Karoéuina listu; — Celo leto . . K IO— Pol leta	. , „ 5'
četrt leta . ..	„	2'50
Mesečno . . „ ]•—
Zunaj Avstrije: =a
Celo leto . . K 15-
Posamezne številke k 10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnlštvo: Maribor (•rolka ulica 5. = Telefon St. 113.
Heodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Avstrija napovedala Ensiji
vojsko.
•mm ■■
Anglija, napovedala Nemčiji vojsko. — Srbija napovedala Nemčiji vojsko. — Ruska politika nesreča za celo Evropo. — Strah
pred nemškimi ladjami.
Komaj zabeležujemo vse nove dogodke, tako naglo hitijo mimo nas. Dne 1. avgusta napove nemški poslanik imenom svoje vlade Rusiji vojsko. Rusi začnejo takoj vpadati v Nemčijo,, a tudi Francozi, če prav se jim vojska še do danes ni napovedala. Ker Nemčija izve. da namerava Francija prodirati skozi Belgijo, zahteva tudi za se pravico, da smejo njene čete prodirati skozi Belgijo. Belgija ne dovoli in se obrne za pomoč na Anglijo. Anglija ji obljubi pomoč in napove dne 4. avgusta Nednčijii vojsko. Dne
5.	avgusta napove Avstrija Rusiji vojsko. Dne 6. avgusta 1 napove Srbija . Nemčiji vojsko. V tej napoviedii je veliko Smetenosti, a svoj resen razlog bo imela ta napoved v tem, da Srbija bržkone ne želi navzočnosti nemškega poslaništva v svojem ozemlju, Rusij'a je umaknila vse svoje čete iz ruske Poljske, kar je znamenje, da, se tam med Poljaki. ki simpatizirajo z nami, ne čutijo varne.
Do večje bitke še ni došlo na nobenem bojišču, razven če upoštevamo obstreljevanje ruskega pomorskega pristanišč^ Libav, kattero je močno poškodovala nemška križarka ^Augsburg.“
Iz Italije še vedno ni dovolj zanesljivih poročil, ki bi nam na nedvomen način povedala, kako stališče bo zabela. Toda kmalu bo mortila tudi Italija jasno govoriti. Misli se, da še bo le takrat začela izvrševati svoje dolžnosti, ko bo vojska med Francijo in Nemčijo tu'di lonnelno napovedana;.
Avstrija napove Rusiji vojsko.
Dunaj, 6. avgustjß.
(Uradno.) Posebna izdjaja današje ;„iWiener Zeitung“ prinaša sledečo uradno naznanilo:
C, in kr. poslanik v, Petrograidu je na podlagi Najvišjega pooblastila z dne 5. avgusta! dobil nalog, da izroči ruskemu ministru zku zunanje zadeve sledečo noto:
Po naročilu svoje vlade naznanja podpisani av-stro-ogrski poslanik Nj. Prevzvišenosti ruskemu ministru za zunanje zadeve sledeče:
Ker je Rusija) z ozirom na spor med Avstrcj-Ogrsko in Srbijo zavzelta napra-m Avstriji grozilno stališče in ker je radi tega spora pričela s sovražnostmi zoper Nemčijo, kakor poroča berolinsko ministrstvo, ter se nahaja z omenjieno državo v vojnem stanju, smatra Avstro-Ogrska, da se ■ tudi onfej nahaja z Rusijo v vojnem stanju.
Szapary.
Srbija napove Nemčiji vojsko.
Berolin, 6. avgusta.
(Uraano.) Srbija j,e po svojem tukajšnjem poslaniku naipovedala Nemčiji vojsko.
Avstrije! pod ameriško zaščito.
Združene države Severne Amerike so prevzele varstvo Avstrijcev in Ogrov, v! Rusiji, Španija varstvo Srbov in Rusov v Avstro-IOgrlski.
Rusi zbežali iz Varšave.
Krakov, 6. avgusta.
jUradno.) Srbija jie po svojem tukajšnjem poneke iz Varšave došle osebe sledeče: Generalni guverner v Varšavi Šilinskji je poklical k sebi dvp sto varšavskih meščanov. Imel je nanje ’daljši nagovbr, ter je mesto izročil njih vapstvu. Nato je cela ruska posadka z generalnim štabom vred zapustila mesto Varšavo. Pobegli Rusi so vzeli državne listine seboj. Državni zaklad so že poprej spravili v notranjost Rusije.
Rusi se umikajo iz Rusko-Poljskega.
Dunaj, 6, avgusta.
(Uradno.) Od ruske meje pnihaja Vedno več po ročil, ki pravijo, da Rusi ne umikajo, samo svojih obmejnih stražnih čet, ampak da umikajo tudi svoje glavne čete iz sreidine Kusko-tPoljskega v smeri proti severu in severo-vshodu.	-,-r
Iz tega se sklepa, 'da Rusija vkljub mnogoletnim pripravam in koncentracijam Čet ob zahodu Rusije še ni toliko pripravljena, da bi se mogla spustiti v boj na Rusko-Poljskem.
Zakaj se Rusi umikajo iz Poljske?
Vse nepoučene kroge je presenetila vest, da so1 Rusi svoje vojne čete umaknili iz Ruske Poljske. A kdor pozna razpoloženje Poljajkov, na Ruskem, se temu ne bo čudil. Ruski ortodoksizem in nacionalizem sta fanatizirana do skrajnosti. Ker so Poljaki 'katoliki in ker se zvesto držijo' svoje narodnosti, zaradi tega so imeli veliko trpeti od Rusov,. 'Samoumevno, da Poljaki radi tega tudi niso navdušeni za Rusijo1, ampak nasprotno, na Ruskem-Poljskem je dvigala že vedno tiha revolucija svojo glavo. Zadnji čas so avstrijski Poljaki, kakor je bilo čitati,, zopet pozvali te Poljake na Ruskem, da se uprejo svojim tlačiteljem, in kakor poročajo listi, z velikim v smehom. Poljaki
izjavljajo, da nikdar ne bodo šli v boj zoper Avstrijo in bodo preje svoje puške obrnili proti Rusom.
Krivo bi bilo misliti, da morda naši Rusini — simpaiizijrajo z Rusi. Je sicer med njimi tudi rusofilska stranka, koje voditelj je državni poslanec dr. Markow, toda med ljudstvom nima veliko vpliva. Rusini stojijo po svoji ogromni večini1 v; ukrajinski stranki, ki hudo sovraži Rusijo in ne želi ničesar, bolj vroče, kiaikor razpad Rusije.
Navdušenje v Galiciji.
\ Galiciji je bil glals, da je cesar poklical svojo armado pod orožje, sprejet z velikim navdušencem. Cesarjev oklic avstrijskim narodom, ki ije napravil povsod globok vtis, je posebno dobro učinkoval v Galiciji. Poziv, sivolasega vladarja, ki ga vsi sloji v celi državi ljubijo kot svojega očeta, je v o-beh deželnih jezikih naznanil ljudstvu gališki cesarski namestnik .vitez Korytbwski. Po glavnih galiških mestih Lvovom in Krekovem so se pred lepaiki skozi celo vrsto dni kar stiskale velike množice ljudstva, v majhnih mestih in vaseh pa, so se zbirale cele gruče okoli ljudi, ki so tem na glas citati cesarjeve besede. Zavladalo je v celi deželi tako velikansko nar-vdušenje, kakor še nikoli kedaj poprej. Utihnili so i vsi narodni spori in druga nasprotsitjva v tej vsled politike toliko razorani deželi. Poljaki kakor tudi Rusinj, kateri smatrajo Avstrijo kot dom svobode in pravičnosti in so bil i že od nekdaj polni domoljubnega duha ter posebno v sedanjih resnih časih stojijo zvesto na strani našega cesarjia in države, — tako, da se jih je večkrat imenovalo TJirolee na vtzhodu — so složno stopili na stran cesarja, ko jih je klical na brambo domovine. Ko se je izvedelo, Ida bo Nemčija v polni meri izvršila svojo zavezniško dolžnost napram Avstriji, je nastaflo povsod veliko navdušenje. Nemške državljane (še v Galicjjjif1 gotovo nikdar niso s takim veseljem pozdravljali, kakor zadnje t!e dni. V vseh večjih mestih), n. pr. v Lvovu in Krakovu, je ljudstvo našega cesarja, vladarsko hišo in armado z navdušenjem slavilo. Splošna mobilizacija je vzbudila po celi deželi navduišen iodine v.. Kmetje so zapustili svoja polja, delavci so [vreli iz tovarn in so šli pod orožje. Veljka okrožja, v ka(terih se nahajajo izvirki petroleja in kjer je zaposlenih na tisoče delavcev, so bdi a naenkrat' zapuščena in v dolgih vrstah so korakali delavci na določena mesta,, da oblečejo cesarsko suknjo. Veselo vriskanje in prepevanje se je razlegalo po širnih planjalvah, ko so velike trume Poljakov in Rusinov šle 1 izvrševat svojo vojaško dopžnost.
Oklic poljske socialne demokracije.
Poljska socialno-demokratična stranka za Galicijo in Slezijo je izdala na svoje pristaše oklic, v katerem se glasi:
Nenavadno pomenljiv trenotek se bliža za našo deželo in našr narod, trenotek, ko se začne boj proti
večnemu sovražniku Poljakov, proti sovražniku svobode in evropske omike, boj' proti ruskemu carizmu. Grozota vojske, ki jo je zanetil moreči carizem Avstriji, prihaja čez našo deželo, čez milijone naših bratov. Mi te vojske nismo izzvali in dobro vemo, da bo delavsko ljudstvo najhujše prizadeto. Vemo tudi, da boj proti ruskemu carizmu ni lahek, da je zvezan s krvavimi žrtvami. In mi nočemo izgubiti nobene že pridobljene pravice, nobene delavske postojanke. Toda boj proti ruskemu carizmu je boj proti neusmiljenemu tlačitelju narodov, boj proti trinogu Poljakov, sovražniku svobode in našega razvoja. Ta boj je naša sveta dolžnost, ako hočemo poljskemu delavskemu sloju priboriti jasno bodočnost, ako hočemo narod, ki je vreden član velike narodne družine.. In ko se pripravljamo na boj zoper carizem, ne izpolnjujemo samo dolžnost napram sebi, temveč napram vsemu delavskemu sloju Evrope, v prvi vrsti milijonom delavskega stanu v Rusiji, ki je ravno zadnje dni rožljal, s svojimi verigami po ulicah ruskih mest . . .
Z avstrij sko=srb skega bojišča.
Dne 3. avgusta.
Na srbskem bojišču se včeraj, v nedeljo, 'dne 2. avgustei, ni zgodilo kaj posebnega važnega. Zjbira-nje vojnih sil se vrši gladko po določenem načrtu, brez bojev. Ce prav z ozirom na sedanji položaj na bojišču ni računati, da bi se te dni 'tukaj zgodilo kaj važnejšega, vendar se od urfa/ine strani izda vsak dan dvakratno poročilo, da se ustreže : radovednosti občinstva. V sedanjem času, k!o živimo v dobi splošne napetosti, naj nihče ne postane nepotrpežljiv, ar ko se položaj na bojišču počasno razvija in naj tudi ne veruje raznim neresničnim poročilom, ki se razširjajo. Vsak trezno-misleči človek naj ima še toliko razsodnosti, da ne bo slepo verjel raznlim neosnovanim govoricam in poročilom, ki se širijo od ljudi in gotovih časnikov, ki pravijo, da so novice iz vojske izvedeli od „posebne strani“, ali pa od v to „poklicanih oseb.“ Res je, da stfrogo uradno nadzorovanje novic z bojišča pospešuje med ljudstvom lahkovernost, toda zopet je treba ^ovedati, da oblasti gledajo le na to, da ostane razvrstitev In število čet na bojišču tajno. Poročila o res izvršenih dogodjkih na bojiščih se javnosti takoj naiznanijo, če tudi kratko in brez navedbe čet, ki so bile v boju.
Dunaj, 5. avgusta.
