj držala. Da se pa bode mogla desnica tesno združiti, treba je, da pride vsaka nje frakcija do svojega prava. V prvej vrsti pa je dolžnost Staročehov, da se odločno poprimejo dela in da ne zamudijo nijedne minute več. S Mogoče, cel6 zelo verjetno jo, da te bode m i n i s t e r s t v o nekoliko premeni lo, toda gotovo ne v smislu za sedanjo večino ugodnem. Ako pa oni, ki bo podlegli, najdejo zaBlombe mej narodom, dosegli so več, nego so vredne efemerne zmage tistih kleČeplazov, kateri so celo inozemstvo na pomoč klicali proti avstrijskej vladi.
Kakor se vidi, slutijo na vseh straneh, da se nekaj važnega kuha. Slovanskim narodom treba je biti pozornim, da jih dogodki ne iznenadijo.
Novoletni vzprejera pri Tiszu bil je, kakor trdijo, velikanska ovacija za njega in celo ogrsko ministerstvo. T i s z a, odgovarjajoč na ogovor poslanca Huazarja, rekel je, da hoče navzlic vsem napadom vztrajati na svojem mostu. Vlada hoče obrniti vso svojo pozornost reformam, katere imajo pospešiti, da se napravi ravnotežje v državnej upravi. Glede agitacij z imenovom Košutovem rekel je Tisza, da vsakdo spoštuje tega moža, a oni da ga naj manje spoštujejo, koji zlorabijo njega ime za svoja strankarska rovanja. Vnanje dežele.
Oficijozni „Jurnal de S t. Petersbourg" upa, da se bode tudi letos ohranil mir. Ta organ ministerstva za vnanje stvarij piše; „Sodeč po pogojih, a katerimi se je završilo prošlo loto, mislimo, da bodo tekoče leto zvečinoma posvečeno gospodarskim stvarem : trgovin-
skim odnošajem mej narodi in delavskemu
vprašanju".
Čas bi bil pač, da bi malo pozabili na militarizen in mislili na druge stvarij, katero se tesno dotikajo blagostanja človeštva.
Slavijanski dobrodelni komite nabral je nekda že 30.000 gld. v podporo rutonskih kmetov po Galiciji. Denar bodo razdelili znani ruski agitatorji. Ne vemo, je li res, da so toliko nabrali. Oblika te vestij, kakor so jo prinesli nemški listi, je pa gotovo tedencijozna.
1. januvarijem stopil je ▼ veljavo novi italjanski kazenski zakonik; ta zakonik izključuje smrtno kazen. Za vojaške zločine ostane pa smrtna kazen v veljavi. Cesar Viljem in kralj Um be rto na jedni strani; knez B i z m a r k iti C r i s p i na drugi strani, čestitali so si prav prisrčno za novo leto. Italijansko ljudstvo bi pa gotovo znalo povedati, kdo plaće stroške tega debelega prijateljstva.
Govorilo so je, da so nastalo diferenco mej regentstvora in minister s t v o ni b r b s k i m in da se bode iz njih izcimila ministerska kriza. Seveda jo bila ta vest izmišljena, kakor so sploh vsa poročila dunajskih in peštanskih listih o srbskih zadevah lažnjiva in zlovoljna.
Zadeva srbskega solnega monopola vravnala se jo mirnim potem. Vlada so jo pogodila z anglo-austrijsko banko, Ta-le poslednja dobi kot odškodnino znesek 5,750.000 dinarjev. Ta dogovor postane seveda še-le potem veljaven, ako mu pritrdi skupština. Potrebni denar bo vlada vzela na posodo pri ravno istemu konsorciju, kateri bode preBkrbel tndi denar za odkup družbe za želežniški promet. Želja dunajskih židovskih se torej ni spolnila, toliko zaželjeni konflikt mej našo in srbsko državo bode torej izostal.
Špansko ministerstvo je odstopilo. Sagasta hoče so.-taviti novo ministerstvo iz raznih skupin večine, katero naj bi bilo „kabinet spravljivosti".
Bolgarska vlada sklenila je z tovarno za orožje v Steyeru pogodbo za napravo 60.000 pušk-repetirk Alanli-cherjevega zistema.
Belgijski kralj odgovoril je na čestitko bruseljskega župana o priliki 25 letnega vladarnkega jubileja kraljevega, da se mora vso mogoče storiti v poboljšanje stanja za delo nesposobnih delavcev. On da žoli blagor deželi, temu da jo posvetil vse svoje življenje in se nadeja, da bode dežela o priliki jubilejne slavnosti jasno izrekla, česa da upa in želi.
DOPISI.
decembra meda se bodo v kratkem vršile Volitve v ob-posostnike ve-njih je odvisno
Iz sežanskega okraja
seca. [Izv. dop.j Sliši se, bljižnej štorskej občini v volitve v občinski zastop. činski zastop so zlasti za like važnosti; kajti od blagostanje vse občine.
