Telefon Št. 74. Posmrtna številka 10 h. Po poiti prejemal): za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ četrt „ * B „ 50 „ mestc , 2 » 20 , V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ - „ Catrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 „ Za p o S i 1 j a n j e na dom 20 h na mesec. Štev. 68. Političen list za slovenski narod. Uhaja vsak dan,izvzemal nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v ponedeljek 24. marca 1902. Letnik XXX. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Rokop'si se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Naročnino in Inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Kardinal dr. Jakob Missia. | olestno je pretresla danes na vse zgodaj Ljubljano brzojavna vest: tf Kardinal dr. Jakob flllssla Je danes pol ure po polnoči, zadet od srčne kapi, najloma umrl, previden s svetimi zakramenti. Sporočalo se nam je pač že zadnje dni večkrat, da je pre-vzvišeni vladika jako bolehen. Vedeli smo tudi, da ima srčno bolezen, a vendar se nismo nadejali katastrofe tako naglo. On sam je delal do zadnjega dne in zakrival svojo bolezen, dokler ni tako nenadoma naredila konec njegovemu blagemu življenju. Vsa ljubljanska škofija in vsa slovenska zemlja, da cela Avstrija pozna ime M i s s i a, in še celo v srcu krščanstva, v večnem Rimu, pomeni to ime moža odličnega po svojih osebnih lastnostih, moža jasnega uma, svetega življenja, neskončne ljubezni do resnice in pravice, navdušenega bori v c a za prava svete cerkve — kratko: moža apostolskega, vrednega, da je izbran izmed milijonov v najčastitljivejši zbor, kar jih ima širni svet — v zbor kardinalov svete katoliške cerkve! In zdaj ga ni več! Bil je ves naš. Bil nam je oče, bil nam je brat, bil nam je u z o r. Slovenska zemlja še ni rodila sina, ki bi se bil povspel do tolike višine. Njegovo življenje je bilo na kratko sledeče: Ko je dnč 24. januarja 1. 1884. ljubljanski knez in škof dr. Janez Krizostom Pogačar zatisnil svoje oči, obrnili so vsi Kranjci svoj pogled v tedanjega stolnega kanonika dr. Janeza Gogalo, ki je slovel kot jako pobožen, ponižen in učen duhovnik. A Bog je sklenil drugače. Dr. Gogala je ležal na smrtni postelji, ko mu je došla novica, da naj zasede škofijski stol ljubljanski. Ljubljanska škofija je zopet žalovala po tako bridki izgubi, in vse je ugibalo, kdo zasede sto-lico sv. Maksima v Ljubljani. 0 kresu se je izvedelo, da je dr. Jakob Missia, knezo-škofijski kancelar in stolni kanonik v Gradcu, imenovan ljubljanskim škofom. Dnč 10. novembra je bil potrjen od papeža, dnč 7. decembra posvečen v Gradcu in dnč 14. decembra je bil v ljubljanski stolni cerkvi slovesno umeščen. ' • - Knez in škof dr. Jakob Missia se je porodil dnč 30. julija 1. 1838. na Moti v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru na slovenskem Štajerskem v pri-prosti a pošteni kmetski hiši „pri M i s 1 o v i h". Ko je njegov starejši brat Anton 1. 1842 pel novo mašo, naročali so mu stariši, naj skrbi za svojega mladoletnega bratca Jakoba, da tudi on kdaj kot mašnik stopi pred oltar. Po svoji nadarjenosti in po svojem ljubeznivem nastopu se je tako prikupil sekovskemu škofu Otokarju grofu A 11 e m s u, da ga je jemal k sebi na počitnice. Ravno predno je stopil v semenišče, umrla mu je mati. Potem je bil jedno leto bogoslovec v Gradcu, odkoder pa so ga sprejeli v nemški zavod (Collegium Germanicum) v Rimu. Tam se je mudil šest let in postal doktor bogoslovja. Dnč 30. maja 1. 1863. je bil posvečen v maš-nika in leto dnij pozneje se je vrnil v domovino. Najprej je služil kot p r e f e k t v deškem semenišču v Gradcu; potem pa je postal škofov kaplan in pozneje kancelar. L. 1879. je postal stolni kanonik in pet let pozneje škof ljubljanski. Dolgo so se opravljale molitve za novega škofa v ljubljanski škofiji: od januarija notri do adventa! In Bog jih je uslišal. Dobili smo kot višjega pastirja moža po Srcu božjem, duhovnika globoke po-božnosti in učenosti in, kar je največ: Bog nam je dal pravega dušnega pastirja, skrbnega in ljubeznivega očeta. Prejeli smo v njem, kar smo potrebovali. Odločen korak naprej po pravi poti se je storil s prvim slovenskim katoliškim shodom v Ljubljani, koncem avgusta 1.1892. Pokrovitelj vsem pripravam in zboru samemu je bil knez in škof Jakob, t katerega je duhovščina s posvetnim razumništvom z veseljem podpirala. Shod se je vkljub mnogim zaprekam zvršil jako sijajno. In kaki so bili vspehi njegovi? Po tem shodu je zelč napredovalo versko življenje. Po mnogih m i s i j o n i h, katere so vodili največ propovedniki iz redov oo. jezuvitov in lazaristov, ki so povsod našli na tisoče vsprejemljivih, hvaležnih src, se je dvignila prava katoliška zavest in versko življenje. To vč najbolj tisti, ki je imel priložnost misijonske sadove od blizu opazovati. Vpeljale so se tudi nove bratovščine. Omenjamo zlasti bratovščino sv. Družine in družbo treznosti. Starejše bratovščine pa so se poživile; med njimi stoji zlasti bratovščina presvetega Rešnjega Telesa v celi škofiji v najlepšem cvetu. Marsikje se je vpeljalo tudi vedno češče-nje najsvetejšega zakramenta. V mnogih župnijah so se ustanovile Marijine družbe ali kongregacije za mladeniče in dekleta. — Duhovniki pa so dobili posebno bratovščino presv. Srcaje-z u s o v e g a, ki jih naj veže v bratovsko edinost ter napeljuje k pobož-nosti in učenosti. V trinajstih letih, ko je knez in škof Jakob vodil ljubljansko škofijo, se je ustanovilo na Kranjskem 13 novih samostanskih naselbin. Prišli so na Kranjsko: jezuviti v Ljubljano, usmiljeni bratje v Kandijo pri Novem mestu in cistercijani v Stičino. Frančiškani so dobili nov samostan na Brezjah. Na novo so došle v tej dobi na Kranjsko karmelčanke (Selo pri Ljubljani), šolske sestre „de,Notre Dame", ki imajo dva samostana s šolami (Šmihel pri Novem mestu in Trnovo), šolske sestre sv. Frančiška iz Maribora s šolo v Repnjah, redovnice sv. Križa, ki strežejo starim onemoglim ženam, in magdalenke v Radelci pri Bučki. Usmiljene sestre sv. Vincencija Pavljanskega so se na novo naselile v Kočevju, Kamniku in Idriji. Vsi ti redovniki in redovnice se bavijo ali z dušnim pastirstvom, s poučevanjem mladine, s postrežbo bolnikov ter so tako vernemu ljudstvu v veliko pomoč. l'o navodilu papeža Leona XIII. se morajo duhovniki v sedanjih žalostnih časih truditi tudi za gmotni blagor ljudstva ter ga braniti pred očitnimi in skritimi sovražniki. To je za dušne pastirje težavno in nevarno breme. Pa duhovniki so se ga lotili z vso gorečnostjo in vnemo takoj po katoliškem shodu. Začeli so ustanavljati d e-1 a v s k a, rokodelska, obrtna, mlade-niška, izobraževalna društva, ki varujejo ljudstvo duševnega in gmotnega propada. Razen tega so se osnovale kmetijske in obrtne zadruge, posojilnice, hranilnice, konsumna društva itd., vse v blagor ljudstva. V javnem političnem življenju druži v lepo celoto dobro misleče može kranjsko katoliško politično društvo s središčem v Ljubljani in razna druga politična društva, ustanovljena za posamezne okraje. Bridko je zadelo srca vseh vernih Kranjcev, zlasti pa duhovnikov, ko se je v adventu 1. 1897. raznesla novica, da se preuzvišeni knez in škof preseli kot n a d š k o f v Gorico, da tam prevzame mesto, izpraznjeno po smrti nadškofa A. M. Zorn-a. Pri slovesu se je pokazalo, kako priljubljen je bil našemu ljudstvu. In kar je čutilo ljudstvo, čutil je tudi on sam. V zadnjem svojem pastirskem listu pravi med drugim: „Ne morem vam povedati, kako čisto nepričakovano mi jc to prišlo, in kako bridko milo se mi je storilo, da vas moram zapustiti. Še le tedaj sem čutil prav živo, kako ste mi prirasli k srcu . . .« Dnč 22. maja 1898 je bil umeščen kot nadškof v Gorici. Kardinalsko čast je dosegel pa dnč 19. junija 1899. Znano je, da ga je visoko čislal presvetli cesar in da je ravno na željo Nj. Veličanstva šel v Gorico in postal kardinal. * . * ° Zdaj ga ni več med živimi. Č u v s t v a najgloblje hvaležnosti nam prevevajo srce, ko se spominjamo njegovih velikih del. Missia ima veliko zaslugo, da je očistil duhovščino, da ji je vlil onega po najvišjih krščanskih idealih težečega duha, katerega najlepši zgled je bil o n s a m. On nas je učil, da se moramo za cerkev boriti, zanjo trpeti, zanjo se žrtvovati. Seveda je liberalizem, očiti in skriti, čutil, da je delovanje tega vzornega cerkvenega kneza zanj najhujši udarec, in zato se jc zaletaval vanj z besno jezo. A ko so se sikajoče kače ovijale okoli njegove pete, je on stal trdno, nevstrašno, neomajno, pogled uprt v večne višave, odkoder je dobival mod, tolažbo in pogum. Bog mu povrni, kar nam je storil! Njegov duh pa naj nikdar ne umre v slovenskem narodu! mas? -ca Celje. Ko je 1. 1895 koalicijsko ministerstvo po svojem naučnem ministru vit. M a d e y-skem ustanovilo dvojezične gimnazijske razrede v Celju, pač ni nihče pričakoval, kakšen pomen dobi za ves notranjepolitični položaj ta slovensko-nemški učni zavod. Koalioijsko ministerstvo je radi tega zavoda palo in že 1. 1897 je državni zbor z večino glasov odklonil dotično postavko v proračunu. Levica je Blavila zmago. Potem so prišli boji za češke jezikovne na-redbe — hrup obstrukcije zadušil je razburjenje radi celjskih razredov in tako je prišlo, da je imelo glasovanje 1. 