(Uradno.) Poročila, ki prihajajo o položaju naših Čet na srbski meji, pravijo, da je postalo gibanje naših čet precej živahno. Pri Belgradu so skušali .srbski trdnjavski topovi na zgornji in spodnji trdnjavi ter na bližnjih hribih s hudim streljanjem ovirati gibanje naših čet na tej strani Donave ter plovenje ladij na Savi in Donavi. To nas je včeraj napotilo, da smo jeli streljati na te topove. Boj je končal s tem, da so srbski trdnjavski topovi utihnili. Pri tem obstreljevanju je tudi belgrajska trdnjava mnogo trpela. Mesta Belgrada samega nismo obstreljevali. — Ob Drini vlada mir. Zelo pohvalno se imenuje delovanje onih pehotnih čet in obmejnih strelcev, ki opravljajo raznovrstno službo.
Nič važnega.-
Dunaj, 6, avgusta.
Z avstrijsko-srbskega bojišča ni nobenih važnih poročil.
Lovčen ni zavzet.
(Uradno,) Izvenavstrijski listi so razširili govorico, ki zopet spričuje, kako deluje domišljija v razburljivih časih na ljudstvo. Sirijo se namreč neresnične govorice, katerim se veruje ne samo v inozemstvu, ampak tudi v domovini.
Te dni se govori o zavzetju gore Lovčen v Orni gori. V zvezi s to neresnično vestjo se pripoveduje o neštevilnih podrobnostih, ki so se baje dogodile v boju za Lovčen. Imenujejo se tudi posamezne čete, ki so bile pri tem domnevanem boju udeležene. Mnogi celo pripovedujejo o številu mrtvih in ranjenih. Na vsem tem ni ne besedice res. Napad na Lovčen, kateri ni na srbskih, ampak na črnogorskih tleh, se sploh ni nameraval, še manj, da bi se bil izvršil. Dosedaj ni bilo še najmanjšega povoda in se tudi ni dogodil noben obmejni spor, ki bi bil dal povod za take govorice.
Blizu Lovčena in sploh na črnogorski meji še dosedaj ni padel ne od naše ne od črnogorske strani noben strel.
Srbija išče brez vspeba — zaveznikov.
Srbski poslanik v Bukarešti je izročil spomenico svoje vlade,v kateri se dokazuje, da ima sedaj Rumunija in Grčija dovolj povoda iza napoved vojs-
ke, ker je vsled napovedane vojske od strani Avf-strije ogrožena Srbija, kakor se je sklenilo lanskega leta v Bukarešti v mirovni nagodbi, Sijično spo-mienico je izročila Srbija tudi grški ivladi. Rumunija je odgovorila, da nima vzroka za napoved vojske in slično je odgovorila tudi grška vlada, Izjavi rumun-ske in grške vlade, da lostameta v, sedanji vojski — mogoče nevtralni, je pač najhujš|i udarec za Srbijo, ker je v vojski z Avstrijo z vso sigurnostjo računar la na pomoč teh držav.
Avstrijski topničarji zmagovalci pred Bel-gradom.
Dunaj, 6. avgusta.
(Uradno.) V torek, dne 4. avgusta, se je vršil med avstrijskim in srbskiim topništvom pri. Belgradu boj, o katerem se poroča sledeče podrobnosti: Podonavski monitor „Körös“ je dne 4. avgusta, ob %8. u-ri predpoldne, plul med obema donavskima otokoma proti belgrajjski trdnjavi, da bi izzval sovražnika na boj in bi se taiko doznalo, kako je stalijšče srbske ar* tilerije. Ladija se je približala srbskemu obrežju na 1800 m in sicer pri obrežnih vrtovih na južni strani spodnje trdnjave. Bilo je ob 91. uri 22 min. predpoldne, ko so začele sovražne baterije na severnovsho-dnem ter severozahodnem koncu trdnjave streljati na ladijo. Bili so to najbrž topovi 12 cm kalibra. Streljanje so podpirali tudi topovi, ki so razpostavljeni, na severovshodni strani onega dela' mesta, kjer stojijo tovarne. Ti topovi so bili skriti za navideznimi parniki, ki so bili n!ai srbski strani zasidrani v bližini iinančne stražnice „Nova-Borea.“ ^.Monitor „Körös“ je vozil z vso brzino in je začel takoj odgovarjati iz svojih topov.
Ko je naša ladija ušla iz naj§huj|šega sovražnega ognja, je bila zadeta od šestero granat, kji pa so večinoma odletele na oklopnih ploščah. Poškodovani so bili le nekateri malopomembni pločevinasti o-kovi na ladiji. Ranjen ni bil nihče. Med tem je posegla vmes avstrijska, artilerija ob obrežju. Njeno stališče je biilo težavno. Tppničarjiem 'je sijalo solnce naravnost v oči, tako da vsled lesketajočih solnčnih žarkov niso mogli dobro meriti.! Mesto Belgrad pa je bilo zavito v gosto soparno ozračje. Kljub temu pa so streli iz avstrijskih topov zadevali tako dobro, da so že krog noldneva, srbski topovi popolnoma obmolknili. Utihnili so tudi oni srbski topovi, ki so poprej še streljali na monitorja in oni na brdih Tppčider in Banovo, ki so se tudi udeležili boja.- Na ii«|ši strani so izgube neznatne: padla sta samo dva moža, eden je mrtev, drugi pa težko ranjen. Med bojem se je videlo, kakor bi bila srbska posadka na Banovem brdu radi prvih naših dobro zadetih strelov, naglo, pobegnila s svojih pozicij', a se je tajkoj zopet vrnila na svoja mesta. Tiekom popoldneva je naša artilerija obstreljevanje v presledkih nadaljevala.
Ob 4. uri popoidne se je cela podonavska dotila kakih 500 m nad Hunyjadoyim stolpom postavila v bojno črto, da bi začela obstreljevati srbske topove, ki so bili postavljeni pri tovarnah, in da bi poleg tega tudi doznala, v koliki meri je že sovražnik pobit. Sovražna artilerija pa niti ni več odgovarjala na naše strele.
Po novejših poročilih se je artilerijski boj drugi dan, dne 5. avgusta, zopet nadaljeval. Podrobnosti o tem boju še niso znane. Na ostalem bojnem pogorišču vlada mir.
Poroča se, da so v. vinogradih pri Zemunu prijeli osem ogleduhov, ki so s svetlobnimi znamenji skušali izdajati Srbom, kje se nahajajo naši topovi. Vseh teh osem ovaduhov so prijeli ter jih izročili — prekemu sodu.
Nemčija in njen odločen nastop.
Vsa Evropa je obrnila svojo pozornost na Nemčijo, zlasti radi sklicanega državnega zbora;. Dne
4.	t. m. so se zbrali vsi zastopniki obširne države v berolinskem kraljevskem dvoru. Cesar Viljem je o-tvoril zasedanje z govorom, v katerem \ je naglajšal, da je bil ohranjen ;skoro polstolelfja mir, 'za katerega se le zlasti Nemčija vedno potegovala. Z umorom njegovega prijatelja nadvojvodo Franc Ferdinanda v Avstriji se je pričelo nevzdržjjivo stanje in zaveznik cesar Franc 'Jože! je bil prisiljen, zgrabiti za orožr je v obrambo svoje države. Ker se je pa začela po nepotrebnem vmešavati Rusija, je smatral Viljem za svojo dolžnost, pomagati zaveznikom v Avstriji, tem bolj, ker se je Rusija odločila za pomoč državi, ki je povzročila vsled zločinov vojsko. Cesar Viljem; še zlasti opozarja poslance, da preiskujejo natanko vse uradne spise o teh spornih zadevah, zlasti brzojavna pogajanja z ruskjiim carjem; kajti posneli bodejo iz njih, da si je vlada vedno prizadevala, ohraniti mir. Le prisiljeni zgrabijo Nemci za orožje, zato poziva cesar vse narode in ljudstvo n emš k e ^ d r ž av e, da složno branijo to, kar so si pridobili v Sasu miru. Cesarjev govor je napravil na vse mogočen vtis.
Načelniki vseh strank podajo cesarju udanostno prisego zvestobe.
Ko je prebral cesar svoj prestolni govor« je pozval vse načelnike strank, da stopijo pred njega, mu sežejo v roke 1 in storijo zaobljubo, da so pripravljeni briez razlike strank složno nastopiti in skupno braniti državo proti vsem sovražriikom. Ko so podali načelniki zaobljubo, je otvoril predsednik državni zbor.
Neme! dovolijo 5 milijard.
Z;asedanjej državnega zbora je bfilo le kratko. Državni kancelar, ' pl. B eth m an nt-Hbfhve g, povzame besedo (in označi v daljšem govoru notranji položaj in evropski spor. Zlasti povdarja spletke ruske diplomacije, ki je hotela voditi Nemčijo za nos, in poroča o kkšenju mednarodnega prava od strani Francoske. Po govoru 'kanclarjevemi, katerega je zbornica odobravala, je dostavil zlasti predsednik dr. Kaempl z veseljem, da so celo tisti zastopniki, ki so načelni nasprotniki vsake vojske, pripravlljeni brez pomisleka privoliti vsa sredstva, ki so potrebna v. obrambo države.
V	drugi seji, ki še je vršijla ob 5. uri popoldne, so soglasno sklenili poslanci zakon, s katerim se 'dovoli S> milijard mark za vojsko. .Vodja socijalnih demokratov, poslanec Haase, izjavi, da bodo socijalni demokratje glasovali za zakon in spremljajo svoje brate brez razlike strank v vojsko z najgore-čimi željami. Po sklepnem govoru predsednika 'še je državni zbor odgodil.
Poročanje o nemški armadi.
Ker bosta naša in nemiška armada imeli skupnega sovražnika, Rusijoi, za to je na korist vojaškim potezam, da tudi o nemški armadi pride le to v javnost,) kar ne škodi njenemu nastopu. 'Vsled tega je izšla tudi za Avstro-Oigrsko,1 z dne 3. avg. 1914 cesarska narefdba, ki prepoveduje, da bi se objavljala poročila v Časopisih o armadi Nemčije. Vsebina naredbe je: Kdor objavlja v časopisju načrte, gibanja vojaških čet, njih število in kraj, kamor so namenjene, število vojnih ladij, stanje trdnjav in vojaških skladišč Nemčije, se po kazenskem zakonu strogo kaznuje. Od te.cesarskje naredbe so pa izvzeta vsa poročila brzojavnega poročevalnega urada na Dunaju, poročila uradnih listov in ona poročila, ki pridejo v javnost z dovoljenjem: višjega1 armadnega' poveljstva, ali z dovoljenjem vojnega ministrstva. Ta cesarska naredba je stopila takoj z* razglasitvijo dne 3. avgusta v veljavo.
Rusi napadejo Nemčijo.
Rusi so začeli takoj, &o jim je Nemčija dne 1. avgusta (v soboto) napovedala vojsko, sovražno nastopati. Na različnih krajih, so vpadli, a bili tudi večinoma pregnani. [Toi seveda niso bili veliki boji, — ampak le majhne praskje predstraž.
Francozi napadajo Nemce.
Francozi niso počakali1 da jim Nemčija napove vojsko, ali da jo sami napovejo Nemcem, ampak so tudi koj začeli ob meji vpadati. Kajpada so tudi tukaj bili le brezpomembni vpadi in spopadi. Poročilo, da so hoteli Francozi studence vi Meču .zastrupiti s kolera-bacili, se ne obistinuje.
Nemci odgovarjajo Rusom in isM Francozom.
Istev'
Nemci so dne 3, avgusta (v pondeljek) začeli odgovarjati na suhem in na morju. Zasedli so po kratkem boju mesti Censtohov, Bendzin in Kališ, na Francoskem mesto Briey, na morju pa so se oglasili pri Libavu, pred Algirjem in pred Dardanelami.
Poraz Rusov pri Censtohovu.