Kar je družini gospodar, to jo občini županstvo. — Zdaj je še čas dobro premisliti, koga treba voliti v občinski odbor; kajti oden izmej izvoljenih bode vam pozneje najmanj tri leta tudi županih Glejte torej, da si izvolite pametne, modre, značajne in izkušene može, da so ne bodete pozneje kosali.
Ne glejte pri tom samo na bogatine. Ubog, pa zrel in moder mož je čestokrat presega.
Ne izbirajte si slavohlepnežev in ae-bičnežev.
Ko sem šel pred letom preko Štorij, slišal sem krepke glasove štorskih fantov, ki so prepevali mile slovenske pesmi. Ko sem jih nekoliko časa poslušal, mislil sem si: če bi pri nas imeli take glasove, dal bi se napraviti dober prevski *bor. —
Mej narodne vpletali so tudi nekatere umetne pesmi. Videč to vprašam nekoga, kdo jih je te pesni naučil in zakaj ae še dalje ne urijo v lepem slovenskem petju ? Tedaj pristopi k meni bolj postaran kmetski fant in mi pove jako čudne reči, kakoršnih bi pač mogel pričakovati v tržaškej okolici, kjer vlada slavni magistrat, a ne v sežanskem okraju, na sivem Krasu. Pravil mi jo namreč:
Kakor slišite imajo ti fantje grlo za petje, pa no samo grlo, ampak tudi veliko veselje imajo do cerkvenega, posebno pa do narodnega petja. — Ko so pa hodili k pevskim vajam sami taki-le mladi in krepki fantje in tam se učili lepih narodnih i« cerkvenih pesmi, je to neko stranko tako razkačilo, da je hotela počiti od jeze. — „Nedolžno slovensko petje, kako mora to koga razkačiti", pravim mu. „In vendar je tako," odgovori mi. — „Ko so se fantje in dekleta naučili s Bpremlje-vanjem „filharmonija" potrebnih cerkvenih pesmi v zadovoljnost velike večine nepristranskega občinstva, vprašalo se je na dotičnem mostu dovoljenja, da bi se smelo tudi v cerkvi petje spremljati z harmonijem, ker je s tem lažje peti. To vam je bil ogenj v streho. To se jim jo prepovedalo in se jih pri tem še oštelo. Zategadelj so opustili pevske vaje. Pozneje so se vendarle zopet jeli učiti izključljivo narodnim slovenskim pešam.
(Konec prih.)
V Šempasu 1. januvarja. [Izv. dop.] Dogodki, ki se v naši občini gode na škodo verske morale, dajajo mi dovelj vzroka napisati naslednjih par vrstic. Seznaniti hočem čitajoče občinstvo sć značaji, za nasprotna si programa se borečimi. Na jedni strani kopljejo sami sebi jamo in delajo večno sramoto, na drugi pa si pridobivajo venec nevenljive časti pred občinstvom, katero zastopajo. Ožji, kakor tudi širši okolici naše občine, je še dobro v spominu dogodok, ki se je godil preteklo Veliko noč v Šempasu. Neka nezakonska mati, na tihem porodivši, zagrebla je sad svoje pregrešne ljubezni v grobljo poleg bližnjega potoka. Ta čin dal je povod, da je sodnijaka komisija zarad dotičnih pozve-dovanj nas dvakrat obiskala, in sta bila dotična nekerščanska mati in nje nadepolni ljubimec dne 17. januvarja 1.1. od pristojne sodnije kaznovana. Toda javnemu mnenju ni bilo z tisto obsodbo zadoščeno, ker jo njej odmerila le eden mesec in njemu pa samo 14 dni zapora. Nikdo bi si pa ae bil niti sanjal, da je tisti ljubimec naš pošteni P cerkovnik, ter posebni ljubimec našega g. župnika. Posebno pa ta zadeva ni hotela našemu župniku v glavo, — kateri je istega cerkovnika z lece doli zagovarjal, ker je zahtevalo slavno starešinstvo po svojem g. županu, da se cerkovnik od te službe odstavi; — češ, da njega tudi vsa občina ne vžene v kozji rog, ker je že veliko reči z božjo pomočjo premagal, da bode tudi to.
