foštnina plačana v gotovini KATOLIŠKI Sped in abbon. post. > II Orupp* Uredništvo in uprava: Geriča, Riva Piazzutta št. 18 Pdštno ček. račun: št. 9-12410 Cena: Posamezna št. L IS Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 108 Leto I. - Štev. 43 Gorica - 23. novembra 1949 - Trst Izhaja vsako sredo Zakaj so stavkali slovenski učitelji in profesorji v Trstu 0 [& iO >n tfc e* v* * «t.i H. •h' n* P* d* j* al o ati >iU :SC> ol« \d1 :er' ;ief' 1 Ije) V soboto so, se valile trume slo; venskih otrok iz tržaških šol in ra; dostno vzklikale: Šjopero! šjopero! Varnostna oblast se je vznemirila, zabrneli so telefoni, g. prof. Andri in njegovi prijatelji pa so se začudeno pogledali: kako je mogoče, da slovenski učitelji stavkajo v osrčju tržaškega mesta? —- Res so v soboto stavkali vsi profesorji in učitelji na vseh slovenskih šolah na vsem Svob. tržaškem ozemlju. Stavko je sprožila šolska oblast sama, ko je skušala opravičiti ukinitev 22 razredov na slovenskih osnovnih šolah in odpu; stitev slovenskega učiteljstva z go; spodarskimi razlogi, češ da za slo; venske šole ni denarja. Ker je skušala oblast sama prenesti spor na čisto gospodarsko področje, je bil edino pravilni odgovor stavka. — Koliko pa bo šolska uprava prav za prav prihranila z odpustom 22 uči; teljev? Ne več kot 5 in V? milijona lir v celem šolskem letu. Mestna ob; čina tržaška izda letno za svoje Uradništvo nad dve milijardi. Saj irna toliko nastavijencev, da nima zanje niti dosti stolic. Toda štediti je bilo treba začeti prav pri slovenski šoli. Svojih 340 brezposelnih stalnih učiteljev, 50 začasnih učnih moči brez posla in 45 učiteljev, ki spadajo Pod tržiško (monfalkonsko) šolsko okrožje in ki se za nobeno ceno ne dajo izriniti iz Trsta, pa ne vidijo Tudi učiteljev, ki poučujejo v pasu B in ki sami zatrjujejo, da imajo dvojno plačo jugoslovanske in bris tansko-ameriške vojaške uprave, se Pri štednji ne spomnijo. — Ali je res, da so bili nekateri ukinjeni raz; redi tako majhni, da niso dosegli niti števila deset? Naj se objavi sta* tistika. Zakaj se je 83 učencev na neki šoli stisnilo v tri razrede? Za; kaj se je 65 učencev na drugi stisni; Iq v dva? Če se ukine kak razred, k' ne dosega števila deset, naj se 'stočasno ukinejo ti razredi v Štiva; nu, na Proseku, na Katinari itd. na italijanskih šolah. — Ali je res, da so stavko organizirali samo titovci ter jo vsilili ostalemu učiteljstvu? Saj pravite, da titovcev v Trstu ni več. Saj naš list prvi načenja to vprašanje ter nikakor ne kaže v svo; jih člankih, da bi bil odvisen od dru; gih političnih strank. Res, mislili ste, da bomo katoliški krogi molčali fer se vam še zahvaljevali za brco. Naši somišljeniki so svoj čas okušali ita; iijansko policijsko knuto, umirali po nemških taboriščih, njih pepel naj= dete, v luščilnici riža pri Sv. Soboti. Tudi ob sedanjem nasilju nad slo; vensko šolo smelo povemo v obraz vsem italijanskim šovinističnim kro; potrebe ali zaradi nezadovoljivega šolskega ali vzgojnega uspeha. V odpustitvenem odloku pa se navaja čisto nov razlog, ki ga nastavitveni dekret ne predvideva, namreč »u-pravni razlog«. Zato je odpustitev vseh 22 učiteljev nezakonita. Zato zahtevamo, da jih ZVU spet sprej--me v{ službo. Ker so razlogi za uki; nitev 22 razredov ničevi in so jih narekovali politični vidiki, to je na; mera, postopoma likvidirati sloven; sko šolstvo v Tvr.tvu, naj se na slo; venski osnovni šoli upostavi prejšnje stanje. G. prof. Andri končno ni izvršil svoje dolžnosti. Kot načelnik Vzgojnega urada za italijanske in slovenske šole je imel dolžnost, šči; tih koristi ne samo italijanskih tem; več tudi slovenskih šol. V resnici pa je začel s postopno ukinitvijo slovenskega šolstva v Trstu v prid italijanskim šolam. Zato se morajo odvzeti njegovi kompetenci vse slo; venske šole. Skrb za slovenske šole mora prevzeti slovenski uradnik. Pri V petek 18. novembra zvečer je bila podpisana in izdana spodnja izjava. Napovedana stavka je povsem uspela. IZJAVA Slovenski učitelji in profesorji, ki poučujemo na slovenskih šolah v Trstu in okolici, smatramo zadnji ukrep ZVU o ukinitvi 22 razredov in odpustitvi učiteljstva na naših osnovnih šolah za skrajno nedemokratično dejanje proti pravicam Slovencev na tem ozemlju, ki je namerjeno na postopno likvidacijo slovenskega šolstva. V obrambo kulturnih pravic slovenskega ljudstva in enakopravnosti slovenskega šolstva proglašamo enodnevno protestno stavko in izjavljamo, da se bomo tudi vnaprej odločno borili proti vsaki diskriminaciji slovenskega življa na kem ozemlju. Trst 19. novembra 1949 rza's- gom, da smo za slovensko šolo pri; pravljeni na vsako žrtev. — G. prof Andri vztraja na tem, da v bodoče ne bo nastavil nobenega slovenskega (za italijanske to ne velja) učitelja, če ne bo prej zanj razreda z naj; manj dvajsetimi učenci. Kako bo to; čen pri tem štetju, smo videli pri letošnji redukciji. Zato je prav, da tudi na tem mestu povemo svoje zahteve. Odpusti kršijo delovno po; godbo. V nastavitvenem dekretu se predvideva odpust edino iz službene vsakem vprašanju, ki zadeva sloven; ske šole, mora biti mnenje tega slo; venskega uradnika merodajno. — S to stavko in prejšnjimi protesti smo načeli borbo za svojo šolo. O stavki bodo predvsem obveščene vse drža; ve članice