V	pondeljek, dne 2. t. m., so se umaknile vse ruske čete, ki so stale med Herbijem in Censtoho-vern^Na bregu so ob 2. uri zjutraj razstrelile vsa skladišča in železniško postajo v Censtohovu. Vnoči so se spopadle nemške čete in kozaki. V tej bitki je bilo ujetih 200 kozakov. Ob 7. uri zjutraj so se jpri-bližale prve nemške čete Censitohovu in ob 10. uri so zasedli nemški vojaški oddelki mestof. Iz izpovedb ujetnikov in mestnih prebivalcev je posneti, da vi ar da v Rusiji velika pobitost. Ob meji proti Krakovom so se Rusi umaknili do Slomnikov v okraju Miehov*
Nemška bojna ladija bombardira Libav.
Dne 2. t. m. popoldne je obplula iz pristanišča Memel nemška križarka „Augsburg“1 v Vlshodno morjje. Ko se je po noči zopet vrnila^ je poveljnik te ladije javil, da je križarka bombardirala rusko vojno luko Libav.. Na pomolih v Libavu so bile ugasnjene luči in vsi svetilniki. Čeprav Še ni nastopila noč, so od časa do časa razsvetljevala morje metalci luči. Hipoma je zablisknil strel iz topa obrežne bakterije. Nato je začela streljati križarka; vsak strel je zadel. Prvi strel je zadel svetiljnik, ki leži tik ob kanalu, ki vodi v pristanišče.. Krogla je odbila gornji del stolpa, na katerem- se je nahajala luč. Nlajjo je zadela druga krogla vojašnico, ki je bila takoj v plamenu. Več krogel je padlo v ladjo nice, kajjere je jrazbilo; stransAbi poslopja so pa začela goreti. Neka ruska vojna ladija, M se je nahaljala pred luko, je odbežala takoj v pri stanIjšče.- V begu je oddala še več strelov, ki pa niso zadel' Poveljnik poroča nadalje: Moja glavna pozornost je bila obrnjena na trdnjavsko železnico, ki pelje proti Rigi in Vilnti. V
dolgosti tréli kilometrov so krogle popolnoma, razdejale vse žeOezniške naprave, kakor tudi ^ železniške delavnice. Mesto samo nismo obstreljevali.“
Nemška oklopnica v Dardanelah.
Carigrad, 4. avg.
Nobena francosJca ladijaT ne upa v Arhipelj, ker se govori, da kroži v bližini Dardanel nemška oklopnima. Francoska trgovinska Indija je priplula do Dardanel, potem na se zopet obrnila. Francoska ladija, ki je stalno ori Carigradu, je pobegnila proti Sebastopoli!. Mnogoštevilne druge ladije nočejo iz pristanišča..
Nemci zasedli francosko mesto Briey.
Be roli n, 6. avgusta,.
(iUradno.) Wolfotv časnikarski urad poroča: Nemške čete so zasedle francosko mesto Briey, ki leži severozahodno od mesta Metz.
Mesto Briey ležr S km od francosko-nemške meje in kakih 20 kim severozahodno od Metza. Briey šteje kakih 2300 .prebivalcev in je končna postala, železnice Confl'ans-Briey. V mestu so tovornice bombaževi n e in velike kovačnice. Briey je glavno mesto Kantona (okraja) z enakim imenom, kateri obsega 17 občin, ki štejejo 17.000 prebivalcev. V bližini mesta Briey je vas St. Privat, ki je bilja v nemško-franco-ski bitki pri Gravelotte dne 18. avgusta 1870 glavno torišče francoskega desnega krila.
Francoske pripravo.
Proglas na francoski narod.
Predsednik francoske republike in vlada so naslovili dne h. avgusta na francoski narod posebni o-klic :
„Nekoliko dni sem se je položaj v Evropi znatno poslabšal. [Vkljub prizadevanjem diplomacije je horizont otemnel. V tei uri mobilizira več držav svoje vojne slile. 'Celo dežele, ki so , varovane po nevtrali-tetli-, so menile, da morajo i!z previdnosti izdati to odredbo. Vlajsiti, katerih konstitucijonalna ali militari-stna zakonodaja ni slična; naši, so birez dekreta za, mobilizacijo začele in nadaljevale priprave, ki so i-sto, kakor mobilizacija in jih izvajajo. Francija), ki je pokazala svojo voljo za m,ir, ki je v tragičnih sedanjih dneh dajala Evropi izgled pameti, je pomnožila, po tem svoja prizadevanja za ohranitev svetovnega miru. Pripravljajoč se na, vsako možnost, je sedaj ukrenila prve odredbe, ki so neizogibno potrebne za varstvo svojega ozemlja, aji naša zakonodaja nam ne dovoljuje, da bi brez izdaje mobilizacijskega dekreta napravila te priprave popolne. V polni merj zavedajoč se odgovornosti,, ki bremeni na nas, zamudili 11' sveta dolžnost, ako bi pripuščali brezbrižno, da se stvari razvijajo dalje,. Vlada je ravnokar izdala dekret, ki je postal potreben po položaju. Mobilizzici j a,1 in vojno stanje se kažeta ob sedanjih okolnostili kot najboljše sredstvo za, varovanje miru na časten način. Navdahnjena z vročo željo po mirni rešitvi krize, je vlada, ukrenila sedanje previdnostne odredbe in bo nadaljevala! svoja, diploma,tična prizadevanja. Goji nado do vspelia. Vlada računa s treznostjo svojega plemenitega naroda, da se ne uda neopravičenemu razburjenju. Gotovo je, da ga. ni _ v tei uri niti enega, ki ne bi bil pripravljen, izpolnjevati svojo dolžnost. Ni strank, ampak sedaj je samo večna Francija, mirna in odločna Francija. Sedaj je samo domovina pravic in pravičnosti, zložna v miru, paznosti in dostojanstvenosti.“
Tako stališče je zavzemala Francoska v javnosti še đnje 1. avgusta. Toda že isti dan se je pripravljala na vojsko..
Proglašen moratorij na Francoskem.
Francosko iinančno ministrstvo je izdalo odlok, s katerim se podaljšuje moratorij do dne 81. avgusta t. 1.
Preki sod na Francoskem.
Dne 2. t m.1 je predsednik Poincare, podpisal naredbo, ki uveljavlja v vseh francoskih pokrajinah med vojsko preki sod
Francozi udrli v nemško ozemlje.
Nemške čete so imele nalog, da pred izbruhom vojne i s Francosko ne prekoračijo mej in so se držale pogodbe s francosko državo, da, nobena armada ne prekorači meje do 10 km daleč. Vendar so francoske čete po poroči,Itih že dne 3. avgusta, ne da bi bila. napoveidana vojska,, udrle v nemško ozemlje in zasedle nekatero nemške 1 krape ob meji. Francoski zrakoplovci so skušali metati bombe na železnice na Bavarskem in v Badenu. Tako je začela Francoska, ki je dolgo časa kazala na videz nevtraliteto, vojsko z Nemčijo!
Nemški poslanik v Parizu odpotuje.
Vsled teli dogodkov ob meji je zaukazal cesar Viiljem, dai nemški poslanik takoj zapusti Pariz in se proglasi tudi proti Francoski vojno stanje.
Posledica nemško-francoskega spora.
Po določitvah, ki obstajajo med trozveznimi (državami, je Italija primorana poseči vmes. Do sedaj Je
bila Italija mirna in opazovala, satmo razvoj spora med velesilami. Kakor hitro pa napade Francoska Nemčijo, mora Italija, nastopati proti Francoski; — pripravlja se že pridno za, ta slučaj.
Francoski poveljniki.
Poveljnikom cele francoske armade je (imenovan general Pan. Ta, je izgubil 'v Vojski 1870-1871 edno roko. Generalissimus (šef generalnega štaba) Jofire je odpotoval na mejo.
Francoska mornarica.
Iz Genove se poroča, da je videl neki višji državniki, ki je potoval iz Ma,rok|a, v Tulonu 54 francoskih ladij pripravljenih, da bi odplule.
Francoske oMolžitve in francoska zbornica.
Predsednik francoske ljudoylade je pođlaj zbornici poročilo, v katerem trdi, da je Francoska žrtev nasilnega napada. Pred odpctopanjem nemškega poslanika se je napadla, francoska, z,erbija,. Zato je bil prisiljen, poklicati Francoze k orožju. Združena Francoska lahko zaupa v svojo 'moč, zlasti ker jo podpirialta prijatelja Rusija lin AngJle'š!ka,. V zbornici poroča o vseh znanih dogodkih zadnjega časa ministrski predsednik, prečita diplomatske akte, ki o-svetljujejo razmerje med Francosko in Angleško in sklene: „Prosti smo vsakega očitanja, pač pa nimamo povoda se bati ! “ Nato so se sprejeli nekateri zakoni brez posvetovanja in se prečita! brzojav srbske zbornice, ki pozdravlja francosko zbornico. Ravno v tem smislu se je vršila seja francoskega senata, na kar se zbornici odgofdita.
Amnestija političnih zločincev na Francoskem.
Na .popoldanski seji) francoskega ,ministrskega sveta dne 3. t. m. je bilo sklenjeno pomiloščenje vseli političnih zločincev in razveljavljenje vseh odredb glede razpuščanja in ustanavljanja kongregacij.
Angleška napoveduje Nemčiji vojsko.
Izjave državnega tajnika Greya v angleški zbornici.
Dne 4. avgusta je vi angleški zbornici zunanji minister Sir Grey med drugim izjavil: („jJasno je, da ne moremo ohraniti miru v Evropi. Angjlešlka je sicer pokazala povsod dobro vol.[o, da bi preprečila svetovno vojsko. 'Že od leta 1912 obstoji med nami'in Francozi pogodba;, da se obe velesili posvetujeta radi medsebojne pomoči, kakor hitro bi bila ena izmed njih napadena od trozveze. Ta, položaj je za nas sedaj nastal. Francoska mornarica je v Sredozemskem morju, severno obrežje Francije je popolnomfe brez varstva. Zaito moramo mi ta del francoskega ozemlja braniti. Ravno tako je Angleška, primorana pomagjati Belgiji; kralj Jurij Je political izrecno Angleško na pomoč. Angleški tudi ne more biti vseeno, če ohranita Belgija in Nizozemska svojo neodvisnost, ali pa postaneta pokrajine nemške države. Ce se mi udeležimo s svojo mogočno mornarico vojske, bomo manj trpeli, kakor če mirno opazujemo razvoj evropskega spora,. Zato je boljše, da smo takoj, mobilizirali mornarico in armado.“ Po teh izjavah Greyjevih se je zaključila zbornica,.
Amerika nastopa proti (angleški mornarici.
Zbornica v Wash in gion u je sklenila, da sme vlada Severne Amerike vzeti v svoje varstvo in pod svojo zastavo a;vstro-ogrske in nemške ladije in tako zabrani, da bi se prekinil dovoz iz Amerike v te-le dve državi po angleškem brodovju. Ce bi Angleška te ladije ugrabila!, tedaj je Amerika pripravljena, takoj nastopati s svojo mornarico proti Angleški. S tem sklepom je spor ‘še bolj zapleten, kj je pa za Avstrijo in Nemčijo neprecenljivega pomena že radi dovoza živil, America je nadalje sklenila, da sama uvede takoj več parnikov, ki bodo prevažali blago ik Amerike v Evropo.
Severna Amerika za svetovno trgovino.
Iz Vašingtona v Severni Ameriki se' poroča: Mornariški odsek severoamerfjšfcega državnega zbora in državnega sveta je v svoji seji dne 4. avgusta sklenil vse potrebno, da se svetovna trgovina kljub evropskim vojnim zmešnjavam ne prekine, ampak se vzdrži v dosedanjem redu. Ti sklepi Združenih držav omogočujejo, da lahko trgovske ladije ■ 'drugih narodov pljujejo pod varstvom ameriške zastave. Ta sklep je v prvi vrsti posvečen trgovinskim ■ ugodnostim Severne Amerike, fn ima namen;, blagodejno v-plivati na svetovni položaj s tem, da bo ohranil in pospeševal izvoz in uvoz iz starega v novi svet. Ta odredba Severne Amerike hoče. tudi doseči, da se za-branijo strašne posledice mednarodne pomorske vojske, namreč prekinjenje dovoza 'živil in drugih vsakdanjih potrebščin prebivalstva.