Gosp. župnik se ni dal od svojega sklepa premakniti tudi na osebno prigovarjanje č. g. dekana ne. A varal se je, kajti občina, ko jo videla, da se z lepa no da nič opraviti, napela je struno pri c. kr. glavarstvu in nadškofijstvu v Gorici, od koder je bilo takoj potrebno zavkazauo, da se cerkovnik odstavi, ter postavi oni, ki ga je starešinstvo izvolilo za toliko časa, dokler se odstavljeni ne opraviči, ker jo trdil, da je nedolžen. Gosp. župnik, ki se je dal od lažnjivega Fr. P. zapeljati, trdi še sedaj, da je popolnem nedolžon, dasi je bil sodnjiški obsojen in je tudi druga inštanca sodbo potrdila. Mej tem časom so skušali g. župnik, odstavljeni corkovnik in še par druzih zaobrniti javno mnenje na dobro Fr. P. Gosp. župnik je odstavil dva cerkvena ključarja, da bi svojemu ljubljencu laglje pot vgladil do prejšne službe. Postavil je ključarjema g. Antona, Monari-ja pl. Neufeld, svojega posebnega
prijatelja, in Antona Peršiča, strica odstavljenega cerkovnika.
Dasi jo bilo javno mnenje proti od-stavljemu cerkovniku, hotel je gosp. župnik rečenega Fr. P. vender-le zopet vvesti v službo. Temu so je pa odločno protivil prvi kluč.ir gosp. Anton Monari pl. Neufeld a od nadškofijstva je prišel ukaz, da so F. P. ne smo več vporabljati pri nikakih bogoslužnih opravilih. G. župnik pa, videč da no more prodreti se svojo nevteme-ljono zahtevo, jo kar naravnost pretekli pondelek (30. decembra 1889) odstavil dosedajnega cerkovnika ter postavil svojega hlapca na isto mesto, kateri ne ra-j zumo nobenega cerkvenega opravila, mej tem pa je postavil F. P. kot voditelja ' cerkovnistva, kateri sedanjemu, neveščemu in nepripravnemu cerkovniku narekuje, I kaj in kako da ima opravljati pred in po 1 cerkvenem opravilu. V očigled tem do-'godkom krha se v srcih občinstva verski čut in spoštovanje do cerkve in vršilcev njenih. Upam pa, da Vis. nadškofijstvo stori konec enkrat za vselej tem zmotam in to na postavne korak«, ki jih je napravila občina po svojej deputaciji. Pri tem poročilu zamolčal sem vse reči, ki bi dajala povod do kake polemike, in sem objavil le, kar ve sleherni občan; če bi pa ; bilo potreba, iz vlečem se druge stvarij iz ' torbe.	Muha.
Domače vesti.
Cesarski dar. Njegovo Veličanstvo podarilo je dvornemu kočijažu gosp. Josipu Cimadorlju, jedno krasno zlato iglo v pod-kovini obliki z petimi dijamanti in štirimi zafiri.
Umrl je knez Karlos Auersperg, glava ustavovernega češkega plemstva.
Nemika cesarica Agusta, udova po ranjcemu cesarju Viljemu I, je včeraj v Berolinu umrla. Cesarica Avgusta se je rodila 30. septembra 1811.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so „Veseli Tržačani" v Škednji dne 5. t. mj. gld. 3.45. — V pušici slov. čitalnice nabralo se je do 4. januvarja 1890 gold. 3. —
„Silvestrov večer" v čitalnici tržaški donesel je 34 gld. čistega dobička za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda. — Gospa Sabecova darovala je isti večer 10 gld. Prisrčna hvala blagej gospej !
Nadomestni volitvi v občinski svet tržaški bodeti za 4. razred 20. t. m. iu za 2. razred 22. t. m.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti oziroma za otroški vrt v Rojanu, se je nabralo v krčini „pri Družtvu" v DarkovIjah 1. t. in. 1 gld. 77 kr. — pri pevskem večeru „Adrije" in starih pevcev. Kakor vidimo, se nabira v Barkovljah za otroški vrt še mnogo pridnejše nego v Rojanu! — V krčmi „pri rumeni hiši" nabralo se ju v četrtek 26. decembra min. leta in v nedeljo 29. decembra min. leta 2 gld. 92 kr.
Na sestanku slovenskih poslancev, namerovanem v Ljubljani, govorilo se bode, kakor poroča „Parlamenttir", tudi o strankarskih sporih in o pretiranem boju proti „liberalnim" slovenskim časopisom. Želeti bi pač bilo, da se pride enkrat v okom nesrečnemu prepiru, ki razjeda slovenski život ter neizrečeno škodi napredku našega milega naroda. Nobena druga prilika ni tudi ugodnejša za razpravo tako važnega prašanja, nego uprav ta sestanek. Naj bi po njemu zavladal zopet blagodajni mir po vsem Slovenskem ter naj bi si naši poslanci duhovskega in svetskega stanu sporazumno in vzajemno segli y roke ter skupno delovali v pravo korist slovenskega naroda ! —
„Slovenska beseda". Odbor „Matice Slovenske" je te dni naredil Bklep, katerega gotovo veselo pozdravi vsak, kdor se briga kaj za čistoto in pravilnost našega
književnega jezika. Odločil se je namreč izdavati časopis „Slovenska beseda", kateremu bode glavni namen, razpravljati o dvojbenih stvareh naše slovnice in našega slovarja ter v znanstvenih razpravah in doneskih pojasnjevati vse, kar je v slovenskem besedišči nejasnega, nedoslednega in nepravilnega. Skušal bode ustanoviti slovenski pravopis, raznovrstnim slovniškim oblikam dognati pravilno lice ter obogatiti slovenske frazeologijo in slovenski slovar. Uredništvo „Slovenske besede" se je izročilo g. prof. Bartlu, kateri je dobil nalog, vzajemno z g. prof. Pleteršnikom sestaviti natančni program ter slovenske jezikoslovce povabiti na sodelovanje. Kadar so dovrše potrebne priprave, povabi so slov. občinstvo, da z naročili podprč to vele-važno književno podjetje, o katerem pričakujemo, da nam pod nadzorom in ugledom prvega našega književnega zavoda da toliko zaželjeuo jedinstvo v našem pravo-pisji in v naši slovnici.