Varnostnega sveta. Tako pojde sedaj po širnem svetu vest, da je nekje v srednji Evropi mesto Trst, da je v tem mestu tudi deca slovenske krvi in da se tej deci odreka pravica do šol v materinem jeziku. Razgled po svetu Vprašanje italijanskih kolonij Glavna skupščina Združenih Narodov je na svojem zasedanju 2l. t„ m. potrdila sklep političnega odbora, o katerem smo Zadnjič poročali. Po tej odobritvi o<> Libija postala v januarju l952 samostojna, Somalija pride dobo desetih' let pod zaupno !jDravo Italije in glede Eritreje odločevala OZN na svojem Usedanju prihodnje leto na Podlagi poročila, ki ga ii bo Predložila nalašč v ta namen ^Voljena preiskovalna komisija Detih držav, katera se bo na licu ^esta poučila o željah i.n potre-prebivalstva. Vprašanje italijanskih kolonij Se je s temi sklepi sicer močno približalo rešitvi, dokončne rešitve pa še vedno ni. De Gasperi v Kalabriji Zadnjo soboto 19. t. m. ie min. predsednik De Gasperi Odpotoval v Kalabrijo, kjer je v nedeljo na planoti Sila, ki leži nad jonskim obrežjem polotoka, prisostvoval slovesni otvoritvi raznih javnih 'del (ceste, vodovodi itd. ), katera so bila izvršena v zadnjih letih. Pri tej priliki. je imel v zapuščenem hribovju Kalabrije, ki po svojem zunanjem licu v marsičem spominja na južnotirolski alpski svet, velik in pomemben govor, v katerem je poudaril glavna načela, po katerih hoče vlada izvesti razdelitev zemlje in agrarno reformo. Kardelj pri Achesonu Ameriški zunanji' minister A-cheson je prejšnji petek, 18 nov., sprejel jugoslovanskega zunanjega ministra Kardelja itn ga pridržal v daljšem razgovoru. S Kardeljem je bil tudi jugoslo vanski poslanik v VVashingtonu Kosanovič. Po uradnih zagotovi lih je šlo za vljudnostni obisk pred Kardeljevim odhodom iz Amerike v Jugoslavijo. Svetovno sindikalno zborovanje v Londonu Dne 28. nov. se prične v Londonu svetovno sindikalno zborovanje. Namen zborovanja je ustanoviti' novo mednarodno organizacijo, ki bo skrbela za blagostanje delovnega razreda v s\ obodnih demokratičnih državah. Zborovanja se bodo udeležili predstavniki sindikatov okoli 40 držav. Delegati Združenih držav so funkcionarji A.F.L. (Ameriške zveze dela) in C.I.O. (Kongresa industrijskih organizacij), ki imata skupaj okoli 13,500.000 članov. Večina teh delegatov je že odšla v London. Prvi koraki za ustanovitev novega sindikalnega organizma so bili storjeni v preteklem januarju, ko so zastopnik1:! svobodnih narodov izstopili iz svetovne sindikalne zveze, v kateri gospodarijo komunisti. V ju noju je bil v Ženevi pripravljalni sestanek, na katerem so izvolili odbor za sestavo statuta za novo organizacijo in za sestavo podrobnega programa za sedanje zborovanje v Londonu. Indijski komunisti napadajo Mao Tse-Tunga Mesečno glasilo indijske komunistične stranke »Komunist« odkrito kritizira »deviacioniistič-ne« težnje Mao Tse-Tunga, kitajskega komunističnega voditelja, ker da »omejuje kapitalizem, toda ga ne uničuje«. Glasilo indijske socialistične stranke pravi o tem napadu na Mao Tse-Tunga: »Ta napad indijskega komunističnega vodstva, druge največje komunistične stranke na svetu, je zmedel članstvo komunistične stranke. Povzročil je veliko osuplost in razdore ter pospešil razkrojitev stranke z ■njeno pustolovsko in sektarsko politiko. Perzijski šah pri Trumanu Perzijski šah Mohamed Reza Pahlevi, ki ie prispel 16. t. m. v Washington, da obišče glavna trgovska središča Združenih držav, se je udeležil uradnega kosila, ki ga je priredil Truman njemu na čast v Beli hiši. Na pozdravni nagovor predsednika Trumana je šah izjavil, da nje^-gova država in on sam delujejo za mir in za varnost odnošajev z inozemstvom. Potrjujoč, da sta energični Trumanov nastop za mir in svobodo povzročila po vsem demokratičnem svetu globok vtis, je šah dobesedno dodal: »Prepričan sem, g. pred- sednik, da govorim v imenu vsega perzijskega ljudstva, ko se vam v njegovem imenu zahvaljujem za vaše neutrudljive napore v prid svetovnega miru«. Drugi dan je perzijski šah na tiskovni konferenci med drugim izjavil, da je blagostanje ameriškega naroda napravilo na njega velik vtis in enako tudi ljubeznivost prebivalstva, s katerim je prišel v stik. Upa, da mu bo uspelo ustvariti med Američani zanimanje za investicije in ustanavljanje podjetji v franu. Dostavil je, da bi. bile investicije v veliko korist za Američane in za Perzijce, kajti Iran je zemlja bodočnosti in njegova bogastva so praktično nedotaknjena. Pred konferenco ameriških poslanikov Bližnjega Vzhoda v Carigradu Dne 26. novembra bo v Carigradu pod predsedstvom George G. McGheeja, pomočnika zunanjega ministra za Bližnji Vzhod, Južno Azijo in Afriko, konferenca načelnikov diplomatskih odposlanstev Združenih držav v deželah Bližnjega Vzhoda. Ta sestanek spada v okvir konferenc, ki naj vzporedijo delo načelnikov poslaništev Združenih držav vseh delov sveta. Pred kratkim je bila v Londonu slična konferenca načelnikov ameriških odposlanstev v prestolnicah Vzhodne Evrope. Višja življenjska raven bo preprečila načrte Kremlja Upravnik za gospodarsko sodelovanje Paul Hoffman in pomočnik zunanjega ministra za gospodarske zadeve VVillard Thorp sta izjavila na neki konferenci, da je tesno sodelovanje Združenih držav z drugimi svobodnimi državami v stalnem prizadevanju za zboljšanje življenjske ravni eno glavnih sredstev, da' se prepreči širjenje sovjetskega komunizma. Če bomo ostali močni, če bo Evropa postala močna in če bomo združeni — je dejal Hoffman — se bodo načrti Kremlja izjalovili in bodo sčasoma tako propadli, da tudi Sovjetska zveza sama ne bo več suženjska država.« Hoffman je poudaril, da ie kot upravnik za gospodarsko sodelovanje obiskal mnogo držav, »kjer so na delu pete kolone Sovjetske zveze« in je dejal: »Samo če se osebno občuti silo pritiska, ki ga izvaja Kremelj, se lahko dojame pomen rdečega terorja. V sovjetskem komunizmu ni niti trohice idealizma. Ce je bilo v veroizpovedi Marxa in Lenina nekaj idealizma, so ea odstranili. Ostala ni niti senca spoštovanja za resnico in za poštenost posameznika. To kar se dogaja, v bistvu ni riovo; nov je samo obseg, ki ga stvar zavzema, to je brezobzirna gonja za oblast manjšine nad večino.« Thorp ie izjavil, da sloni politika Združenih držav na temelju, da je nizka življenjska raven drugih držav grožnja za varnost Združenih držav in da je nizka življenjska raven voda na mlin totalitarne propagande. Nato je nadaljeval: »Prizadevamo si, da bi čimprej povečali svetovno trgovino, ker je povečanje trgovine ključ za povečanje proizvodnje in za povečanje storilnosti; povečana proizvodnja pa bo omogočila viS.io življenjsko raven.« PRVA ADVENTNA NEDELJA Iz svetega evangelija po Luku Jezus je rekel svojim učencem: »Znamenja bodo na soncu in luni in zvezdah in na zemlji bo med narodi stiska in zmeda zaradi šumenja morja in valov. In ljudje bodo koprneli od strahu in pričakovanja tega, kar pride nad ves svet; zakaj nebeške sile se bodo majale. In takrat bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z veliko močjo in slavo. Ko se bo pa to začelo goditi, se ozrite kvišku in dvignite glave; zakaj odrešenje se vam približuje«. In povedal jim je priliko: »Poglejte smokvino drevo in vsa drevesa. Kadar začno že sad iz sebe poganjati, veste, da je blizu poletje. Tako tudi vi, kadar boste videli, da se to godi, vedite, da je blizu božje kraljestvo. Resnično povem vam: Ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle. ❖ * ❖ Advent pomeni »prihod«. V krščanskem izrazoslovju znači »advent« prihod Sina božjega na svet. Navadno mislimo pri tem le na Jezusovo rojstvo. ker se v tej dobi štirih nedelj pripravljamo na ta praznik. Iz današnjega evangelija pa sledi, da pomeni advent tudi zadnji prihod Jezusa Kristusa kot sodnika nad svetom. Ta zadnji pojav Kristusov imajo v mislih posebno adventisti, ki se pa motijo v tem, da ga napovedujejo za najbližjo dobo. Kdaj bo konec sveta in poslednja sodba, tega noben človek ne more vedeti. Gotovo je le to, da bo Adamov rod doživel svoj konec, kakor je imel svoj začetek. Gotovo ie tudi, da bo Jezus, ki mu je izročena vsa oblast v nebesih in na zemlji, napravil natančen obračun z vsemi ljudmi. Da je na svetu veliko greha in krivice, v tem smo vsi edini. Opažamo tudi, da Bog pravične blagoslavlja in krivične kaznuje, toda vidimo tudi izjeme od tega pravila, ali vsaj nam se zdi, da so izjernc: nekateru krivičnež uspeva na svetu in nič posebno hudega se mu ne dogaja; nasprotno se najdejo slučaji, da pošten in dober človek veliko trpi in nima prave sreče pri svojih podjetjih. Kaj naj milimo o teh izjemah? Prirojeni čut pravičnosti nam narekuje vero v končni obračun, v po- Koledar za prihodnji teden 27. novembra. NEDELJA. Prva adventna. — Virgilij, škof. . 28. PONEDELJEK. Gregorji III., papež. — Prvi dan zornic. 29. TOREK. Saturin, mučcnec. 30. SREDA. Andrej, apostol. Bil je brat Simona Petra, po poklicu ribič, po časovni vrsti prvi poklican k apostolstvu, Po starem izročilu je umrl v Ahaji na Grškem in sicer na križu. 1. decembra. ČET RT E K,- Edrnund. Natalija. 2. PETEK. Bibijana, mučenka. Bi» la je hči dveh mučencev; tudi njena sestra Demetrija je umrla mučeniške smrti. To je bila res vzorna krščan* ska družina. 3. SOBOTA. Frančišek Ksaverij, spozn. Bil je najodličnejši misijonar novejše dobe, slednjo besedo, ki jo bo izrekla božja pravica; ta se ne more motiti-, pred njo se nič ne skrije. Vse Sveto pismo, vsa bogoslovna znanost meri na ta končni obračun, na poslednjo sodbo, kjer bo vse izravnano. Posvetnjaki in materialisti ne marajo nič slišati o Bogu, o božji pravici, o božji sodbi. Skušajo sami sebe prepričati, da večnosti ni; na tem svetu, da ie pekel, na tem svetu nebesa, na tem svetu sodba ;.'m pravica. Življenjska skušnja jim sicer sproti podira zračne gradove izmišljotin, toda zmote nočejo priznati, ampak se raje hudujejo na svojega bližnjega, češ da je le njegova hudobija kniva, da se še niso uresničila nebesa na zemlji; zato pozivajo na maščevanje, na boj in sovraštvo, na krvavi obračun z bližnjim, na »ljudsko« sodbo. Toda vsaka revolucija prinese razočaranje, po vsakem krvavem obračunu se odprejo novi težki računi, ki čakajo poravnave; zemlja ostaja solzna dolina. Nam kristjanom zdai očitajo, da se samo na božjo sodbo zanašamo, namesto da bi se tu na zemlji borili za pravico. Ta očitek je prazen in hudoben. Mi kristjani se borimo za pravico, toda ne s krivičnimi sredstvi, ne po nagonih zdivjanega srca; borimo se s poštenjem in dobroto po navodilih naše svete vere, po božjlE volji. Kdo ie odpravil sužnost starega veka? Poskušali so nekateri s krvavim uporom, pa so propadli. Krščanstvo je brez škripanja z zobmi, brez srda in maščevalnosti pridobilo sužnjem svobodo z dobroto in milobo, z vztrajnostjo oznanjevanja, z zgledom svett, mož. Vse, kar je dobrega v evropski kulturi, je sad krščanskih dej. Ce so te dobrine danes v nevarnosti, je krivda v tem, da ljudje krščanstvo zametajo. Ljudje smo slabi sodniki, ljudska sodba slaba sodba. Pravična in sveta pa bo sodba božja. Z vernJm srcem kličimo v tem adventu: »Pridi, Gospoc’ Jezu§!