Ta človekoljubna namera Severne Amerike pa niti ne bo preprečena tddaj, če bi Anglija.v sedanji vojski stopila na stran Rusije in Francije. Drugačen položaj bi seveda nastal, če bi začela Anglija, napram Ameriki sovražno nastopati, to je, če se ne bi strašila pomorske vojske z mogočnimi ameriškimi nasprotniki. Na to nevarno pot pa se premeteni Anglež najbrž ne bo podal.
(Med tem je Anglija že napovedala Nemčiji — vojsko! Angleži bodo sklep Združenih držav sprejeli gotovo z veliko nevoljo. V zadnjih letih se je namreč pomorska trgovina Nemčije med Evropo in Ameriko nenadno visoko razvila in ne zaostaja veliko za angleško pomorsko trgovino. Anglija je mislila, da bo sedaj z vojno, napovedjo namah uničila nemško tekmovalko. Toda 'v Jem trenutku je sprejela Severna Amerika tudi nemško pomorsko trgovino — pod svojo varno zastavo.)
Anglija	napove
Nemčiji	vojsko.
Berolin, 4. avgusta (o polnoči).
Danes popoldne, malo pred govorom državnega kanclarja, v katerem je odkrito priznal, da bodo prestopile nemške čete belgijsko ozemlje in bo s tem kršila Nemčija mednarodno pravo — bar pa hoče po vojski zopet popraviti —, je došel angleški poslanik Edvard Gošen v nemški državni zbor, da izroči nemškemu državnemu tajniku pl. Jagovu naznanilo svoje vlade. V tem naznanilu je pozvala angleška vlada nemško vlado, naj ji takoj odgovori, ali bo čuvala Nemčija neodvisnost Belgije.
Državni tajnik je takoj odgovoril, da je to ne’ mogoče in je navedel vzroke, ki silijo Nemčijo, da se brani zoper vpade francoske armade na nemško o-zemlje s tem, da prestopi nemška armada belgijsko zemljo.
Malo po 7. nri zvečer je došel angleški poslanik y nemško zunanje ministrstvo, da napove imenom Anglije Nemčiji vojsko in zahteva svoje potne listine.
Kakor je izvedel WolfoV časnikarski urad, je nemška vlada pri vseh pomislekih glede svojih podrtih dala vojaškim zahtevam prednost, akoravno se je že vnaprej vedelo, da bo Anglija ta nemški korak smatrala kot vzrok, da se vmešava v vojne zapleti jaje.
Razmerje med Avstrijo in Anglijo.
Anglija je Nemčiji napovedala vojsko. Ker pa glede Anglije nima Avstrija z Nemčijo nobene pogodbe, zato nas t'a, napoved ne prizadene, ito se pravi, mi se vsled tega še z Anglijo ne nahajamo vpojnem razmerju. Slično je razmerje Nemčije napram Srbiji. Naša zaveznica Nemčijja ni s 'Srbijjo v vojnem stanju in nemški poslanik je ostal v Srbiji pri srbskem dvoru. Tlako bo tudi naš poslamik ostal v Londonu in angleški na Dunaju, iako ne pride med nami in Angtleži v Sredozemskem morju do zapletli ajev.
Ruska jpolitika — velika nesreča za celo Evropo.
Položaj v Rusiji.
Ker bržčas delj časa ne bode nobenih vesti iz ruskih listov, bo zanimalo javnost, kar so pisali v zannali h številkah ruski listi. Rusija, ki je z neverjetno oholostjo povzročila v celi Evropi splošno oboroževanje, 1 da bi ščitila srbske morilce in veleizdajalce, se nahaja pred usodepolnimi dnevi. Poroča se, da bo letošnja žetev v Rusiji za celih 1500 tlo 2000 milijonov pudov (1 pud = 16 kg) slabša kakor pa v lanskem letu. V 30 okrožjih imajo slabo letino, tako da grozi 40 do 45 milijonom prebivalcev lakota, V zadnjih letih je v teli okrožfjh uničila polja toča in suša. Vsled mobilizacije pa izgube ravno ti deli države, kojim grozi lakota, svoje najboljše delavske moči. To je bil itudi vzrok, da se je strahovito naglo razširijal prekucuški duh v teli krajih, ki je od leta 1905 sem okuževal cela mesta. V Rusiji zdaj prav pridno iščejo socialističnih in anarhističnih preku-cuhov iz Avstrije in Nemčije, toda s takim vspehom, da so vsi poza,orti, izvzemši nekaj FTincev, sami Rusi. Revoluciji in lakoti se pa še vrhu tega pridružuje kot tretji, mnogo groznejši gost — kuga, Tlifus, kolera in 'druge nalezljive bolezni že zahtevajo prav mnogo žrtev. „Ruska mobilizacija in preteča nevarnost lakote bo razširjanje kužnih bojlezni le še pospeševala!. Dolžnost naših vojaških in zdravstvenih oblasti bo v bodoče, da so napram 'tem grozečim nevarnostim jako previdni, ker je dokazaino, da so Rusi leta 1812 v vojski proti Napoleonu ' zastrupljali studence. In že se javlja tudi sedaj iz Nemčije,' da se hočejo tudi Francozi posluževati podlih sredstev -neki francoski zdravnik je poskušal že dne 2. t. m. s pomočjo dveh preoblečenih francoskih častnikov v Metzu zastrupiti neki studenec s koleričninf bacili!
Rusi zapuščajo turško mejo.
Carigrad, 4. avgusta.
Turški listi poročajo, da so se ruske čete u-maknile s turško-ruske meje. Prej pa so še zažgali stražnice in skladišča za živila.
Novi spopadi na nemško* ruski meji«
Dne 4. avg.
1.	Iz Berolina se poroča: Del posadke mesta Memel je dne 3. avgusta odbil naval ruske obmejnb straže, ki je prišel v smeri od Krotingena.
Memel je mesto na severo-vzhodnem koncu Prusije ob Vzhodnem morju ter šteje nekaj nad 20.000 prebivalcev. V mestu. Memel je od januarja 1807 do januarja 1808 stanovala pruska, kraljeva družina, L. 1854 je mesto skoro popolnoma pogorelo. — Krotin-gen je srednjevelik trg na ruskih leh tik Prusije.
2.	Dne 3. avgusta so nemške čete naskočile rusko postojanko Kiberti, Rusi so pustili na bojišču nemške vjetnike in zbežali. Nemške izgube so majhne.
3.	Pri Lengvetenu so Nemci vjeli 8 mož broje-čo rusko patruljo.
Švedska mobilizira mornarico.
Štokholm, 4. avgusta.
Švedska je zaukazala mobilizirati tudi svojo mornarico. Razven tega vpoklicala 5 letnikov črne vojske.
Nizozomske Nemčija ne bo napadla.
Hag, 4. avgusta.
Nasproti različnim poročilom, da bo Nemčija vpadla tudi na Nizozemsko, je oddal nemški poslanik v Hagu nizozemski vladi trdno zagotovilo, da se bo Nemčija ozirala na nizozemsko nepristranost, ako se bo je vestno držala.
Japonska ima proste roke.
Tokio, 4. avgusta.
Japonski minister za zunanje zadeve je izjavil, da nima Japonska nobene pogodbe z Rusijo, ki bi se nanašala na sedanji položaj.
Zvezna pogodba z Nemčijo«
„IVossische Zeitung“ piše o zvezni pogodbi med Avstro-Ogrsko in Nemčijo:
Nemš ko-avst rij s k a zvezna pogodba je bila sklenjena dne 7. oktobra 1879i, objavljena pa dne 3. februarja 1888. V uvodu izjavljata oba vladarja, da hočeta pod vsakim pogojem skrbeti za varnost svojih držav in mir svojih državljanov * in da sta v to-le svrho sklenila „zvezo miru in vzajemne obrambe.“ Člen I. te pogodbe se glasi:
„tAko bi proti pričakovanju in proti odkriti želji obeh visokih pogodnikov eno izmed obeh držav Rusija napadla, sta visoka, pogodnika zavezana, si protistransko pomagati z vsemi svpjimi vojnimi silami in sklepati mir samo v skupnem sporazumljenju..
Člen II. se nanaša na, slučaj, ako bi se Nemčija ali Avstro-Ogrska zapletla v vojno s kako drugo državo, kakor z Rusijo. V tej točki so navedene določbe samo za slučaj, ako je eden izmed zaveznikov napaden, ne pa za slučaj, ako sam napade. A-ko zaveznika napade kaka, treitja, država, ne sme drugi zaveznik napadalcu pomagati, ’marveč mora proti svojemu pogodniku varovati „najmanj blagohotno nepristranost.
Nato se naglasa, v členu II. : „Ako pa v takem sjlučaju napadajočo državo podpira Rusija, bodisi v obliki aktivnega sodelovanja,, bodisi z vojaišlkjimi odredbami, ki ugrožajo napadeno državo, stopijo (vfveljavo določbe člena I., to se pravi, zaveznika se morata protistransko podpirati z vsemi svojimi vojnljmi silami in skleniti mir le v protistrapskem skupnem sporazumljenju.“
Ta slučaj je sedaj nastopil.
Cesar za ranjence in družine vpoklicanih.
Cesar Franc Jožef je daroval iz svojega zasebnega premoženja za avstrijski „iRudeči križ“ in za družine avstrijskih rezervistov pol milijona kron. In enako svoto je daroval za ogrski JRudeči križ“ in za podporo družinam ogrskih rezervistov. Uboge družine vpoklicanih v Bosni in Hercegovini pa dobijo od cesarja 100.000 K.
Bratje nadvojvodinje Cite kot prostovoljci.
Parmski princi Sikst, Ksaver in Rene, bratje sedanje avstrijske prestolouaislednice Cite, so1 se priglasili kot prostovoljci za vojsko zoper Srbijo.
Dijaki v službi mestne železnice.
V Lvovu v Galiciji se je oglasilo veliko število raznih dijakov, da bi prostovoljno opravljali službo mestnih železniških uslužbencev, katere so v velikem številu poklicali pod orožje.
Koliko krogel zadene v moderni vojski.
V moderni vojski pride zdaj le redkokrat do boja iz neposredne bližine, ali tajkozv-anega boja „pa nož.“ Dandanes se strelja s puškami in topovi, ki nosijo krogle izvanredno daleč. Na veliko dalijavo pa se težko zaldene z gotovostjo. V sedanjih vojskah velja pravilo, da ne zadene vsaka krogla;, še bolj kot nekdaj. V najviečji vojski sedanje dohe(, namreč rus-ko-japonski vojski, se je ugotovilo, da je sigurno zadel komaj vsak 151. strel iz topa; glede strelov iz pušk se je pa dokazalo, da je zaidel 'komaj vsak — 3300. strel 'svolj cilj, Ta račun je nedavno sestavil italijanski strokovnjak Giorgio Molli in se je nanašal na jaiponsko-rusko bitko v ožini Kinčo. Rusi so v tej ožini zavzeli pred začetkom bitke mnogo ugod-nejše stališče, nego (Japonci. 'Še le po srditem boju se je posrečilo Japoncem, pregnati Ruse iz njih u-godne pozicije, Vsled čudne posebnosti bojnega polja se je boja v istini udeležilo le 4415 Rusov, med tem ko so Japonci napadli ruske postojanke z premočjo
35.000	mož, od katerih pa je radi čudnega terena seveda le malokaiteri mogel streljati. Z ruske strani je sipafo smrtonosne krogle v japonske ivrlste: 54 velikih poljskih 'topov, 10 mitraljez, 5 strojnih pušk in 77 oblegovalnih topov. 'Japonci so odgovarjali z 48 mitraljezami, 17 ladijskimi in 198 poljskimi topovi. Po starem načinu vojevanja bi bili gotovo imeli Rusi, ker so bili v manjšini, več izgub, nego Japonci, ari bi bili pa do zadnjega pobiti. A tukaj je bilo že drugače. Rusi so imeli ' razmeroma majhne izgube. Padlo je le 100 častnikov in 1375 mdž, med tem, ko se imeli Japonci mrtvili '133 častnikov in pa 4071 mož.
Pomorski plen in pomorsko pravo.
Predsednik severoameriških Združenih držav je določil, kakor poročamo na drugem mestu, da smejo trgolv'ske ladije evropskih bojujočih se držav pluti pod zaščito ameifkanske zastave, da se na ta način ne izpostavijo nevarnostim kake pomorske bitke in da jih ne zadenejo pravna določila glede pomorskega plena.
Pravna določi,ša gljede pomorskega plena prar vijo, da sme sovražnik na morju zaisebno premoženje zapleniti. Izvrševanje določil glede ' pomorskega plena po zaisebnih ladij«,h pod nadzorstvom kake države se imenuje brodolov (gusarstvo). Ladije, ki izvršujejo brodolov, se smatrajo kot del bojnih ladij vojskujočih se državi in se morajo i podvreči vojnim postavam in navaidam. Ta določila so bila v veljavi sredi 18. stoletja' že pri vseh civiliziranih obmorskih državah. Od srede 19'. stoletja so skušale te obmorske države ta določila s posebnimi pogoji omejiti. Na mirovnem kongresu v Parizu leta 1886 se je sklenilo, da se brodolovstvo odpravi. V vseh novejših pomorskih bitkah so si pridržale bojne ladije pratico, da izvršujejo brodolov ; to pravico so Imele poleg teh le nekatere hitrejše trgovske ladije. ki so v to svrho bile s pomočjo državnih podpor opremljene z napravami za topove. Ker so pa trgovske lai-dije odvisne od svojih premogovnih zalog in morajo opravljati v vojskinem času novodobno Službo poro-čevanja, morejo iste brodolovstvo izvrševati samo le v manjši meri. Radi tega izvršujejo pravna dfoločila glede morskega plena večinoma 1 samo bojne ladije. Pod pravo glede morskega plena spadajo one trgovske ladije, kii vozijo pod sovražno zastavo, ali pa take, ki imajo brez pravice razobešeno zastavo nevtralnosti. Ako laidija v času, ko je izbruhnila vojska, menja isvojo zastavo, se še ladij a l-tljub $emu smatra za sovražno ladijo. Ali se sime blago zapleniti ali ne, se spozna po tem, ali je njen lastnik pripadnik nevtralne ali sovražne držaive. 'Med konträr bant spadajo sledeči predmeti,: orožje vseli vrst, strelivo, vojaška oprava, živina za ježo, vožnjo in prevažanje, skladiščno orodje, oklopne plošče, posamezni deli bojnih ladij in orodje, ki se rabi v vojss-kl. Kot relativen vojni koratrabant se ' pa smatra: živila, vozovi, zlato, srebro, razni instrumenti, ki bi jih rabil sovražnik). Nevtralna, ladija, se sme zaplfe-niti, če je med blagom, ki ga vozi, več kot polovica kontrabanta. Radi tega imajo ladije bojujočih se držav pravico, da ustavljajo tudi nevttp'allne ladije in jih preiščejo. Bojna ladija, ki zapleni kako tujo lat-dijo, mora to naznaniti posebnemu sodišču, ki potem razsoja o tem, ali spada aajplenjena 1 addai pod določila. pomorskega prava. Ako sodnija ne potrdi zar plembe ladije, mora se lh,dija, vrniti lastniku. Isti.pa ima tudi pravico, zahtevati odškodnine. Nevtralne lardi] e, ki pljujejo pod zaščito bojnih zastav, se pa ne smejo ustavljati.
Vojska na morju.
Berolin, 5. avgusta.
Nemške vojne ladje, ki se nahajajo v Sredozemskem morju, so se včeraj prikazale ob obali Algira in so razrušile posamezne utrjene kraje, ki so namenjeni za vkrcanje francoskih vojakov na prevozne ladje.
Turčija zaprla Dardanele.
Vsa znamenja kažejo, da namerava rusko črnomorsko vojno brodovje 1 napasti Bospor in Dalrdar nele. Toda tokrat se je Turčija tnalo poprej zdra-
mila, kakor kedaj poprej in je položila mine v morsilo ožino. Kakor je znano, bi si Rusija zelo rada izsilila prosto vožnjo svojih Vojnih ladij skozi Dardanele, radi česar je dardanelsko vprašanje posebno važno. Že v 18. stoletju so sklepali pogodbe glede plovbe ladij skbzi Dardanele, ki so igrale še pri vsakem gibanju na vshodu važno vlogo., V pogodbi v Parizu leta 1856 so določbe vnovič pretresovali. V konferenci v Londonu leta 1871 In na kongresu v Berolinu leta 1878 so pa bile nagodbe v bistvu potrjene. Po teh dbločilih bi naj lila vožnja, med Ornim morjem in Sredozemskim morjem prosta, tuje vojne ladije bi pa smele le tedaj v Dardanele, če to dovoli turški sultan. S to določbo so se zadovoljili vsi narodi in vse države, izvzemši Rusijo, ki pride kot najmogočnejša država ob Črnem morju v resnici tudi najbolj v poštev.
Prva praktična potreba za razvoj ruske moči na vshodu je, da si zavaruje Crno morje. Ce se ji posred, Dardanele s topovi in torpedi tako zapreti, da ne more nobena vojna ladija skozi, tedaj je juž. no obrežje Rusije še boljše zavalrovaro, nego baltiško. Dardanele bi naj tvorile za rusko vojno brodovje neka;k)a vrajta za izpad, skozi katera, bi zamogle ruske vojne ladije pripluli neovirano v Sredozemsko morje, ne da bii jim mogjn slediti kake 1 tuje vojno brodovje. Rusko vojno brodovje v Črnem morju v bodočnosti bi zeljo ojačilo francosko vojno brodbvje v Sredozemskem morju.	,
V nagodbi v Parizu jamčijo za določbe glede Dardanel vse velesile, katere so podpisale nagodbo. Na kongresu v Berolinu je prišlo z ararli tega med lordom Salisburyjem in ruskim poslanikom grofom SuwialovTOm do nesogljajsja. Angleški pooblaščenec je podal izjavo, da v očigled sprememb na. vshodu priznava Anglijal pravico, sultana, da. sme zapirati Dardanele. Pooblaiščenec Rusije je pa povdarjal obstoječe razmere in je dal na zapisniki, da je po mnenju Rusije pravica, zapirati Dardanele, prafvno nar ziranje (Evrope, 1 da bi to pravico smele izvrševati skupno vse velesile, ne pa turški sultan sam. S tem se je Rusija izrekla, da enostransl ta, nagodba s turškim sultanom ne spremeni ničesar na obstoječem razmerju. Rusija se je baiai, da bi si bìlia takrat priborila Anglija v sporazumu s sultanom kakih posebnih pravic v Dardanelah. Danes bi bilo Ruriji ljubše tolmačenje Anglije. Razmere v Črnem morju so se pa spremenile od tistega* Časa, ko je bila sklenjena, nagodba v Parizu, ker sta med tem Lasom nastali ob črnomorskem obrežju, dve samostojni državi, Rumunija in Bolgarija. Kadar so Dardanele zaprte, občuti to najbolj Rumunija, ker ne more izvažati svojih žitnih pridelkov v Sredozemsko morje.
Bolgarsko narodno sobranje.
V ponedeljek, dne 3, avgusta, je zborovalo bolgarsko narodno sobranje. lObe opozicionalni stranki sta podali izjavo, da v sedanjih težkih časih vladi ne bodeta delali težkoč. Ministrski predsednik Radoslavov je nato podal to-le izjavo: Takoj, ko je izvedela vlada za avstro-ogrsko noto, sem izjavil, da bo Bolgarska do konca spora varovala strogo nepristranost. To se je nemudoma sporočilo srbskemu poslaniku in čutim se srečnega, da vam lahko danes naznanim, da lahko bolgarska in rmnunska vlada svetu sporočita, da so poravnana vsa nesporazuimljenja, nastala vsled zadnjih obmejnih isporov. Glede razmerja s Turčijo je rekel minister, da je nad vse prijateljsko. Odnoša-ji z Grško so končno zopet urejeni. Bolgarija se torej nahaja z vsemi svojimi sosedi v prijateljskih odnoša-jih, Ako za našim hrbtom in proti naši volji, posam-ni, ne v Bolgariji živeči rojaki, izvršujejo dejanja, ki jih druge vlade obsojajo, ne more biti za to nikakor odgovorna bolgarska vlada, ker ti sorojaki niso odvisni od nje, marveč so za svoja dejanja odgovorni tuji vladi. Noben poskus takšnih dejanj ne more obremenjevati bolgarske vlade, zakaj on — ministrski predsednik — ne more dovoliti, da bi kdo drugi razen njega, na Bolgarskem delal politiko in če bi kdo to poskusil, je on v položaju, da ga lahko brzda. Bolgarska vlada bo vodila čisto bolgarsko, jasno in odkrito politiko, in kar se bo nanašalo na, to politiko, se bo objavilo v sobranju, Vlada, je pred vsem odredila vse potrebno, da varuje nedotakljivost Bolgarije. Vlada ve ceniti slogo vseh strank in upa, da se bo skupnemu delovanju posrečilo, odbiti ost v zapletenem položaju. V tem trenotku ni Bolgarska noben a-gent in bo zasledovala samo tako politiko, ki bo odgovarjala bolgarskim interesom.
Niš in Kragujevac.
'Srbska vlada s kraljevo rodbino je zapustila Belgrad, ker se to mesto ne more dolgo držati, dasi lahko nekoliko časa traja, predno pridejo Avstrijci kot zmagovalci v mesto.
Za Belgradom pride v poštev kot večje mesto za zbirališče srbskih čet Kragujevac, ki leži v prvi polovici na črti iz Belgrada proti južni meji Stare Srbije, ter mesto Niš, ki je v drugi polovici te črte.
Kragujevac se v stari zgodovini ne omenja. Mesto je znano kakih 200' let. Bilo je prvo glavno mesto, ko se je oprostila Srbija turškega jarma. L, 1813 je bila tje poklicana prva skupščina;, 1. 1817 je bil tam proglašen za prvega srbskega kneza Miloš Obreno-vič, Ta je tje prestavil svojo stolico, ki je ostala tam 21 let. V Kragujevcu je bila tiskana prva srbska knjiga in se je igrala na gledališčnem odru prva srbska
igra. Tam je bila postavljena L 1857 državna livnica za topove in za druge vojaške potrebe, Tu so se napravile in vzele tudi tiste nesrečne bombe sarajevskih zločincev.
Kragujevac šteje 20.000 prebivalcev, je bolj sta, rinsko, nesnažno mesto s trdnjavo, o kateri pa pravijo veščaki, da ni posebne vrednosti,. Kot narodno svetišče v Kragujevcu je „Kapitol“, t. j. lesena stavba, kjer je zborovala skupščina, in kjer je knez Miloš 1. 1861 imel govor, s katerim je ustvaril srbsko armado v modernem pomenu te besede.
Dočim je tedaj Kragujevac razmeroma novo mesto, sega slava mesta Niša v davno preteklost. Saj je niš ali po latinsko Risus ali naissus, tudi Nisa, rojstno mesto Konštantina Velikega, ki je 1, 813 po Kristusu izdal ono slavno določbo, s katero se je katoliški cerkvi, dotlej preganjani, dala popolna prostost. 'Že v rimski dobi je bil Niš- križišče vseh važnejših balkanskih cest. V sredini petega stoletja je bilo to mesto v rokah Hunov, proti koncu istega veka- v rokah Vzhodnih Gotov; potem je prišlo zopet pod bisantinsko oblast, nadalje pod bolgarsko in ogrsko. 'Ogrom ga je vzel 1. 1143 bizantinski (earigrajsko-grški), car Ma-nojlo, njemu pa srbski car Nemanja. Pod srbsko oblastjo je ostal Niš dp prihoda Turkov 1, 1385.
Turke so pobili pri tem mestu Avstrijci 1. 1689. ter bili eno leto gosbodarji v njem. L. 1737 je bil Niš drugikrat za nekaj časa avstrijski. V začetku 19. stoletja so začeli Srbi napadati Turke, L, 1809. so izkušali Turki vzeti Niš;, a izpodletelo jim je. Se zdaj stoji zunaj mesta spomenik na ta poskus, znan pod imenom „Cele-Kula“, to je stolp mrtvaških glav, kamor so namreč Tfurki v 952 votlinah vzidali po eno srbsko glavo. Glave so sčasoma izpadle ali pa so jih izdrli, tako, da so danes votline prazne.
Celih 70 let po tem porazu si Srbi niso upali napasti Niša, Poskus 1, 1876 se zopet ni posrečil, Sele 1, 1878. so dobili Srbi Niš v svoje roke.
Dandanes Niš ne šteje toliko prebivalcev kakor tačas, ko je bil pod Turki, ker so se izselili visi mo-hamedani. Šteje okoli 22.000 prebivalcev. Ima pa lepo lego in trdnjavo, ki jo smatrajo Srbi kot nepremagljivo. Zato so že dolgo hoteli Srbi proglasiti Niš kot glavno mesto. Odkar imajo po balkanskih vojskah tudi Novo Srbijo, je Niš v sredini srbskega kraljestva, Zato je zdaj Niš proglašen kot glavo mesto -Srbije.
Nesrečna ruska politika.
Družba 1 ljudi, ki se zbirajo na dvoru velikih ruski ih knezov v Petrogradu in im rt; o ves Vpliv na javno življenje v svojih rokah, morajo' nositi odgovornost za vse posledice velike- svetovne vofske. Vsi narodi imajo pravico zahtevati ' na, odgovor ruske kroge, ki so povzročili vse gorje nad državami Evrope. Zgodovina ne bode pisala, o miroljubnem carju, kakor si je sam pridjal ta priimek, temveč zaznamovala bode potuhnjeno, izzivajoče postopanje ruske vlade, kateri daje pravec samodržec ruski car. Rusija, odobrava umor našega prestolonaslednika in še brani morilce z ruskim orožjem. Rusija gre očito v boj za proti a vstrijske spletke v Srbiji. jTi čini Rusije in to postopanje so v nravstvenem, političnem in družabnem ozjru zločinstvo, ki kriči po maščevanju. Ravno tako podlo je bilo rusko- postopanje od strani diplomacije-; nedostojno, zavratno in lažnjivo -so ruski diplomale spletkarili v tako resnih zadevah, ki pretresavajo vso Evropo. Prevarljivo posredovanje med ruskim carjem fin nemškim cesarjem je v zgodovini nekaj, kar je nečuveneg-a! Kaj lie hočejo doseči ljudje okrog carja, da se jim mora, klanjati! An jim mora steditj v vseh nasvetih, dasirajvno mora, sam vedeti, da ti brezvestni državniki ne nodjo v Rusiji nobene odgovornosti.. Za posledice teh spletk bo dajal odgovornost car in carska, hijšia vsem državam1 in vsem narodom, ki bodo v vsakem oziru prizadeti radi krvavih bitk in neizogibnega prelivanja krvi. In zgodovina kaže vsikdar v vseh stoletjih na enake slučaje krvoločnega postopanja: posameznih vladarjev in spričuje, da se je vedno hudo maščevala, taka brezobzirnost, in krivica!, katero so zadeli odgovorni činitelji’! ljudstvu.. Upamo, da dobi tildi car zasluženo plačilo; prepričani smo pai že seda|, da bo zgodovina, v primerni luči osvetlila rusko politiko in postopanj e carjevo v najodlbčilnejšem, resnem trenutku.
Raznoterosti.
Jutri ob 5. uri popoldne izide „JStraža“ v posebni izdaji! -
Iz učiteljske službe. Na štirirazrednici v St. Martinu pri Slovenjgradcu je razpisaino mesto učiteljice; prošnje do dne 25. iavgusjta. — Na štiriraz-redniei na Velki pri Cmureku je razpisano mesto u-člitelja; prošnje do dne 25. avgusta,
Imenovanja. Živinozdravnik Peršuh v Braslovčah je imenovan za Trbovlje, živnnozdravčaik-J,,(Javornik pa za Braslovče.
Za avstrijski „Rudeči križ“ so darovali: Družba duhovnikov v Mariboru 1000 K; dr. Karol Verstovšek, državni poslanec, 20 K; poslanec dr.'A. Korošec 20 K; Fin jv, Jakob, kurat v, kaznilnici, 10 K; Markošek Ivan, c. kr. profesor veronauka, 10 K; dr. Anton Jero-višek, profesor veronauka v pok., 40 K; skupaj I. izkaz 1200 K, Hvala lepa! — Potrebščine „Rubečega križa“, ki skrbi za vojaške bolnike in ranjence, so velike; zato uljudno prosimo v
imenu ranjencev, ki so se žrtvovali za ljubo domovino, da se jih usmilite s tem, da darujete za avstrijski „Rudeči križ.“ Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Darovi za avstrijski .„Rudeči križ“ se lahko pošljejo na naslov: Profesor v p. dr. Anto n J e r o v š -e k, Maribor, Koroška cesta št, 5.
Celjski „Narodni List“ —I prenehal izhajati!
^Slovenski Narod“ poroča, da („Narodni List“ preneha začasno izhajati. Žalostno poroča njegov urednik Lesničar v „Slov. Narodu“: „Celjska slovenska tiskarna stoji, tiskanje lista v Ljubljani pa je združeno s tolikimi težkočami, da ga. je založništvo začasno raje ustavilo.“
Plačevanje davkov za čas vojske. C. ki. dež. finančno ravnateljstvo nam piše: Mnogi davkoplačevalci so mnenja, da, je z odlogom tožb (moratorij) u-stavljeno tudi plačevanje davkov in raznih pristojbin. To mnenje pa ne odgovarja resnici. V cesarski odredbi glede moratorija z dne 1. avgusta t. L ni omenjeno, da bi se v tem 14dnevnem roku ustavilo tudi vplačevanje davkov in pristojbin. Država, rabi sedaj obito denarnih sre|dstev. Radi tega se naj vsi davki po starem redu pravilno vplačujejo.
Maribor. V pondeljek, dne 3. t. un, okrog poldneva, sta se splašila dva vojajška konja, ki sta bila vprežena v provijuntni voz. V polnem diru sta jo udrla, proti Nendlovi gostilni, kjer je voz zadeli v soho za plakatiranje. Voz je bil le neznatno poškodovan, konjem in osebam na vozu se pa ni pripetilo nič hudega.
Ponarejeni bankovci. Po Spodnjem-Štajerskem krožijo ponarejeni lOOkronski bankovci. Spozna se jih najlažje po tem, ker imajo na. obeh straneh nemški tisk. Torej pozor!
Omejitve v poštnem in brzojavnem prometu.
V poštnem in brzojavnem prometu nastopijo do daljnje'odredbe naslednje omejiltve: 1, Pošiljatev z orožjem, sestavnimi deli orožja, muniqijskimi predmeti, razstrelivi ali ra|zstrelnimi snovmi, kakor tjudi golobov se od zasebnikov brez posebnega dovoljenja pristojnih oblasti ne sprejema v poštno prevažanje. 2. Poštne pošiljatve vseh vrst in zasebne brzojavke se morejo od sprejema, odpošiljatve in dostave/ vsak čais izključiti. 3. Od pošiljatelji zasebnih brzojavki pa morajo na napisu brzojavke pristaviti svoje ime in bivališče ter so dolžni n_a zahtevo sprejemajočega u-radnika dokazati istovetnost. 4- Zasebne brzojavke morajjo hiti sestavljene v enem izmed onih jezijkov, kateri so navadni v kraju sprejemajočega urada, ali pa v nemškem,, francoskem, angleškem ali italijanskem jeziku. Pri brzojavkah, namenjenih na,Ogrsko, je dovoljena raba ogrskega jezikai. *5. Telefonicno posredovanje brzojavk, kakor tudi1 predaja brzojavk notom pošte in predaja pisemskih brzojaJvk je ustavljena. 6. Medmestni telefonski promet za zasebne izgovore je ustavljen. -• C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo.
Mons. Bonoinelll f. Dne 3. avgusta, ob 2.20 popoldne, je umrl monsignor Jeremij as Bonomelli, ' škof kremonskii, ena najmark^ntn ejših oseh italijanskega episkopata. Rodil se je v Nigolinu v provinciji Brescia 22. sept. 1831 in je I,. 1855 postal duhovnik. Nekaj mesecev je opravljal kaplansko službo, potem je še istega leta prišel ' v rimski zavod Capramea, kjer je najdalje v al svoje študije. Ondi je imel zai profesorja stavnega Passaglfa), za součence pa poznejše kardinale Parocchi-a in oba Vanuutelli-a. Profesor Passagli a se je o neki priliki izratzil:	Parocchi je
eleganca sama, Bonomelli pa orel. Ko je dosegel čast; bogoslovnega doktorja, 'se je vrnil v domačo škofijo, kjer je postal profesor v velikem semenišču. Kma,lu j,e zaslovel kot odličen govornik. Leta 1866 je postlal župnik v Lovere, Tjajkrat je spisal slovito knjigo „II giovane Studente“ (mladi dijak}, 'ki je prevedena v mnogotere jezike. Ravno s to knjigo je vzbudil pozornost v Rimu, ki ga je 17. dktobra 1871 poklical na škofovski sedež v Cr emoni. Kremonsfea, škofija šteje okoli 227 župnij. Kot škof je obrnil najprej svojo pozornost na, (Inkovsko semenišče*, katero je popolnoma! preobrazil in porabil pri tem nad 600.000 lir. Boljše kandidate je rad pošiljal na daljne študije v Rim in v Friburg. Sam proti sebi strog v svo^ jem življenju,, je zahteval -tudi od svoje duhovščine visoko umstveno izobrazbo in moralno popolnost. Razvijal je uprav želeizno delavnosti in poleg tega še mnogo potoval. Svoje potovanje je klasično opisal v raznih spisih (potovanje v Sv. deželo, na Špansko, to in onstran Alp itd’). Daleč so zasHoveli in bili prevedeni v razne jezike njegovi pastirski Iteti, ki se pečajo z zelo aktualnimi časovnimi vprašanji. Energičen škof »je imel1, od časa do časa, prestati hude pre-skušnje, a si je sčasoma pridobil spoštovanjai tudi v tistih krogih, ki so včasi zmajevali glavo nad njim. Priznati se mu mora, da je imel odprto oko za potrebe in rane moderne družbe in iskreno željo, moderni svet spraviti z Bogom in kar je spoznal za dobro in koristno, je tudi odkrito povdarjal in vresni-čeva.1.
* Ostanite mirni! Kakor se nam poroča, se dobe marsikje ljudje, ki skušajo izzivati Slovence v sedanjem položaju. Ako se kdo brani, potem pa mu pretijo, da ga bodo naznanili ali ga tudi res po krivem naznanijo. Zato je sedaj dobro, da se ogibate takih ničvrednih ljudi, ki prežijo na vas, kakor pajek na muho. Bodimo cesarju in Avstriji v mislih, besedah
in dejanju zvesti, izzivačev in hujskačev pa se daleč na okoli izognimo. Ne hodite v gostilne in ne zbirajte se v njih! Marsikaterokrat zblekne kak vinjen človek nepremišljene besede, radi katerih lahko vsak navzoči trpi. Kar se sklepa in pogovarja v gostilnah o splošnem položaju in o vojski, so navadne čenčanje. Čitajte raje doma „Stražo“ in „Slovenskega Gospodarja“, ki bosta vedno podala vse vesti, ki so resnične. Ce se bomo ravnali povsod po teh navodilih, nas bodo tudi povsod oblasti krepko branile pred iz-zivači,
Društvo Rudeči križ za celjski okraj je imelo sejo, v kateri sta mnogozaslužni predsednik, gosp. starogrof Salm-Reifferscheidt ter g. nam, svet, baron Müller-Hörnstein predavala o nalogah, katere čakajo to človekoljubno društvo, [Osnujejo se krajevni odbori tega društva za celjsko okolico, Žaleo, Braslovče, Polzela, St. Pavel, St Peter, Vransko, Dobrna, Vojnik, Šmarje, Sv. Jurij na juž, žel., Teharje, Store, Trbovlje, Hrastnik, Rimske toplice. Loka, Laško ter Zidani Most Za celjsko okolico se je pod protektoratom blagorodne gospe baronice Müller-Hörnstein o-snoval ožji odbor z gospami: dr, Karlovšekova, dr. Dečkova in dr. Benkovičeva ter širši odbor iz gospe dr. Kalanove in dr, Kukovčeve, gdč, Levstikove ter gospoda poslanca dr, Benkoviča, dr. Božiča, dr. Kar-lovšeka, uč, Levstika, Salmiča, dr. Schwaba in nadzornika Supaneka. Odbor gre takoj na delo. Članarino (2 K na leto) ter prostovoljne prispevke v denarju, živilih, prijave postelj itd., dalje prijave oseb, ki se postavijo v službo Rdečega križa, sprejema Di r u-š t v o R d e č i k r i ž za celjski kmečki o-kraj — Celje (treba ločiti odi društva Rdeči križ za mesto Celje!)
Poštne nakaznice. C. kr. trgovinsko ministrstvo je odredilo z razpisom od L aivg. t. L, št. 34568, glede omejitve prometa s poštnimi nakaznicami v inozemstvo sledeče: 1. Eden in isti odpošiljatelj sme e-nega in istega dne v inozemstvo odposlati le znesek, ki velja za eno poštno nakaznico v dotično deželo kot najvišji dopustni znesek, 2. Izjema je dopustna le tedaj, ako odpošiljatelj na vergeteli način, n. pr. predložitvijo faktur nesaldiranih računov itd. dokaže, da ;ie dolžan dotično plačilo v inozemstvu izvršiti. Ako smatra poštni urad ta dokaz za doprihiešen,, sprejeti je 'vplačilo in predloženi dokazilni dokument na mestu, ki se ne da odločiti, krajevni in dnevni pečat pritisniti. Ako nastanejo glede pravilnosti ali zadostnosti istih pomisdeki, oziroma, ako poštni urad iz drugih vzrokov ne more presoditi, ali gre za gorenjim pogojem zadostujoči dokument, je vplačilo odkloniti in odpošiljatelj na c. Kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo zavrniti. Istotalko se postopa, ako obstoji utemeljeno domnevanje, Ida je nameravana izognitev v tej naredbi navedenih omejevalnih določb 3. Ta naredba stopi takoj v veljavlo.
Srbski prestolonaslednik vedel za sarajevski umor! Rimski list „Corriere dTtalia“ poroča, dia ima a,vstro-ogrska vlada v rokah listine, ki jasno dokazujejo, da je srbski prestolonaslednik Aleksander — vedel za sarajevski umor! Te listine je avstro-ogr-ska vlada izročila Rusiji. Vrhu tega ima naša vlada v rokah dokaze, da je bila, nameravana še nekaj druga srbska zarota, katere načrt je bil, da bi pregnala črnogorsko dinastijo in spojila Crnogoro — s Srbijo!
* Strašen požar. — 100 Mš zgorelo. V Gornjem Vakufu v Bosni je nastal 28. julija v nekem hlevu v sredini mesta ogenj, ki se je v sled močnega vetra bliskovito hitro razširil. V kratkem času je bila polovica mesta v ognju. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. Zgorelo je blizu 100 hiš. Škode je okoli % milijona. Zvečer je nastala ploha, pogasila ogenj.
DvekronsM bankovci. Avstro-ogrska, banka bo izdala dvekronsk'e papirnate bankovce.
Pravo zavarovanje. Pri vseh požarnih nesrečah opažamo, tla je-Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani prvi in najpravičnejši zavod te vrste- Pristopajte in delujte po naši zeleni Štajerski vsi na to, da se zavarujejo tudi ostali, ki še niso zavarovani, pri našem edinem slovenskem zavodu. — Vsa pojasnila dobite pri ravnateljstvu v Ljubljani, glavnem poverjeniku za Spodnje-jŠtajerško, g. Fr. Pograjcu, Celi©, Glavni trg štev, 10, in pri vseh krajevnih poverjenikih. Dolžnost vsakega moža je, da podpira organe tega nam koristnega zavoda,
Novim naročnikom!
Kdor hoče izvedeti novice in poročila o vojski, naj si naroči naše liste. Naznanjamo pa že danes, da dobi list le tisti, ki obenem pošlje denar. Kdor list naroči le po dopisnici in nič denarja ne pošlje, lista ne dobi. Vsak, ki si želi naš list nanovo naročiti, naj torej kupi poštno nakaznico in nam po nji pošlje nakaznino. Ob robu nakaznice naj napiše svoje ime in obenem pristavi: nOV ViaPQCIlik« Stem nam olajša delo. Slov, Gospodar stane celo leto 4 K, četrt leta 1 K, od zdaj do novega lela 1 K 60 v. Straža stane celo leto 10 K, za četrt leta 2 K 50 v., za l mesec 1 K. Na vprašanja glede naročnine upravništvo radi ogromnega dela ne bo odgovarjalo. Tudi položnice se novim naročnikom zdaj ne bodo pošiljale.
O
o
o
Vse obolelosti sopilnfh organov
oslovski kašelj.navadni kašelj.prehlajenje,influenca iti	SIROLIN "ROCHE
Dobi se o K. *+.- v vseh lekarnah.
O
o
o
ifEüTRAMN im
(Zakonito zajamčeno štev. 53644.)
Najboljši, najizdatnejši, tedaj najcenejši prašek za hitro opitanje vseh domačih živali, po katerem živina rada žre.
Vsem poljedelcem in živinorejcem se toplo priporoča. — Paziti je na plombo in varstveno znamko. Z izvrstnim izpriče-valom od analitično-kemičnega zavoda c.kr, poljedelske visoke šole, oi prof. M. pl Sehmidt-a ter od c. kr. priv. preskuševal-
________ nega zavoda za živila drnštva lekarnarjev na Danaja 1X2.
EQÖLIN LINIME8T (zakonito zajamčeno št. 1678), kot izborno 86 obneslo in naino« ejše mazilo za konje z per protin in izpshnenje udor, za okrepčanje ud or itd.
SATOL, neprekosljivo in najboljše močilo za setve, za varnost vseh setev pred raznovrs’Birni suetivostmi, gnilobo, osobito pred živalskimi škodljivci. Bolj priročno, boljše in ceneje kakor bakrena galica in formalin. Patent štev. (181007). Zahtevajte prospekte in oc6 e. Veiko priporočilnih pisem!
Centralin-tovarne Angeljeve lekarne Novi Jicin (Neutitschein)
Moravsko.
Generalno zastopstvo za Juž. Avstrijo Franc Krepek, Maribor, Nagy-j e va cesta 12/b.
. Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje se slovensko.)-
Velika izber
pletenin
m
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice vrtno pohištvo pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po pajnižjih cenah, istotako Brenabor vezove. Pospravila izvršujem točno in zelo poceni.
• Izdelovatelj pletenin
A. PRAH
dobrih starše v se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom. Kje ?, cove upravništvo tega Ista.	106
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari pa vsaki ceni.
Tudi na obroke ! Mustrov ceniki zastonj. 6ramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 8'50 Pristna srebrna ura K 7-— Original omega ura K 24'— Kuhinjska ura	K 10'—
Budilka, niklasta K 3'— Poročni prstani K 2'—
Srebrne verižice K 2'____
Večletna jamstva,
Nasi. Oietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, cwposka mica 26
Kupujem aiatnino in srebro.
Nä prodai
je lep, močen, prenovljen, pokrit voz (kolesel) po zelo nizki ceni pri Janezu Sere, posestniku v Bezeni pošta Bistrica pri Mariboru.
Priporoča se Vam za nakup!
iribor, Tegetthofstraese 21.
Prva in m j večja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
specialist v izdelovanja cerkvenega orodja in posode
Maribor Pfarrhofg,3
se priporočam prečastiti duhovičiti za naročila vsakovrstnih monštrauc, kelihov, lestencev, svečnikov itd, .Staro cerkveno orodje popravljam, ‘pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnik pisem na razpolago.
Rafael Salmič Celje Mar, dom
to je največja in najcenejša razpošiijalnica ur, zla i-nine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu od Labi
je in celane neprekosijivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijoneinem negovanju kože ne mere pogrešati. To nepobitno dokaiujejo vt-ak dan došla prizna na pisma Komad 80 vin. in Be dobi v lekarnah, droit rjah in parfumerijah tl Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bvrgmanaova hi’jsèa kresna „Manera“. . Dobi se povsod v mbah po 70 vinarjev.
Dobro
Mb
Mb
Mb
Mb
Mb
Mb
&&
Mb
Mb
Mb
okrevanje! Srečno potovanje!
to so želje dobrih prijatelj «v na odpoto vanju v nadi, da. se bodo obistinile. Toda že na vožnji se lahko človek prehladi. Deževno poletje je najbolj nevarno za prehlaje-nje, toda tudi vroče poletje lahko prinese bolj občutiljivim osebam prehlajenje, to ve vsak. človek. De se tedaj, hočeš ohraniti z-dfavega in se noaeš iz,ost svil ti neprijetnim posledicam prehlajeni a, si nabavi par ška-t-ljie pristnih Faysd.v'ih ntfneralnih pastil). Škatljica staue le 1 K 25 v, Dobi se pov-
Izletnikom iz Maribora nudi izborna gostilna »Jägerheim« pri Treh ribnikih v Kar-čovini štev. 70 izborna domača vina vedno sveže pivo dobro domačo kuhinjo, sečnati vrt. Postrežba točna in solidna!
Učenec za trgovino od poštenih Btarišev in z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini Janeza Lešnika v Šmarju pri Jelšah.
Preda se
Gostilna, dobroidoča, ob okrajni cesti pri Studenicah, rodovitna zemlja. Cena K 14.000, polovico izplačati, polovico na obroke.
2.	Posestva, ravno tam ležeča, lepa hiša z novim gospodarskim poslopjem, obstoječa iz njiv travnikov, vinograda, sadonosnika, vrta in gozda, skupaj meri 9 oralov. Cena samo 9000 kron, polovica se izplača, ostalo na obroke.
3.	Proda se tndi en koleselj, še v dobrem stanu, odkrit, za 150 K Več pove Franc Gajšek v Poljčanah.
Svetovna tvrdka.
Na tisoče zahval.
Zrn poletje priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno beto kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za sv. birmo — vse po jako nizki ceni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočam
H. E. ŠEPEC, Maribor
Burgplatz štev. 2.	68
Prima ajd * za setev in mlete v se dobi po ceni pri J. ROSENBERG, Maribor, Grajska ulica št. 1.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju registrovana zadruga z neomejeno zavezo.		
Uradne ure •O : vsako sredo, vsak petek in vsak sej maki dan od 8. do 12. ure in vsako nedelje od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje bo redno samo ob uradnih dnevih. Pojrsnil» se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop. Uradni prostori se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju.	Hranilne vloge obrestuje po 5®/# od 1. in 16. v mesen po vložitvi io do 15. in zadnjega. pred dvigom. Nevzdignjené obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi Btranka imela pri tem kakih potov äli sitnob. N® razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.	Posojila se dajejo na vknjižbo po 5 V* do 6®/,, na vknjižbo in poroštvo po 6®/,, na menice po 6*/,%, na zastavo vred nostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih lavodih in zasebnikih prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno stranka plača samo kolike
Denarni zavod spodn jesta j. trgovstva in obrtništva — Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju
otvarja tekoče račune, eskompiuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
4
II O
2
O

POZOR!
R di opustitve najstarejše narodne manufakturne trpovi nt*
Karola VANIÖA :: Celje :: Narodni dom
Ustanovljeno 1880, prodaja se vse pod lastno ceno. Ustanovljeno 1880
M. Dobravc,
S slikar in pleskar v Celju : Gosposka ulica št. 5
prevzame vsa dela dekoracijske in pleskarske stroke, katera izvršuje vestno in po najnižjih cenah.
pristno vino.
Absolutno zajamčeno
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
a«* Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3'60 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske nre, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne.
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
panio Bureš Mfiäis
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
Pohištvo
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo nizkih cenah. Bazni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan nakup.	Slobodno na ogled.
Ilnstrovani ceniki brezplačno!
Prva južnoštajerske vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na Sortiment-na fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajoI Obiščite naše kleti!
Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Obleke
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje točno in
solidno po nalnižjih cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster
v Miplhoru
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalogo izgotovljenih oblek.
T
rgovina s špecerijo in
z deželnimi pridelki : Celje, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
A.Wesiak, Maribor
„Pri železnici“
Glavni trg, vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega jblaga po jako znižanih cenah.
Čudovito zdravilo!
proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu katarju; zelo priporočljivo za vsakega, ki trpi na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici), kroničnem katarju mehurja, je naravna rudninska voda
„Marijin Vrelec“
dor. Labernik
Poljane.
Veletrgovina s špecerijskim blagom in dež. pridelki.
0
j
©
»e
«
Ivan Ravnikar : Celje
Graška ulica štev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
&
e
cr
o
Direktorij za lavantinsko škofijo od 10. do 16. avgusta.
10	S Lanrentii M. (s) dopi. 2. el. c. Och c. r oia. ut ppr. le.; ad L. et Hor. Ps. de Dom. rei. ppr. In M. Appi. p. pop. Gl. (omit imper. Cr. non die. nisi in eccl. ppr.) — In 2. Vesp. (ppr. lo.) nu'la com. Compì, de Dom.
11	Fer. 3. Sm. Tibnrtii et Snsannse Mm. simp1, c. r. g Inrit. et Hym. de Cui.; Ant. Ps. et V. de Fer. LI. 1. et
2.	cam suis RR. de Sar. occ. L. 3. ppr. Ad L. (Sofir.) et Hor. (ad Prim. Pree. I. lc.) oia. de fer. a cap. de Coi. ln M. Gl. 2. Or. F,delium. 3. Or. A. cunctis. — Vesp. (Ant. et Ps. de Fer.; a c*p. de seq. (Or. Ex-audi.) sire com.
12	Fer. 4. S. CUrae V. đupl. c a. Invir. et Hym. de Coi.; Aot. Ps. et V. de Fer. LI. 1. N. cam suis RR. de Ser. oec. rei. nt ppr. le.; in L. et. Hor. eia. de Fer. a cap. de Coi. In M. Dilexisti. Gl. — 2. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. a Cap. de Coi.) com. seq. (Or. ppr.)
13	Fer. 5. Ss. Hippolyti et Cassiaai Mm simpl. c. r. g Invit. et Hym. de Co'.; Aot. Ps. et V. de Fer.; LI. 1.
et 2. cam sois RR. de Ser. occ. L. 3 ppr ; ad L. et Hor. O'a. de Fer. a cap. de Coi. Saffr. ad Prim. Preo. I. Je In M. Gl. 2. Or. A canetis 3. ad lib. — Vesp. de Fer. (oia at in Pslt. Or. Dom. rraec.) com. S. Eusebii C. (Or. Deus, qui nos.) Safir. Ad Compì. Prec.
14	Fer. 3. Vigil AssumpL B M. V. (ieiun. et. abst.) Da ea, c. vi »I Off. de Fer. oia. ut in Ps’t.) LI. ppr. cuna. RR. de Fer. curr. com. S. Easebii in L. (II. le. ad Prim. 4. Ps. Prec. Fer. bnffr. et M. ppr. sine. Gl.
3.	Or. de Spir. S. — Vesp. de seq. (ppr. le.) Ad Compì, de Dom. et per tot. Oct. Hym. term. lesa ... qai natas et ad Prim. V. qui natus. Nota. Cras proh. M. in orator, priv et vot. ac. de Req. etm. praes. eadav.
15	4- Sabb. Assumptio B M. V. dupl. 1. cl. Oct. c. a. oia. nt ppr. lo.; ad L. et Hor. Ps. d9 Dona. rei. ppr. la M. Appi. p. pop. Gl. (omitt. impe*.) Cr. Praef. B.
* M. V. Et te in Assnmptione. (per tot. Oct., nisi al. not.) — la 2. Vesp. (ppr. le.) com. seq. et Dom. Compì, de Dom.
16	4« Dom. 11. p. Pent, et 3. Aug. S. Ioichim C. Pstr.
B. M. V. dupl 2. cl. c. a. (m. 3. v.) oia. ut ppr le., 9. L. hom. et com. Dom. in L (et Hor. Ps. de Dom. vel. ppr.) et M Appi. p. pop. Gl. (omitt. imper.) Cr. Praef. Ss. Trin. alt. Ev. Dona. — la 2. Vesp. oia. ut in 1. V. com. seq (Or. Deus, qai nos.) et Dom. Compì, de Dom_____________________________________
Stavbeni mojster
L, Mittoni Rog. Slatina
izvršuje nove stavbe, razna popravila, izdeluje razne načrte, pride na dom, če se ga obvesti po dopisnici, strokovni cenitelj za stranke pri požarih. Na razpolago mnogo pismenih priznanj.
Cene zmerne!
Delo solidno!
Solidna in točna postrežba.
Pozor! Kupovalci novih vil in drugih hiš v Mariboru.
1.	Proda se lepa, novozidana vila s štirimi stanovanji na' lepem, razglednem prostoru v mestu z osmimi sobami, štirimi kuhinjami, shrambami in štirimi kloseti, štirimi predsobami, sobe imajo parketna tla, ali tudi za dve stranki, vsako stanovanje s štirimi sobami, pod celo hišo klet, v kleti tudi pralnica, v vsako kuhinjo je napeljan vodovod in je na ulico v prvem nadstropju balkon. Za vsako stranko je odmerjen tudi lep velüd vrt. Vila prinaša na leto od strank 2200 K in je občinskega davka prosta deset let. Ta vila je prav priporočna za penzijouiste, pa tudi za tiste, ki imajo v mestu službo in se proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za 30.000 K.
2.	Proda se nova dvonadstropna hiša z lepim ;n velikim vrtom v mestu. Sobe na solnčni strani. Hiša je deset let davka oproščena. Stranke plačujejo na leto 2600 K in se proda hiša pod' lahkimi plačilnimi pogoji za 34.000 K.
3.	Proda se nova dvonadstropna visoka hiša v mestu s prodajalno, M pa je tudi zelo pripravna za go stilno. (Vse drugo kakor pod številko 2.) Stranke plačujejo na leto 3800 K in se hiša proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za K 50.000.
4.	Proda se nova dvonadstropna hiša 7 mestu z boljšimi stanovanju na solnčni strani in vsako za se oddeljeno. (Vse drugo kakor pod številko 3.) Stranke plačajo letno 3000 K in se proda za ;40.000 K.
5.	Proda se tudi nova dvonadstropna hiša, kakor pod številko 2. Stranke plačujejo na leto 2700 K in se proda za
36.000	K.
6.	Proda se nova enonadstropna hiša v Studencih na lepem razglednem prostoru blizu cerkve in šole. Prostori za gostilno in vsemi gostilniškimi pripravami. Se proda za
34.000	K.
7.	Proda se novozidana hišaj na Teznu ob veliki cesti in blizu šole, s štirimi sobami in štirimi kuhinjami z vežami, pripravna za vsakovrstno prodajalno; perilnica in studenec, lep veliki vrt. Ugodni pogoji. Proda se za 10.000 K.
8.	Prodajo se na Teznu pri veliki cesti stavbni prostori po 800 K.
9.	Prodajo se v prometni ulici v mestu stavbni prostori po K 6.— štirijaški meter.

i
Za veselic na prostem
priporočam v največji izberi po najnižji ceni- Lampijone, konfeti, serpentine — Papirnati krožniki, papirnate servijete dopisnice za šaljivo pošto.
Zalepke za šaljivo pošto	Karte za tombolo
Največja slovanska trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jugu, na debelo in drobno
@lj€š
Goričar « Leskovšek C
Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem
BllIBliii
Steklenice in aparati W	V	za vkuha van je
sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna naj višja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov!
Weckove steklenice ima v zalogi
Franc Strupi CsHs
veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, šipami itd.
1
Narodno romanje v Lurd
pod duh. vodstvom g. A. Hribarja župnika na Zalem Logu pri Železnikih
s posebnim vlakom.
Začetek romanja dne 19. avgusta.
Romanje bo trajalo: skupina A. 14 dni, skupina B. 16 dni.
Romarski skupini potujeta« A. Ljubljana, Ponteba, Verona, Milan, Vintemille, Marseilles, Lurd, Marseilles, Lyon, Genf, Maria Einsiedeln (Švica), Inomost, Franzensfeste, Ljubljana. — B. do Lurda kot skupina A, nazaj skozi Bordeaux, Pariz, Bazel, Zürich, Inomost,
Bad Gastein, Ljubljana.
Vožnja stane iz Maribora in nazaj v Maribor A I. razred 560 K, II. 410 K,
III. 250 K. — B. I. razred 590 K, II. 445 K, III. 280 K. <
Iz Ljubljane in nazaj v Ljubljano : A. I. razred 540 K, II. 390 K, III. 250 kron. — B. I. razred 570 K, II. 430 K, III. 280 K.
Iz Trbiža in nazaj r Trbiž : A. I. razred 530 K, II. 385 K, III. 250 E. — B. I. razred
560 K, II. 420 K, III. 270 K.
V teh plačilih je zapopadena vožnja, hrana, prenočišče, vodstvo in napitnina. Programi se dobe pri preč gosp. Ant Hribarju, župnika v Zalem Logu pri Železnikih in pri g. Lamb. Mally, trgovcu, Medija-Izlake pri Zagorju.
Darujte za Slow« Stražo E
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po 1 0 b o
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin j pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, strahka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -
v lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9,1. nadstr.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
ulicai S« — HZ'	lA.ft.sjk«
Opremljena s najboljšimi »troji, m lastnim električnim obratom, najnavejiiml črkami ln čedolml obrobki, sprejema vsa r tiskarsko stroko spadajoča dela kakor i časnike, knjl*e, brolure, stensko in druge koledarje.
Za Vič. župniiske orade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom giave ter razne oznanilne napise. Za slavne cfcčinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge In društva : pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelja veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselio« tombole itd., plesne rede. vstopnice, različne napise itd. Za posameznike : vizitke, naslovnice, porodnice, parte in žaloatinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častna občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo
+* -M	•♦♦♦««♦♦♦♦♦‘»♦♦♦♦«♦♦«♦♦♦♦♦b
Spodit!ešta j.ljudska posojilnica v Mariboru*.*..
Hroniln/t trlnrrn se sprejemno od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4‘/»7o, proti trimesečni odpovedi po f*/**/«- Obresti M pripisujmo h lil altlillv VlUyc 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi n njih ob resto vanj e lag Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
ra	on oialn 1« članom in sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po 5‘/4%, na vknjižbo sploh po 5‘/»°/o. a» vknjižb« in mbiN
Jr OS V? JII« olC Uajaju 5*/4% i» na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih uvodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plaža la kolka.
1	n	so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši prašnike. V uradnih arah se
Ursone lire in izplačuje denar.
en H ai?) Irt in Pr°N« prejemajo, vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
A UjdslllUI	uajaju	pp- Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilna nabiralnike.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).