Predpustna kronika. Sobotni ples ženskega oddelka „delalskega podpornega družtva" ni bil tako dobro obiskan, kakor bi bilo želeti; pač pa je bilo vbo jako ukusno vrojeno in je bila tudi zabava zelo animirana. — K nedeljskemu plesu „Tržaškega podpornega in bralnega družtva" došlo jo obilo občinstva. Reči se sme, da se je veselica v vseh svojih delih posrečila. Moralni in materijalni vspeh je povoljen. Pevsko družtvo „Zarja" v Rojanu.
Vabilo na domačo zabavo, katero napravi pevsko družtvo „Zarja" v dvorani gosp. Matije Bole v Rojanu v nedeljo dne 12. prosenca. Uspored veselice: ]. Jenko: „Naprej", orkester. 2. Volarič: „Za dom", poje zbor. 3. Nedved: „Moja rožica", čveterospev. 4. Proširen: „Nuna in kanarček", izvršujeti dvo petletni deklici.
5.	„Potpouri slov. napevov", orkester.
6.	Koejančič : „Vse to", poje zbor. 7. Gregorčič: „V pepelnični noči", dcklamuje gospica I. F. 8. Mašek : „Pri zibeli", čveterospev. 9. Godba. 10. Bleiweiss: „Domači prepir", igra, izvršujejo domači di-lentantje. 11. Lisinski: „Plovi, plovi", osmerospev. 12. Ples in prosta zabava.
—	Začetek ob 5. uri popoludne. — Usto-pnina 30 kr. za osebo brez izjeme. — Sedeži po 10 kr. Radodarnosti se ne stavijo meje. — Želeti bi bilo da se našo občinstvo v obilein številu vdeleži te prve veselice mladega družtva in je takim načinom spodbudi k nadaljnemu vztrajnemu delovanju.
Odbor povskega družtva „Adrija* v Barkovljah je sklenil v odborovej seji 1. t. m., da ne napravi družtvo v tem pustu nijedne veče veselice — ker napravijo že druga domača družtva svoje velike veselice. Storilo se je to z obzirom na bratsko vzajemnost.; veliko veselico napravi družtvo pa maja meseca. — Sklenilo soje pa, da napravi družtvo domačo veselico s petjem, deklamacijo in plesom zadnjo pustno nedeljo. To bode popolnoma domača veselica, k katerej se ne bode posebej vabilo si. občinstvo.
Statistika Barkovljanske župnije. Koncem min. leta je bilo v Barkovljanski župniji 2248 prebivalcev, kateri se dele: Barkovlje 1704, Greta 525, Sčedaz 19.
—	Rojenih jo bilo 72 v min. letu, 41 možkega, in 31 ženskega spola. Umrlo jih je 38; doma 31 in 5 v tržaškej bolnici. Mej umrlimi bilo je 21 možkih in 15 žensk. Barkovljanska župnija se je pomnožila torej v minolem lotu za 36 prebivalcev.
Opazovalec nam piše: Na božični dan bil sem pri prvej jutranjej sv. maši v cerkvi Barkovljanski. Bil seru prav /a prav pred cerkvijo, — kakor tudi druga ne-brojna množica domačega ljudstva. Vprašal sem o tem nekega domačina, kateri mi je odgovoril: „Ob vsakem večem prazniku se godi tukaj enako ; — več nego polovica Ijudij mora stati pod milim nebom,
—	naj si bodo že hud mraz, dož ali drugo slabo vreme. — Magistrat ima pač — dostavi domačin — mnogo denarja za ita-
lijanske šole, katero nam kaze mladino; iina denar, da leto za letom povišuje plačo našemu nebodigatreba — Če gre pa za hišo Božjo, tedaj se izgovarjajo ti gospodje, da nimajo denarja ! — Ko sem si ogledal potem domaČo cerkev, čudil sem se boga-tej okrasbi te hišice božje. Za vse to jo treba denarjn, si mislim. Rečeni domačin mi je dal pojasnila, da župljani sami mnogo žrtvujejo, vzpodbujeni po č. gosp. župniku. Slava Barkovljanom, ki tnko lepo slušajo svojega duhovnega pastirja !