1897 Ie formalno posledico: slovensko-nemški razredi v Celju so kljub onemu glasovanju šo nadalje obstojali, se razvijali in napredovali. Skoro bi bil človek mislil, da je »furor teutonicus« pozabil na oni skromni učni zavod * bregu zelene Savinje. Tod k ..noj je bil ta »furor« požrl taške jezikovne naredbe — že se je zopet obrnil proti Celju, proti onim slovensko-nemškim razredom. V budgetnem odseku skovala sta grGl S t O r g k h in dr. Derschatta znano resolucijo, ki je v odseku tudi dobila večino. Nemci in vlada so račun^.. na to, da bodo Slovenci to resolucijo mirno požrli, čoš, saj sama resolucija nima nobenega pomena, zavod kljub resoluciji ostane itd. Toda slovenski poslanci se niso dali pre-variti. Prišli so na sled dejstvu, daje bilo mej levico in vlado dogovorjeno, da če državni zbor resolucijo sprejme, bodevladavsmislu te resolucije tudi dejansko postopala. Slovenski poslanci spoznali so toraj nevarnost, pretečo celjskemu zavodu. Niti za hip niso bili v dvomu, kaj jim je storiti, da morajo z vsemi sredstvi z a-prečiti spreietje one resolucije v zbornici. In danes se vidi jasno, kako prav so imeli 1 V svoji divji jezi, radi sramotnega poraza, priznavajo liberalni Nemci v svojih glasilih (glej n. pr. »G r a z e r T a g b 1 a 11« od sobote) jasno, da jim je Korber obljubil, da razpusti slovensko - nemško gimnazijo v Celju, ako državni zbor sprejme Stiirgkhovoresolucijo. Bila je torej popolna ne baš lepa zarota, katero so pa slovenski poslanci o pravem času spoznali. Zato so vsi v resnici narodni Blovenuki poslanci glasovali proti dispozicijskemu zakladu — ob enem pa skrbno pripravljali glavni udaiec zoper zaroto, ki se je izvršila preteki' petek. Stvarni UBpeh je popoln. Zbornica je z večino 33 glasov izrekla, da se o vprašanju eventuelne razpustitve slov.-nemških gimnazijskih razredov v Celju niti govoriti ne more. Nemci so popolnoma pogoreli. Preporni zavod ostane i nadalje v Celju, če tudi razni Pommerji e tutti quanti popolnoma zbesne! Se večji in važneji, nego stvarni, je pa p o 1 i t i š k i uspeh slovenskih poslancev. Voditelji nemške levice vrgli so proti Slovenccm ves svoj politiški ugled, vso svojo politično moč na tehtnico. Napovedali so Slovencem odločilno bitko pri Celju. Slovenci so bitko sprejeli — in popolnoma p ti in poraženi zapustili so nemški levičarji bojno torišče. Nemško-liberalna in nacionalna politika ae je razbila ob odločnosti in modrosti slovenskih voditeljev. Voditelji nemških liberalcev in nacionalcev so se pred svetom osmešili. Zato je pa tudi smešna njihova jeza. Sami ne vedo, proti komu bi svojo jezo obrnili. Enkrat divjajo zoper Italijane, potem zopet zoper katoliške Nemce — in konečno, kar je najbolj smešno, proti K 5 r -b e r j u ! To je huda satira! Kajti gospodu Korberju je tako hudo pri Brcu radi poraza levice, da bi se najraje jokal. A kaj to briga levico! Ona hoče v svoji jezi kako žrtev imeti — in če druge ne more dobiti, mora pl. Korber biti ta žrtev. »Es rast der See und will sein Opfer haben«. Levičarji se pa očividno temeljito motijo, če mislijo, ds se jim bo dal Korber kar tako požreti. Že jim po ovinku čez »blovo Polskije« žuga s splošno volivno pravico. In ne bo so zmotil. Splošne volilne pravice se levičarji boje tako —■ kakor ljudstva. Ta strah jih bode hitro osdravil — notri do njihovega vrhovnega poveljnika, debelega Jurija Scbonererja. Ne bode dolgo trpelo in liberalno-nacionalni Nemoi bodo v parlamentu zopet sedeli tako pridno, k a -kor dobri otrooi v šoli. V resnici pa se je vsled celjske bitke politiški položaj v parlamentu bliskoma izpremenil. L.ez noč se je žopet oživela misel stare desnice. Od misli do nje izvršitve je sicer še dolga pot. Toda ni izključeno, da že prvi dnevi zasedanja po Veliki noči prineso vidna znamenja z d r u ž e n j a n a d e s n i strani parlamenta. Vsekako vse kaže nato, da »Uelje« vnovič da politi-škemu toku v naši državi novo smer. In zahvaliti imamo to puhli ošabnosti, prenapetosti, borniranosti in zabitoBti liberalno - nacionalnih nemških voditeljev. Ti ljudje so zopet dokazali, da niso ničesar pozabili in ničesar naučili se — in to je dobro za nas! Politični shod v JarenlnL V nedeljo 9. marca je imelo kat. slov. politično in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini svoj občni zbor. Iz poročila posnamemo, da je priredilo društvo v preteklem tretjem društvenem letu tri politične shode, da je pri prvotnih državnozborskih volitvah ob meji doseglo lepe uspehe, da je nadalje v raznih važnih političnih zadevah odločno nastopilo; tudi je iz srede polit, društva izšla misel, da se naj v zadevi hitreje regulacije Pesnice odpošlje slovenska deputacija na Dunaj. In res misel je postala dejanje ter je deputacija bila dne 17. okt. lanskega leta sprejeta od ministerskega predsednika. Društvo je imelo 160 udov, 137 80 kron dohodkov in 130-79 kron stroškov. Novoizvoljeni odbor se je sestavil, kakor sledi: Fr. Thaler, predsednik, Alojzij Kramaršič, podpredsednik, Alojzij Drozg, tajnik, Alojzij Herič, blagajnik, Ant. Lorber, Leop. Zupanič, Jož. Polančič, Ivan Kapler, Jernej Frangež in Fr. Cimperc, odborniki, Ig. Zupanič, Jož. Jager, Fr. Štancer in Fr. Plateis, namestniki. Nato je poročal v jako poljudni besedi poslanec Robid Povdarjal je, da se je trudil z vsemi močmi, da je dostojno zastopal in zagovarjal slovenske interese v malem parlamentu (proračunskem odseku). Omenil je tu uradniško in celjsko vprašanje. Glede poslednjega je povdarjal, da začnejo slov. poslanci takoj obštrukcijo, ako bi vlada dovolj ne ščitila celjske slovenske gimnazije. Opozarjal je kmečke zborovalce na veliko ugodnost pri posojilih v svrho obnovitve okuženih vinogradov. Prej se je podelilo brezobrestno posojilo na deset let, in ko so ta leta pretekla, se je posojilo moralo vrniti v 10 letih. Sedaj pa se je po novi postavi podaljšal rok za vračevanje posojila na dvajset let, kar je gotovo v veliko korist kmetu-vinogradniku. Vspodbujal je navzoče kmetovalce, naj bi se te izredne ugodnosti poslužili in čim prej obnovili svoje okužene gorice. Predložena zaupnica in zahvala poslancu Robiču je bila soglasno vsprejeta med navdušenim pritrjevanjem vseh zboro-valcev. Nato je kaplan G o m i 1 š e k govoril v treh rečeh, ki so posebno potrebne slovenskemu kmetu. Pred vsem mu treba več smisla za gospodarski napredek, več zanimanja za gospodarsko izobraženje. Davke mora točno plačevati, druge dolžnosti natanko spolnovati, vsled tega pa ima tudi svoje državljanske ali politične pravice. Ali žal, slovenski kmet, se jih ne poslužuje, poslužujejo pa se jih v polni meri vsi nasprotniki. Treba mu je toraj tudi politične izobrazbe in smisla za svoje politične pravice. Vsak narod je na sebe ponosen, le med našim kmečkim ljudstvom jih je še mnogo, ki se sramujejo svojega naroda, svojega jezika. Bog je hotel, da smo se rodili kot Slovenci, dal nam je on lepi materni jezik, kdor torej svoj narod, svoj jezik zaničuje, zaničuje Boga samega. Treba nam je dandanes narodno zavednih, neomah-Ijivih kmetov, pa se bodo kmalu marsikje predrugačile razmere v našo korist. Resolucije so bile soglasno od- obrene sledeče: 1. V celjskem vprašanju naj ostanejo naši poslanci neupogljivi. Naj se takoj poslužijo obštrukcije, ako vlada ne bo varovala celjskih nemško - slovenskih gimn. razredov. 2. Regulacija Pesnice se naj čim prej izvrši. 3. Vinska klavzula se odpravi. 4. Zoper ponarejanje vina se skleni posebni zakon. 5. Dr. Korber naj strogo tirja od uradnikov na Slovenskem, da njegova lepa navodila vestno spolnujejo. 6. Poslancu pete kurije, baronu Morsey-u, se izreče nezaupnica glede postopanja v celjskem vprašanju. Ko so volilci še v raznih rečeh povprašali poslanca in jim je ta ugodil, je zaključil predsednik važno zborovanje, katerega so se udeležili najodličnejši jareninski kmetje. Želimo, da društvo tudi v bodoče krepko deluje in varuje obmejne Slovence potujčenja in nemškega nasilstva. Koerberjevo stališče omajano? V budimpeštanskih krogih prevladuje mnenje, da je stališče avstrijskega ministerskega predsednika izredno omajano in da bo moral — iti. Povod temu je baje velika nejevolja v dvornih krogih, ker Koerber ni dovolj energično nastopil proti veleizdajskim demonstracijam Schonererja in njegovih vsenemških pristašev. Trdi se, da se je v tem slučaju pokazala vsa vladna slabost in strah pred vsenemci. V dvornih krogih, glasi se dalje, si nikakor ne prikrivajo pomena hohenzollernske demonstracije v avstrijskem parlamentu. To bi bil torej prvi, dosedaj kajpada ne še avtentično potrjeni vzrok — bližnji krizi. Drugi povod bo pa bržkone celjska afera. Nemški levičarji bodo zastavili vse svoje moči, da izpodmaknejo stolec taki vladi, ki jih ni znala varovati (?) pred tako sramotno blamažo. Izvajali bodo vse mogoče posledice in pri prvi ugodni priliki izrazili vladi nezaupnico. Dunajske volitve. V soboto se je izvojeval volivni boj na Dunaju. Voliti je bilo, kakor smo poročali, enega obč. odbornika prvega razreda v okraju Alsergrund ter okrajne zastopnike v tem okraju ter v okrajih Favoriten, Simme-ring in Ftinfhaus. V prvoimenovanem okraju so kajpada tudi sedaj zmagali židovski liberalci, vendar so pa dosegli kršč. socialci tudi tu lepe manjšine. Židovski kandidat za obč. zastop dr. Dom je namreč dobil 658, kršč. socijalec dr. Vonderheyd pa 330 glasov. V istem razmerju so bili kandidatje za okrajni zastop v tem okraju. — V vseh ostalih okrajih so bili skoro soglasno izvoljeni kršč. soc. kandidatje, le za šesti mandat v okraju Favoriten ee vrši danes ožja volitev mej kršč. soc. Menzlom in „brezstrankarjem" Braunom. Zmagal bo kajpada prvi. Izmej vseh 52 odborniških mest v obč. zastop, katere je bilo letos na novo popol-niti, so si ohranili židovski liberalci Ie dva, vsi drugi so v pcse&ti krščanskih socialcev. Take zmage židje pač ne morejo biti veseli. Ker sta bila oba podžupana Strobach in dr. Neumayer letos na novo izvoljena, se mora vršiti volitev podžupanov. Nasprotno pa mandat župana dr. Luegerja ni ugasnil, čeprav mu je potekla odborniška doba, ker je bil leta 1897 izvoljen za dobo šest let in torej poteče njegov mandat šele prihodnje leto. Spravna akcija na Moravskem. Znano jo, da je moravski deželni zbor svojedobno iz svoje srede izvolil takozvani permanentni spravni odsek. V odseku sta bili zastopani obe narodnosti, vendar so bili Cehi v manjšini. Ta spravni odsek je imel izprva več eej. C^ški in nemški odsekovi člani so izdelali razne načrte