« (Raz 22,20). Satanovo kraljestvo Mislečemu človeku, ki živi v naši dobi, se včasih zdi, da bi po zuna* njih znakih v svetu bilo lažje doka* zati bivanje satanovo kakor pa biva* nje božje. Ali ni na prvi pogled jasno, da vodi vso današnjo hudo* bijo in zlobo hudobni duh, ki upo* rablja človeka le kot svoje orodje? Če bi namreč ne bilo zlobnega dus ha, bi bila vsa ta strašna hudobija le človekovo delo. Človek bi bil le pokvarjena z umom obdarjena zver, za katero bi bilo res najbolje, da bi se sama uničila v bodoči atomski vojni. Verska resnica je, da hudobni duh živi in človeka zapeljuje, ker ga hoče pogubiti. Toda človek ima svobodno voljo in se lahko s pomoč: jo milosti satanovim skušnjavam vedno upre. Če satan zmaga nad človekom, je to človekova krivda. Satan je pogubljeni angel, ki pa mu je Bog ohranil po svojih skrivnostnih sklepih precej vpliva na duha in snov in oster razum. Ljudje njegovih načrtov ne motemo točno spoznati in tudi ne moremo vedeti, v kakšne namene nas bo zlorabit, ko je dobil oblast nad nami. Ali torej živimo v stoletju sata: novem? Ana Katarina Emmerich je pred 150 leti napovedala, da bo Lu* cifer »50 ali 60 let pred letom 2000 za nekaj časa puščen na svobodo iz svojega nočnega brezna«. Verjetno je torej, da nas Bog hoče preizkusiti in je res dopustil, da se je satan za nekaj časa razdivjal na zemlji. Nikdar doslej še nismo slišal/ o ta* ko strahotnih in neštevilnih umorih, lažeh, krivicah in sovraštvu, zmedi in razdejanju ter pohlepu po oblasti. Zato bomo skušali v tem in še ne* katerih naslednjih člankih pokazati, da je sedan ja hudobija na svetu ne le človekovo, ampak v precejšnji meri res tudi satanovo delo, ki mu mnogi ljudje pomagajo rušiti božje kralje* stvo. Kristus imenuje satana »morilca ljudi od začetka«. Satan ne mori sin mo duš s tem, da jih zapeljuje v greh, ampak hoče človeški rod tudi telesno uničiti, izkoreniniti. Človek je obdarjen z milostjo in se lahko zveliča, hudi duh po je na veke pogubljen in zato človeka neizmerno sovraži in ga hoče potegniti s seboj v pogubljenje. Tako ga sovraži, da divja tudi proti njegovemu telesne* mu življenju tu na zemlji. In danes, ko je spuščen iz verige, uganja res pravo orgijo smrti. Ali sploh more* mo doumeti, kaj pomenijo milijoni in milijoni mrtvih na bojiščih med zadnjo vojno, milijoni ljudi pobitih, zadušen/h in zastrupljenih po plin* skih celicah, taboriščih, v političnih zaporih, na prisilnem delu, milijoni od gladu umrlih pri prisilnem preše* Ijevanju celih narodov, ali vemo, kaj pomeni dejansko uničenje nekaterih malih narodov, ki so v zadnji vojni in po njej sploh izginili in kaj po* menijo končno nešteti milijoni umor* jenih nedolžnih bitij, preden so sploh zagledala luč sveta? Ali si človek sploh more kaj takega izmi* sliti? Ne, to je satanovo delo, tiste* ga, ki je »morilec ljudi od vsega početka«. To pa še ni vse. Z modernimi iz* najdbami pripravlja človek sredstva za množično pobijanje ljudi, polno apokaliptičnih strahot. Atomska bomba nas bo omrtvičila, oslepila, razkrojila, povzročila bo, da bo me* so odpadalo od kosti. Če bo še kdo ostal živ, bo nesposoben, da bi zara jal novi človeški zarod. Vse to pa se lahko skrije pred novim, še huj* Šim sredstvom za ubijanje vsega, kar je živo, pred strašnimi bakterijami. Te si bo lahko privoščila vsaka majhna država, ker niso tako drage kakor atomske bombe. Ali moremo še dvomiti, da se za vsem tem s kri* va prava igra satanova? In kdo ve, ah mu ljudje ne bomo podlegli? Ko torej vso današnjo hudobijo opazujemo in trepetamo pred bo* dočnostjo, se moramo poglobiti v sodobno dogajanje in se vprašati po resničnih vzrokih in pravem izho* dišču vse te hudobije. Če hoče zdravnik bolnika ozdraviti, mora najprej dobro spoznati njegovo bo* lezen in njene povzročitelje. Glavni povzročitelj današnje hudobije je satan, ki pa sam brez človekove po* moči nič ne more. Če torej hočemo, da bo na svetu bolje in da bo sploh ostal, se moramo upreti salanu, ki nam hoče slabo, ter se z zaupanjem vrniti k Bogu, ki nam hoče le dobro. V kakšnih oblikah se danes pojavlja satan na svetu, pa bomo videli v štirih naslednjih člankih. ,KafcoliSki glas" v vsako slovensko družino I Iz življenja Cerkve Pravo in vest v nauku sv. očeta V nedeljo 13. nov. je sv. oče sprejel v posebni avdienci sodnike in advokate najvišjega cerkvenega sodišča sv. rimske rote, ki razsoja v najbolj zamotanih zadevah med kristjani, zlasti v zakonskih rečeh. Iz poročila, ki ga ie predsednik sodišča prebral pred sv. očetom, je razvidno, da je sv. rimski! roti bilo predloženih 137 zakonskih zadev iz vsega sveta. Od teh je 51 zakonov spoznala za neveljavne, 86 pritožb je pa zavrnila in potrdila njihovo veljavnost. Ubogim niso za sodne stroške nič računali bogati pa morajo za advokate plačati od 15 do 85 tisoč lir, kar za take velike in dolgotrajne procese ni veliko. Zanimivo je, da so morali letos razsojati že v primeru zakona nekega črnca iz Afrike. Razglasili so njegov zakon za neveljaven. Plačati je moral le 1400 lir za sodne stroške; ostale stroške, ki so znašali 33 tisoč lir, je utrpela sv. stolica. Po prebranem poročilu je sv. oče imel na pričujoče sodnike pomenljiv nagovor, ki je v njem pojasnil cerkveni nauk o resničnem pravu in vest i. Ker je bil sv. oče njega dni' odličen profesor prava, je njegova beseda v tem pogledu toliko bolj tehtna in preudarna. Daje nam jasno sliko, kam je pripeljalo človeštvo napačno pojmovanje prava, kakor ga uči pravni pozitivizem. Pripeljalo nas je do totalitarne države, opozarja sv. oče, v kateri je v veljavi tako zvana »postavna pravica« (diritto legale), ali, kar država ukaže, je prav. Tako pridemo do tega, da država jemlje človeku njegovo osebno čast, mu zanika pravico do življenja in d.o nedotakljivost).1 njegovih udov ter oboje stavi' na samovoljo državi ali stranki; mu jemlje pravico do časti in do dobrega imena, staršem pravico do vzgoje otrok, predvsem pa trdi, da vera v Boga in odvisnost od njega nima za državo nobenega pomena. Takšno pojmovanje prava je povzročilo nered, kjer je bil prej red, prineslo tiranijo namesto oblasti, sužnost namesto svobode, napravilo je iz zločina domovinsko zaslugo. Pri tem ie papež mislil na minule fašistične in nacistične režime, a prav tako na sedanje komunistične, ki slone na prav takšnem zgrešenem pojmovanju pozitivnega prava, ki daje državi pravice, ki gredo samo Bogu. Nato je sv. oče zaključil, da če hoče človeštvo priti do boljšega pravnega reda, se mora vrniti k pojmovanju, da mora pravni red sloneti na morali, državna postava mora inneti svojo normo v naravnem in božjem zakonu. Verski zakoni na Češkoslovaškem Vlada v Pragi je izdala odredbo, ki' določa, da od 1. jan. 1950 ne sme noben državljan skleniti! zakona v cerkvi.če se ni poročil na županstvu. Z novo postavo izgubi mož položaj glavarja družine in bosta z ženo enakopravna, to se pravi, da bosta oba glavarja in se bo premoženje vedno delilo na oba. Redovnice zdravnice Velika novost v sedanji cerkvi so redovnice zdravnice. Prejšnje čase je Cerkev dovoljevala redovnicam, da so smele samo prisostvovati pri zdravniških pregledih fn zdravnikom pomagati. Leta 1936 se je pa ustanovil prvi red redovnic zdravnic, ki smejo tudi operirat® in vršiti službo babic. To dvoje se je izkazalo kot zelo potrebno posebno v misijonskih krajUh, kjer ženska velikokrat zaradi predsodkov in krajevnih navad ni smela na pregled k zdravniku, ker je bil moški. Korist žen-skllh zdravnic so uvideli najprej protestantje, za njimi pa tudi katoličani. Danes šteje red že sto redovnic zdravnic, 130 se jih pa pripravlja v noviciatu. Svoje h!8e in bolnice 'majo predvsem v Indiji. Pouk verouka v Sloveniji Komunistom je vsaka vera praznoverje, ki ga je treba čim-prej iztrebiti s sveta. Vedo, da pri starih veliko ne bodo opravili, ker je pri njih »versko praznoverje« že premočno ukoreninjeno, zato skrbe, da se mlajši) rod ne »okuži«. Vsled tega omejujejo v Sloveniji pouk verouka na vse mogoče načine. Zapirajo katehete, jim ne dovoljujejo vstopa v šole, pridobivajo starše, da otrok ne priglašajo za verouk itd. Letos so vpeljali novo zahtevo! Ni dovolj materino privoljenje, dati ga mora tudi oče. V pionirskih organizacijah vodijo sistematično agitacijo zoper verouk, češ da duhovniki u-oijo vraže, praznoverstva, čudeže, itd. Na klasični gimnaziji v Ljubljani letos niso sprejeli v prvi razred otrok, ki so se priglasili za verouk. Iz višje gimnazije so izključili mnogo dijakov, ki niso bili partiji: po godu. Tako torej gradijo novo mladino v Sloveniji brez Boga nar materialističnih načelih. Na Dunaju se je dal posvetiti: za duhovnika 72 letni Rihard Walter, bivši i podžupan v Brnu na Moravskem. Mož je srečno ušel iz Gottwaldovega paradiža, pribežal na Dunaj, tukaj stopil k benediktincem ter sedaj; pel novo mašo. V Kamerumu in v Kongu v srednji Afriki nastaja za misijone novo težko vprašanje, kajti* mladi fantje trumoma beže z dežele v mesta, kjer se je začela močno razvijati industrija. 40 km daleč okrog mesta Jaun-de ni na deželi več nobenega moškega pod tridesetim letom. V mestih je pa zopet silno hudo, ker ni stanovanj in zato tudi urejenega družinskega življenja ne more biti. Na ta pojav bega v mesta gledajo milijonarji zelo zaskrbljeno, ker grozi, da uniči dober del njihovih trudov. Na Japonsko prihajajo vedno novi misijonarji in vedno nove misijonske družbe odpirajo tam svoje hiše. Če bodo ostala zaprta vrata na Kitajsko, in zdi se, da misijonarji tja ne bodo več smeli, potem bo vedno več mi&iijonskifi moči razpoložljivih za Japonsko in za srednjo Afriko. Ti dve deželi bosta najbrž imeli dobiček od tega, da so misijonarjem zaprta pota na Kitajsko. V mestu Buffalo v ZDA so nune odprle posebne tečaje za televizijo. V samostanu imajo vse potrebne televizij' ske aparate in so že oddaja/1 dve igri: »Odprto pismo kardi' nalu Mlindszentyju« ter »Prizor® iz življenja sestre Marije C»' brini«. —3. Skof Rožman v Argentini Let* L - Stev. 43 Kulturni Soncert slovenskih pesni na Opčinah Komorni pevski zbor »Š kr jan-iek« iz Trsta, ki se je v svojem polletnem obstanku na slovenskem radiu in drugod že dobro ■uveljavil, priredi v petek, 25. novembra ob 20. uri, svoj prvi javni koncert in sicer v dvorani kina na Opčinah. Koncert bo po zamisli, programu ter izvedbi svojevrsten. Na sporedu so slovenske umetne in narodne pesmi v harmonizaciji raznih slovenskih skladateljev. Slišali bomo pesmi: »Če ti ne boš moj«, »V gozdu ...«, »Nocoj se mi je sanjalo«. Emila Adamiča, »Pod klančkom ...«, »Gozdič je že zelen..»Zdravica« Oskarja Deva, »Škrjan-ček poje...« in »Gor čez jezero ...« Mateja Hubada, »Črn mož«, »Veterček moj...« in »Prepelica« Petra Jereba, »Pla-ninarico« Frana Ferjančiča, »Vso noč sem čakala...« Ivana Ocvirka, »Na lipici zeleni« in »Slanica« dr. Antona Schwaba. Te pesmi bo pel mešani zbor. Ženski zbor bo nastopil z narodno »Jaz pa vrtec bom kopala« v priredbi Marka Bajuka Sopranistka Milena Čekutova bo zapela dve solistični točki in sicer Oskarja Deva »Dober večer, ljubo dakle« ter Mateja Tomca »Pojdam u rute«. Baritonist Marjan Kos nastopi pa s skladbo I. Ipavca »Pomladna noč« ter s Premrlovo »Znamenje«. Kondert vodi »Skrjančkov« m vovdja Ludvik Klakočer. /Cer vlada za prireditev veliko zanimanje, naj si občinstvo rajši nabavi vstopnice že v predprodaji in sicer v Trstu v trgovini FORTUN AT pri cerkvi Sv. Antona novega, na Opjčinah pa v trgovini PODOBNIK. Trst pričenja spet s kulturnimi večeri S torkom, 29. novembra bodo pri® čeli spet v Marijinem domu v ulici Risorta »slovenski večeri«, ki imajo •že od lanskega in predlanskega leta tako lepo tradicijo. Slovenski večeri imajo letos lepo zaokroženo celoto in bodo pomenili za tržaške Slovence veliko kulturne dogodke. Posvečeni bodo slovenskim kulturnim in narod* nim vprašanjem, razglodu po kato* liškem svetu in bodo osvetljevali do* godke v svetu, ki zanimajo in mo< rajo zanimati tudi Slovence. Večeri bodo pestri in bo poleg glavnega predavanja na sporedu še vedno ali >IERRE L’ ERMITE Kako sem ubila svojega otroka Ko se je vrnil s pošte, je povedal svakinji, kako je prenaredil naslov; to jo je vendar malo zaskrbelo. To* ujec jo je hitro potolažil z glas* r‘>m krohotom, češ, zakaj pa so Sploh šli na tako drago potovanje, ne prav zato, da iz Dominikove« Ka srca iztrgajo sleherni spomin na ^upnika Firmina in na oni slavni po« klic, ki mu je blodil po glavi... ^-dino zaradi tega so šlii v Afriko ’** zaradi ničesar drugega! Zato ni treba nič več premišljevati in cine c«ti; čas je, da mu vsilita svojo 'oljo, saj lastne že tako nima in tu* ni zmožen, da bi jo imel... Do* *daj sta ravnala z njim dosti milo 1,1 nežno; dosegla nista ničesar. Za» t^gatclj bo potreba strune bolj na* ^®ti in krepkeje pritisniti, četudi ^koliko zaškrtajo, in Dominik ne obzornik film ali skioptične slike, pevski na* stopi, recitacije in glasbeni vložki. Zato bo brez dvoma vsak obiskovan lec odnesel s tega večera mnogo novega. Vabimo zato vse tržaške Slovence, da se teh večerov udeležujejo. Prvi »slovenski večer« bo v torek, 29. t. ni. ob 19,30. Potem se bodo tc kul* turne prireditve vrstile vsak drugi torek, vedno na istem kraju in ob istem času. Prvi večer bo posvečen slovenski narodni misli in kulturi. Na sporedu so tudi pesmi, ki so v preteklih desetletjih budile narodno zavest Slovencev. Povabite na slovenski večer tudi svoje prijatelje in znance, ki jih mor« da naše vabilo ni doseglo. Pričeli bomo točno ob 19,30, končali ob 20,45. Knjige »Goriške Mohorjeve družbo4* Izšle so letošnje knjige »Goriške Mohorjeve družbe«, Čč. gg., poverjenike prosimo, da jih dvignejo v Katoliški tiskarni, Gorica, R i v a Piazzutta 18. Knjižni1 dar obstoji iz Koledarja za 1. 1950, iz izvirne povesti Tonček iz Potoka, spisal Fr. Bazil j in iz zbirke zgodb Nevesta z diamantnim srcem, prevedel iz francoščine Fr. Erjavec. Kdor doplača 100 lir, dobi še izvirno domačo povest iz turških časov. Mladinski koncert Preteklo nedeljo, 13. t. m. so »Ja* dranaši« priTedili v kinodvorani v Nabrežini mladinski koncert. Nasto* pili so moški zbor »Jadrana« pod vodstvom prof. Hareja, baritonist prof. M. Kos in solistka gospa Če* kutova, ki ju jo spremljal na klavir* ju prof. Klakočer. Koncert je v vsa* kem oziru odlično uspel. Zavedna Nabrežina in okoličani so pokazali s svojo številno udeležbo pri pr ir e* ditvi, da jim je slovenska pesem ze* lo pri srcu. Pri predstavi smo srečali veliko naših prijateljev iz Trsta, med njimi tudi vodilne osebnosti naših narodnih organizacij. Vse pesmiv ki jih je izvajal moški zbor, so bile lepo podane, zlasti tiste v drugem delu sporeda. Nekatere, kot na pr. Sončeva »Na srčku bolan« in makedonska narodna sta bili po* dani prav temperamentno in ju je zbor moral ponavljati. Veliko aplav* zov za svoje solospevc sta bila de* ležna solistka gospa Čekutova ter prof. Kos, ki je poleg drugih pesmi, ki so bile na programu, z vsem ob* či-tjem zapel še znanega »Mornarja«. Spored so dopolnili štirje mladinci, sme v Noirmouticr, dokler popolno* ma ne ozdravi!.. . Nekoč prinese ujec ves vzradoščen lepo perzijsko preprogo — v Kairua* nu izdelujejo velike množine takega blaga —, na kateri je bil v arabščini napisan neki pregovor. »Rožica, preberite tale arabski pre* govor!« »Kje pa znam arabski?« »Tudi jaz ne znam, pa mi ga je vodnik prevedel. Napis se glasi po naše: Žena in mož sta kakor žafran in apno. Pa prepreči, da ne bo žafran pobarval apna, če ju deneš dnu gega k drugemu! ...« »Kaj hočete s tem reči?« »Žafran je Lolita, naša Lolitica, ki mora zopet stopiti na pozorišče! Mislim pa, da bo naš drugi napad, ki smo ga bolje pripravili ko prve* ga, imel tudi boljši uspeh.« »Upajmo!« »Kakopa! Samo ne smemo se huti vsake najmanjše stvarce ... Sedaj je Dominik v naših rokah in lahko sto* rimo z njim, kar hočemo, ker nima nikogar, da bi ga podpiral. Zdaj je časi Izrabimo ugodna priliko!« KATOLIŠKI GLAS ki so z njim lastno razgibanostjo od* igrali na harmonikah venček slo* venskih narodnih. V celoti je bila ta prireditev lep in simpatičen odraz naše glasbene kulture, v kateri je bila prikazana lepota naše pesmi; obenem je ta pri* reditev pokazala tudi vsestransko zanimanje in požrtvovalnost vseh tistih, ki so to prireditev pripravili in izvedli. Razstava Te dni je bila zaključena v galeriji »Scorpione« v Trstu razstava pr o* fesorja Avgusta Černigoja. Razstava je obsegala večje število olj, akvare* lov, risb in nekaj plastike. Večina del je bilo istrskih pokrajin. Razsta* va je potrdila visoko umetniško raven Černigojeve likovne umetnosti in je zelo lepo uspela. Slovensko knjigo v slonensko družino S prvim decembrom pričenja Slo* venska prosveta v Trstu mesec slo* venske knjige. Mnogo Slovencev bi rado seglo po naši knjigi, pa je nima in tudi denarja ljudje nimajo, da bi knjige kupovali. Zdaj pa nudimo vsem Slovencem edinstveno prilož* nost, da pridejo do slovenskih knjig. V prvem delu prizadevanja za slovensko knjigo so tržni dnevi zbirke slovenskih knjig. Zavitke po tri, štiri, po pet knjig boste lahko dobili po zelo nizki ceni. V zavitku bodo romani, povesti, izbori iz slo* venskega slovstva, drame, pravljice, verske, poljudno znanstvene knjige, letniki Mlade setve itd. Vsakdo bo lahko izbiral po lastnem okusu. Vse* kakor pa bo mogoče na ta način priti do slovenske knjige. Pod ges* lom v slovenske vasi na Tržaškem in na Goriškem, v Trst in v Gorico Slovencem slovensko knjigo za Mi* klavža in za Božič, pričenja Sloven* ska prosveta širjenje slovenske knji* ge na Primorskem. Vsi prostovoljni prispevki in brez* plačno delo za slovensko knjigo bo* do šli v sklad »Mlade setve«, glasila slovenske mladine v Trstu. »Mlada setev« bo namreč v nekaj dneh izšla, prenovljena in pomlajena. Katoliška mladina bo vse storila za slovensko knjigo in za svoj list. V drugem obdobju širjenja sloven* ske knjige pa bomo vse storili za letošnje Mohorjeve knjige. Dotiska* ne so že in v kratkem jih bo mogoče razposlati poverjenikom. Vljudno prosimo častite gospode poverjenike, da bi čimprej sporočili število udov, kakor smo prosili. Posvetimo mesec december dobri slovenski knjigi! Nadoknadimo vse, kar so nam narodni sovražniki v de* sctletjih pobrali. Na delo, da bo pognalo slovenstvo na teh tleh daleč pod skale in da ga več nihče ne bo mogel izruvati! Pri teh besedah je ujec napel roke in skrivil oglate prste kot bi hotel zagrabiti neskončen zaklad. Mladenič je kmalu začutil novi napad in zaznal, da se krog okoli njega čedalje bolj zožuje. Sicer se je še vojskoval, toda bil je že zelo utrujen, izmučen. Nekega večera je zapisal v svoj dnevnik: »Naveličal sem se lovili in boje* vati se za stvar, ki i.e mi izmika sama od sebe in ki mi jo vsi skušajo iztrgati iz rok. Bog, ki me je prav gotovo poklic cat za svojega apostola, je umolk* nil in molči■ Umolknil je v pismih svojega služabnika in molči v mojem srcu . ■ ■ Glede duhovniške.-ga poklica je v moji duši noč, popolna tema in gluhoba . .. Potem pa ona. .. vedno in pov* sod ona... Lolita! Moja mati mi jo hoče vsiliti• ujec me nagovarja nanjo, sama se mi ponuja... jn __________ ah naj priznam — sam hrepenim po njej! Da, ljubezen in strah pred žrtvami me nagibljete k njej... Odkar smo zapustili Pariz, še ni Pod srečnim naslovom »Škofov obisk smo dobili .. ,r Športni teden Prvorazredniki pridno nadaljujejo svoja nedeljska srečanja. Obisk je na vseh tekmah zadovoljiv, čeprav ni vreme ugodno in moštva ne nu* dijo posebnega napredka v tehnič* nem oziru. O posameznih tekmah pa tole: »Juventus« je izvajala proti »Pro Patria«« uspešno defenzivno igro, vmes pa nekaj »svetlih točk«, od katerih so tri obsedele (3*0). V. Ber* gamo je po ostri in razburljivi tek* mi »Atalanta« komaj premagala Rim* Ijane s 3*2, medtem ko je v Benet* kah zelo oslabljeno beneško ekipo pregazil »Padova« kar z 8*0. »Bari« in »Nova,ra« nista mogli prebiti remijskega leda (0*0), obe toč* ki pa sta gladko pospravili »Lucchese« (3*1 s »Como«) in »Milan« (4*1 proti »Fiorentina«), »Sampdoria« * Bologna« 2*1 in »To* rino« * »Genoa« 2*0 : poteku iger bi najbolj ustrezala neodločena izida K. O. za »Inter« v Palermu (4*2!), proti vsakemu pričakovanju. »Lazio« pa je z dvojnim strelom uveljavila končni rezultat v borbi s Tržačani. MEDNARODNE TEKME Ogrska * Švedska : 5*0 Turčija * Sirija : 7*0 (za svetovno pr* venstvo). Tekma Aeglija »Italija se bo odi* grala v Londonu 30. novembra. DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS« Marijina družbenica iz Trsta na* mesto cvetja, na grob blagopokojne matere Marije Marušič 1000; Mariji* na družbenica iz Trsta, ker »Kat. glas« tako lepo piše in se poteguje za pravico kot je Bogu ljubo, daruje 1000; preplačila iz Marijine družbe v Trstu 300.— lir. Za Alojzijevišče Solkansko polje 3000; Roža Cučat 2000; M. Žigon 1000: družina Žvanut 1000 lir. Bog povrni obilo! za slovenske Miki otroke pridno -kupuje v modni trgovini •• Sva aancu •• trali mm Staamancl* 1 BOGATI IZBIRA UG0DIE CEIB Se priporoča Ivan Lttpia Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici dan pa jih ni bilo nikdar nikjer 'i kakor one strani v dnevniku! Zgubil jih je! . . . Sicer ni nič čudnega, če človek v puščavi kaj) zgubi, ko se venomer mestijo sem in tja! . . . Razglednice pa se niso zgubile. V »Ker*Mimie« so dan za dnem prihajale razglednice m pisma, v ka* terih je Yholdyjeva gospa ponav* ljala Loliti: »Ljuba moja Lolitica, lepo Vas prosim, branite se vendar!. . . Bra* nite svojo srečo! . .. Branite tudi nas, da, tudi nasl. . . Vi ste naše edino upanje. Prosim Vas, vrnite mi dušo mojega milega otroka, k' mi ga hočejo duhovniki ukrasti!. . . Domii nik Vas obožuje, a nima poguma, da bi Vam razodel svoje srce; pa saj je ubožec že čisto zmeden! Neki župnik Firmin mu je nalil tinte v možgane. Zdaj mu z veliko težavo izpiramo to gnusobno tmto, zato nam še Vi pomagajteI . . . Pii šile mul. .. Osvojite si še njegove možgane, kakor ste si že njegovo srce. To sami lahko vidite iz pisem in slik, ki smo Vam jih poslali. . . .« Ponavljala je razne stavke iz Fir* minovih pisem, ki sta jih prestregla z ujcem, zlasti onega: »Človek ob* drži samo ono, kar neprestano brani in čuva!« V svoji nespameti je šla celo tako daleč, da je rotila Lolito z besedami, ki so se ji vzbudile, ko je čitala ono »zgubljeno« stran iz Dominikovega dnevnika. Takole je pisala: »Usmilite se nas, preljuba moja Lolitica, kr toliko sanjam o Vas, da Vas bom kmalu mogla ime* novati svojo hčerko! .. .« Dokler je Lolita dobivala pisma samo od ujca in od Yholdyjcve go* spe, je ostala zvesta svoji obljubi in se je krotila, kolikor je mogla . . . Kar prinese poštar prelepo sliko!... Čez nekaj dni, zopet dve Dominikovi razglednici... In naposled šc pismo, v katerem je bila ona stran iz dnev* nika, ki je pričala o njegovi naj* globlji in najnežnejši ljubezni. Če jo torej Dominik res tako sil* no ljubi, da tega sam sebi ne more več zatajiti, ali ni tudi njena dolž* nost, da mu odgovori in mu razkrije svoje srce, ki ji prekipeva od lju* bežni? ... Da, svobodno dekle je in ima dolžnost in pravico, da se po* tegne za svojo bodočnost! ŠEST IN DVAJSETO POGLAVJE Nekega večera, ko so sredi pušča* ve ravno uživali čarobno lepoto narave, prinese poštna karavana ve* liko pismo za Dominika. Yholdyjeva gospa se ga je zelo razveselila, ker je takoj spoznala, da je od Lolite. Hitro ga spravi v torbico, da ga izro* či sinu, ko se bo ponudila najlepša priložnost. Naši popotniki so sklenili, da se odpravijo od Kairuana na jug do Biskre in Tuggurta. Na ta način se bodo izognili dolgočasni poti ob morski obali, obenem pa bodo vi* deli, kaj se pravi potovati skozi resnično puščavo. Odpotovali so kajpada s karavano, v kateri so imeli močan puščavski voz in štiri kamele. Yholdyjeva go* spa se je sicer nekoliko bala takšne* ga potovanja; ker pa je vedela, da bo Dominiku po volji, je poza* bila vsak strah ob radostni misli, da bo s tem spravila dušo svojega otro* ka v vrtinec veselja in raztresenosti, kakor devamo v tekočo vodo plat* no, ki bi iz njega radi izprali grd madež; zato ga še izvijamo in obračamo sem pa tja, da bi sonce sijalo nanj od vseh strani in veter pihal vanj od leve in od desne. Yholdyjeva gospa je dosegla svoj namen bolj kot je sama pričakovala. Afriška peščina, njeno pastirsko živ* Ijenjc, zanimivi kraji in neslutene krasote, ki mogočno delujejo na človeka, njena slavna zgodovina pa topli dnevi in prijetne noči so ču* dovito prevzeli mladeničevo dušo. Vsi so šli veseli na pot. Toda že drugi dan bi bil Dominik kmalu ob glavo. Vstali so ob štirih zjutraj in zložili šotore, da odrinejo. Dominik je hotel prej še fotografirati bedne kamele, ki so se dolgo branile težke* ga bremena, ki ga bodo- morale no* siti ves dan po najhujšem soncu. Arabec jim je naprtil najprej za pot potrebne stvari, zatem pa še nekaj praznih zabojev, katere je kmalu po* metal nazaj, da bi se živalim zdelo, da jim je olajšal tovor. Dominik mirno gleda to živahno jutranjo komedijo — kar plane na* denj neki mlad Arabec. Mož se je bil šele pred kratkim oženil pa ga je precej popadla jeza in ljubosum* nost, ker jc mislil, da hoče Dominik fotografirati njegovo ženo. če ne bi bilo vodnika, ki je priskočil na pomoč, bi se bilo mladeniču najbrž slabo godilo. Ko so izvedeli, zakaj je Arabec tako vzkipel, je velel Dominik vod* niku, naj možakarju razloži, da je opazoval samo kamele in nikogar drugega. Končno pa mu lahko pove, da je doma v Parizu, kjer so ženske precej drugačne kot njegova žena, za katero sc ni bati, da bi koga očarula s svojo lepoto. »In to tem manj,« doda ujec, ki je menil, da mora vsaki stvari vršek odtrgati, »ker je ta gospod, moj ne* čak, zaročen s prelestno deklico, ki ji jc ime Lolita,« Zadnje besede so najbolj ra/vese* lile Arabca, katerega jc sodba e njegovi ženi pomirila in razkačil* obenem. (Dalje)