Tu se vidi jasno, da kjer napreduje morala, napreduje in zmaguje
—	tudi narodnost! — Govoril sem potem z domačinom še o raznih domačih stvareh — o katerem pogovoru omenjam pa le važnejših stvarij. „Sedaj imamo vso, domače — reče mi mož zadovoljno4*. Će imamo potrebo, zatečemo se k doktorju
—	zdravniku, domačinu ; č. g. župnik je domačin in deželni poslanec je domačin. Le nekaj nam teži srce. Barkovljani smo pravi tržačani, Rtoletja sem zvesti čuvari časti Avstrije ob bregovih adrijanskih, a župana so nam vsilili ptujoa, ki nima srca za nas. Je-li to praviea, da nam sme enak človek ukazovati ! — „Siamo noi, che facciamo tutto" — se baha ta človek, ko se govori o kakej važnej stvari. — Meni, da jo Bog zna kaj, in da ne vemo, da je prišel od tam, kjer „puro pasejo!" — Mislimo pa vendar, da stoji v nekem zakonu zapisano, da C a p o v i 1 1 a mora bitilodomačiriiz rodne vasi; toda tega noče vedeti magistrat. Sedaj ko imamo narodnega deželnega poslanca, kateri vendar stoji nad Capovillom, — bilo bi dobro, da bi se on za stvar potegnil in o tem povprašal „liberalne gospode!"
Ko sem zapuščal Barkovljc, premišljeval sem besede, katere je izgovoril ta vrli domačin, — in priznavati sem moral, da bi bile Itarkovlje pač še na čilejšej narodnoj podlagi, ko bi tam ukazoval kak domač župan in ko bi tam imeli izključljivo narodne učitelje, kakor drugod po Slovenskem !
V mestno hranilnico Ljubljansko uložilo je meseca decembra 1889 leta 267 strank 130.481 gld. 18 kr; izplačala pa je hranilnica 39 strankom 25.065 gld. 4 kr. Številke te kažejo, da se je mestna hranilnica ljubljanska že utrdila v zaupanju občinstva. Videčim ta lepi vspeh. se nam voiluje prašanje : ni-li zadnji čas, da tudi v Trstu mislimo na kak denarni zavod na narodnej podlagi P
„Ljubljanskega Zvona" prvi zvezek ima naslednjo vsebino: I. Gorazd : God-čeva balada. 2. Fr. Gcsirin: Iz arhiva. Povest. 3. Jožef Starč: Pisma iz Zagreba. XXI. 4. Jožef Rakež: Otrovne ali nalezljive bolezni in njih pravi vzroki. 5. Ve-limir: Cerkovnica. Povont. 6. Jož. Anton Klemenčič: Planinar. 7. Simon Rutar: Na gosposvetskem polji. 8. Janko Kersnik: Kmetska smrt. Slika. 9. Književna poročila. 10. Dr. M. Murko: Preširin pri Rusih. 11. And. Fekonja : Ant. Vrameza l'redecht.va i Postilla. 12. Vatroslav Holz: Ivana Kobilca in nje slike. 13. Dr. Jakob Sket: Oilgofor na I. Lendovšekove opazke. 14. Lbtok : Slovenska beseda. Nova slika Valentina Vodnika. Popotnikov koledar. Nemški spisi slov. pisateljev. Šolska poročila. Razpis častnega darila. Dr. Anton Kovaćić f- Matica Hrvatska. Popravek. Glede na množino izborne vsebine smemo Slovenci pač ponosni biti na ta svoj leposlovni list.
„Slovanski Svet", prva številka tega lista za leto 1890 izide dne 10. januvarja.
Hripa se jo močno razširila po mestu iu okolici. Dosedaj se je konštatiralo do blizu 50000 slučajev. Vsled danes izišh-ga na-mestništvenega ukaza zaprli so vse ljudske, mestno in državne šole. Samo na šoli v Barkovljah je 74 bolnih učencev.
Razstava pohištva in raznih druzih umetnih izdelkov, izvršenih po tržaških obrtnikih, odpro so dne 15. t. m. v pri-tličnej dvorani mestne borze.
Izpokan is Trsta bil je, kakor smo zadnjič poročali, nek Evgen Jucchia ; njegov utok na deželno vlado je tukajšnje nameatniŠtvo odklonilo in Lahonček moral je oditi v deželo aentezimov. „Piecolo" na tem zelo joče.
Natečaji. Razpisano je učiteljsko mesto v Unijah ; podučiteljska mesta v Dobrinju in Kastelmuschio in mesto učitelja ravnatelja na novej šoli v Buzetu. Prošnje na dež. s. sovet v Istri v 4 tednih.