za konečno spravo v dež. zboru in sploh mej strankama. O teh načrtih so se vršila pozneje dolgotrajna pogajanja, ki pa niso dovedla do ni-kakega vBpeha. Vkljub mnogostranski pri-jenljivosti od češke strani ni bilo mogočo nikako sporazumljenje, ker so nemški člani vztrajali pri svojih pretiranih zahtevah. Č8hi so uvideli, da je zaman vse njih prizadevanje, in izstopili so korporativno iz odseka. Sami nemški člani so se potom še neko-likokrat sešli k seji in se razgovarjali o spravnem vprašanju. Delali so račun brez krčmarja. Minulo soboto se je pa tudi ta polovični spravni odsek sešel k zadnji seji. Pred- sedoval je posl. grof Horberstein, poročevalec baron Chlumecky pa je podal svoje sklepno poročilo, ki su je vzelo na znanje ter sklenilo, da se isto natisne in vroči vsem deželnozborskim članom. S tem je »spravna akcija" bržkone završena. Afganskl emir in Angleži. V Afganistanu se pripravljajo na bližnje slavnosti kronanja novega emira Hibib Ul-laha, ki si je znal v tej kratki dobi svoje vlade pridobiti več popularnosti, kot jo je imel njegov prednik. Povodom tega izrednega dogodka dohajajo v Afganistan na emirov dvor razne zunanje deputacije. Mej temi je došlo t" dni v Kabul tudi posebno angleško odposlanstvo, da izroči emiru posebna voščila kralja in vlade. V s p r e j e m pri emiru pa je bil izredno mrzel. Emir je izjavil, da bo nadaljeval politiko svojega očeta ter ne bo dopustil nikakih evropskih novotarij. — Iz odgovora se torej da posneti, da novi emir ne mara biti poslušno orodje angleške politiko. Nasprotno pa goji emir dokaj simpatij za Rusijo in bo bližnje dni vkljub protestu (indijskega časopisja vsprejel razne ruske deputacije. Angleško - japonska pogodba in Itusija. Ko je bila pred nekaj časom objavljena vsebina znane angleSko-japonske pogodbe glede vzhodno-azijskega vprašanja, je vsakdo uvidel, da je ta najnovejši dogovor v prvi vrsti naperjen proti Rusiji, in vse je radovedno pričakovalo, kaj ukrene ruska vlada. No, Rusi v javnosti niso pokazali prav ni-kakega vznemirjenja in marsikdo je že domneval, da ruska vlada sploh ne bo reagirala na angltško-japonsko pogodbo. V resnici pa temu ni bilo tako. Rusi so takoj v prvem pričetku jeli misliti, kako bi določno odgovorili na korak Angležev in njih zaveznikov. In res v malo dneh potem je zagledala beli dan rusko-korean-s k a pogodba glede prepustitve obrežja ter otoka Kojedo, ki je torej naravnost naperjena proti angleško japonski pogodbi. Toda Rusi tudi s tem vspehom Se niso bili zadovoljni. Sklenili bo poseben dogovor tudi s Francijo in sad tega odgovora je skupna nota, ki so jo prejeli zastopniki vseh držav, ki so lansko leto podpisale znani zapisnik v Pekinu. V tem pismu se izraža zadovoljstvo, da sloni angleško-japonska pogodba na istih načelih, ki jih zasledujeta v vzhodnem vprašanju Rusija in Francija, obenem se pa izjavlja, da bota obe velesili zapomnili si ta dogodek za slučaj, ko bi imela pretiti kaka nevarnost njunim interesom vsled akcije kakega tretjega faktorja ali pa po novih nemirih v Kini, in si pridržujeta pravico, da izbereta sredstev v svoje varstvo. S tem veievažnim dogovorom se je pokazalo, da veija dvozveza sedaj tudi za Azijo, da tudi Rusija želi ohranitve Btatusa quo v Kini, da pa bota Rusija in Francija izkušali preprečiti vsak poskus Anglije, če bi ta hotela škoditi ruskim ali francoskim interesom. Dogodki v Kini. Nov upor se pripravlja v nekaterih notranjih pokrajinah Kine. Kantonski podkralj je ravno te dni prejel brzojavko iz Hungčua ob meji Tongkinga, glasom katere so vse čete generala Su prestopile v v s t a š k i tabor. Če se ta vest uresniči, so se pomnožile vstaške čete v hipu za 20.000 po evropskem načinu oboroženih in dobro izvežbanih vojakov, in morejo zlahka poraziti vse še preostale cesarske čete. Sploh je pa sedanji položaj v deželi izredno ugoden za upor. Ropi in požigi se neprestano množe; radi prevelike suše je popolno zastalo vsako poljsko delo in poljedelski delavci se žive večinoma z ropom. Poleg tega preti na mnogih krajih velika lakota. — Tudi iz južnega dela Kine dohajajo poročila o novih vstajah. Iz Kwangsi se že poroča, da so si v s t a š i osvojili mesto Kaučauv Kvvangtungu. — Iz Pekina je po poročilu ^imes" dne 20. t. m. odšlo v Tokio 50 odbranih kitajskih dijakov, da se izobrazijo na ondotni vojaški šoli. Iz brzojavk. KolomanTisza umrl. Včeraj zjutraj ob 7. uri je umrl po kratki bolezni Priloga 68. štev. „Slovenca" dri6 24:. marca 1902. bivši ogrski ministerski predsednik Koloman Tisza. Leta 1890 je odložil ministerski port-felj in od tega časa v javnosti ni več mnogo nastopal. — Velikonočne počitnice v ogrskem parlamentu trajajo le do 2. aprila. — Turški prestolonaslednik obolel. Iz Carigrada javljajo, da je nevarno obolel princ Muhamed Rešad Efendi, brat sultanov in general v turški armadi. V slučaju njegove smrti bo pozvan na pre-stolonasledstvo princ Abmed Kemel Eddin Efendi, ki je tudi general. — Javne igralnice v Belgiji prepovedane. Poslanska zbornica je skoro soglasno sprejela dotični načrt zakona. — RusinBko zasebno vseučilišče se ustanovi v Lvovu. Ustanovi jo Ševčenkova družba, katere tozadevni sklep objavljajo lvovski listi. — Novo bolgarsko miniBterBtvo. Knez Ferdinand je v soboto podpisal dekret, s katerim se kabinet Bledeče rekonstruira: D a n e w predsedstvo in zunanje zadeve, S a r a i o v finance, Ludskanov notranje zadeve, R a d e v pravosodje, general P a -pri ko v vojno, odvetnik Todorov nauk, odvetnik A b r a č e v trgovino in poljedelstvo, trgovec Konstantinov javna dete. Vsi pripadajo stranki Cankovistov. — N o v a rusko perzijska pogodba. Mej Rusijo in Perzijo se je sklenila pogodba, gla som katere dobi Perzija 10 milijonov rub-Ijev posojila, Rusija pa konccsijo za gradbo nove ceste od Tebrisa vTeheran. — Avstrijski cesar na Nemškem, Cesar Franc Jožef je sprejel povabilo bavarskega princ regenta in bo prišel k otvoritvi germanskega muzeja v Ntlrn-bergu. — Zopet angleška b 1 a -m a ž a. V London je došla vest, da se je napovedana velika operacija generala Hamiltona proti Bothi popolnoma izjalovila. — Princ Mirko črnogorski se po svoji poroki stalno naseli na Laškem. Poroka se vrši meseca maja. — Radi dijaških nemirov na Ruskem so na carjev ukaz ustavljena tudi vsa stavbinska dela pri novi politehniki v Petrogradu. .Književnost In umetnost. Slovensko gledališče. Jutri dne 25. marca ima benefico igralno osobje slovenske drame. Žo to, da so si igralci za svojo benefico izbrali originelnega Finžgarjevega »Divjega lovca«, zasluži, da jim napolni hišo. Ker se »Diyji lovec« igra v torek popoludne, je to posebno ugodno za goste z dežele. Naj bi se gledališko občinstvo prihodnji torek z obilim obiskom igralnemu osobju slovenske drame izkazalo hvaležno za mnogokratni umetniški užitek tekpm letošnje gledališke sezone. Tudi v torek zvečer je predstava na korist igralnemu osobju. Zvečer igrajo »Romeo in J u 1 i j a«. Včeraj popoludne so ponovili na slovenskem odru Detelovega »Učenjaka«, igro, o kateri postaja občinstvo vedno bolj prepričano, da stoji na višini slovenske dramatike. Slovensko gledališče naj si čestita, da je pridobilo tako igro, ki bo izvestno tudi drugod še vzbujala mnogo pozornosti. Prav obžalujemo torej, da se igri ni določilo več repriz in da se je druga njena predstava uprizorila v nedeljo — popoludne. Radi nedoBtajanja prostora smo morali odložiti obširnejšo oceno do prihodnjič. Zvečer so igrah Brieuxovo dramo »Rdeči ta la r«, ki je tudi pri nas dosegla senzacijonelni vspeh. Ta igra bi gotovo še parkrat napolnila gledališče. Nastopajoči sodnik in nesrečni Etehepare s svojo ženo bo živ apel za premembo postav. Odlično ste igrali gosp. Danilova in gosp. Dobrovolna. Tudi g. Dobrovolnemu in g. D r a -gutinoviču vsa čast Viljem Teli. V petek pela se je zopet Rossijeva opera »Viljem Teli«. Gostoval je že drugi večer član zagrebške opere gospod pl. Vu-lakovič. Divili smo se, ko smo začuli tega mojstra pevca. Pel je Telia kakor tudi prej Znnskega prav mojstersko. Njegov glas je sedaj mehak, da nam sega nehote v srce in nas k joku sili, a zopet krepak, ko navdušuje svoje v boj za domovino in svobodo zlato. Zdelo so nam je. da resnično stoji slavni hrvatski junak Zrinski na odru. — S krasnim krepkim glasom združena je dobro premišljena igra, tako da mu moramo priznati dovršenost v pobi meri. Kličemo mu iz srca: Na svidenje v prihodnji sezoni. Tudi domači naši pevci so častno rešili svojo ulogo. Posebno moramo omeniti gdč. Sevčikovo, katera je pela izborno Matildo v Tellu. Ravno tako nam je ugajala gdč. Romanova v »Tellu« in »Zrinjskem«. Posebno dobro je pel oba večera gosp. 01szevsky in pa g. Vašiček. Dobro je pel zdravnika v »Zrinjskem« g. Polašek. Vidi se mu, da pridno na, reduje. Hvaležni smo tudi intendanoi, da nam jo podala toliko umetniškega vžitka v teh dveh večerih. Nerazumljivo pa nam je, da ni v »Zrinjskem« nastopila gdč. Ševčikova, kajti gospica Noemi gotovo ni bila kos tej partiji, ker nima za to glasu in sploh ni to partija za subretko. Če kakemu članu si. in-tmdance bolj ugaja, ali mora potem tudi občinstvu ugajati — Blabo, no, recimo pre-tiho petje. Ne moremo pa zamolčati nevolje o dobro plačanem tenoristu gosp. Krampera. Pel je Mehmeda Sokoloviča tako, da Be je čulo godrnjanje in sikanje. Ali bi ne bilo dobro, če bi bila slavna intendanca z vsemi izvr-šujočimi člani enako stroga, ne samo z do mačimi ? b. Musioa saera. V stolni cerkvi dne 25. marca (Feria III. in hebdomada saneta — Marijno Ozna-nenje je prestavljeno na 7. aprila) pontifi-kalna maša brez „gloria" in „credo" ob 10 uri: Mašo sv. Cecilije, zložil Anton Foerster (brez orgelj), graduale „Ego autem" zložila dr. Fr. Witt in K. Aiblinger, ofertorij „Custodi me" (šesteroglasno) zložil Kašper Aiblinger. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo v čast M. B. v G-moll, zložil Iv. Sch\veitzer, ofertorij „C,ustodi me Domine" koralno in potem „Ave Maria". Dopisi, Iz Idrije, 20. marca. Občinski računi za preteklo leto se bili pri nas od 6.—20. marca na ogled. Pričakovali smo, da bode županov list »Jednakopravnost« vsaj naznanil, kdaj bo davkoplačevalcem računi očitno predloženi, a motili smo se, list jo za vse kaj druzega, kakor za ono, kar nas zanima. Zvedeli smo le z deske za onih 14 dni, v katerih je dovoljeno mestjanom malo bolj natanko ogledati poslovanje našega županstva. V torek dne 18. t. m. šel je možak v občinsko pisarno ter prosil na ogled račune, a g. župan sa je ravno menil z neko drugo osebo, zato ga je odpravil, češ: Saj imate še par dni časa, sedaj ravno imam opraviti. Neumljivo nam je, kako da bi se no mogli ogledati računi, ako g. župan nima časa, saj se ga ne bo prosilo kakega pojasnila, in ukradel jih tudi vprašalcc ne bo; zato pač ni potreba županu čuvati nad računi, ako se dajo v pregled davkoplačevalcu. A Idnjčani smo mirni in pohlevni ljudje, vstreglo se je g. županu, in možak je odišel. V četrtek dojdeta dva mestjana z istim namenom v obč. pisarno. Tajnik g. Ocvirk jima izroči račune, a ko si eden začne delati izpiske iz računa, poskoči g. Ocvirk, odvzame račune z opombo, da ni dovoljeno prepisovati. Pokaže se mu § 66 obč. reda za Kranjsko, v katerem se razločno povdarja, da sme vsaki tirjati prepis računov na svoje stroške. Ne vemo, kako bi se to strinjalo s postavo, da bi ne smel vsaki občinec sam si prepisati kake točke iz računov, ali koga poslati, da te preskrbi, kaj morajo ravno obč. pisarji zaslužiti prepisnino, ne pa tudi kak delavec? y Značilno je, da se je g. Ocvirk začetkoma še branil pokazati račun, češ, da je obrok že potekel, pozabil pa je, da je razglas še vedno na deski nabit. Kaj mora res vsak mestjan sam na prste šteti, kakor g Ocvirk, ali je kak razlas še v veljavi ali ne? Ko sta odšla, so odtrgali tudi osodepolni razglas raz deske. Kakor rečeno, smo radovedno pričakovali, da bode vendar »Jednakopravnost« na drobno prinesla ves občinski račun, saj znamo iz njenega pisarenja, kako stikava vedno drugod po računih in je silno v skrbeh, da bi se kod kaj ne zgubilo v kako napačno malho. Kako so gonili »Občno konsumno društvo" za račun, na cerkveno predstojništvo so so spravili iz istega namena, zadnjič so še pri naši čipkarski šoli pozvedovali, kam bo obrne denar. Sedaj, ko bi morali pred svojim pragom pomesti, pa tako skrivanje! Ko je župan zadržan, se ne pokažejo, in tajnik ne pripusti zabilježiti kake malenkosti iz računa. <-udno tako postopanje! Proračuna nismo dobili podrobneje na ogled, računa ne dajo, da si ga natančneje ogledamo! Mora biti res lo kolekovana prošnja za prepis računov? Sicer se je taka napravila in prav radovedni smo, kdaj se bo rešila. Občni zbor „SIov. kršč.-soc. zveze". Za pouk in izobrazbo ljudstva vspešno delujoča »Slov. kršč.-soc. zveza« je imela včeraj svoj občni zbor v tukajšnjem »Katol. Domu«. Vodil je zborovanje društveni predsednik g. dr. Krek. O delovanju delavskega tajništva je poročal delavski tajnik g. G o s t i n-č a r. Iz poročila posnemamo, da je delavsko tajništvo posebno mnogo dela imelo s pro šnjami za odpis potresnega posojila. P o s r e d o v a n j u ,S 1 o v. k r š č. soc. zveze' se je zahvaliti, da se je odpisalo na tisoče potresnega posojila. Ze to je nekaj takega, kar nobeno drugo društvo ni storilo za ljudstvo. Poročilo dalje omenja raznih strokovnih shodov in sestankov posameznih društev. Tovariš Moškerc je predlagal, naj se delavskemu tajništvu izreče zahvala za njegovo delovanje, da se ga naprosi, naj vsak teden poroča v našem časopisju, koliko in kake zadeve je rešilo tajništvo. Predsednik g. K r e k je dejal, da je tu mesto protestirati proti izrazom neke jakovisoke osebe na Kranjskem, ki jo dejala, da dela tajništvo za svoj žep! Tajništvo je vse to ljudem izvrševalo brezplačno, celo drugače, kot delajo pri posredovanjih druge organizacije, ki zahtevajo od tistega, ki išče posredovanja, vsaj društveno članarino. Tisti, ki imajo skrbeti za širšo javnost, bi morali odobravati, da se drago, sebično zakotno pisaštvo omeji. Pravičen, objektiven mož bi se moral delavskemu tajništvu zahvaliti, ne pa rabiti be-sedij, kakor jih je rabil. Predlog g. Moškerca je bil na to »prejet. Tovariš Š t e f e je poročal o društvenih prireditvah. Sedanji društveni prostori ne zadoščajo. V njih se društveno življenje razviti ne more.v Odbor je članom priredil veselico. Na Šmarno goro je društvo pohitelo dvakrat, dno 6. julija pr. I. bil je ondi prvi sestanek kršč.-soc. društev, ki se obnovi vsako leto, da se ondi na novo poživimo in utrdimo. Poročilo je omenjalo nepozabnega izleta med brate Hrvate v V a r a ž d i n, ustanovitve ženske organizacije ter povdarjalo, da je sedaj naloga »Zveze« prirediti za jubilej sv. očetu veliko manifestacijo našega delavstva. Javnih predavanj je društvo priredilo v preteklem poslovnem letu 2 5. Obširnejše z javnimi predavanji »blov. kršč.-soc. zveze« se bomo o priliki še bavili v »Slovencu«. Sprejel se je predlog, naj se predavateljem odbor pismenim potom zahvali za veliko požrtovalnost. O novem, mladem ženskem delavskem oddelku, ki se je ustanovil še-le pred par tedni, je poročala tega oddelka preds. g. Manfredova. V tem oddelku je že okolu 200 članic in je priredil za svoje članice pouk v likanju in šivanju. Poročilo g Manfredo je končalo z apelom na može, naj radi puste k temu pouku svoje žene, ker mož potrebuje marljive žene, ki razume dela. O društvenih književnih izda-n j i h je poročal č. gosp. Luka Smolnikar. Velik vspeh je »Zveza« dosegla z dr. Krekovim »Socializmom«. Ljudskih iger je »Zveza« izdala tri snopiče, prvi snopič se je moral ponatisniti. Celo v Ameriko že gredo društvena izdanja. »Zveza« si je b temi izdanji veliko opomogla Ves dolg je poravnan. Zasluga za to je dr. Krekova, ki je »Socializem« popolnoma prepustil »Zvezi«. Zbor je z iskreno hvaležnostjo pritrdil klicu gosp. Smolnikarja: »Hvala dr. Kreku 1« Poročilo blagajnika g Sedmi ak a je moglo konatatirati pred vsem veselo dejstvo, da je tudi društvena zastava popolnoma plačana. Premoženja ima »Zveza« 2085 K. Dohodki z darili pri ljubljanskih članih so znašali skupno 720 K 84 h, ves promet »Zveze« pa je znaSal 15.339 K 23 h. Društvo je ustanovilo za člane »Čebelico", v kateri odslej lahko hranijo po malih svotah. Knjižničar tovariš Kos je poročal, da ima »Zveza« letoB 1570 knjig. Na novo ji je priraslo 59 knjig. Izposodilo se je 987 knjig. Poročilo je sklenil knjižničar z željo, da bi se dobili še dobrotniki, ki bi blagovolili naši »Zvezi« podariti še kaj p o-vestnih knjig. Sprejel se je predlog č. g. dr. J a n eži ča, naj »Zveza« še naprosi za knjigo »Slov. Matico«. Nato se je izvršilo nekaj p r e m e m b pravil, mej drugimi so je določilo tudi, da sme »Zveza« izdajati svoje glasilo. Pri volitvi odbora je bil izvoljen stari odbor in pregledovalci računov. Odbor se je konstituiral tako, da je g. dr. Krek predsednik, podpredsednik J. Gostinčar, tajnika sta M. Moškerc in Iv. Š t e fe , blagajnik oed-m a k , knjižničar Kos. Predsednik je prebral brzojavni pozdrav bratov Hrvatov, ki se glasi: »Veseleč so napredku milog i brat-skog nam slovenskog radničtva pozdravljamo od srca slavni zbor pa mu želimo sretan uspeh. Živila hrvatsko slovenska rad-nička uzajemnost pod složnom krščansko socijalnom zastavOm. Za glavni odbor hrvatske radničke zajednice u Zagrebu. Hinko Sirovatka, Martin Križanec«. Z velikim navdušenjem se je sprejel predlog tovariša Moškeroa, da brzojavno po- zdravi tudi konferenco kršč.-soc. delavstva v Zagrebu, ki se vrši prihodnji torek v Zagrebu. Na to je predsednik zaključil občni zbor. Šumeče delovanje kršč.-soc. zvezo v preteklem letu ni bilo, njena naloga tudi ni prirejati veliko šumnih veselic. Njen prvi namen bodi braniti delavstvo pred izkoriščanj emin dajati delavstvu poduka. Tej nalogi se vedno bolj približuje in jo že deloma sijajno izpolnuje. To pričajo društvena javna predavanja, to pričajo posredovanja kršč. soc. pri stavkah, množeča se knjižnica, čebelica, šola delavk itd. Tako društvo zasluži od prijateljev delavstva večjo podporo, nego jo pa ima. Slovensko planinstvo. Vspešno za obrambo slovenske posesti delujoče »Slovensko planinsko društvo« v Ljubljani je imelo preteklo nedeljo svoj občni zbor. Po pozdravu predsednika gospoda profesorja Orožna, ki se je zahvaljeval vsem činiteljem, ki so pripomogli do razvoja planinskemu društvu, je poročal tajnik g. Havptman. Članov je od zadnjega občnega zbora si društvo pridobilo 133 več. Vseh članov ima 1436. Podružnic ima 8. Vse razven kamniške napredujejo. Omenjal je raznih društvenih prireditev, o katerih smo že poročali v našem listu, tako n. pr. otvoritve koče na BegunjšČici, koče na K um u, Zahomske koče. Po kočah se je zbolj-šala hišna oprava, na sv. Joštu se je ustanovila meteorologična postaja. Razna pota so se na novo zaznamovala, napravilo se je 32 novih napisnih tablic. Mnogo posestev si je društvo osiguralo o pravem času. Poročilo omenja tudi dohoda čeških kolesarjev mej Slovence. Odbor ni dopisoval le v »Planinski Vestnik«, ampak tudi v tuje liste ter tako s precejšnjim vspehom širil reklamo za lepe naše kraje. Društvo nastopa desetletnico svojega obstanka, in to desetletnico bode Bla-vilo z velikim dejanjem, z otvoritvijo planinskega hotela v romantičnih Vratah. Po tajnikovem poročilu je poročal na mestu odstopivšega blagajnika gosp. O g o -r e 1 c a gospod dr. T o m i n š e k , ki je v prvi vrsti predlagal zahvalo požrtvovalno delujočemu bivšemu blagajniku. Blagajniško poročilo izkazuje dohodkov pri centralnem društvu skupno 10.067 K 36 h in 9992 K 12 h stroškov. Koče so v preteklem letu donesle 1776 K 12 h. Vse društvo je imelo 27.054 K dohodkov in 24.113 K 78 h stroškov. Društvena aktiva znašajo 68 646 K 32 h, pasiva 25.596 K 33 h. G. O g o r e 1 c u je zbor izrekel zahvalo za spretno vodstvo blagajniških poslov. Gospod dr. T o m i n š e k je poročal o zgradbi hotela v Vratih. »Slovenec« je že prinesel zanimiv članek o tem velepomembnem projektu, ki bo, izvršen po otvoritvi nove železnice, velike važnosti. Stal bo v središču našega planinskega sveta, v najkrasnejšem a lahko pristopnem delu Julijskih planin poleg sedanje Aljaževe koče. Tu zasnova č. g. župnika Aljaža je res ženijalna. To bode središče za planinsko delovanje »Slovenskega planinskega društva«. Potrebni vodovod je že dograjen. Od hotela do vrhu Triglava bo samo pet ur. Zdravniki so se veleugodno izrekli tudi glede uporabe hotela za zdravilišče. Hotel bo imel 14 do 20 sob. Za stavbo bi bilo treba okolu 30.000 kron. Svota bi se deloma pridobila s posojili, ki bi se pa vsled rentabilitete hotela skoro lahko vrače vala. Občni zbor je sklenil, graditi hotel v Vratih, ter je po daljši debati, katere so Be udeležili gg. dr. G r e g o r i č , F i n ž -gar, dr. K u š a r in dr. B 1 e i w e i s , poveril izvršitev odboru, ki bo z »društvenim patronom blizu Vrat« gotovo storil delo, ki bo na čast Slovencem. Obširni pogovor se je vnel o zgradbi konkurenčne koče nemškemu planinskemu društvu na Golici, kjer je postopanje nemških planincev proti slovenskim planincem res tako, kakor bi bila Golica na pruskih tleh. Na zgradbo te koče bode treba, kakor je povdarjal gospod Finžgar, društvu resno misliti sedaj, ko se odpre velika železniška postaja na Jesenicah, in ko se tudi gibljejo R o v t e , kjer se nameravajo napraviti letovišča. Gospod Finžgar je pred lagal, naj se slovenska koča na Golici imenuje po starosti slovenskih planincev gosp. Kadivniku »Kadivnikova koča«. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Razvil se je pogovor, kako zbrati zadostno prispevkov za novo kočo. Predlagalo se je, naj napravi planinsko društvo vBako leto kako samostojno veselico in naj se v gostilnah v bližini Golice napravijo nabiralne pušice z napisom : »Golica bodi slovenska!« Zborovalci so takoj zložili znatno svoto za zgradbo nove koče. V odbor so bili voljeni gg.: profesor Orožen, dr. T o m i n š e k , dr. Foerster, profesor M a c h e r, Havptman, Verovšek Miha, rev. M i k u ž , komisar B 1 e i w o i s in inž. Foerster. Namestnikoma učitelj V e r b i Č in katehei Mlakar, pregl. računov L i n d t n e r in M e j a č. Predsednik je na to občni zbor zaključil. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. marca. f Kardinal Missia. Kn.-šk. ordina-rijat ljubljanski razpošilja sledeči razglas: Št. 1369. P. n. čč. gg. predstojnikom kuratnih in samostanskih cerkva. Iz Gorice je došlo zjutraj prežalostno sporočilo, da so Njihova Eminencija, prevzvišeni g. kardinal dr. Jakob Missia, knez in nadškof goriški, naš metro-polit ter bivši knez in škof ljubljanski, nocoj o polnoči mirno v Gospodu zaspali. Da se ta žalostna vest vernikom razglasi, naj se zvoni po vseh kuratnih in samostanskih cerkvah takoj, ko se o njej izve, z velikim zvonom skozi pol ure. Za visokega pokoj-bom odslužil dne 8. aprila v tukajšnji stolnici slovesno zadušnico ter h krati naročam, naj se naravna po vseh kuratnih in samostanskih cerkvah skozi tri dni, v kolikor je to radi zadnjih dni velikega tedna mo goče, običajno zvonjenje za rajnika; dne 8. aprila, oziroma, ako bi bil zadržan, dan pozneje, pa naj se opravi zanj slovesna črna maša. Kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani, dne 24. marca 1902. Anton Bonaventura, škof s. r. Glasovanje o Celju in Italijani. Iz parlamentarnih krogov se nam piše: Nobenega dvoma ni, da so Italijani pripomogli k hudemu porazu nemške levice. Pretirava se pa, če se trdi, da so italijanski glasovi zmago odločili. Zmaga desnice je bila sigurna, tudi če bi bili vsi Italijani glasovali za Stiirgkhovo resolucijo. Že dve uri pred glasovanjem je bil dr. Š u-s t e r š i č izračunil, da je za resolucijo 186 glasov (ako Italijani glasujejo zanjo), proti resoluciji pa 187 glasov. In ni se zmotil n i t i z a p i č i c o. Oddanih je bilo dejanski za resolucijo 170 in proti 203 glasovi, mej poslednjimi 16 italijanskih. Če se teh 16 glasov odračuni od večine in prišteje manjšini, dobimo zgoraj navedeni številki 186 za in 187 proti resoluciji. S tem nikakor nočemo kratiti pomena italijanskega nastopa proti Nemcem: prvikrat so se Italijani odpovedali hlapčevanju Nemcem proti Slovanom. In ta okolnost utegne postati velikega pomena, zlasti ker so se liberalni Nemci v svoji ošabnosti, konsterni-rani po nastopu Italijanov, dali zapeljati, da so italijanske poslance zmerjali in psovali. V istini Italijani ne morejo trajno prezreti, da jim je Nemec mnogo nevarneji narodni nasprotnik, nego Slovenec. Saj je notorična točka vsenemškega programa, osvojiti Trst za „mater Germanijo." V Trentinu se pa vrši ves narodni boj izključno mej N emci in Italijani. Celjsko šolsko vprašanje. Z Du naja sa poroča, da nemške stranke izjav Ijajo vladi, da jo no morejo oprostiti od obveze v zadevi celjskega šolskega vprašanja in da odločno zahtevajo od vlade, da se to vprašanje reši v smislu nemških zahtev. Grof Stiirgkh je imel zopet pogovor z mi nisterskim predsednikom Korberjem. Razume se, da bodo slovenski katoliško-na-rodni poslanci vestno na straži. Nemško nacijonalno časopisje zahteva, naj vlada Stiirgkhov predlog predloži v novič kot v 1 a d n i p r e d 1 o g in naj no stori, da ta vladni predlog zmaga. Korbor utegne nad tem pasti, ker se je, kakor se vidi, Nem cem v zadevi celjskih slov. gimn, razredov zavezal. Najnovejša Penižkova novica je bila ta, da so so po celjskem glasovanju vsi slovenski poslanci »pod vodstvom vite z a B e r k s a« šli zahvalit Jaworskemu in dr. Pacaku. Cela novica je bila popolnoma izmišljena — in gospod vitez Berks se ji je gotovo sam najbolj čudil, ko jo je cital v »Neue froie Press e« in še nekaterih drugih dunajskih in gra-ških listih. — Strankam, ki so glasovale proti Stiirgkhovi resoluoiji, zahvalil se je v ime »Slovanskega centra« dr. S u s t e r -š i č, v ime »Ilrvatsko-slovenskega kluba« pa dr. P 1 o j. Sarajevski nadškof dr. Stadler se je peljal danes opoldne skozi Ljubljano v Rim. Proti štajarskim nemškim katoliškim dri. poslanoem se bo pričela skupna akcija nemških liberalnih strank radi glasovanja v celjski zadevi. Posebno ogorčene so nemške liberalno stranke na barona M o r s e y a , katerega uplivu pripisujejo, da se je pri glasovanju odstranilo 16 nemških katoliških poslancev. Osebne vesti. V soboto je poveljnik tukajšnje 44. domobranske inf. brigade generalni major Anton Angerholzer pl. Ahn-burg, slavil 40. leto svojega službovanja. — S hišnim redom vojvode Meklenburškega je odlikovan vodja postaje v Litiji g. J. J e n k o. — Vodstvo šole na Čatežu je poverjeno učitelju g. Janezu V o z e 1 u iz Trebnjega, v Trebnje pa pride kot suplentinja učiteljica g. Marija Fajdiga. Ehrhardova izjava, katero je izdal proti liberalcem, ki so zlorabili nekatere nejasne in splošne izjave v njegovi knjigi in jim podtikali protikatoliški pomen, katerega v njih ni, je jako zanimiva in kaže, da so tega učenjaka hoteli liberalci po sili in po krivici zavleči v svoje vrste. Ehrhard pravi: »Wahrmundova izvajanja nimajo nič skupnega z mojo knjigo, in citati, ki jih je vzel iz nje, se morajo označiti kot zlorabe Meni je mučno, da moram nekatoliške in n e c e r k v e n e, da, celo cerkvi sovražne okspektoracije šele popravljati kot mojim izvajanjem naravnost nasprotne... Vsako soglašanje s pomilovanja vrednimi izreki profesorja Wahrmunda o katoliški cerkvi in papeštvu najodločneje in najočitnejeodklanjam«. Ehrhard pravi, da bo v posebni brošuri zavrnil to zlorabo. — Slovenski liberalci so pograbili Wahrmundove izreke s pravo lakoto in jih razširjajo v grdi brošuri. Njihova dolžnost bi bila, da zdaj, ko Ehrhard sam tako odločno protestira preti liberalnim zlorabam, popravijo, kar so zagrešili. To bi storili pošteni ljudje, kaj bodo storili libe ralci ? Slov. delavsko stavb, društvo je na včerajšnjem občnem zboru izvolilo v ravnateljstvo mesto odstopivših članov in sicer sta bila gg. Jos G o s t i n č a r in R. M e r-v i č zopet, gg. Ivan K r e g a r in J. E 1-s n e r na novo izvoljena. Ravnateljstvo je potem izvolilo načelnikom g. dr. Iv. Ev. Kreka, nam. g. M e r v i č a, tajnikom g. E 1 s n e r j a in blag. g. Gostinčarja. — V nadzir. odbor so izvoljeni gg. K 1 u n, Škot in Zangl, kontrolorja sta pa zopet gg. dr. Žitnik in S e d m a k. Električna železnica Kamnik Kranj. O tej zadevi jo občinski svet v Kranju sklenil, da vzamo namero dunajske tvrdke Kurt Bauer glede zgradbo lokalne električne železnico med Kranjem in Kamnikom z veseljem na znanje, ob enem izjavi, da se za sedaj ne more udeležiti tega podjetja z denarnim prispevkom (za pripravljalna dela v znesku 28.000 K), ker ima mesto Kranj izvršiti tekom prihodnjih let več že sklenjenih investicij, da nima podatkov, iz katerih bi se dalo sklepati na rentabiliteto tega podjetja, in da mu tudi niso znana mnenja prizadetih med Kranjem in Kamnikom ležečih občin. G. Alojzij Luznik z Vrhnike se mudi sedaj na Nemškem, kjer študira napredek v muzikalnih inštrumentih. Zanima se posebno za harmonij, glasovir in orgije. Poleg tega se bavi z raznimi sistemi pisalnih strojev in z aparati za moderno razsvetljavo, ki dajajo jako lepo luč ter stane razsvetljava za polovico manj od plinove, acetilenove in petrolejeve luči Kdor bi se za kaj tacega zanimal, naj blagovoli pisati na Vrhniko, — tam dobi pojasnilo. Bolniška blagajna v Bohinju. Stavbeno podjetje G. pl. Cecconi, ki je prevzelo od železniškega ministra dela pri bohinjskem predoru, kjer jo uslužbenih 300 delavcev, osnuje lastno stavbeno bolniško blagajno, katere pravila je vlada že potrdila. V smrti združena. V Gradcu je umrl c. kr. vladni svotnik v pok. gosp. Anton Stadler. Nekaj ur potem, ko so ga pokopali, umrla je tudi njegova žena gospa Marija stadler, rojena Baumgartner. Dopolnilna volitev v goriškem veleposestvu. Pri sobotni dopolnilni volitvi v goriški deželni zbor iz skupine velepo-sestva je bil z vsemi 46 glasovi izvoljen conte Giacomo Panigai. Mariborsko županstvo. Za ki ndidate na mariborski županski stolec se imenujejo: dr. Schmiderer, Pfrimer, Banka 1 a r i. Gibanje med tržaškim delavstvom Delavci za nakladanja in razkladanje lloydo-vih pamikov so predložili ravnateljstvu to dni spomenico, v kateri stavijo zahtevo, katero hočemo tu pojasniti. Pred nekuliko leti so bili ti delavci stopili v štrajk, ki se je završil s tem, da je bilo ustreženo zahtevam delavcev po povišanju mezde in da je bilo določeno, da število pomožnih delavcev, ki prihajajo na delo le od slučaja do slučaja, ne eme biti večje, nego 60. Ker pa je to število — vsled mnogega dela — narastlo na kakih 300, jo odbor delavcev predložil omenjeno spomenico, v kateri zahteva, da število pomožnih delavcev ne sme presezati 60 in da se, kolikor jih je več, odpuste. Ce pa je dela za več nego 60 takih pomožnih delavcev, naj se število popolni le iz »domačinov«, ki naj dobivajo plačilo stalnih delavcev. Pod domačimi pa umevajo oni le meščan e. Reči smemo torej, da jo to gibanje naperjeno proti slovenskim delavcem, ne izvzemši okoličanov. — Kadar namreč naši okoličani nimajo doma dela, je bilo do sedaj v navadi, da so hodili tu pa tam na gori rečeno delo. Ti bi bili torej sedaj izključeni, akoravno so ti okoličani tudi Tržačani. — Tudi med zidarji je navstalo gibanjo za 20odstotno zvišanje plačila in za znižanje delavnega časa. V torek bo imel odbor sejo. Obe stvari so velike važnosti za naše slovenske delavce in so hočemo povrniti k temu predmetu. Slovenci na Goriškem se udeleže letošnjih volitev v goriško in trgovsko zbornico. Upajo, da si pribore vsaj slovenske namestnike. Nevarnost za Lokaveo. Poročali smo nedavno, da se je pred kratkim časom poveznilo s Cavna proti nižini okoli 300.000 kubikmetrov sveta, vsled česar preti Lo-kavcu, ki je oddaljen 1 km, nevarnost, da ga počasi ta svet ne zakrije ali mu vsaj prinese drugačno nesrečo. Kot vzrok, da se je odtrgalo toliko sveta, navajajo hudournik Grajšček, ki pada z višine 700 m ter nima ndiake struge, vsled česar drvi s seboj, kar mu prido v tok. Komisija je prišla na lice mesta o lepem vremenu in je z ozirom na to izrekla, da za ureditev ni nujnosti. Radi sedanjega dežja pa preti Lokavcu zopet velika nevarnost. Podpora Istri. Vsled priporočila slovenskih poslancev nakazala je vlada državno pomoč za siromašneje prebivalstvo Istre v znesku 160.000 K. Ljubljanske novioe. Koncert v protestanški cerkvi. Dne 4.aprila prirede protestantje koncert v svoji cerkvi. Godel jim bo koncert iz Lipskega. Dohodek bode šel za protestanške namene. — Umrla je vdova davkarjeva gospa Ana Mrak roj. Loger, umrl je dalje privatnik gosp. Jožef Mituhke. — Pogreša se 66 let stari trgovec z moko Gašper Dolar, stanujoč Stolni trg štev. 18. — V Gradašico padel je delavec Rajmund Novak. Mimogredoči so ga rešili iz vode. — Z a podiranje licealnega poslopja ni došel do razpisanega roka do 22. t. m. noben ofert. — Zapustila je nedavno umrla zaBebnica Než. Bolha 5000 kron za dijaško ustanovo dalje znatne avote pobožnim namenom, za učiteljski konvikt 400 kron, Ciril in Metodovi družbi 200 kron in »Collegium Marianumu« in Lichtenthurno-vemu zavodu po 100 kron. — Ukradel je neki Mrhar hlapcu Rojcu petak in ga skril pod sod. Neki Rugel je ukradel Bu-genigovemu hlapcu Rozarju srebrno uro in nekaj drobiža. — Bošnjaka natepli so v Kmetičevi gostilni vojaki. Bošnjak Martin Mustnič je tako zdelan, da še danes leži. Smrt v zaporu. Premožni in ugledni posestnik V. Schonbacher iz Rothleitna na Gor. Štajerskem je prišel po poslih v trg Frohnleiten. Ko se je ponoči vračal, postalo mu je slabo ter je obležal na ulici. Postre-žljivi policaji pa so ga brž pobrali ter zavlekli v občinsko kajho, ne da bi se dalje zanj brigali, drugo jutro so našli moža mrtvega. Ker je to v kratkem času že drugj slučaj, da so v kajhah kulturnih gornješta jerskih občin umrli nedolžni ljudje, grajajo celo nemški listi toliko zanemarjenost. Alkoholizem in šola Po odloku c. kr. učnega ministerstva se naroča učiteljstvu na ljudskih in meščanskih šolah, kakor tudi na pripravnicah, da mladino opozarjajo na škodljive posledice uživanja alkoholičnih pijač. Posebno se priporoča to docentom o zdravilstvu na pripravnici. Voditeljem ljudskih in meščanskih šol se naroča, da naj skrbe tudi pri nabavljanju knjig za šolske knjižnice na to, da bodo sprejeti sjiisi proti alkoholizmu. Pripravlja se knjižica, ki bo razpravljala o škodljivosti vpijančljivih pijač in ki se bo razdelila v veliki množini med šolsko mladino. Učiteljem na srednjih šolah se naroča, naj v poljudnih predavanjih večkrat obračajo pozornost na to stvar. V postojinski jami je instalacija nove izključ-električne razsvetljave izvršena. S tem je še-le prišla posebna veličastnost in lepota njenih podzemskih čudesev do prave veljave. Postojnska jama bode oba velikonočna praznika t. j. 30. in 31. marca t. 1. od 7,11-7i 1 ure dopoldne in od 4—6 ure popoldne električno razsvetljena in na ogled odprta proti ustopnini 3 K za osebo. Vsenemci proti Slovencem. V Mo-nakovem se snuje »Centralstelle fiir die deutschen Auslandschulen«. Za Celje je iz Nemčije v zadnjih letih prišlo 16.000 mark. V pripravljalni odbor zgoraj omenjenega društva so v Monakovem izvoljeni tudi višj i častni kil Slepi Lojze utonil. Kdor je zahajal ob nedeljah in praznikih na Kostanjevico pri Gorici ob Času božje službo dopoludne in popoludne, našel je na poti slepega človeka, držečega v jedni roki palico, v drugi pa klobuk, katerega je molil mimogredočim proseč jih, da mu vržejo vanj kak rniio-darček. Ta človek je bil Lojze Rustja, star 40 let, doma iz Skrilj pri Ajdovščini. Kakor pred Kostanjevico tako je prosjačil slepi Lojze, posebno ko so bili večji pogrebi, pred goriškim pokopališčem. Gostoval pa je v Kronbergu pri jednem ali drugem kmetu, postelja mu je bila listje ali seno v kakem hlevu. Na tem svojem poslu, namreč na lovu po milodarih, imel je Lojze najbrže dobro »žernado«. Zato se ga je pa tudi še precej nasrkal v neki gostilni blizu Iirastiča. Slep in poleg tega še noge pktničave vsled preobilo užite božje kapljice, ni torej čudo, da se je revež, posebno pa še, ker je zgrešil navadno svojo pot, prekucnil v neki kamnolom, stoječ tik bližnjice, ki vodi s kronberške ceste proti sv. Trojici, v kamnolom, ki je bil poln vodo. Drugi dan okolu II. ure predpoludne šli so ijudje iz cerkve mimo tega kamnoloma. Najprej zapazijo na vodi neki klobuk, katerega so koj spoznali, da je Lojzetov; potem so začeli brskati po luži s palico m pri tem zadeli ob — Loj-zetovo truplo. Reškim županom je bil v soboto izvoljen dr. Fran B i o, podžupana sta dr Andr. Bellen in A F. Luppis. Zastrupila se je v Trstu 171etna Vanda Schilz. Izgnani hrvaški delavci. Vesti o nameravanem atentatu na avstrijsko mornarico so bile izvestnim krogom povod, da so z Reke izgnali mnogo hrvaških delavcev. Izgnani delavci zatrjujejo svojo nedolžnost. Nova dela v reški luki se v kratkem prično, kakor je predvčerajšnjim v ogrskem drž. zboru obljubil novi trgovski minister Iioranszky. Slovenci v Ameriki. Iz Lauriuma se piše: Da Slovenci v političnem življenju ne spimo in da uživamo ugled tudi pri drugih narodih, dokazuje to, da kandiduje v Lauriumu za občinskega blagajnika rojak Štefan Kvetič, Mihael Žunič pa za asesorja v Red Jacket-u. — Delavska slovenska katoliško kranjska „Jednota" v Ameriki ima sedaj 43 društev s 3236 moškimi in 1513 ženskimi člani. Podpor je v preteklem letu izplačala 100.000 dolarjev. Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu III. razreda, 4. stopinje v Starem Logu (v polit, okraju Kočevje) proti pogodbi in kavciji 400 K; letna plača 550 K, uradni pavšal 140 K in letni pavšal 756 K za vzdr-žavo vsakdanje pešne zveze med Starim Lo- gom in Kočevjem ter za krajevno dostavljanje poštnih pofiiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Is Aleksandrijo. Ogrski jeruzalemski romarji bo se iz Aleksandrije 13. t. m. povrnili v domovino. Na krovu ladije sem jim še enkrat voščil srečno pot. Veliko so trpeli na morju in tudi v sredo in četrtek je bil tu nenavaden vihar, tako da je kapitan jim rekel, če ne bo bolje, ne odpotujejo. Včeraj popoldne se je vendar morje zelo pomirilo in danes je zopet prav lepo vreme. — Avstr. parnik „Bohemia" je priplul iz Trsta sem v četrtek mesto v ponedeljek, pokvaril se je nekoliko stroj. — Kmalu se ima tu vršiti velezanimivasodnijska obravnava glede Fr. Jos. azila. Posledica nje utegne biti prihod slovenskih redovnic v Aleksandrijo, kar vsi tukajšnji pošteni Slovenci tako želimo; naj bi pač merodajni krogi uvaže-vali to nuino potrebo in pripomogli, da bi prišl Aleksandrijo slovenske šolske sestre. * * * Najnovejše od rasnih strani. Sebe in hčer umoril. Vodja poštnega arhiva Toth v Budimpešti je prerezal vrat svoji 16tetni bčeri in sebi. Oba sta mrtva. — Nečloveški 0*9. V Hebu na Laškem je predvčerajšnjim po noči vlakovodja Lorenc Stark z drogom pobil svoji hčerki, ko ste spali. Pred par dnevi mu je umrla žena in v obupu nad to izgubo je umoril hčeri. Naznanil se je sam sodišču. — Aretiran anarhist. V Rostocku so aretirali anarhista Laha Spillerja iz Trsta. — Sovraštvo med bratoma. V Szil-vasu Bta se pravdala brata Janez in Andrej Varo. Vzrok pravde je bila dedščina. Janez Varo je pravdo izgubil. V jezi nad porazom je počakal brata, ko se je vračal iz gostilne, in ga ustrelil. — Igralnice na Korfu grška vlada ne bo dovolila. Kralj je izrazil obžalovanje nad dotičnim sklepom občinskega sveta na Korfu. — Preodločna gospodična. Gospica Flora Freeman je ustrelila v Kansas City na uliei nekega moža, ki jo je razžalil. — Šestletna deklioa umrla vsled kapi. V Osieku je šestletna hčerka krojača Mrhovica nagloma umrla zadeta od kapi. Tako so konstatirali zdravniki. — Tatvina v Vatikanu. Radi znane tatvine v Vatikanu sta bila pred porotniki v Rimu obsojena Fr. Sootto v kontumaciji na osem let ječe in Angela Scotto na 18 mesecev ječe. Dva obtoženca sta bila oproščena. — Klub stoletnih imajo v Londonu. Priredil je tek movanje, kdo je najstarejši človek na svetu. Najstarejši je meščan v Moskvi Izak Ro-dofsky. — Štiri osebe obsojene so bile zopet v Trstu radi zadnjih nemirov. — Požar na Some rii g u. Na s»?meringu je popolnoma pogorel hotel »Waldhof«. — Mraz in vihar v Severni Ame !ki. V severni Dakota je bil te dni vihar, ki je uničil 10.000 ovac, 5000 govede in mnogo konj. Na žoleznici je zmrznilo pet železniških voz dragocenih konj. — Obe roki odsekal je nek gostilničar v Badenu svojemu otroku v jezi, da mu je otrok raztrgal stotak na drobne kosce. Z električno lučjo bodo lovili ribe na posebni način v Norfolku izdelani ladiji. Lidija ima nizko dno in je pripravna tudi za navadne reke. Na ospredku ladije bode svetila močna električna žarnica in ribe, privabljene od te luči, bodo kar skakale v pripravljene mreže. V enem letu od delavca do milijonarja se je v Meksiki povspel Pedro Alvarado, ki je našel zlato žilo, ki bo ena najbogatejših v Meks.ki. Pred enim letom je bil Pedro Alvarado še navaden delavec, danes pa ima na milijone denarja, katerega pa ni naloži! v bankah, ampak ga shranjuje v svojem sU..jvanju, katerega ima zastraženega. Ko hodi po ulicah, spremlja ga 8 najetih oboroženih mož, ker nosi vedno ve like svote pri sebi. Denar razsipa Zadnjič je od nekega agenta kupil vso agentovo zalogo za znesek 60.000 mark. Živi v Parrala. Za reveže v tem kraju zida Pedro Alvarado bolnico in ubožnico. Pričel je graditi tudi cerkev. Iz zlate žile, katero je on našel, spravijo na dan toliko zlata, da bode njegov čisti dohodek na dan znašal dva milijona mark. I>raštva. (Pevsko društvo »Slavec«) priredi veliko vrtno veselico na binkoštno nedeljo, ter prosi druga društva, naj se blagovolijo ozirati na ta dan pri svojih prireditvah. Natančnejše o tej veselici se bode pravočasno naznanilo. (Občni zbor deželnega pomožnega društva Rdečega križa, določen na 22. dan t. m., se vsled nesklepčnosti ni mogel vršiti in sc bo drugi občni zbor vršil ne glede na število navzočih čla- nov dne 26. t m. ob 6 uri popoldne v knjižnici c. kr. deželne vlade, II. nadstropje, Blei-weisova cesta. (Društvo slov. učiteljic) zboruj« dne 26. marca t. 1. o pol 10. uri v slov. 8razrednioi pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Na dnevnem redu sta dve zanimivi poročili: a) Prostoročno risanje v ljudski šoli por. g A. Sič, učitelj višje dekliške Bole; b) »Naše težnje« govori gdč. V. Praprotnik. K mno-gobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Narodno gospodarstvo, j Pomorski promet preko Trsta. »Narodno gospodarski Vestnik« je prinesel obširnejši članek, v katerem našteva razne zapreke, ki zavirajo promet preko Trsta Pri tem podaja seznamek pomorskih družb, iz katerega posnemamo sledeče: Družbe, ki danes oskrbujejo promet čez Trst, so naslednje: Avstrijski Lloyd za Dalmacijo, Grško, Turško, Malo Azijo, Aleksandrijo, Vzhodno Indijo, Perzijo, Arabijo, Kino, Japan in Brazilijo; kr. ogrska pomorska brodarska družba A d r i j a za Apulijo, Sicilijo in Neapolj, Genovo, Marseille, Malto in obrežje severne Afrike, Tan-ger, Tripolis, španske luke, zahodno od Gibraltarja ležeče francoske luke, Belgijo, Ho landsko, Angleško in Brazilijo; N a v i g a -zione generale italiana v vse italijansko luke in iz vseh teh v Marseille, na obrežje severno Afrike in v Levanto; Panhelensko pomorsko b r o -darstvo za celo Grško in deloma na Turško in v Levanto; Navigation a vapeur Courdgie & Cie na Grško, Turško, v Levanto in deloma v Aleksandrijo ; Cunard b S. N a v. C i e. v Liver-pool ter v druge angleške in grške luke; Lleyland line v Liverpool in na Angleško sploh ; T h. W i 1 s o n Sons & Cie v Hull, London in na Angleško sploh ; A v-stro-Americana v Ntw York in v pristanišča v Floridi; mali tozemski parobrodi za svobodno brodarstvo in zlasti za obrežni promet; mali inozemski, zlasti laški parobrodi za Sici lijo in sredozemske luke; italijanski j a d m i k i za vso Italijo, Grško, Turško, za sredozemske in prekooceanske luke, za obrežni promet in prosto parobrodstvo ; avstrijski, ogrski, grški, turški jadmiki oskrbujejo isti promet, kakor italijanski; paro-brodna družba A. C. de F r e i t a s & Cie za Belgijo, Holandsko. Nemčijo, zlasti za Hamburg; B a i 1 e y et L o e t h a m S>. S. C g. za London in Angleško Bploh; Ragu se a Societi d i Na vi g. za Dalmacijo, Albanijo, Apulijo; Ungaro-Croata za Dalmacijo in Istro ; Puglia, S o c i e t a d i navigaziono a vaporo za Albanijo, Apulijo, Sicilijo, celo Italijo in Marseille Darovi. Odbor dijaško kuhinje v Kranju ja prejel od 7. dec. 1901. do 15. marca 1902 sledeče darove: dr. Jos. Lukan daroval na komisiji 3 K, neimenovan Gorenjec na Dolenjskem 10 K, major Josip Mi-lavec, Lubaczo\v 195 K, županstvo Brezn-ca 20 K, gospa Ljudmila Dolenz kot odkupnino od novoletnih voščil 10 K, F. in M. na Ga šteju 2 K Ivan Batagelj, postajenačelnik v Kranju 5 K, profesorski kolegij za jan. 10 K, A Z 2 K, drž in dež. poslane c Josip Pogačnik 20 K, od pikeja 20 v., Peter Majdič, posest, vaijič. mlina v Jaršah, mesto venca na krsto g. Jos. Kušarja v Ljubljani 20 K, po upravništvu »Gorenjca« vesela družba »pri Geigorci« za Bertelnovo jerhovino in za 2 Črna 10 K, darovali gg.: Jan. Molj, Josip Novak, A. Molj, M. Globočnik, F. Globočnik, J Jenko, F. Strupi, J. Zabret, F. Kepic, B. Globočnik; g. Tončka in Fr. PrSina iz Šenčurja kot odkupilo novoletnih voščil 5 K, šenčurski Bohinjec kot novoletno darilo 10 K, po g. učiteliu Vil. Rusu 10 K, prof. kolegij za febr. 11 K, mesto venca rajnemu gosp. Val. Sušniku, bivšemu županu itd. gospodje v Škofji Loki: 5 K Al. Krenner, tovarnar, po 4 K: notar N. Lonček in trgovec L La-vrič, po 2 K: mestni župnik Fel. Zavodnik in trgovec Mat. Ž gon, po 1 K : sodn. svetnik Fr. Mikuš, sodn. adj. T. Bežek, mestna kaplana J. Petrič in Ign. Zaplotnik, zdravnik dr. Kari Z ikrajšek, davčni kontr. K. Semen, davčna adj. Henr. Kette in Art. Sodlak, učitelja Sl. Flis in Bog. Krenner ter umir. uč. Iv. Zettel, kancelista Fr. Mngdič in Leopold Primožič in kane. v p. Mat. Logar, lekarnar Erv. Burdych, posestniki: Gašpar Carman, Jos. Guzel), Ant. Homan in posestmea Mar. Maček ; trgovci: Jos. Deisinger, Fr. Kašman, I. N Koceli, Iv. Košir, Val. Košir, Aodr. Li-skovec, Andr. Oblak in K. Pecher; mesarja: Ant. in Jan. Hafner; klobučar Ivan Debelak, urar Fr. Benedičič, mizar Jur. Grohar, usnjar Jan. Jesenko, gostilničar Jan. Hafner, 60 v. posestnik Fr. Sušnik; cigana na čitalnični maškeradi nabrala 3178 K in dopolnilo k temu g. Pire 22 v., g. Al. Roblek, župan v Radovljici 20 K, občina Smlednik, po županu gospodu Burgarju 30 kron, gosp. Kokalj 74 v., g. Ant. Zorman iz Praprotne Polico 2 K 50 v., g. Eliza Matajc iz Stra-žišča 172 kg. krompirja in 42 kg. fižola, neimenovan 40 K, županstvo Špitalič 10 K, županstvo Šenčur pri Kranju 10 K, župnik Jan. Slakar v Št. Gotardu 3 K, župnik Iv. Soukup v btari Oselici 5 K, administrator Jan. Pfajfar v Javorjah 8 K, durakisti v gostilni pri P. Mayr-u v 12 večerih 20 K 10 v, mesto venca preblsgemu in prerano umrlemu prijatelju g. Fr. Dolencu, c. kr. poštnemu kontrolorju v Gradcu, njegovi žalujoči škofjeloški prijatelji 29 K, iz istega namena v spo min na univerzijska leta dr. Edv. Šavnik 6 K, stara »Livijali Orid« 20 v., vesela družba od Mubijevega gramofona do Jiigrove kavarne 2 K 44 v., izgubljena stava v K. S. 6 K, Marija Rode iz Tenetiš 4 K, Jan. Česnul, Visjko 2 K, g. Jos. Likozar za 50 kg. fižola 7 K, gospa dvor. svet. Ferd. pl. del Negro in Ljudm. pl. del Negro 20 K, neimenovan 2 K, \stopnina v Franckovo klet 5 K, prof. kolegij za marcij 10 K, nadzornik radovljiške posojilnice pošilja svojo nagrado 40 K, g. Rajm. Sušnik, posestnik in gostilničar v Kranju 10 K, g. Peter Majdič v Celju 20 K, prebitek veselice, prirejene dne 9. marca t. 1. v čitalničnih prostorih na korist dij. ku hinje K 102 + 212-02, skupaj 314 K 2 v. Odbor izreka najtoplejšo zahvalo za vse poslane prispevke, zlasti pa se še posebej zahvaljuje p. n. igralkam in igralcem tukajšnja čitalnice, ki so preskrbeli s svojim na stopom lepo svoto 31402 K. Zajedno se obrača do vseh podpornikov in prijateljev revne mladine, naj podpirajo i v bodoče naš prepolrebni zavod in dopošljejo lepe veliko nočne pirhe. Telefonska In brzojavna poročila. Prevalje, 24. marca. Katol. delavsko društvo pozdravlja vspeli in čestita katol.-narodnim poslancem. V tem vspehu vidimo tudi mi koroški Slovenci, v katerem taboru je nam iskati boljše bodočnosti. Živel dr. Šusteršič! Gorica, 24. marca. Precej močan, dve sekundi trajajoč potresni suiiek so v noči od sobote na nedeljo (tri četrt na 3 po poln.) čutili v Gorici, zlasti v samostanu na Kostanjevici, kjer so nekateri izmej družine vstali, boječ se še nadaljnih sunkov. Vendar se potres ni več ponovil omenjeno noč. Pretorija, 24. marca. (0. B.) Schalk-Burger in ostali člani transvalske vlade so došli z Ithe nosterkopa v soboto pod parlamentersko zastavo v Pretorijo, kjer so se raz-govarjali s Kitchenerjem in odpotovali potem v Oranje-državo. V minulem tednu so bili ti menda v precejšnji nevarnosti od strani Angležev. Dunajska borza (Idž 24. marca. Skupni državni dolg v notah.....10V70 Skupni državni dolg v srebru.....101-65 Avstrijska zlata renta 4 %......120-70 Avstrijska kronska renta 4$.....99 80 Ogerska zlata renta 4%.......119-85 Ogerska kronska renta 4%......97-50 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1613-— Kreditne delnice, 160 gld..............697 50 London vista......................240-121,', Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž.velj. 117-32' , 20 mark............23-44 20 frankov (napoleondor)......19-11 Italijanski bankovci . . . •..... 93 30 C. kr. cekini...........11-33 Žitne cene dnž 22. marca 1902. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. PSenica ta pomlad......K 9-35 a „ maj.........9-26 n » jesea......n — Rž za pomlad.......„7-56 » n maj...........V-48 Koruza za maj-junij.......6-47 Oves za pomlad.........7-55 „ „ oktober.........7'67 Na budimpeštanski borzi: PSenica za april.......K 9-25 » »maj.......» 922 a s oktober........«19 Rž za april.........7-47 , „ oktober.........6-74 Oves za april..........7'35 „ „ oktober.........6 04 Koruza za ma>........5 20 » „ julij.........5-33 (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka...... K 9-35 južne Zel.........9 45 RŽ n „ ........7'60 JeCmen .........720 „ ob Tisi.........6-85 Koruza ogerska, stara.......6-70 „ „ nova.......550 činkvaut „ stara . . . . „ — „ „ nova . . . . , 6-45 Oven srednji..........7 6') Fižol.............775 Meteorologldno porodilo. Visita nad tr.o.iem d06Sn ? mm H.bs 221 9 iveS. ~Wt| ll-o sr. zah del. obla«. 2.5 2; 7 ajuti 2 pooo). 26 3 25 2 71 90 ll. svzh. sl. jug dež » 2 I| 9. 724-6 7-2 brezv. oblač. 491 24 .1 T.ijuti. |2. popol. 725-0 728'6 32 63 sl svzh. sr. jug dež » Srednja temperatura sobote 12 1°, normale: 4-8°. Srednja temperatura nedelje 7 8°, norm.: 50'. Čisto medicinično ribje olje. Osžolm lekarna pri Mariji Pomagaj 9-36 927 757 7-49 648 7-57 7-68 9-28 923 8 20 7-48 675 7'37 6-07 f.21 5 34 do 1090 „ 10-85 , 7'80 „ 860 „ 7-75 „ 5'88 „ 5-60 n 6-75 . 7-80 » 1075 Čubar, Hrvatsko, septembra 1901. Blag. g. Kilam Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medlolnikog rlbjoff Olja, katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znan« lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa ia lahko prebavljivo. Prosim, pofiljite mi zopet Sest gta-kleuic za 2 gld. 50 kr. 1172 16 Pozdravljam in ostajam Vam udani Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 60 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, homeopatičnih zdravil, ioecialitet, kirurgičnih priprav in obvez, najfinejših parfumov, medicinifinih in toaletnih mil. - Medloln. cognao, pristno somatose krep-čujoče vlao. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd. itd. Razpoillja vsak dan z obratno poŠto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph M. Leusteka v Ljubljani. Besljova cesta it. 1., poleg mesarskega mosta. Na prodaj sta 2 križeva pota oba po 95 cm. visoka, po gld. 65"— jeden pri 189 12—12 FR. TOMAN-u, podobarju In poilatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1 pes-levček —— ****** (L5wenhund) majhen, z dolgo dlako, ki Cuje na ime »Pufi*, se je izgubil v nedeljo, 23. t. m. popoldne. Najditelj se prosi, naj ga proti nagradi 10 K odda na Krakovskem nasipu št. 18. 371 2 — 1 ftobrega mesarja ki hi prevzel dobro obiskano mesarijo na mojem posestvu, sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji. Ponudb* sprejemam sam. 373 3—1 Josip Jlkavc posestnik in gost lničar na Javorniku, Gorenjsko. Dobro obiskana trgovina mešanega blaga z vso opravo, na lepem kraju na Gorenjskem, tik železniške postaje in velikih tovarn, se s 1. julijem 1.1. odda v najem. K;e, pove iz prijaznesti upravništvo „Slovenca°. 372 3—1 umetni zavod I. vrste, v pritličju meščanske liiše. Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava i. vrste. Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istinl. Le od nedelje 23. do v.Uetega 26. marca: Cesarski grad Schonbrunn s svojimi krasnimi dvoranami in slikovita partija Semeriiiga. Panorama ostane zaprta od 27. do sobote dne 29. marca Noben diugi umetni zavod nima toliko priznanj in častnih odlikovanj. Milijoni interesent iv obiskujejo vsako leto to potovalne, izobraževalno zavode. Naj bi ne bilo nobenega mesta brez tako panorame. Pojasnila glede snovanja filijalk so tu rade-volje na razpolago. Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 368 1-1 Književna novosti Marjetice nabrane nežni mladini. o « o Uredil in založil o o o Alojzij JVIetfhar. Prijatelji mladine, seilfe po knjigi* Knjiga Je skrbno urejena In moderno opremljena Stane broširan izvod 30 kr., kartoniran 40 kr, v platno vezan 55 kr., elegantno vezan 90 kr. Naroča se v Ljubljani v semenišču. Zlasti primerno za velikonočno darilo otrokom. — Naročilu se e o o s ugodi takoj' o o o o 367 2 Adresna knjiga za Avstrijsko-Ogersko za 1. i8g7 do igoo obseera v dveh debelih zvezkih nad jeden milijon naslovov tovarnarjev, trgovcev, obrtnikov vs< h vrst, advokatov, n( tariev, veleposestnikov, ekonomov itd. itd. Izvirna cena 30 K; proti povzttju jo pošilja le za 3 goldinarje 301 6 6 knjigotržnica Janeza Peterlin v Trstu. Bogato svojo zalogo ajnovejie izvršenih i vsakovrstnih VOZ priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu ponizki ceni. Stare, obrabljene vozove jemljem v račun, ter sprejemljem vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni. Peter Keršič 299 5 zaloga in tvornica voz v Šiški pri Ljubljani. Velikanska pesa Kraški zgodnji grali in pritlikovec kakor tudi zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena pri petru Lassnik-u v Marijin trg štev. 1 276 n-6 Edina zaloga na Kranjskem lekarna piccoli „pri Angelu" i. 2 (50-12) Ljubljana. Jjc jDunajska ©QSta LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrlel piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. Spretni zastopniki ae sprejmč! j Najboljša uporaba mleka! Kar največ in surovega masla! „ . , „v ™ Le mogoče, če se ižFS^^^P^feinIeku od>zarne ............. smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj; 135 52-9 v Pariza 1900 „Grand Prix«. 'A milijona tacih strojev v rabil Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo Popolne oprave za dobivanje sirotke xa roko in parno mo6. Načrti, proračuni. Akcijska družba Alfa-Separator, Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29. Ceniki, podučne brožure brezplačno. Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstr. 26. Vsako število J kupuje po ugodni ceni in proti takojinjemu plačila. 124 20-19 Anton Deghenghi lesni trgovec na Knezovem posestvu zraven „Figovca" Dunajska cesta, Ijubljana. Anton Schusfer Ljubljana, Špitalske ulice založnik uslužbencev o. kr. priv. južne železnice priporoča po najnižjih cenah največjo izbero najmodernejih jopic za dame in deklice, ovratnikov, dežnih plaščev, krasnih bluz, obleke za dečke, 322 3-3 daljo največjo izbero najnovejšega blaga za damske obleke, anglešk., franc. in domačega blaga za gospode, kakor tudi najbolj izbrano zalogo platna itd. itd. Vzorci na željo franko. t 374 1-1 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naša predraga mati, oziroma tašča, atara mati in sestra, gospa Ana fllrak rojena Loger vdova c kr. davkarja danes ob 2. uri popoldne po dališi bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Umrjoči ostanki predrage rajnice se blagoslove v torek, 2 5. t. m. ob Vi 5. uri popoldne v hiši žalesti, Gosposke ulice št. 10, ter potem preneso na tukajšnje pokopališče pri sv. Krištofu k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo darovale v torek, dn6 1. aprila t 1. ob 10. uri dopoldne v stolni cerkvi. Preblago rajnico priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev. Venci se na željo predrage umrle hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 23 marca 1902 Dr Ivan Mrak, c kr. finančni svetnik, ain — Pavla Leveč roj. Mrak in Hema Mrak, hčeri. — Janez N. Loger, c. kr. višjega deželnega sodišča svetnik v p., in Friderik Loger, posestnik, brata.— Fr. Leveč, ravnatelj c. kr. udit< ljišča, zet. priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. Emajlna glasura, J^V^Si: mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje.les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, kojim d& porcelanu slieno prevlako. V Skatljicah po '/» in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BBATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—8 Št. 404. Razglas. 369 3—1 Za zgradbo nove klavnice v Kranju oddalo se bode potom pismenih ponudb sledeče delo: a) uravnava terena s.....K 379.— b) zgradba klavnice.....„ 33454.— c. kanalizacija.......„ 1100.— d) notranja oprava . . . . . „ 7226.45 v skupni svoti K 42159.45 Pismene, postavno kolekovane ponudbe, v katerih je ponudbene svote s številko in besedami zaznamovati, so do 8. aprila 1902 opoludne pri podpisanem mestnem pred-stojništvu s 5% varščino ponudene svote izročiti s pristavkom, da ponudnik stavbene pogoje pozna in se istim brez ugovora podvrže. Načrti, troškovniki in pogoji so v uradnih urah vsakemu v občinskem uradu na razpolago. Mestno predsfojnišfvo v Kranju, dne 22. marca 1902. Št. 10550 Razglas. 375 2-1 V smislu § 53. občinskega reda za dežel, stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo računi o prejemkih in troških 1. mestnega zaklada 2. ubožnega zaklada 3. zaklada meščanske imovine 4. ustanovnega zaklada 5. potresnega zaklada 6. regulačnega zaklada 7. 3% posojila 8. loterijsko posojilnega zaklada 9. mestnega vodovoda 10. mestne klavnice in 11. mestne elektrarne za 1.1901 od danes naprej 14 dni javno razgrnjeni v tukajšnjem mestnem knjigovodstvu občanom na vpogled. Pri pretresanji in konečni rešitvi teh računov vzel bode občinski svet morebitne opazke o njih v prevdarek. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 20. marca 1902. Franja fl\eršol v Ljubljani, Mesliii trg- št. IS priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. i8 14 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie z\ v; ako žrebanje. K u lan tn n izvršitev naročil na b o r s 1. Menjarična delniška družba „11 EBC V R" l,Wollzeilel0inl3. Dumi. I., Strobelgassa 2.