Izkaz daril za božićnico v korist otroškemu vrtu družbe sv. Cirila i Metoda v Trstu. Podpisano načelnistvo je nabralo mej rodoljubimi gospemi gospodičnami in gospodi darov za božičnico ki se je napravilo otrokom slovenskega otroškega vrta pri sv. Jakobu dne 22. decembra 1889. Darovala so v ta namen sledeča gospoda: g.a Abram M. gl. 3, g.a Angeli I. gl. 2, g. Bjekat* gl. 1, g.a Marija vdova ltret-ton gl. 2, g.a Balauč 80 nov., g. B. I. 50 nov., g. B. I. gl. 1, g. B. I. gl. 2, g. Č.
F. gl. 2, gdč. Čenčur D. gl. 1, g.a D......
gl. 2, g.a Bartoš 50 nov. g. Delkiu gl. 1, g. D. I. gl. 3, g. D. B. gl. 2, g.a Dekle-va M. gl. 1, g. Dejak K. gl. 10, g. Fabriš H. gl. 10, g.a Dolenc E. v imenu svojega
Izjava.
Se le danes sem zvedel, da me ima si. sloobčinstvo pesniha pesnij izišlih v Uorici pod naslovom :
„Goriška jadikovanja"
in to menda sosebno zato, ker očituje pesniški sestavek, kakor se deje, višo izo-bražbo, nego bi se mogli pripisovati samouku. Ta je zopet nova ! Nadarjeni samouki so že nad krilili mnogo njih, kateri so se šolali v Atenah in v Rimu. To smo videli v mnogih literaturah, ne samo v slovenski.
Ne morem pa umeti, kako sem prišel v zvezo z „jadikovanja" I Kar pišem, pedpisujem. In tudi g. pisatelj ne zajde, ako pove pravo svoje ime. S kratka, jaz niaem tu časti vreden. Slovenski narod pa tudi ve, da ni mi navada, zakladati iz svojega svoje pesmi, kakor je to storil „jadikovanj" pesnik, z Dogom.
V Gorici 4. januvarja 1890.
Fran Zakrajšek.
„Slovanski Svet",
ki izhaja kot polumosečnik v Ljubljani, bo priobčeval leta 1890 prevažne, fun-n, . ,, , i? r> i o	dame n talne razpravo o politiških si-
s,na Eduarda 3 gl. g. F. P. gl. 2, g.a 8teuljh Avrttro.0gerske, o narodnopolitiških
Fonda gl. 2, g. Furlan gl. 2, g.a Ga- j programih, o nacijonalni avtonomiji, o ci-' Ntl spereič S. gl. 2, gdč. Grmek II. gl. 1.20 rilometodijski cerkvi in njeni zgodovini, j

M
pm sapi
začel bode svoj II. tečaj in vabi rodoljube na naroČbo.	2 — 3
„BRUS" bode, kakor doslej, zastopal načela odločno narodne stranke, pisal bode vnaprednem in svobodnem z m i-s 1 u, grajal in smešil pa nedostatke v javnem življenji.
„BRUS" pridobil je za bodoče leto novih sotrudnikov in jako zanimivega gradiva, zato se nadeja, da dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da se jim bodo pridružilo mnogo novih, katerim ugaja odločna, svobodna beseda.
„BRUS" stoji za vse leto 4 gld, za pol leta 2 gld., za četrt leta I gld. Uredništvo in upravništvo „BRUS0V0*.
Že nitbena ponudba
30 letni obrtnik želi se poročitijz gospodiČino ali vdovo (Slovenko), katera naj bi imela nekoliko sto goldinarjev premoženja. — Pisma naj se pošiljajo : Reka, poste-restante, A. N. 000. d > 15, janu-varja.	2 — 4
Pošilja blago dobro spravljeno in poštnino prosto I
Nezaslišano začudenje
15 —(J	vzbudil je
The Patent „Darning „Weawer"
aparat zakrpar\je
(Stopf-apparat.) Vsak otrok ga lahko rabi.
parižkej izložbi bito j*; prodanih 330.000 kom. Tu naprava jo patentovnna po vseh dolih
g a Goriuo E «•! 1. ga Goriuo F al. 1 '0 slovanskem narodnem gospodarstvu v !svetft 0,1 iu»,ne »igriške družbo. — Krpa vso
r 5	.... <31 .,.„„„ A	i	' vrste blaea in tkanine, srajco za lovce. nogovlce,
g. G. S. gl. 1, g.a Gulič A. gl. 1, g. Go-, ^ fjf.	....A; 1- ■.L	° 'p«rilo it/, da se vidi vso kakor novo^ V vsej
rup Josip gl. 50,
g. G. M. 50 nov., guu. uiogun« o. gi. 1, pomena, dopise in po.„_................ _„
g. H. A. gl. 1. g. Jeriek gl. 1.00, g. S. godkih i, »„k »lova,„kil, krajev ter .1
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morclli št. 17t
priporoča se vljudno pri visoko častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni.
Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja.	19—2
Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto 1
FILMALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na
4-dnovni odkaz 3n|„ „ 8- *
HO-	„	3'/„"/„
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2% „ tf-mesečni „ 2'/40/o
- - 2'/»7o
.a Gulič A. gl. 1, g. Go- I'"*'«™ . oiovane Avsrro-ugerske, o ■ -lu dji Ke ?|dl kjlkor novo y vsej Dr Grubišič tri 1 I Hlov®"8k,h raznih kulturnih vprašanjih, v Ameriki in na Atigežkem, tako tudi na Dunaji je 1	1 , vsaki številki politiške Članke aktuvalnega ni hiše, v kateerj so ne bi našlo izvrstno to. pre-
gdč. Gregorič S. gl. 1, pomena, dopise in poročila o važnih do- i koristno napravo. Razširila se bode mej ves ci-
M. gl. 1, g.a Ipavic F. gl. '6, g. Jauežič književnosti vseh slovanskih literatur.
Komad stane 2 gold.
20 nov., g. Ivanič gl. 1, g. Serala gl. 1,' f» - a u * k i Svet- stoji za celo ( ^ ^	m	2ft ys0 deJ,le
g. Prof Jesenko gl. 2, g. K.ren gl. 1, g. tke fn'i j^kVuS Ue 1 'e ,a 3 g	Raznc^m^ zavod •
g. Kalister Franjo gl. 50, g. K. A. gl. 1, J60 kr. na leto in 90 kr. za č,trt leta. * , .	^ ^ r
g.a Krajcer I. gl. 1, g. Kolman gl 3, g. I N a r o e n i n a s e pošilja i z d a-: OCIUlllUt, W1011, lViargaretlieil. Kari s F. gl. 1, g. Kljun I. M. gl. 1, g. ja'elju „Slovanskega Sveta" v g. Kracik 20. nov. g.a Kanobel I. gl. 1, G ° r 1 c 0 (Gii,'z)-gde. Kastelio Zinka gl. 4, g. Krajcer gl. 1, g.a Korenčan gl. 1, g. pl. v. H. A. gl.
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Občno koristna stvar.
Zavaruje proti požarom, provo/.u po suhem, rekah i ti morju, proti toči. na živenie v u j l. x * ..	... ... i vs,h kombinacijah
Kdor noče P08l0vatt za občino koristno Glavnloa in resnrva druitva dne 31. decembra 1883
5, g. K iučič G. gl. 2, g.a Lieske M. gl. 5,' g.a Latine E. gl. 15 in zaboj marcipana (Bebzeltea).	(Dalje pri h.)
-------------— stvar ter si pri tem zaslužiti denarja, Glavnica društvr
Listnica uredništva:	pošlje naj svoj naslov v zaprtem zavitku, Reservni fond ot. dooičkov
Gosp. dopisnikom „z Goriškega": Pravda na ka.teii "aj	"°bČn0 kori8tna i ^vitrov^nfa ^a^Živl eme ^
upravništvu tega lista. 1-3 Rezervn fond za podjetie na
premikanja vrednostnih eteUtov
gld.
nasa z gosp droin. Muhničem jo završena; mi smo v tej zadevi inrotulirali akte. Označili in razjasnili miio svojo stališče na vso strani. Vsaka dvombi j.; i/.kljucana: kdor nas jo hotel umeti, nas jj u tUdI. .Siliti pa no moremo nikogar, da se postavi 11 n našo »tališče, da goji naše nazore. Torej na to strun nobene besede već. Gosp. do- , pitmikom zahvaljujemo se na izraženem priznanji in jili prosimo, <ia nam ohranijo svojo naklonje- I nost. Vsako porodilo, tićoČe se zadev javnega našega življenja — izvzemši gori označene — sprejeli bodemo hvaležno
i. C, v 1'istu Nagraditi ne moremo. Na eolu našega lista ieliko ritate: rokopisi so ne vračajo. Ako ste zadovoljni, da priobiimo o svojem t"asu, ! javite nam.	[
L i s t u i c a u p r a v 11 i Š t v a. j
G. Si1, v V. P. da za pol leta 1890. gosp. F
stvar'
1'remi na reserva v? j Heserva za <kode
•h oddelkov
536.62U02
loO.(HK)--
1«1 500-7.342.7H<V3o »7 601 -
■ 1
V portfelju:
fremiie. ki ve imajo potirjati
v prihodniih letih Skupni znesek v: h Skod plačanih ori I IrHK do 1*83 gld
Urad ravnateljstva:
Vi« Vuldirivo, • t. •? (v Inutnej '
. iti.aj4.HH n7 114.949.847 U5
Vozni listi in tovarni
Ameriko
kraljevski belgijski poštni parobrod
,RED
B. v L. plaćano do 1 julija 1890 Gosp- F. M.	STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v Naklo prejeli 9. f. Plačano do sedaj (idčne' M _ _	.
S. v Komnu T. S. v Tomaji iu drugi novi na- MflW |AT>V Aj Pml{)fl0lflin roeniki prosimo da oprostijo zakasnjeni ekspedi- llCfl UU1H IX I 1111CLU01111V
oiji prvih listov, vzrok bila jo „mtluenzu* katera	,	..	, . , .	. •• i
tudi našemu upravniku ni prizanesla.
Dunajska boraa
7. januvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — jfld „ v srebru — — — n Zlata renta— •- — — — _ _ _
F»
5°/0 avstrijska renta — — — — _
Delnice narodno banko — _ _ _ w
Kreditno delnice — — _ _ _ _
London 10 lir sterlin — — — _ _
*
Francoski napokeondori — — — —
C. kr. cekini — —	_
Nemške marke — — — — _ _ _
h6.70 h7.15 10.1.95 101.65
9g5,— -
117.65 9
6-56 Fj7 62
15—6	Z novo izumljenim
Čudežnim žepnim mikroskopom
vidi so vsaka stvar 500 krat poveknana. Potreben je torej za v*uk«ga trgovca, učitelja, dijaka, da eelo za vsako hišno gospodarstvo kor se more ž njim preiskovati jedij in pijače Pride jana mu je tudi lupa, katera vrlo dobro služi kratkovidnim.
Komad stane samo I gl. 25 kr.
proti gotovini ali po poštnem povliotju.
D. KLEKNER,
I. Postgasseštev. 20.
koneesijonovana črta, od e. kr. avstrijske vlade, na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zaatop 6—42
Ludwig Wielich
na Dunaju, IV WeyringergaHSO 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditions bureau fiir die k. k. Staats-bahnen in Innsbruck.
Slučaj!!
Vsled zapoznele sezone mi je bilo mogoCe, nakupiti celo zalogo jedne veliko fabrike za ogrtače (ITmhilngtilchor-fabrik): mogočo mi je torej ponuditi vsaki dami jeden velik, debel ln gorak ogrtač za čudežno nizko ceno
1 gld. 35 kr. a. v.
Ti povsem moderni ogrtači morejo se dobiti v truli barvah (svitlo srednje barve aH temne); obrobljeni so z finimi franžami, temno bnrduro in ho dolgi en meter in pol, široki pa tudi on meter in pol.
To jo pač največji ogrtač. — Razpošilja razpošiljava! zavod.
Exporthaus	* '_
D. KLEKNER
Wien, I., Postgasse 20.
*-aaEgaflrai i« n mi iiiiiim—a—
K	iS
V najem
št* odda, eno uro hoda od Gorice na glavni erar-ski cesti ležeča hiša štirimi sobami, stalo, kletjo in lepim dvoriščem, za gostilno ali drugo kupčijo
4-4
„pri Posti" v Mirni.
posebno primerno. Pogoji se zvedo
Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleotio, Ica-tori so nahajajo v okrogu pripozna se nove borcHtna tarifa na temelju odpovedi od 17. novembra, 21. novembra in 13 decembra.
Okrožni od del.
V	vredn. papirjih 2% na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznic«'
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Bazen. Gradec, Hermanstadt, Inomoat, Celovoc, in Ljubljano— brez troškovi.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-21 pri odbitku l°/00 provizije.
P r e d n j ni i.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru, Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd — po pogodbi.
Trst. 13. novembra 18M8.	1 24
Čase nam je preporučiti p. n. občinstvu
Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu .JEDINU SLAVENSKU
KAKO
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku iiaručbl! bilo koje vrsti kiiji^otiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tiskamo kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artljti I zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnioe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n, občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (skladišču) svo potrebne tiskanice i knjige za crkvene urede.
Onda ima na prodaj sliedece knjige: Kmetijsko borilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol iu gospodarjev v pouk ciena prijo SO »vč sada IO tvrdo vezana .... Sodnijski obrazci sastavil II, Trnovec Vilim Tel, prevod Cognera .... Ljudmila prevod .1 Lobana . . •
Filip prevod Krizmana.....
Antigona provod Krizmana .... Trst iii okolica od Silo • .... Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin \ Istra pjesma	„ A. K „
Ove su knjigo jako prikludno za darove o pruznicih zato ili hI. občinstvu preporučatno. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručim i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
«o
n. VO n. 40 n. *o n. 30 n. ao 11. 30 n. tO
II. «o
•MasasasHSHsasasasEsasasasiSHsasMasHsasastEsaszsssESEsasasasasasisasasEsasas«
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu