proletakec je delavski list za misleče čitateije PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matije official organ OF j. s. f. and its educational bureau ST. — NO. 1822. £«l*r«d m uri4 elm _ MlUr. Dm. ft. IWf, «t Um pmt «Hk* at CK*.,«. Ill u«4»r Uw Act ol Cm|»h ol Marek X »•»• CHICAGO, ILL., 12. AVGUSTA (August 12), 1942 .»wblish«d Weekly at 2301 8. Lawndale Ave. LETO—VOL. XXXVII. V «miilu zakona m« nato pomoč tistim deželam, ki »e borijo proti oal-Um, i* bila na*a podpora aacotoeljena Norveški prod kratkim, ko *ta naš državni tajnik Cordell Hull ( na doani) in norveški veleposlanik VVilkelm Morganstierno podpisala tak dogovor v Waahingtonu. Norveško trgovinsko brodovje, ki jo ¿etrto največjo in eno najmodernojsik na svet», prevaža potrebščino in saloge armadam Združenih narodov iirom po svetu. Dogovorjena ameriška pomoč pomeni voč ladij mm to veliko provoano brodovje. Nad štiri milijone tujih sužnjev dela v nacijski deželi NEMCI, MADR2ARI, HRVATJE, BELGIJCI IN POLJAKI DELAJO DRUG POLEG DRUGEGA. — V NEMČIJI PRIMANJKUJE MOŠKIH MOČI. — NAJKRUTEJE POSTOPAJO S POUAKI če bi bila Nemčija brez tujih delavcev, brez tujih sužnjev, bi bila morala <že kapitulirati. To je jasno kakor beli dan. "V teh cfcptomnih delavnicah je videti Nemce. Madžare, Hrvate, Belgijce in Poljake, Itako delajo drug poleg drugega," piše berlinski poročevalec v listu "Neue Züricher Zeitung". Obiskal je več velikih tovarn v Nemčiji, kjer so -zaposlena tuji delavci. "Izmed Belgijcev so zaposleni samo tisti, ki govorijo flem-^čino," piše on dalje. "In ti ae ne imenujejo Belgijci, nego Flemci. Madžare, Hrvate in Flemce imajo za državljane prijateljskih narodov. V poslopju neke opuščene tovarne sem obiskal bivališča, pripravljena, ali boije rečeno, odmeri j ena za Poljake ... Moški in ženske, oboji ao zaznamovani kot Poljaki a štirivoglatrm rumenim blagom in vijolačistim "P", všitim na prsih proti levi strani... V pro«tem času se smejo Poljaki gibati v posebno določenem okrožju, ki se razteza v dobrini daljavi zadaj za tovarno. ^Pojaviti se na javnih prostorih jim je prepovedano... Poslušati smejo le nemška uradna armad na poročila in nekatera posebna naznanila, oddajana po zvočnikih .. Nemčiji primanjkuje moških Moških moči je čimdalje manj v nacijski Nemčiji. Na milijone m<5ških je pod orožjem. Število mrtvih, vojnih »jetnikov in ranjencev je zelo veliko. Več kakor »tiri milijone prisilnih delavcev dela po nemških tovarnah in kmetijah. Ti delavci so iz zasedenih dežel in pa narodov, ki Vlnžijo s tretjim rajhom". Zbirajo jih s po-močjo -posredovalnic po mno-tujih mestih. Rok, sta kate-^ira se delavoi pogodijo, obae-navadno dvanajst mesecev. Vsaj na papirju. Ali v praksi kajpak raztegne na nedoločen ča*. Uporne tuje delavce odvedejo na mejo njihnih dežel Tuje delavce, ki se upirajo tovarniškemu vodstvu ali pa ki ne vedo, kaj in kako, nemudo- ma prime tovarniška policija ter jih odvede na mejo njihnih dežel, kjer jih pusti, ne da bi ae še kaj zmenila zanje. Nekaj sličnega se zgodi z delavkami, ki postanejo nosne. Načeloma ne mara tovarna imeti nobenega posla z otroci v naročju. O-troci, ki se primešajo prevozu tujih delavcev, ae uporabljajo v kuhinjah in za delo po domovih. Zaščita "prijateljskih" delavcev Delavce, ki so državljani "prijateljskih dežel", kakor so Italija, Madžarska, Bolgarija in celo Holandska in Danska, ščitijo meddržavne pogodbe v teoriji. Ali kadar pridejo v Nemčijo, so popolnoma prepuščeni nacijskim uradnikom, ki imajo v oskribi zadeve tujega delavstva, na milost in nemilost. Naciji zatrjujejo, da vpo-iteva in uvažuje Nemčija vse narodne kulturne potrebe tujih delavcev. Po nacijski propagandi prihajajo tujci prostovoljno v rajh in uživajo iste pravice kakor nemški delavci v isti stroki ali pri istem delu. Italijanom, Slovakom, Hrvatom, Dancem, Bolgarom in drugim preskrbujejo naciji več listov v njihnih jezikih. Toda glavna naloga teh listov je kajpak le to, da se pridobijo člani tujih narodnosti za nacije. (Nadaljevanje na 5. strani.) In doletelo jih je, kar so zaslužili Dne 27. junija je bilo, ko so zvezne oblasti naznanile, da jim je prišlo osem nacijskih saboterjev, ki so se prikradli v deželo, z vsem njihnirrl morilnim orodjem pa vsemi požigovalnimi m pokončevalnimi pripravami v pest. Zadnjo soboto jih je šest zadostilo pravici s svojim življenjem na električnem stolu. Med temi je bil tudi dvaindvajsetletni fant Herbert Hans Haupt, ki je imel svoje starše, sorodnike in prijatelje v Chicagu. Dvema je predsednik Roosevelt na podlagi olajševalnih okolnosti rešil življenje s tem, da je enemu izpremenil smrtno kožen v dosmrtno ječo, drugemu pa na trideset let poostrenega zapora. Vsem tem Hitlerjevim oprodam, ki so prišli semkaj z namenom, da bi. tod morili, pokončevali m uničevali, so bili na obravnavi dani vsi pomočki naših postav na razpolago Preskrbljeni so jim bili pravni zastopniki, sodniki so potrpežljivo poslušali njihno zagovarjanje in sklicano je bilo zvezno vrhovno sodišče na izredno zasedanje, da dožene zakonitost sodnega postopanja in pravilnost vojaške sodne komisije, ki jo je predsednik Roosevelt kot vrhovni poveljnik vseh naših vojnih sil postavil za njihno sodnico. Tako deluje in postopa naša demokracija. V Nemčiji so od gestapovcev prijeti bjudje — krivi ali nekrivi — pri tisti priči umorjeni. Predsednik Roosevelt sam se je zamudil pri pregledovanju celega sodnega akta skoro teden dni, preden je potrdil obsodbo, ki ni mogla biti drugačna. Kajti v vojni smo, v prisiljeni vojni in v borbi za svojo svobodo pa demokracijo — v neizprosnem boju na življenje in smrt. Saboterje je doletelo, kar jih je moralo doleteti. Kajti o njihni krivdi ni bilo nobenega d^pma. In enaka usoda čaka vse druge, ki bodo morda še kra-doma prišli semkaj s sličnimi zločinskimi nameni. Papežev nuncij na delu za povrnitev katoliške manarhije v Španiji aeeeseeeeeeesee« •••asasssasasssssssssssasasssassaaasï j PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETU Predsednik Roosevelt je v začetku zadnjega tedna podpisal i* *«ta vod a j o, s katero se bo zvišala mezda kakim 86,000 vladnim uslužbencem uključivši dninarice, »uniformirane čuvaje in mehanike. Novi zakon določa najnižjo plačo na $1,200 sa vse uslužbence, med katerimi jih je 47,-000, ki prejemajo sedaj manj kakor $1,100 na leto. Kakim 13,600 uniformiranim čuvajem bo plača zvišana na $1,500 in 20,483 mehanikom, ki prejemajo sedaj po $1,600, bo letni zaslužek zvišan na $1,860. Kakor so precenili, bo vlado stalo to z višanje kakih $15,-000,000 na leto. Dr. ICrsk, ki je sedaj ministrski podpredsednik jugoslovanske vlade v Londonu, je imel tamkaj oni dan po radiu govor, v katerem je rekel med drugim tudi tole: "Sedanja katastrofa terja preureditev človeške družbe na znotraj tako nujno, kakor nujno zahteva izipremem-bo mednarodnega položaja. Nova Jugoslavija mora biti zares nova zaieljena domovina brez dednih grehov predvojne Evrope in svoje lastne preteklosti." Tudi ministrom se je jelo malo svitati v glavi, pa jim postaja jasneje in jasneje, da ne more biti Jugoslavije, če se bo njenim sestavinam vsiljevala stara oblika. Prišel bo čas osvobojenja Slovencem, Hrvatom in Sribom. Ali njihne prave in iskrene združitve ne bo, dokler ne bodo vsi troji gospodarji vsak v svoji hiši. da bodo mogli tako v okviru jugoslovanske federacije sodelovati med sabo in z drugimi slovanskimi elementi na Balkanu. Preteklost jsiroslovanskih narodov je bila žalostna. Povzročali so jo razni Činitelji — med katerimi sta bili monarhija in cerkev najusodnejši, če bo nova Jugoslavija zgrajena na osnovi preteklosti, se bo sesula, še preden bo dograjena, kar bd (Nadaljevanje na 5. strani.) Prav sedaj v teh usodnih črnih je v javnosti k*j malo sliša- j ti o Španiji. Ali tem pridneje pa ae kujejo načrti za bodočnost spanske dežele v Rimu, Londonu in Waahingtonu lepo tiho sa kulisami m naši pa drugi politični tešilci ae pripravljajo na to, da nas akoro presenetijo s »adovi avojih apletk. Končni cilj načrta, ki ao ga izkuhali v Rimu, Londonu in Waahingtonu, je ustanovitev nove španske začasne vlade. Ta ima aesta jati is šestih ali sedmih generalov, ki naj poskrbijo za to, da se skoro vrne na Špansko Don Juan, tretji sin umrlega kralja Alfonza in dedič španskega prestola. Franco bo potisnjen na stran. Tista aedmorica izbranih generalov ga bo prisilila v to, da prekine vse stike s falangi» t L V nagrado za to pa bo dobil primerno mesto v novem reiimu. Duševni očetje te nazadnjaške in nevarne nakane imajo pred očmi predvsem dve reči: politika, prijazna zaveznikom, bo oči vid no novemu režimu v veliko korist in vojaško klerikalna španska vlada bo izvajala ugoden vpliv na latinsko Ameriko. Za izvedbo teh načrtov se posebno pehata papežev nuncij v Madridu in ameriški veleposlanik za Spsnijo. V teh tešilnih manevrih za kulisami tiči tudi pojasnilo za zelo čudne in naravnost presenetljive besede, ki jih je izustil veleposlanik Hayes ob priliki svojega govora dne 30. julija v Barceloni. Rekel je, da Združene države popolnoma razumejo položaj Španije v sedanji vojni. Čudno bi balo, če bi raizen njega, nekaterih njegovih tovarišev v državnem oddelku in pa nekaterih članov v katoliški hi-jerarhiji še kdo drugi v Združenih državah razumel tisti položaj. Na vsadt način ga ne razume ljudstvo v tej deželi. Kajti Francova politika, Hajresov govor m načrt za ustanovitev klerikalno vojaške reakcije na španskem, vse to mora razočarati može in žene, ki verujejo v to, da se vojskujemo za slovite štiri svoboščine. Izdelovanje pisalnih strojev v Woodstocku bo ustavljeno Kakor se zaznava kz Wash-rngtona, je odbor vojnega proizvajanja naročil tovarni Woodstock Co. v WoodStocku, 111., naj dne 31. oktobra letos ustavi izdelovanje pisalnih strojev razen v majhni kodičini za vlado. Dne 31. julija so se prenehali izdelovati ročni pisalni stroji. Ta vladna odredlba omejuje izdelovanje pisalnih strojev tudi domala pri vseh drugih takih (podjetjih na 12 in pol odstotka vseh naročil lanskega leta. Vsi novi pisalni stroji se pridržujejo za armad no n momaTČno ko-msijo. Na važnem delavskem sestanku morda ne bo CIO Kakor se je pokazalo na konferenci, ki jo je aenel predsednik Ameriške delavske federacije s časnikarji zadnji četrtek v Chicagu, se prav ladiko zgodi, da ne bo Kongres industrijskih orgamimaci j zastopan na seetaut-ku angleških in ameriških delavskih voditeljev. Ta konfe-se ima vršiti dne 23. sep-v Washingtonu. Vprašan, ¿e je imenoval kakega voditelja od Kongresa industrijskih organizacij za člana peteroglavega odseka, ki se ima sniti dne 23. septembra a enakoštevilnim odsekom Sveta angleških strokovnih unij na posvet glede vprašanja, kako pospešiti vojne napore, je Wil-liam Creen odgovoril, da še ni doslej prišlo do nobene odločitve glsde zastopništva CIO ki drugU» delavskih organizacij. "Ali bi Vam bilo po volji, da b« bil zastopan Kongres industrijskih organizacij?'* ga je nekdo vprašal. 'Tega pa ne nmram odgovoriti sedaj," M j« glasil Greenov odgovor. Ko se je pogovor zasukal na pobotanje med obema velikima delavskkna organizacijama, je izjavil Creen, da se bodo priče- la pogajamja za mir med Ai riško delavsko federacijo in Kongresom industrijskih organizacij v Wash ing tonu najbrž kmalu po končam ju četrtletne seje tzvrievalnega odbora A-meriŠke delavske federacije, ki so jo imeli aadnji teden v Chicagu. Na mirovnih konferencah pa ne bo Daaueia J. Tobina, ki je član stalnega Creenovega mirovnega odseka, ker se bo udeležil ko« bratski delegat konvencije Angleških strokovnih unaj v "nekem angleškem mestu" dne septembra. Na Tobinovo mesto sa mirovno Druga fronta gor ali dol, Rusija bo v boju do zmage ČEŠKI MINISTER NAVEDEL VZROKE ZA NEMŠKE USPEHE V KAVKAZU —RUSKI PREVOZ JE PREOBTEZEN. — RUSI POTREBUJEJO VEČ 0KL0PNIK0V IN LETAL Rusija se bo borila, dokler ne zmaga, pa naj se odpre d runa fronta na zapadu ali ne. Tako je povedal zadnji teden Češki general Sergej Ingr, ko se je vrnil v Ix>ndon itz Rusije, kjer je bil na posebnem poslanstvu. General Ingr je vrhovni poveljnik vseh Čehoslovaških vojnih sil in obenem pa tudi obrambni minister ubežne čehoslovaške vlade. Ko se je mudil v Rusiji, je govoril iz generalom Pansilo-vim, ki je nadomestni načelnik sovjetskega generalnega štajba. V Rusija je bival že tudi od 1915 do 1917 s češko legijo. Star je 48 let in čvrst kakor dren. če bodo zavezniki odprli na zaipadu drugo fronto, bodo Rusi zadrževali velik del nemške armade ter preprečili prevoz nemžkih čet na zatpad, mu je dejal Pansilov. Ingr velja za zmožnega poveljnika General Ingr je živ in čvrst pa krepak mož. O njem gre glas, da je eden najsposobnejših zavezniških poveljnikov. Vprašan, kako t», da Nemci tako naglo prodirajo proti Kavkazu, je navedel »sledeče vzroke: Rusi so morali razkropiti svoje rezerve po ogromnem prostoru zadaj za bojno Črto. Računati so morali z možnostjo nemških ofenziv v treh glav- nih območjih, in sicer v lenin-gradskem odseku, pred Moskvo in na ju«u. Ko so uvideli, da je f>il nemški glavni napad naperjen proti jugu, je bil ruski železniški prevoz preobtežen, da bi mogli hitro premeščati svoje vojne sile. Zato pa tudi niso mogli dobiti zadosti oklopnikov in letal pa topov, da bi se ustavljali nemškemu pritisku. Rusi se borijo kakor levi Rusom je treba še več ameriških in angleških oklepnikov in letal, je izjavil general Ingr. Ali so pa hvaležni za pomoč, ki so jo že dobili. Rusi mislijo, da pomeni d odgovor med njihno deželo in angleško pa ameriško vlado odiprtje druge fronte 6e letos. Enota čeških čet je že organizirana na Ruskem in pričakovati je, da se bodo Čehi kmalu bojevali z Rusi ramo ob rami. češke čete na Ruskem so v izvrstnem stanju. Njihne življenjske razmere so dobre in v iz/bornem zdravstvenem stanju. Dobivajo takšno hrano kakor ruski vojaki. Rusi se borijo kakor levi, je povedal general Ingr. Ali prenašati morajo dosti trpljenja in zmagovati hude napore. In to vse delajo brez vsakršnega godrnjanja. Njihova morala je imenitna in opažati je med njimi silen zanos rodoljubja. Vsi (Nadaljevanje na 2. strani.) konferenco bo imenovan namestnik, je povedal William Green. Nadalje je naznanil, da bo Svet angleških strokovnih unij poslal dva delegata na konvencijo Ameriške delavake federacije. ki se ima vršiti dne 5. oktobra letos v kanadskem mestu Toronto. če ne bo Kongres industrijskih organizacij, ki >e druga največja delavska zveza v tej deželi, zastopan na konferenci angleškega in ameriškega de-lavstva, bo to najbrž velika napaka, ki se bo delavstvu prej ali slej otepala. T S skupnimi močmi za skupno dobro! Krepak, čil, nepopustljiv, realističen in napreden duh, ki vztraja pri tem, da se neprenehoma zboljšujejo delavske razmere, širi sodelovanje in odpravlja samopašnost, more človeštvu ustvariti na tem svetu raj, po katerem se cedita med in mleko. Ali če hočemo doseči kaj takega, se moramo poprijeti delo vsi, ki smo dobre volje in poštenega srca. Duh nezlomljive volje pa nepremagljivega hotenja mora prešinjati vse ljudi, vse naše postavo-daje, uprave in sodne dvorane v Washingtonu in po državah. Odpraviti se mora volilni davek, ki je grd madež na obrazu naše demokracije. Kruto postopanje z našim delavstvom po mnogoterih tovarnah, delavnicah in rudnikih se mora izruvati iz našega sistema. Obdržati in še raztegniti je treba ljudske civilne svoboščine. Socialna zaščita naj se docela posploši. Uveden bodi primeren sistem za splošno zavarovanje proti boleznim. Dohodki povprečnega človeka naj bodo tolikšni, da mu bo zagotovljeno dobro življenjsko merilo. Demokracije mora biti čimdalje več, ne pa čimdalje manj. Polog popolne politične se mora pridobiti še tudi popolna gospodarska demokracija. To vse so stvari, ki se zanje poteguje in bori že ves čas svojega obstanka vaš list Proletarec. Zato bi moral imeti najmanj en tisoč več naročnikov in naročnic. V njegovih prizadevanjih ga neumorno in izdatno podpira naša Prosvetna matica, ki je edina ustanova svoje vrste med ameriškimi Slovenci in bi se morala zato razrasti že vsepovsod, koder VI II VI II •« živijo nasi ljudje. Nam vsem je treba oživiti delo in potrojiti napore za Proletarca pa Prosvetno matico. Poprimimo se s skupnimi močmi«dela za skupno dobro! PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ImUJ* JMfnaka D*Uf«ka Tiikovna Dr«iU, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo lato $3.00; za pol leta $1.7«; ss ¿strt leta $1.0«. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v storilki tekočega ledna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoalav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor................ Business Manager. ------------------Frank Zaitz -----------Charlea Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2JU1 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone! ROCKWELL 2864 "%maga pravi«*«* in Boga** Dan za dnem se čitajo vesti, v katerih se nam opisujejo grozne muke slovenskih ljudi v stari domovini. A obenem pa je v njih recenega mnogokaj o nezlomljivo*! njihnega duha, ki se upira in ustavlja osišenemu suženjstvu najhujše vrste z občudovanja vrednim junaštvom po celi Sloveniji in Jugoslaviji. Osiščni roparji skušajo užugati tisto nezaslišano odpornost slovenskega ljudstva z mučenjem in ubijanjem. Tako so laški bisagarj«i, pijani belega slovenskega kruha, v maju poslali v temnice zopet večjo skupino izobraženstva, v katerem sta tudi sm profesorja drja. Borisa Purlana in bivši urednik ljubljanskega "Slovenca" Hafner. Nekdanjega Slo-venčevega urednika Prana Terseglava so odgnali že pred dobrim pol letom v Italijo ter ga tamkaj zaprli. Kako gre voditeljem delavskih organizacij in drugih naprednih struj, ne vemo, ker pač ne dobimo nobenih takih poročil iz Londona. Madžari so polovili vse slovenske visokošolce v Prekmurju ter jih odpeljali na Madžarsko, kjer so jih kajpak tudi zaprli. Med prijetimi in zaprtimi so tudi bivši narodni poslanec Josip KlekI, dr. Franc Klar in Janko Bajlec. V Prekmurju je slovenski jezik potisnjen prav iz vseh šol. Naciji še tudi niso zadosti hudega naredili po nesrečni Sloveniji. Ni jim še dovolj to, da so že na tisoče m t»oče naših ljudi pomorili, jih na sto tisoče pognali brez vsakršnih sredstev z njihne rodne grude vse križem po Evropi ter «ikrunili na stotine :n stotine slovenskih deklet Ne, njih na zla sla še -ni utečena, pa še nadalje razsajajo med slovenskim prebivalstvom ter uganjajo po lepem slovenskem ozemlju take grdobije m hudobije, kakršnih ni doslej razen njih vrednega prednika Karola Velikega še nihče počenjal tamkaj. In tako so ti bunski tolovaji v Mariboru zopet postrelili od 7. do 16. aprila letos 170 moških talcev. V Begunjah pri Bledu so postrelili dne 10. aprila deset, a 11. aprila pa 50 talcev. V štirinajstih dneh je nacijska svojat skupaj pokončala -30 nedolžnih slovenskih ljudi. Kdaj bo tega strašnega klanja konec? Ali ni nobene več pravice na svetu? čemu se nebo ne usmihi tega nesrečnega ljudstva? Ali mar niso nebeške sile močnejše od Hitlerjevih, Musso-iinijevih in madžarskih? Kje so, ko se godi v Sloveniji našim ljudem vnebovipijoča krivica? Dr. Kuhar je dne 30. julija govoril v Londonu ,po radiu o junaški(borbi slovenskega ljudstva proti nemškemu in laškemu tiranstv iV-PJ^iznal v tistem svojem govoru, da je trpljenje slovenskega člov&ka v Sloveniji strašno, ter zaključ/l svoje besede z upanjem, da se bo ta sveti boj jugoslovanskega naroda skon-čal z zmago pravice in Boga. Z zmago pravice m Bo&a! Mi verujemo v zmago pravice, v zmago demokracij, ki bi morale že zastran njegovega groznega trpljenja in junaškega odpora biti pravične do malega slovenskega naroda ter mu dati vse, kar mu gre. Vrniti mu ves slovenski svet m dati svobodo v novi, demokratični, federativni Jugoslaviji. Mi trdno upamo, da se bo to tutfi zgodilo, če se ne bo kak prevejan laški grof, ki se bolj in bolj uveljavlja v Washingtonu in naši javnosti, prikradel mednje ter jih speljal na pot vnebo-vpijoče krivice pod krinko demokratičnih gest in uglajenega vedenja. Da, mi verujemo v zmago (človeške pravičnosti, ker vemo, da je človek lahko pravičen, kadar to le hoče. Toda zdi se pa nam prav, če prepustimo Bcfeu delitev pravice v njegovem kraljestvu — v nebesih, kjer jo baje deli že na vekov veke, ne dia b| se to le količkaj poznalo na zemlji. Tu vlada krivica, koder so ljudje krivični, kljub vsej njegovi pravičnosti. če bo v tem svetovnem pretepanju m ugonabljanju zmagala pravica, bo to zmaga zavezniškega orožja, ne pa morebiti kake "nadnaravne" sile, ki se toliko zmeni za nesrečne in zapeljane zemljane, kolikor se mi za lanski/sne«. Bog je lahko neskončno pravičen tudi tedaj, kadar se človeku godi najhujša krivica, in zmagovalen v vsakem še tako strahovitem porazu plemenitih prizadevanj. Saj je vse božja volja in brez nje še las ne pade z glave, pravijo. Bog je relativen pojem, ki ne pomeni nič, ko gre za pravico in resnico v.dejanskih odnošaj ih med ljudmi. Svoboda in edinstvo Svoboda je že starodaven vzor in pride več ali manj v vsaki dobi do izraza. Ona ni samo podlaga prosvetljenemu življenju, nego je od nje odvisen tudi vsak napredek človeške civilizacije. Svoboda je tako dragocena posest, da jo mora človek ščititi in varovati pa braniti kakor punčico v očesu, če se hoče kdaj dokopati do boljšega in lepšega življenja. Obenem pa je ona K orožju, k orožju vsi, ki ga mor«je nositi! Sovražnik mora biti poražen in dokljeaa naša snaga! To j« tedaj našo geslo, ki velja to pot tudi a« aenstvo. Ta vidimo žensk«, ko se arijo v streljanju na padalne čete v taborišču pri Poektkillu, N. Y. POŠILJANJE PISEM V0JÁK0M V DROBNIH POSNETKIH Naša pošta je uvedla tako zvano V-poštno službo za prek-morsko pošiljanje pisem, ki so namenjena vojakom ali ki prihajajo od njih. S tem je znanost rešila enega najnadležnej-ših vprašanj v poštnem poslovanju. Ta poštna služba se poslužuje drobnega posnemanja pisem v zelo zmanjšani obliki, ki se imenuje mikrofilm. Število obojih pisem — do vojakov in od njih — je ogromno in z mikrofilmom se prihrani visoka tonaža poštnih vreč, ki se pošiljajo po letalih in drugače. Kar se s tem prihrani v tovorni prostornini, se lahko uporabi za pošiljanje ži-vtt, municije in drugih potrebščin vojakom, ki se borijo proti osišču. 1 Preiskava pošte, ki se prevaža na vse strani, je dognala, da tehta 150,000 navadnih pisem, pisanih na eno polo pa- pirja, 2,575 funtov in potrebuje 37 navadnih vreč, ZAVzemajo-čih primemo prostornino na tistih prevoznih sredstvih. Isto Število pinem v mikrofilmih pa tehta le 45 funtov in zavzema prostor ene same vreče. To pomeni, da se prištedi 2,530 funtov v teži in v prostoru pa toliko, kolikor ga zavzema 36 poštnih vreč. Ves ta prihranek se lahko porabi za pošiljanje pre-potre»bnih vojnih reči. Mikrofilm ni nič novega. Knjižnice se ga že poslužujejo in tudi druge shrambe pismenih in tiskanih listin. Stric Sam pa ga je sedaj prvi uvedel v poštne namene. Prvi pogoj za ta proces je to, da se rabi oblika pisemskega papirja enako-lično. To se pravi, da mora biti tak papir ves ene velikosti, ene mere. Ko je pismo spisano in seve tudi cenzurirano, kakor je vsa inozemska pošta, se posname na film, ki meri 16 mm, je tudi nekaj, kar se mora venomer razvijati in nepretrgoma širiti. Svoboda je statična ip dinamična. Svoboda uključuje neodvisnost skupine ali družbe, h kateri spadamo, če ni družba, v kateri smo in delujemo, neodvisna, če je podložna drugi, potem ne more biti nobenega govora o kaki svobodi v njej. Vsaka svoboda pa že sama po sebi nudi vsakemu posamezniku prosto voljo, da si lahko izbira, kar je po njegovem* mnenju najboljše in najpriklad-nejše zanj. V tem je najvažnejše to, da si vsak posameznik lahko voli vladne zastopnike ali zastopnice po svoji najboljši preudarnosti. Svoboda ima potemtakem dve poglavitni značilnosti. To sta individualistično stremljenje in nagib k družnosti. Svoboda posameznika jc podlaga, temelj oseibni pomembnosti; v njej je vsaka oseba enako pomenljiva in važna. Na skupinski svobodi pa temelji ves politični razvoj človeškega rodu. V svobodi je pomembnost človekove osebnosti važen element, a brez skupinske svobode pa bi ne bilo nobenega političnega razvoja v človeštvu. Brez nje bi tičala človeška družba vedno na isti niaki točki političnega razvoja Svoboda se ima za načelo izprememb, ker je demokratična in revolucionarna. Zato je svoboda beseda moči — beseda sile zamaha, zanosa človeškega duha — beseda sile v razmahu napredka. Kajti svoboda ne mara nikoli mirovati, nikdar počivati, nogo hoče vedno rasti, se širitu in razvijati, dokler ne postane tast slehernega »posameznika in sleherne skupine. Vzor edinstva je prav tako star kakor oni zlate svobode. "Vsi v mejah štirih morij so si bratje", to je bil Kitajcem politični vzor ali ideal stoletja in stoletja. Nevednost, verski in plemenski pa drugi trapasti predsodki, ki so hujskali posameznike in cele narode drugega proti drugemu, vse to in še drugi umetni plotovi so delili in razdvajali ljudi, kakor jih delijo in razdvajajo še dandanes. Toda ljudje bodo prej ali slej — včasih morda celo v jako mučnih in težavnih okoknostih—uvideli, da je končno edinstvo človeškega rodu neizogibno. Svetovno politično, gospodarsko ip kulturno življenje sedanjega časa nam dokazuje vsak dan jasneje in jasneje, da je človeštvo nedeljiva celota. človeku je že tako rekoč prirojeno, da se neprestano — dostikrat nehote in nevede — lene za svobodo, a obenem pa se oglaša v njem nepremagljivi prirodni nagon k druženju a tovariši in tovarišicami. Bojni klic francoske in ruske revolucije je bil; Svoboda, enakopravnost in bratstvo. Mlada ¿talija je bila ustanovljena na treh neraizdružljivih osnovah, in sicer na neodvisnosti, edinstvu in svobodi. Tudi še mlajša Jugoslavija se je ustvarila na »ličnih osnovnicah, ali je žal vsaj začasno razpadla deloma po svoji lastni krivdi, deloma pa po fašistični ropate)jnosti. Nobenega protiskrvja ni med svobodo in bratstvom, kakor ga tudi ni med edinstvom in svobodo. Kajti biti svoboden pomeni biti enakopraven in enoten, a biti neodvisen kn enoten pomeni biti svoboden. Steza človeškega napredka se ne vije samo V rastoči in neprenehoma se razvijajoči svobodi, nego tudi v čimdalje obsežnejši edinosti,, ki ne obtiči pred nobenimi plemenskimi, narodnostnimi ali verskimi plankami. približno tri petine palca širok in podoben kmematografične-mu filmu. Zvitek takšnega filma, ki zavzema prav malo prostora, se pošlje v kraj, kamor je pismo namenjeno. Ko dospe na lice svojega mesta, se se iz filma nairedi fotostat v velikosti štirih, oziroma petih in pol palca. Ta fotostat se potem dostavi naslovljencu ali naslovljenki. Mikrofilmi še niso uvedeni na vseh prek morskih postajah, ki preskrbujejo ameriške vojske s poštno skr&bo. Vojne in mornarične oblasti pa nadaljujejo z razvijanjem te tako zva-ne V-po&te, vsaj kolikor se tiče poenolrčenja pisemskega papirja. Ta novotarija sama pa bo, kaikor so preračunali, prihranila tretjino prostora, ki so ga zavzemala navadna pisma, in več kakor polovico teže. Enakolični pisemski papir V-poste je kombinacija pisma in pisemskega ovitka Več kakor pet milijonov takšnega papirja se je poslalo vojakom preko morja in na milijone kosov se še tiska. Pole pošiljajo tudi dvajsetim največjim poštnim uradom širom po deželi, da se jih poslužujejo tudi civilisti, ki bi radi pisali vojakom preko morja. Sčasoma bo, kakor imajo to v načrtih, vseh 44,000 poštnih uradov v Zedinjenih državah imelo te enot-nostne pisemske pole širšemu občinstvu na razpolago. Katera pisma se bodo pošiljala v izvirni Obliki in katera v mikrofilmu, to je odvisno od tega, kako bodo odločili posamezni vojn» aH mornarični poštni uradi. Pošiljateljem V* pošte se za&otavjja popolna tajnost, pa naj bodo njihna pisma fotografirana ali ne. Pisma, ki prihajajo od prek morskih postaj ali k njim, pregleduje cenzura, a fotografiranje ali razvijanje mikrofilmov pa se vrši povsem mehanično. Pisma odpira avtomatičen rezalni stroj in katisto se vrši tudi posnemanje be»edila v njih. Stroj posname po 2,500 pisem na uro. V-pošta je zopet nekaj, ki izpopolnjuje sodelovanje med poštnim uradom in vojnimi oblastmi, da je vojakom in mornarjem zagotovljena najhitrejša poštna shižtoa. Vojni department se prav dobro zaveda, kako velikega pomena je redna pošta kot moralna činiteljfca. Redna pošta je akoro tako vafrna kakor hrana sama. Črka V, s katero se označuj^ nova postna skrfcha, Stoji za Vic*ory (zmago), ki je simbol naše bodoče zmage. — Com-mon Ourncil, FUS. JOSKO OVEN: RAZGOVORI D^UGA FRONTA, GOR AU DOL, RUSIJA BO V BOJU DO ZMAGE (Nadaljevanje s 1. strani.) listi, vsa gledališča in vse radijske oddaje širom po Sovjetski zvezi širijo idejo, da je njihna vpjna boj za domovino. Rusija bo obdržal« svojo o-fenzivno silo to leto, je zagotovil Ingr. Če pa zavezniki od-pn> drugo fronto, bodo Rusi prešli v ofenzivo ter zadržali največje štr/flo nemških divizij. Ne umrem na slami — untrem na polju; ko s konja padem, sabljemka zazveni, pravi kozaška narodna pqpem. Cel svet upira oči v spodnji in zgornji I>on, kjer se bije na jstrašnejši boj, odkar hodi Človek po zemlji. Ru.*ko ljud-rtvo, ki i olagoma izgublja vero v pum« * < ;I unij demokracij, fä bojuje ne samo proti Nemčiji — 130,000,000 proti 85,OOQ,OOf) mpak kakor n mernki časnikarski poročevalec LeTand Stowe, 130,-<)oo.(>00 proti Nemcem in njih zaveznikom, ki frej^jo skupaj vtč kakor 200,000,000 ljudi. Ruti ja nima tujih sužnjev, ki bi ji i 'delovali munieijo ter delaH na polju. Nemčija ima samo v svoji deželi zaposlenih Čez pet milijonov tujih delavcev, s kater mi k* oprošča na milijona Nemcev za vzhodno fironto. S težkim srcem poslušamo novice, ki donijo iz radia, in stra-h( m:i pogleda človek na prvo stran jutranjega lista. Kaj bo z Evropo, če se Hitlerju posreči prebiti pot preko Kavkaza? Kaj bo z našimi ljudmi, ki so z dušo in telesom v borbi za svobodo? In koliko sto tisoč naših ameriških fantov bo obležalo na bojnih poljanah v boju ne morda proti tridesetim d iw i zijam, ki so sedaj v Franciji, ns-go preti tri.-toterim ? Kaj je z drugo fronto? Ravno danes ko to piš^m, ima CIQ velikanski javni shod v Grant parku, ki se ga bom udeleiil tudi jaz za takojšnjo drug*) fronto. Govorili bodo tile delavski voditelji: R. J. Thomas, predsednik avtne unije; George Addea tajnik-blagajnik iste unije; Fullerton Fullon, ravnatelj CIO. In še cela vrsta drugih. Gesio tega shoda We have the tnen. We have the materials. We have the will to win. The only way to win is to ATTACK NOW. Kdor še veruje v dobrote barbarskega nacizma, naj samo pogleda v "Life magazine" od 3. avtznista na 28. strani. Videl bo sliko, ki je ne bo pozabil iz le pa. Na tisoče Grkov, ki so umrli od lakote. In to bo po celi Evrcpi. Ali zamerite Rusom, ko pišejo: "Mi sedaj razumemo, da so Nemci zveri, ne ljudje. Odslej naprej mora biti beseda Nemec — prekletstvo, beseda, ki nas prisili zagrabiti za orožje. Ali sovraštvo ne zadostuje, ubijati moraš. Dan, na katerega nisi ubil Nemca, je zapravljen. Nič ni prijetnejšega za rusko oko kakor nemško truplo. Ne računaj na dneve in milje, nego na število Nemcev, ki si jih ubil. Ubijaj Nemce, je prošnja tvoje matere. Kol j i Nemce, je mila prošnja tvojega otroka. Ubijaj Nemce, te prosi tvoj a d omov in*.'' Te zgornje besede je prineslo gl as Ho rdeče armade "Rdeča zvezda" v svojem apelu do vojakov. Nam se zdijo nekaj groznega. AH ruskim delavcem in kmetom, katerim so nacijske svinje po gazi le vse, kar so si v znoju in krvi priborili in pridobili v 'zadnjih petindvajsetih letih, je to ukaz. in kaj pa mislite o naših ljudeh na Gorenjskem, v Marilbonu, Ljubljani in drugod? Kaj pa ti mislijo o Nemcih in Lahih? $e o Kitajski Zadnjič enkrat sem za pisal v tej koloni, da bom nadaljeval s pitman jem o Kitajski, in s spodnjimi vrsticami pod gornjim naslovom bom skušal izpolniti dano besedo. V času od 1925 do 1927, ko je bil Kuomintang s sedežem v Nankingu v bojih z vojaškimi glavarji severnih kitajskih pokrajin, so kitajski komunisti veliko prispevali h končni zmagi. Meseca marca 1. 1927. je mladostni in navdušeni marksist Ču En-laj organiziral splošno stavko v ftangaju. 600,000 delavcev je pustrlo delo. Ko je par dni pozneje dospel tjakaj Čiang Kaj-šek s svojo vojsko, je bila zmaga že dobljena. Prestajal je le Še slavnosten vhod v mesto. Toda ta splošna stavka je silno prestrašila ne samo bogate Kitajce, nego tudi in še posebno tuji kapital. Kampanja s severom je bila domala zaključena in*KAj-Aek, ki mu niso bMi komunisti nikoli posebno pri srcu, se je pripravil na to, da pomete s komunisti ne samo v Kuomintangu, nego tudi na to, da popolnoma zaduši njihno gibanje. Kn mesec potem, k# je padel šanhaj, j^ Čiang Kaj-iek udaril. Zloglasni šanhajski pokolj je MSaril delavce nepripravljene. Oez pet tisoč komnunitftov je bilo poslanih v enem samem dnevu. Več kakor pol njihovih voditeljev je bilo ujetih in umir-čenih. Drugi so pobegnil* in kasneje onganizirali komunistične armade, ki so še danes hib-tenit a kitajskega boja proti Japonski. ÓQ En-laj je bil tudi mod u-jetniki. <>l> odili so ga na smrt. Toda s pomočjo nekega prijatelja se mu je posrečilo uiti. Ti-ti, ki so ušli smrti in se zatekli najprej v Vuhan, potem pa v Nančang, so tu dne 1. avgusta organizirali wpor in s tem položili zgodovinski temelj prvi dela v; ki vojski. Od tam so šli v Svatov, kjer so rdeči delavci zavzeli veliko južno pristanišče ter ga držali de.^et dni proti tujim in domačim militaristom. Nato so se odpravili v Kanton ter tam ^ organizirali stovito kantonsko komuno. S tem se je napovedal boj na nož med komunističnimi pokrajinami in Nankimgom, kjer je poveljeval čiang Kai-šek. Vsak član komunistične ali rdeče armade, ki so ga ujeli, je bU na mestu ustreljen. Toda boja ni bilo konec. To je bil šele njegov začetek. Boj je trajal še celih devet let. L. 1928. je došel poveljnik prve rdeče vojske ču Teh v ¿ingkansan ter postavil prvo sovjetsko vlado v pokrajini Hu-nan-Kiangsi-Kvantung. Iz tega središča se je njihna oblast hitro širila. Po dokajšnjih notranjih bojih glede taktike so si komunisti utrdili oblast po omenjenem ozemlju ter z razdelitvijo vele-posestev med ubožne kmete in z zboljšanjem zdravstvenih in gospodarskih razmer pridobili narod na svojo stran. Sedaj jim je manjkala «vínole še vojaška organizacija. ču Teh jo je organiziral. Pozneje se je ta rdeča vojska delila v osem različnih enot, ki so več kakor pet let odbijale vse sile, kar jih je mogel Kuomin-tang za en o z drugimi militarista poslati proti njim. O teh bojih pa mislim pisati pozneje. Ruaki relif Danes imam dobršno poročilo. čarli mi je izročil pismo iz Pennsylvanije, kjer so sodrugi pri federaciji poslali $25.00. Na čeku so podpisani: John FVadel, Anton Zornik in Aleksander škerl. Fantom iskrena hvala! Prejel sem tudi prebitek od skupnega piknika za Prole-tarca in ruski relif v znesku po $75.00. Tako je: Federacija v Pa. $25.00; prebitek z omenjenega piknika $75.00; družina Jos. Oven $5; Charles Pogorelec $2; Mrs. Antonija Morela $1. To znese $98.00, prej $281.00, skupaj $379.00. Vsem darovalcem iskrena hvala! Denar je že oddan in sedaj sem pripravljen odnesti vaša darila na pristojno mesto, čim mi jih pošljete. Seve pa je to odvisno od vas. Sodrugi, na delo! Sejo kluba št. 27 JSZ CleveUnd, O. — Prihodnja tej* kluba it. 27 JSZ bo v petek 14. avgusta ob S. «večer v klubovih proatorih. Članstvo se poztvlje, da ae te aeje udeleži v obilnem številu, kajti naša naloga je, da vzdržimo naše aktivno»!i ter poiivimo delo aa našo stvar, pa naj bo to nas list Proletarec, ki potrebuje več naročnikov in katerega moramo vsdriati, ali pa drugo delo, ki se tiče našega pokreta. Torej, pridite na sejo, da se pogovorimo o vsem tem. — Tajnik. Dvajset milijonov v kitajski vojni Po poročilu, ki je dospelo v London iz čungkinga, je rekel vojni minister geik Ho Jing čin, da so Kitajci poklicali v petih letih svoje vojne V Japonsko v celem dvajset milijonov mož pod orožje. IVAN VUK: BELE NOČI Bjelyje «oíi, kak v xkazkje prekraanyje, laíkovyj èepot be rjo z, ptic Webt ta nje, zvuki nejasnyje cursivo tainstvennyh gijoz ... N. ftefer. Pozdravljene bele noči... zemljo, da le-ta, kakor človek, posedi v prijetnem hladu m po-anjari o rfčeh, ki so ohranjene / duli. Ste ne zagledali kdaj v tak omrak ? Pred vaa so stopile podobe. --------j nejs ne, kakršnih še niste' vi- Ste se ustavili kdaj v življe- deli, komaj da se jih spominjanju na cesti, ko se je spuščal na te iz sanj, sedale k vam in go-zemljo večerni somrak, ode vaje vorile z vami. Poslušali ste v sivi pajčolan, pretkan 8 črni- pravljice tistih nepoznanih primi nitmi noči, vse prostran- jateljev, sedajočih k vam, go-<*tvo? | vorecih z vami in aladka lenoba Ste se ustavili in se zagledali 8e vam Je razlivala po žilah, vanj? ' ^^ ^cih pa vas je poljubljal ve- Na nebu je bilo Se svetlo, te ierM' ve,rii ,in. vas °,bj*maA 8.. M , „ . . so trepetali poslednji pozdravi '"^J"™ osvežujočimi krili. Ne- j m se ponaSal z njim. Zakaj nje- zatonelih žarkov solnca, a zem- jasna želj» vam je posepetava- gova brezobzirnost mi je bila lja se je zavijala v tisti pajio- la da .bl f dvfcmli »" *h , in iudrf sem se. ko sem se luna-a plaši, «vi, kakor listje v' A V1 !,te.,'e "t*1"1* 1 >,K>mml woje«a Htrahu »>red topolov. T iti na je zavladala o- iskali k nepoznanim k! so krog v«. (aka tiSina. kakrtne P"***»** k P™'1' v se spominjate iz otroških let. 8i,h- na> .vam mno«f°- ko se je -priprav Ijala babica, da ! mn0«0 *. t»tun sladkoopojnim vam. otrokom, pripoveduje jezikom. In podu- ga takrat, ko je gospodoval nad zavestjo moj "Jaz", tisti, nepozabni in skrivnostni, raz- j likujoč se od thtega vsakdanjega, poznanega, ki mi je jrledal iz oči, ko sem sedel k obedu. Spominjam se še, kako sem se ga ustrašil, ko je utopil predme prvič. Ustrašil sem se ga, kakor se človek ustraši nepo-znancd. nenadoma stopiv&ega pred njega. Natančno tako, spominjam se, sem se ustrašil nekoč v mladosti tudi tistega vsakdanjega svojega "Jaza", ko je stopil prvič prtdme in rekel • sirovim, brezobzirnim glasom: "To sem Jaz!" Res je, privadil sem se mu hitro in dasi de. otrok, ga cenil pravljice o zakletih kraljiči-nah, o povod njem možu, o prekrasnih vilah ... O življenju, ki se vam je zdelo neverjetno, nemogoče, a ga je bilo vendar vse polno okrog vaa in v vas ... A vi, otroci, ste molčali v pričakovanju in v dušah vam je bilo tako nepoznano svečano, kakor človeku, prestop i vše mu prag cerkve v tujini, katere še ni nikdar videl, a samo slišal, da stoji nekje vsa tajinstvena in krasna. Ko pa si jo je ogledal v notranjosti, je bila tako poznana, kakor domača. Z vami vred pa je molčal celo mrak m vse okrog vas. Ste se zagledali kdaj v tak somrak? Na nebu so se odpirale blesteče oči zvezd, kakor da se pravkar prebujajo in gledajo na zemljo, pošiljajoč ji pozdrav. No, tiste oči niso bile tako blesteče, kakor so blesteče v temnih, nočnih večerih. Sanjajoč na pol, na pol bdeče so bile, podobne očesu dekleta, katerega vzbudi jtitro belega dne, a pod vttakom prelep'ih sanj mižaje miali o njih, boječ se jih utopiti v jutranji svetlobi. V vejah belih brez je ftele-stelo listje s tihim, sanjajočim šepetom. S takim šepetom uspava mati svoje dete, radnjoč se v duši njegovega čistega us-meva, tako prelestnega in milega, s kakršnim se usmevajo samo srca ustvarjajoča paradiž ... Somrak pa je zavijal v svoj sivi pajčolan, pretkan s črnimi nitmi noči vse prostranstvo in vse predmete s tako nežnostjo in skrbjo, kakor zavija mlada žena svoj poročni venec, viden, dragocen spomenik sanjajoče mladosti, polne snežnobe-lih pravljic, zamenjane z bede-čim življenjem, v katerem se redkokdaj oglasi pravljičen 7las iz minulih dni. Zavijal je šali ste zgodbe, prečudne, da je ledenela kri v žilah, se vzbujala ljubezen v srcih, razcvetale rože v dušah in radost gledala iz oči in brezskrbnost. Zdelo se vam je, da takih zgodb nikdo ne žrvi v življenju. A ko ste jih gledali pred seboj, so se vam kljub njih prečudnosti zdele tako poznane in svoje, kakor da so vaše lastne zgodbe, v dušah prežite. — Se spominjate takih večerov? ... v Glejte, takšne so ruske bele noči... njim; kako sem se vendar mogel ustrašiti tega, kar je vzra-stlo z menoj, kar se je rodilo z menoj?! Saj je vendar on tisti, ki vodi moja vsakdanja pota, kJ mi pogrinja mizo k obedu!... A ti*ti drugi, nepoznani?!... Kdo bi mislil, da živi? Saj še vedel nisem zanj. če je prišel, Arrerika pošilja veliko bombnikov proti nacijem na rueko fronto. N» gornji «liki jo videti ameriiko moštvo nekoga bombnika, ko »e jo ta prepeljal »a sovjetsko letališče nekje na srednjem sapadu. Od leve proti desni: Major Ondrick, ameriški vojaški ataše, kap. Mackay, sopilot Blevans, nav. Campbell, radijski uradnik Josljrn. Ruski letalci odvedejo letala na bojišče. _________ KNJIŽEVNI VI NTMK GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Ameriški letalci Zatone solnce, ugasne večer- inad Bolgarijo na zarja. A tistega temnega plašča, ki navadno objame zemljo, kakor da jo hoče skriti neprijaznim in nepoklicanim očem, ni nikjer. Kakor da je pozabil na svojo zemljo tisti temni plašč?! Kakor da je zadržan in ne more priti ter pošilja svojega zastopnika, da on uspava zemljo v sladek sen, kratek, a zato sladkejši, ker je kratek. Cankarjev glasnik. — Mesec- ;ska številka. — Njena vsebina nik za leposlovje in pouk. Ju- je sledeča: 1810 — 25 de Mayo lijaka številka. -— V tej je sle- — 1942. — Trst in Istra v sred-deča vsebina: Pet let Cankar- njem veku. — Joško Oven: jevega glasnika (uvodnik). — Razgovori. — A. Drašček: Lev Naše naloge po vojni (uvod- Nikolajevič Tolstoj. — Zmaigo-kakor je prišel prvi, brezobzir- • nik) _ lymn jontez: Bog (pe- slav: Zveza in društva. — A. no in ponosno in se imenoval, Ivan Molek: Zadeva kri-; Mozetič: Obujeni spomini. — bi človek pogledal nanj, ga u- tike _ j j . Pe*nik ^ ^iji Mirba: Zgradba "Jugoslovan-važeval ali ga vsaj trpel. A ni ¡ volji. — Frank Novak: Damja- skega doma" v Montevideo. — se pojavljal in zato ga nisem nova ijubezen. — X. Y.: V o- Vesti iz organizacij. — Tomaž brambo sanjarenja. — Jože Sir- Kodelja: Kam spadamo, cl: Obramba Sevastopola. —- Revija izihaja v Buenos Ai-I. J.: Samotar Janko (nadalje- resu. Njena naročnina za celo vanje). letj je $2. — Njen naslov je: Cankarjev glasnik je edina Coronel Ramón Lista št. 5158, ! slovenska napredna delavska Buenos Aires, Argentina, kulturna revija v tej deželi. Izhaja v Clevelandrj in njegov poznal. (Konec prihodnjič.) Piše CHARLES POGORELEC V gorati Mondani, v East He- Virginije, kamor so ga pova-leni, živi Jož« Mihelich, ki se bili sodrugi in somišljeniki na kaj rad spomni Proletarca, ka- zadnju konferenci JSZ. Upamo, dar mu prilika nanese, stori da bodo naši tam nudili tisto o-kaj zanj. Poslal je 4 naroč- poro pri agitaciji, kakor so je nine. še vsakemu, ki je prišel med .. , 0 ,, . . .. . . ... nje. Vsaj upravniku so še ve- V La Sallu in okolici je bil dno v prijetnem spominu dnevi, na agitaciji zadnje čase spet ki jih je prebi, na ag-itaciji med Tone Udovich, poslal je osem ,njimi pred nekaj leti naročnin in dolar fondu. tiskovnemu Po poročilih,* ki so prišla iz Sofije v Ankaro na Turškem, so pczvedovalni poleti ameriških letal nad Bolgarijo povzročili to, da so se tamkaj še poostrile varnostne odredbe proti zračnim napadom. Predzadnji teden so alarmi "What'. Your Name?" — Nova knjiga ameriškega pisa- Iz Puebla, Colo., smo dobili prvi gla.* od našega novega zastopnika Ludvika Yoxeyja; podal je 6 naročnin, med kateri- Anton Jan kovic h iz C leve-landa je poslal 12 naročnin, Frank Barbič pa dve. T&ne je odložil zastopništvo za list radi nove službe, ki je menda "cesarska" in jo je dobil zadnje naslov je: 6411 St. Clair A ve.,' telja Louisa Adamiča, ki izide, mi je par novih. Dobro z na me-1 čase. Njegovo mesto je zavrel C k» vel and, Ohio. Letna naroč- Prve d™ v mesecu septembruJ||H| nina znaša $3.00. ' Knjiga je tretji zvezek v nje- ......... .. i ,. . , govi seriji z imenom "Nation of Mladinski hrt. -- Mladinski Nation,»# KnjiRi ^^ Many mesečnik ki ga rzdaja Sloven- Undft„ ^ «Tw0lWmy Pas8ajfe» en zubelj, že se prikazuje veda"£ * Peljali v jutranja, vsa «veža in n»tnata,' '-t»1» »>' kakor obrai/. device, umivajoče se v bistrem potoku. Tam, kjer ie zatonilo solnce na večer, nekaj korakov, zdi se, od njegovega zatona, se prikaže zopet, želeč vsem dobro jutro. Kakor da je sedlo za tisti brezov gozd tam na horicontu stoječi, popilo čaj, zasnulo, nato pa se je dvignilo zopet na cesto vanje po cesti, vsej modni, kakor s plavicami potlakani, kakor s potočnicami posejani. En sam somrak, odet v paj-čolanaHt plašč, siv, kakor listje topolov, so tiste bele noči. ameriška letala ali ne. Kakor je že znano, so pred več tedni ameriški bombniki napadli tarče ob Črnem morju. Med njimi je bilo tudi oljno polje Ploesti severno od Bukarešte na Rumunskem. V Detroitu sta bila aktivna John Zorni k in Leo Junko, pr- glosaških imen, s problemom,. vi je poslal 2, drujgri pa 5 naroč-ki dela dokaj preglavic mno- nin, provizijo pa poklonil ti-gim priseljencem, •zlasti pa o- .skovnemu fondu. Obnovil je nim, ki so slovanskega izvora, naročnino tudi Joie Kosa in Pisatelj se precej časa pomudi zraven dodal $2 tiskovnemu tudi pri slovenskih imenih. Ce- fondu, Vid Glavač pa je poslal Nova knjiga se peča s pro- . . . . . blemom 'tujih", oziroma nean- avgust. — V njej je zastopana znana slovenska pesnica in pisateljica Katka Zupančič s pesmico "Želo" pa povestico "Nas semenj".—Ana Furlanova ima čirtico "Borut je hodil v prvi razred". — D R. je napisal, ji je $2 60 se bo po ! $1 v isti namen "Oslovsko odlikovanje , a Pa- .....L i.«::_______u i^ju-j^u I vel Kunaver pa je priredil poučni spis "Zakladi sveta". — V angleščini ima R. McMillan "The Origin of the World" (na- vseh knjigarnah in knjižnicah . t , ., . _ že prve dni v mesecu sept em- _ John P"¡'h Biirgettstowna, bru! Kdor jo hoíe a pisatelje- !Pa" |e "1 # /ravtMi posMM M NC ¥ tiskovni vim lastnoročnim podpisom, naj si jo naroči naravnost pri njem, Zgoraj omenjena ameriška j daljevanje), Ix)uis Beniger nasTov'jeT LouisTdamic'; letala, ki so bila na pozvedova-144Birthdays of the Great Men ; j jvfilfoi ci New Jersey, nju nad Bolgarijo, »o prejkone i takisto v angleščini je še dosti1 priletela z oporišča na angle- druge snovi v obliki dopisov. škem otoku Cipru. Stroški indijske obrambe Kakor je naznanila indijska vlada, so znesli stroški za indij-Kakšne čudne pravljice ste|sko obrambo med časom od 1940 do 1941 $380,000,000. K tej vsoti je Indija prispevala $220,000,000, a ostalo pa je plačala angleška vlada. mi pripovedovale, bele noči. Pravljice tistega mojega življenja, živečega samo v sanjah — telesu nepoznanega, živeče- navodil in kratkočasnic, ki so primerne za mladino. Med to tvarino je opaziti tudi igrico "Four New SNPJ Members", ki jo je spisala Zora Goatovich. Ta mladinska revija stane na The Slavonic Monthly.—Slovanski mesečnik v angleščini. Številka za junij in julij. — V njej je sledeča vsebina: A Call to Arms (uvodnik).—Dr. Henry Noble MacCracken: John Amos Com en ¿us (z ilustracijami, ki jih je naredila Nancy ieto $1.50. Njen naslov je: 2657 Hartshorne). — Ameriški ru-S. Lawndale Ave., Chicago, 111.; M zavod. "Soviet Children in Njiva. Delavska m kulturna Wartime. — Waclaw Zaja- revija, ki izhaja mesečno v prvi polovici vsakega meseca. Maj; Primerna skrb bolj dolgo ohrani vaše potrebščine Elektrižni praftilnik. OdatrmnHe drofctine po vaa k i uporabi. Nikdar ne odftranjajte pr«-kruha s vilicami ali druffim kovinakim orodjem. Ne naravnavajte čaaomera poffoateje kot je potrebno. Namaiite t oljem mehanizem, ki dviga kruh, po tovarnarjevih navodilih. Na prvo tnamenje prevelike vročine v »poju praiilnika ali v »tenakem r.amaAku, dajte pregledati iico, svetna meata In iztok. Elektriini lonec «a kuhanje kava. Driite no-trnnjMino avojefr» lonca CLSTO in v*Aa kava bo t>olj okuana. Ne puatite v nj«m ostankov kave. Umite in nplahnit« precejalno platno ., .umite poaodo, kakor to napravite s drugo ateklenino. Kovinaki lonci ae naj vtaaih o^iatijo tako, da denete vanje namesto kave namitno žlico aode ta peko in nato nadaljujte, kakor bi kuhali kavo. Driite ratgrevalnl del euh. Elektrika« pražilo sa uliveace. Obrišite robove pegice in ploife xa peko a auho cunjo. Uporabljajte ftidno krtačo, da odatranite vae koace, ki ae drie ploAč. Puatite plotte odprte, da ae ohlade. Nikoli ne «mlvajta ploM; to bi odatranilo prevlako. čc ae ulivanci prijemajo, odatranite koace t lično krtačo. Nato namaiite ploAče a tenko prevleko ftalatnega olja ali t raztopljeno, nealano mastjo. Puatite, da ae ploAče ra*grej«*j<\ kler ae ne kade. Vlite nanje teato ter vrzite prvi ulivanec proč. Commonwealth Edison Company * Victory Home Centers czkowski: "Slav Day" Under the Sign of GrUnwald. — Prof. Clarence A. Manning: Slav Cooperation. — Andrey Slabey: A Great Slav Educator. — Ma- fond. OproŠča se, ker se je z naročnino zakasnil. Nič zato, John, saj pravijo, da boljše pozneje kot nikoli, kar ni slabo pravilo. Weatmorelandaka federacija SNPJ (zap. Penna) je prispevala $5.00 v tiskovni fond Proletarca, $25.00 pa za ruski re-lif, vse skupaj je poslal njen blagajni!k Aleksander Skerlj. V našem mestu smo se sledeče gibali: Charlea Pogorelec je dobil 20 naročnin, Tone in An-na Dreaharsta prispevala $1.00 v tiskovni fond, ker se nista mogla udeležiti ProletarČeve-ga piknika 14. junija. Frank John Krebel, ki je tudi star borec v našem gibanju in izkušen agitator za Proletarca; prevzel je tudi nalogo nabiranja oglasov za bodoči letnik Ameriškega družinskega koledarja. Lovrenc Kavčič iz Sygana, Pa., je poslal prispevke za klub št. 13 JSZ in dve naročnini. Našo milwauško fronto zastopa Louia Barborich. Poslal je 6 naročnin iirtzdaj bo pa zaposlen še z agitacijo za oglase za naš bodoči koledar. Lansko leto je bil naredil dober uspeh in ker je agilen možak, smo prepričani, da ga Ibo letos tudi, ali ne Lojze? Iz Winamaca v Indiani je obnovil naročnino John Kruzick in zraven priložil dolar v tiskovni fond. On je Hrvat, toda naročnik Proletarca je že nekaj let, pa tudi spomni se ga rad s kakim dolarjem. Naša zadnja postojanka to j pot je Willard, Wis. Od tam je >pe »«H b ti « r* I viadnje čase obiskali sledeči: John Kri-i vec z 4eno Millie iz So. Standarda. III.. Johanna Demovšek tz Pittsburga, Kans., Hichael Medvedovič, McKees Kock, Pa., Mr. in Mrs. John MivÄek, Wau-kegan, III., John Klančar, Pue-blo, Colo., Peter Banič in Stan- ltem | lev Jaruseski, Depue, II!., Mr. Hrvatin, La Salle III. Cpl. Char-'es Rock, Las Vegas, Nev„ Ann vSetina, Detroit, Mich., Mary Kartelle, Kenosha, Wis., in Ray Travnik in Stoyan Menton iz Detroit« prvi kot delegat, drugi pa kot gost na konvenciji avt niku iz istega vzroka, obnovil je tudi naročnino za list, katero nam je izročila Mary Andrea; Jože Oblak pa je poslal eno naročnino. Tu se bi lahko mnogo več storilo, ako bi bili sodrugi, zastopniki Proletarca, pri volji stopiti sem in tje do naročnikov ter poterjati njih naročnino, upravnik ne zmore vsega; ako gre po dnevi okrog, pomeni, da mora drugo delo čakati v uradu, kar pa stori po delovnih urah, bi pa ostali zastopniki intotako lahko izvršili. Le malo več volje za agitacijo je treba, pa bi šla stvar z večjim uspehom naprej. Ne^nasla-njati se na pregovor "let George do it" fantje, kajti takega Georga ni med nami. Dolfcnost nas vseh je, da pomagamo pri Luka Podbregar iz Witta, III., je tudi eden tMih, ki se rad npomnl Proletarca. Obnovil je naročnino in prispeval dolar v ti« kovni fond. Tone Zomik iz zap. Penne je poslal 19Vi naročnin in na-nih delavcev, ki se je prošli te-►bral $4.25 v tiskovni fond (h- den vrtin vtem me «u in Tho ' kazano v tej izdaji) Zdaj Jej^. ^«'rbirma^i"^^^ Rose Lazar, Fontana, j na agitaciji po naselbinah vz- pro,imo nnj priradeti vzame- ma* in Calif. hodnega Ohia in bližnje Wesrt TISKOVNI FOND PROLETARCA XI. IZKAZ Ea«t Helena, Mont. Joaeph Mihelich $1.20. La Salle, HI. Anton Udovich $1.00. No. Chicago. 111. Jacob Meaec $1; Martin Judnich 50c. akupaj $1.60. Chicago, III. Po $1: Antonia More-la in Anton in Anna Dreftaf (ker ae niata mogla udeleiiti piknika 14. junija), akupaj $2.00. Detroit, MkH. Joe in Anna Koaa $2; Leo Junko $1.80, akupaj $3.80. Bargetutown. Pa. John Pirfh 60c. Export, Pa. Weatmorelandaka fed. SNPJ $5.00. (Poslal Alex Skerlj.) Duluth, Minn. John Kobi $1.00. Horminie, Pa. Po 50c: Frank Ovca (New Brighton) in George Smrekar (Aliquippa^ ; Anton Tomaiin (M«*ad-ow Lands) 26c, skupaj $1.25. (Poalal Anton Zornik.) Witt, III. Luka Podibregar $1.00. Winamac, Ind. John Kruzick $1.00. Strabane, Pa. Joe Kaua $1; Martin Rajc 50c, akupaj $1.50. (Poalal Louia Bartol.) Cleveland, O. Frank ftile $1; Anton ColariČ 10c, akupaj $1.10. (Poalal John Krtfcel.) Detroit, Mich. Po $1: Vid Glavni in Stoyan Menton, akupaj $2.00. Hermtnie, Pa. Po $1: Frank Zu-panttt. Anton Zornik in John Fradel, •kupaj $3.00, (Poalal Anton Zornik.) Skupaj $26.Ri, prejftnji izkax $654.62, skupaj $681.47. Popravek.—V zadnjem izkazu je bilo pomotoma izkazano, da je prispeval Marico Tekavec, Strabane, Pa., jo to na znanje.—Uprava. "7 KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI j PIŠE F. Z. ja je tu obenem salun) 9VI \ i- . _ . „ . - dela pri baru dva mciika, ki sta Glenwood Springt, Colo. y ^^ enJlu< ^^ Vstar.n-k.-m hotelu Glenwood. istft . mJad je bil ki ima mnogo sob paskoro nič ¡^ korajien in ^ ^peUf|ju sta * Ä d™ »tara i krepko pridušil. "Slovenca Američan* o vojni Sprla nUmi^ mi omeni Aiwela. Pr€ipoznaU naroč-je zrnati v besedau bitki, je p ka ^ ijatelja p^^tarca rekel ko se je obrnil k meni in j h atleta. Delal je y f(>_ zeni: "OprosUU temu prizoru, vfi| 34 ,et cbratuje a jaz «srn bil r,t vsega tega be- ^ y me4ecu Crostod BuUe. sed':čenja o vojni in ga ne trpim, če si le merem pcmagati." Stari "o! d ti mer" se bržkone ne Star je 634et. Mu gre dobro, le levma^zem ga nadleguje. Pa , , . . [»«dravi tu v toplicah, v vročih zavda, that the worst is yet to | kavernah in pri kirctpraktiku. V hotelu Rex, kjer stanuje, so come. V Aspenu je bila minuli teden vojaška komnja. da proučuje načrt za ustanovitev vojaške kcmpe v tem nekdaj živahnem rudniškem okraju. Iz *:koro sami starejši možje, ki ni skušajo tu utrditi zdravje in podaljšati življenje. Grand Junction z okolico slovi vsled velikih, bogatih sadnih Aspcna 90 izvozili pred deset-» . . vlakom srebrn. J^- . Tud,' P«"«oej Slovencev kmetuje v teth krajih. Imajo par podpornih društev, med njimi dve društvi SNPJ (Pali- aade in Grand Junction). Po- letji vlak za rude. Tudi na&i rojaki so jo veliko iz«kopali. Nekaj jih je še tam. Par rudnikov še obratuje. Starejši ljudje obdelujejo svoje grede, hodijo na lov za ribami in v jeseni nad divjačino. "Za drugam ni mo več," ti odgovarjajo, ko jih vprašaš, če jim je dolgčas po "starih časih". A ko dobe vojaško kempo, bo »pet življenje tod okrog. Pripovedujejo, da se bo tu vežbalo v gorah kakrh 20,000 vojakov, ©oliko ljudi pa ni Aspen še nikoli videl. Zdi se mi, da so to le na-de, kajti vojaške komisije gredo povsod in v vsakem kraju si od njih ljudje obetajo same koristi. V Glenwoodu je velik, moderen hotel Colorado. Minuli te- sebno krasni 90 tod napadi breskev. Sedaj dozorevajo, a manjka delavcev in vagonov. Društva sadjcrejcev so imela že mnogo sej. Razpravljajo o tež-kečah, kako pospraviti sadeže, tudi v časopisih* Nekateri 90 svetovali, da bi dobili iz koncentracijskih taborov v Califor-niji kakih 600 Japoncev, ki imajo skušnje pri tem delu. Drugi so argumentirali, da bi bilo najemanje Japoncev "ne-patriotično". Tretji niso sotgla-*ali, češ, da bi Japonci s tem, da se jih uposli, pomagali ohraniti sadeže za uporabo, torej v patriotične namene. Spora z u-den ga je ogledovala vojaška l meli se niso in čas dozoritve j.» T N« gornji sliki je premočena neka japonska vojn« ladja v svojih poslednjih trenutkih. To j« neka japonska rasilka rarno tedaj, ko se ima docela pogresniti t globočino morja. Slika je bila posneta skoai periskop ameriške podmornic«, ki je aagnala dva torpeda vanjo. Baje je to prva slika, ki je bil* se kdaj vsota skesi periskop kake ameriška podmornice. go. Produkcija in distribucija | vitve "francoske veličine" le v 1 cev vendarle pade. volne je zaradi vojnih potreb Hitlerjevi zmagi. Vso propa- Ameriški izolacionisti in pa- po ga uči, kako je treba postopati, da je človek uspešen: če si fašist, imej program, potiskaj ga ljud?4v beži, ako Hitler na koncu koroški enii i ugoditi, "kolikor je I in gostiteljicami vred skoro bolj j 1 - ---„ /predlog izvedljiv". Pojasnili so, kakor pa delegati slovenskih da imajo mnogo takih, ki za podpornih organizacij in gosti 1- oni bili zvezna vlada, bi Berlin in Tokio že gospodovala nad svetom. Vlada je posadila na zatožno klop osem nemških sabotaž nikov, ki so prišli sem z namenom, da bi sejali ra>zdeja-nje in zmedo. Bedo obsojeni, ker to zaslužijo, a tudi Če jih bi oblast ne bila izsledila, bi ne jega stališča za mednarodno solidarnost ločila od ameriške izolacionisttčne S. P. Dohodki zveze komaj da krijejo njene stroške im v ta namen je treba sedaj uporabljati tudi ¡prispevke v konvenčiti sklad. V danih razmerah ne more biti drugače. Važno za našo Zvezo je, da na tej seji izreče določno stališče z ozirom na sedanji položaj in posebej še glede raznih akcij, tikajočih se vprašanj naše mogli napraviti deželi toliko o- stare domovine, odnoeno Jugo-vir in škode, kakor so jo sabo-1 slavije. čitaH ste o konferenci tažniki v zveznem kongresu, v v Clevelandu, ki so jo imeli za-tisku in z drulgimi akcijami pod , stopniki jugoslovanskih pod^ krinko, da delujejo za "Ameri- pomih organizacij (slovenske ca First" in vsled tega "proti sekcije JPO), in pa razni posa-vojni". Pa se jim ni nič zgodilo, mezniki, na kateri so izvolili ta-So še vedno ugledni in "patrio- kozvani odbor za politično an- tični' stalo nad milijon dolarjev. Ta- predlaigano delo n»o sposobni, ntfarji imajo z njimi zelo do- ko trdijo tisti, ki pravijo, da vedo, in je verjetno, kajti topli-ške naprave so res velike. P«d- zato bodo imeli svoja podvzet- brznis. ja odprta omejen čas, drugi njihni uslužbenci pa naj med vzetje se ni nikoli izplačevalo, tem pomagajo sadjerejcem. Kupila ga je v začetku zadnje Predlog za najem japonskih gospodarske krize v bankrot- delavcev bi bil sicer najprak- nem stanju nova »kupina, v ka- tičnejsi, a so proti Japoncem teri je bil z veliko vsoto udele- predsodki ne samo zaradi voj- žen tudi spokojni leadvillski ve- ne, nego tudi zato, ker je mno- letrgovec Frank Zaitz. Hotel in 1 g0 Japoncev v Califomiji tam toplice sedaj upravljajo vpet rojenih m so ameriški držav-drufcfli ljudje in dediči omenje- ij^ni. Sadjerejci v Grand Junc- nega slovenskega trgovca še tionu se boje, da bi Japonci, ki čakajo na vloženi denar. Ako & bi kraja tu privadili, prišli hotel in toplice kupi zvezna po votfni spet sem, si kupili vlada, bodo morda še nekaj do- zemlje in s svojo pridnostjo im bili, drugače pa lahko potegnejo križ čez tiste račune. V restavraciji pri Teuadri v GIenwoodu (vsaka restavraci- vztrajnostjo izpodrinili domačine, kakor so jih mnogokje v Califomiji. Volna je izredno važno bla- c- t pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1 naročite 31 dnevnih PROSVETA Naročnina aa Zdraiene drier® (iseen Chicaga) le Kanado M na letet $3.00 sa pol lata; $1.80 sa ¿«trt letat aa C1kica«e in Clc $7.80 aa celo lete) $3.75 sa pol lela) sa Inosemslee $t 00 Naslov ro list in tajništvo je: 20.17 «o. Chicago, LOO £ ] Avenue S 8 Želja je mati misli." Zadnjo zimo m na pomlad so bili ameriški Časopisi polni poročil o opešanju, krvavitvi in prezeba-nju nemške armade na vzhodni fronti, o Hitlerjevim strahu pred nemškim ljudstvom, ki je vojne že do grla sito, o strojnicah, ki jih postavlja gestapo na oglih v nemških mestih, o razgrajanju gospodinj, ki stoje uro za uro pred prodajalnami in čakajo odmerke, o naraščanju sabotažnih dejanj, silnem pomanjkanju surovin, olja in živeža — sploh, vsa tista propaganda je delala v zavezniških deželah vtis, da je tretji raj h na pragu svojega konca. Prav so imeli oni, ki so svarili zavezniške "informacijske" biroje, da s takimi vestmi ustrezajo Hitlerju in da jih bas on pomaiga negovati za ti, da bi zavezniki popustili v svojih pripravah, češ, čemu se žuriti, ko pa bo Nemčija že tako in tako kmalu padla! Izkazalo se je, da je Nemčija še sposobna zmagovati, bodisi v oddaljenih kot v bližnjih krajih. Ob ameriškem atlantskem obrežliu je potopila že nad 400 naših trgovskih ladij. Rommel je v Egiptu in nemške divizije so že v Rostovu in dalje. Kar je bilo v Nemčiji izdatne opozicije proti Hitlerju, je bila že zdavnaj pokončana od strelcev in pa v koncentracijskih taborih. Sedanji nemški narod, ki ga je vzgojil HHler, je z njim. Apelov zaveznikov ne posluša in veruje le v svoj« zmago, šele ko bo uvidel, da se moti, se bo žzprevrgla te hitlerizma nova struja v namenu, da dobi od zaveznikov, v slučaju njihne ab-i solutne zmage, najugodnejše pogoje. Nemoi so spretni v j vsem. In pa brezobzirni in kruti \ako, kakor ni -bil še noben narod v moderni 74godovini. Fancozi sodelujejo uradno s Hitlerjem, kar se vlade v Vi- IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ in. 3. julij. 1942 | Jc b„ n>s Navzo&i Filip Godina, Fred dolgoletni zastopnik Frank Bol-A. Vider, Ivan Molek, Frank tezar. Delal je jako uspešno. Zaitz, Kristina Turpin, F. S. želel je. da dobimo koga dru-Tauchar, Angela Zaitz, Joško gega na to mesto, ki bo mlajši Oven, tajnik Chas. Pogorelec. kot on, in tako ga je nasledil in kot gost Louis Benigor. Ludviik Yoksey (Jakše). Upam, Anton Zaitz je sporočil, da da bo uspešen agitator. Razumu vsled nočnega dela ni mo- me se, da se Boltezar ni docela goče biti na tej seji, in oprostil umaknil in bo pomagal naprej, se je tudi John Rak. a je smatral, da bo imela nova Sejo otvori predsednik Joško moč več uspeha. Oven. Zapisnik prejšnje seje sprejet. cijo. Ta naj bi vodil boj ea osvoboditev Slovenije, toda ne v ta kem prave u in po programu, ki si ga je zamislilo v prejšnji svetovni vojni JRZ. Vzlic temu so, kot razvidno iz zapisnika, sklenili vprašati za preostalo imovino JRZ. Upravljajo jo trije člani gl. odbora SNPJ in trije člani eksekutive JSZ. V kake namene je delovalo JRZ in je bM prispevan denar zanj, je znano mm. in odboru pa, kako se sme razpolagati z ostalo vsoto. To določno pojasnuje zapisnik zborovanja, na katerem je bilo JRZ razpuščeno. Zato je potrebna z ozirom na Tajnik vzhodnoohijske kon- v-se to izjava, ki bo naše stališče ference s. Jos. Snoy je poročal, da so na svojem zborovanju v Korespondenca. —Upravni^ Bartonu sklenili apelirati na u- Pogorelec .poroča* da vzhodno- pravo, da jim pošlje v njihen ohijska konferenca Prosvetne okraj agitatorja za Proletarca matice in JSZ apelira, da naj pošljemo v one kraje agitatorja in omenjajo v tem svojem predlogu A nt. Zorni ka. Sklenjeno, da se s. Zormika obvesti s priporočilom, da naj prevzame to nalogo. Poročilo Chas. Pogorelca. — in za naše gibanje v splošnem. Razmere, kar se zaposlenosti tiče, so se zboljšale. Ljudje so zelo zaposleni, vštevši naše lokalne zastopnike, pa ni nikogar, ki bi imel toliko časa za algitacijo kolikor bi bilo potrebno. Zato žele, da pride tja Stanje Proletarca je kot običaj-1 kdo zunanjih in predlagali v ta no. Število sedanjih naročnikov držimo precej stalno in so večinoma taki, da ko jim naročnina namen Antona Zorni ka. Uprav nik je takoj po tem sporočilu Obvestil Antona Zornika, mu poteče, jo obnove bodisi zastop- navedel pogoje, in upa, da bo sikom, ali pa jo pošljejo <*i- ta aranžma v prid Proletarca rektno. Dejstvo pa je, da je dobro uspela, itevilo naročnikov Proletarca V tiskarni je naš dolg nara-veliko preniziko bodisi za svoje I »kozi april, maj in junij na vzdrževanje, ali pa da bi mo- $1,069.01, v blagajni pa je oživel imeti list tolikšen vpliv ka- roma bo v teh dneh vsota za en kor ga je vreden. i mesec odplačila. A vžlic temu je v naši javno- Majskega glasa nam je ostali upoštevan, ker je pač glasi- lo do te seje le kakih 40 izvo-lo pokreta, čeprav ne velikega dov. Tudi gmotni uspeh M. G. po moči organizacij, a je ve- ie bil dober. Enako dobro i mo lik v načelih in v borbi za po- izšli z letošnjim koledarjem, ttenje in ljudske pravice. Zato Aiko nam bi bilo mogoče raz^i-morajo tudi drugi — radi ali riti še Proletarca kakor je bil neradi — računati z njim. U- j pred leti, pa bi bila marsikaka verjen sem, da vloga Proletar^ naša skrb odpravljena. Toliko ca v na*! javnosti še z daleč ni glede publikacij, končana in da ima še veliko de- JSZ, — V nji smo imeli v la pred sabo. Slabo je le, da tak zadnjih šestih mesecih 284 do- h'st kot je ta nima večje naklade. Nrši glavni, najdelavnejši določno naiylasila, da ne bodo gotovi elementi slepomišili v javnosti in zahtevali nekaj, karj ni njihovo in ne vsote, kakršna 1 v njihne namene ni bila zbrana. Poročilo Ch. Pogorelca sprejeto na znanje in je sklenjeno, da se o njearovih priporočilih razpravlja pod točkami dnevnega reda, kakor pridejo na vrsto. Prosvetna matica. — Tajnik Pogorelec poroča, da «prosvetni odbor deluje na tem( da se knjigo spet izda, in on priporoča v ta namen ponatis knjige "Ženin iz Amerike". Spisal jo je Anton Tanc. Ivam Molek pravi, da je zanjo, le uvod bi bilo morda umestno opustiti. Joško Oven bo izrazil svoje mnenje, ko knjigo prečita. O predlogu ro obveščeni tudi zunanji člani Prosvetne matice. Stalite« JSZ z ozirom na borbo njimi sta bila člana tistega sestanka tudi on (Molek) in Etbin Kristan, ki •ta o zadevi ožjemu odboru (v Cleveland) že sporočila svoje mnenje in resigniranje iz odbora. F. Godina protiipredlaga, da v naši izjavi ne navajamo zahtev svojega programa, nego počakamo razčiščenja afere, ki ie nastala s proglasom odbora SNZ. Nihče ne podpira. Nato Godina argumentira, da je za uroglai*, ki ga predlaga s. Fr. Zaitz, pod pogojem, da se v njemu čimbolj določno pove, da hočemo združeno Slovenijo, torej tudi vse primorske in druge slovenske kraje, ki so bili na prejšnji mirovni konferenci dodeljeni Italiji in Avstriji. Predlagatelj ZaRz poudari, da se to zahtevo lahko v besedilo uvede še bolj natančno, ker smo pač vsi za svobodo vsega naroda, in vseh narodov — vsakemu, kar mu gre. Vider izvaja, da ker socialisti v Nemčiji in drugod po prejšnji vojni niso bili odločni kakor bi morali biti, jim je šlo povsod vse narobe in posledice so grozne zanje in za vse. Opisuje razne spletke in pa da odbor SNZ s svojo izjavo, pok Ionom n prošnjo na kralja ni nikomur uetregel in da je narod vsled te- nezadovoljen. Odbor pravi, da je Rermer-iev članek v reviji Collier's o Ibodo&i razdelitvi sveta mnoge ljudi vzrujil, pa se jim je muli lo, kot da se mir že sklepa in meje že rišejo, namero da bi na odporno akcijo proti n jelkovi propagandi in delovanju grofa Sforze boljše pripravili. Tudi prihod kralja so vzeli tako resno, kakor da je to res kak Zgodovinski dogodek, ki lahko pripomore k boljši usodi naroda, Louis Ben iger izvaja, da je šel s. Ivan Molek na konferenco z najboljšimi nameni. A zborovanje je vodil na en ali drug način minister Snoj, ki ima pač svojo taktiko in svoje namene. Rezultat tiste seje je odbor, izvoljen izmed opazovalcev in sličnih, in pa proglas, s katerim kot demokratični državljani te dežele ne moremo soglašati, še manj pa odobravati k I an j an ja in pa prošenj kralju. F. S. Tauchar pravi, da v politiki ne smemo delati v temi. Moramo imeti določno označeno kaj je naš namen, kaj so naši cilji. Ne dopustimo, da nas bi kdo speljal med kraljevaše in nas predstavljal za njihov« pristaše, česa se bi bail i? Povejmo in naglasimo odločno svoje prepričanje. Angela Zaitz opozarja na eno prejšnjih sej eksekutive JSZ. pred mnogimi meseci, na kateri je bilo priporočano, da se naj rajše mi zavzamemo najprvo za močno politično akcijo v pomoč stari domovini, namesto samo za relif. Pa so tisti, ki so •bili takrat samo za relif, potem pristali šele na predlog drugih za politično akcijo in tako imamo te spore, namesto uspehe. Ivan Molek pravi, da so očitki. da je bil na konferenci v Clevelandu 7. junija on aH kdo drugi "ipotegmjen", brez podlage. On (Molek), Kristan m V. Cainkar so odločno zasto-i>ali to, kar kot načelni republikanci in pristaši prave demokracije morajo zastopati. Kar drugi drugače počno, delajo to v svojem, ne v njihovem imenu. Godina znova priporoča, da se naj resolucijo, ki jo je predložil Fr. Zaitz, ipripravi v širšem obsegu, da bo vsebovala vae temeljne točke našega programa. Predlagatelj obljubi, da se to zgodi. Za resolucijo so glasovali vsi aavzoči, r»zen s. Molka, ki se je vzdržal gfaaovanja. (Ta zapisnik foil sprejet kot čitan na rodni soji JSZ dno 7. avgusta.) Zapisnik konference Prosvetne matice in JSZ 31. maja 1942 v Milwaukeju Zborovanj* Prosvetne mati- tov v MLhvaukeeju, VVeat Alli-¡n j»y a^ ),la "" Angela Zaita, zapisnikarje a. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU poda svoje vtise o nji in svoje se bodo morali slovenski socia- misli o strankini bodočnosti, listično orientirani delavci v bo- Sprejeto. * doče bolj zavzeti za našo načel- iPredno se preide na dnevni no stran, ako nočemo, da kon- red, je sklenjeno, da predsed čno popolnoma podležemo o- (Nadaljcvanje s 1. strani.V bilo sila pd.:mbonosno za vse južne Slovane. Oni dan so nam ameriški listi v treh vr.4icah drobnega tiska naznanili, da se je kralj Peter srečno vrnil iz Amerike v Lon- nik imenuje odbor treh, ki naj uredi vse potrebno glede oddaje radia. Bile so v ta namen delegirane Članice Mihelčič, Pod-javorsek in Puncer. Poročila aastopnikov. — Vsi navzoči zastopniki in zasiopni- nim silam, zoper katere smo se borili od početka našega po-kreta. Joško Oven je v svojem referatu poda) precej slik razvoja sedanje borbe s hitlerizmom, in kdo mu je ipomagal do moči, da V Ameriki rojena članica an- don. gleske^a parlamenta N a n c y Astor se mora v javnosti zagovarjati, ker je bila oni dan, ko je dejala, da se Rusija bori zase, ne pa za Anglijo, med tem ce so bili klicani po rtdu prija- se je lahko ojačal in se lotil u- ve, da poročajo o delu v svojih organizacijah, aktivnostih itd., in da izrazijo svoje nasvete in kritike. Odzvali so se skoro vsi izmed prej navedenih v gornjem seznamu. Večinoma so poročali o naklonjenosti društev do Prosvetne matice, o knjigah, o zanimanju ali o pomanjkanju zanimanja za naše akcije, in dajali priporočila. Več razprave je bilo z ozirom na pevske zbore in mladinske krožke. F\r. Puncer je izvajal, da so v starejših pevskih gonobiti Sovjetsko Rusijo. A Rusija je pokazala, da je — četudi osamljena, zmožna vojskovanja in v • Londonu in v Washingtonu ji priznajo, da je že v prvem letu vojne prizadela Nemčiji veliko večje izgube kot vsi ostali zavezniki skupaj. Poudarjal je, da pomoč Rusiji, ki ji jo lahko nudimo s prispevki v njen pomožni sklad, pomagamo ob enem Jugoslaviji. Zrnata Sovjetske Unije, Zed. držav in Anglije bo ob enem zmaga Jugoslavije. A Če pade Rusija, kdo ve, če bodo ostale zavez ni- ziborih nastale vsied odhajanja fantov v armado in zaradi od- ce dovolj močne Hitlerja na ev-r, . .. ... . padanja starejših moči velike ropski celini odločilno poraziti, Zapisnik prejšnje seje spre-1 teikoče, imamo pa vse prilož- je dejal Oven, in toplo priporo- jet Tajnik Garden poroča o stanju blagajne, da je znašal prenos od prejšnje • konference $2.31, ob enem je biio na nji sklenjeno, da si pomagamo k dohodkom namesto s prireditvijo zatbave s kakim predmetni, in v ta namen smo kupili rad k). Dohodkov z njim smo imeli: V Chicagu .......$ 36.70 Waukek'an*No. cdncago 36.00 Milwaukee-W. Ali».... 32.20 .... Skupaj...;........... ..1104,90 Prenos ......................... 2.31 Skupaj... 107.21 Stroški Radio aparat................$ 22.95 Poštnina ..................___ 1.30 Renft ............................ 2.00 Voznina ...................-..... 1.50 ko Amerika že od vsega početka te vojne pomaga Angležem, že kar preveč klepetava. Angleški liTPJ, posvete aktivnim mladinskim krožkom, kakor je milwauški, več pozornosti in volje za sodelovanje. - Njihov mladinski krožek je priredil sijajno uspel koncert v Mil waukeeju, in bil nato povabljen v Sheboygan. Do pačilo bi se mladini in onim, ki pomagajo, če bi dobili pri tem delu več vzpodbude od onih, ki bi jo lahko dali. Referati. — Chas. Pogorelec je poročal, da je letošnji letnik A mer. druž. koledarja izšel v večjem števiiu izvodov kakor lani m bil s sodelovanjem zastopnikov, društvenikov in drugih naših delavcev skoro ves razprodan. Enako tudi letošnji Majtvki Glas. V daljšem govoru apelira, da naj ohranimo svoje sile strnjene v korist našega gibanja tudi v bodoče. Anton Garden je referiral o sedanjem položaju soc. stranke, z ozirom na njeno konvencijo, ki se je vršila v tem času v M H waukeeju, slikal razna trenja glede vojne in proti vojni, in izrazil upanje, da pride čas, ko se bo morala ameriška delavska javnost zavzeti za socializem, ali pa bo dobila fašizem. Socialna zaščita ne velja za Poljake. Poljski delavci nima- O Janezih, ki se pišejo Ne- jo nobenega praznika. Kadar —- dam, poroča Janko N. Rogelj so bolni in ne morejo delati, ne Tretia obletnica vojne 1.1.^1. . Hir _____i.: _______ j _ i ; i ___i____n »__ _ . ■ ' napovedi Na Angleškem bodo obhajali tretjo obletnico dne 3, sep- sedaj, ko gre za odprtijo dru- takole: "V vsaki slovenski na- dobijo nobene plače. Zdravni-ge fronte, ki naj prepreči Hit- selbini imamo po enega, po dva ško oskrbo morajo sami plačati lerju zmago na ruskem bojišču,' aH po več Janezov, ki se pišejo ali pa biti brez nje. Bolnišnice , i . . . . . , čeprav ni v vesteh ničesar, kar Neda.a. V svoji za^lepljenoi .«e jim odpro le proti plačilu. f o? ^\*n m?rA bi dokazovalo, je Nancy ne- «Ii hudobni domišljiji se tako Spadati ne smejo v nobeno bo- 'pom<>c dovjetsKi Uiuji tu<\i z pasrela«yan edino Anton Garden z željo veeh, da mandat znova sprejme, kar je storil in bil soglasno izvoljen. Bilo je predlagano; da se mu v priznanje za njegovo delo plača $5. Garden izjavi, da pri tem delu noče nikakršne plače in da naj se predloga vsied tega ne upošteva. Zadostuje, da se mu plača za poštnino in vozne stroške. ena med najzadnjimi osebami možna akcija brez vsakega po-na svetu, ki naj bi brala levite mena. Ime takega Janeza Ne- ter določevala, kdo komu pomaga v tej vojni. Zdi se, da je to pot malo preveč iztegnila svoj jezik. Kajti celo angleški parlament se je resno začel pečati s to zadevo. Zvezna periskava delovanja čikaskih ljudi, ki so močno naklonjeni nacijem, je dognala do&lej tudi to, da so nemški konzuli širom po srednjem zapadu zlorabljali svoje diplomatske predpravice ter izsilje- Predlagano, da se plača za- iz rajnih tukajšnjih orga- pisnikarici za njeno delo $5. izjavi, da vsote ne vzame in naj se preide na druge stvari. Vincent Pugelj predlaga, da se naj vrši prihodnja konferenca v jeseni. Dodatek Garde*, da naj bo njen sedež v Wau-kqganu. Predlog z dodatkom soglasno sprejet. Pregledovale i poslovnih knjig poročajo, da so računi vsi v redu. Razprava. — Preostali čas te seje je bil porabljen z razpravo, ki so se je udeležili skoro nizacij denarno podporo za na-cijsko delavsko fronto v Ameriki. Dovolj je že doslej dogna-nega za to, da je bilo č:kafck:> me-to važno organizacijsko središče v nacijskih prizadevanjih in naporih za pobijanje demokracije na ameriških tleh. Vse to kaže, da je bilo na-cijsko delovanje že sila rarpre-ženo in ugnezdeno tukaj in drugod širom po tej deželi. To pa vse' kljub temu, da dovoljuje kongres Diesovemu odseku za preganjanje in zatiranje nacij- vsi. Vmes so poročali o akcijah skega počenjanja ne baš prebe-za jugoslovanski in za ruski re- raške vsote denarja. == f""™-'*4 j»** dama si dobro zapomnite! Pri- v Šel bo čas — morda ni več daleč — ko se bo lahko s prstom pokazal, kako je skušal iztrgati iz ust lačnega in umirajočega Slovenca še tisti kos kruha, ki mu ga je nudila poštena in prijazna slovenska roka. Tak Janez Nedam ne zasluži nobene slov enske podpore, ker jo sam odbija lačnim in sestradanim otrokom pa starčkom v domovini." Nabiranje radovoljnih prispevkov za v pomoč ljudem, ki so v taki sili, kakor so sedaj bli Slovenci v starem kraju, je delo najlepše plemenitosti. Kdoir zavira tako dobrodelnost, nima srca, je človek, ki zaničuje samega sebe in dela poštenemu slovenskemu imenu veliko sramoto. -t ti jim ni dovoljeno kako zavarovanje proti nesreči ali Fmrti. Kadar se pripeti kaka smrt v njihnih družinah, jim Je zabra-njena vsakršna pomoč, isto velja tudi, če je rojen kak otrok njih. Nacijski tisk zahteva, naj «e število razpoložljivih tujih delavcev dokaj poveča. Kakor je izračunalo nemško delavsko ministrstvo, znaša skupno število evropskih delavcev, ki se lahko pokličejo na delo za vojne indvjstrije, približno kakih 130.000,000 oseb. In tako se nemški agentje v potu svojega obraza pehajo za dodatnimi Hitlerjevimi sužnji po celi Evropi. tembra, odkar je Anglija napovedala Nemčiji vojno. MMMMiHMIMIHIIlUH PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI I NAROOITF. SI DNEVNIK ] , . . Vseslovenski kongres v Argentini IZ se Po Reuterjevem poročilu Ruenos A i resa v Argentini bo dne 14. avgusta vršiJ tamkaj kongres zastopnikov slovanskih narodov. De legat je se bodo predvsem pečali z načrtom za pomoč slovanskim deželam, ki so sedaj pod nemško okupacijo. Piknik društva Pioneer > • Ji - \ tXTi . ~ i Chicago, III. — Tukajšnje v angleščini pedujoče druAtvo Pioneer Slovenske nar. podporne jednote bo imelo na nedeljo dne 23. avgusta svoj piknik na Skav&evih prostorih "Red Gate Grove". Številni prijatelji tega društva naj si uredijo svoj pro-?ti čaj tako, da se bodo udeležili te naše zabave pod milim nebom. Ker ni letos toliko piknikov kakor po navadi, je želeti in pričakovati velike udeležbe na tem pikniku. Sla»« M |H»1 c*to leto $6.00, Uta $3.00 U.«ts navija j te nova društva. I>c«et Članov(ic) je treba novo društvo. Naslov ra If«t in za tajništvo je: r : "r.a , 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. MMMI»MI»< i'M>MMH «♦» N •pmpitmm fro««t« hi .»raketa, ki •• ifh mormb ptefialati «ava.to^ol.ki kram Ur« i, .« .reoNje na tej «liki do tal ^eratoMfa «•#»•. r°P«rja, ki •• isgabili 180,000 vojakov v •Maf«»)« te lak« ob Crnam morja, ai o«tato ai¿ 4r«feffa kakir kap raarattn. /M« IT ATOH J1 NA DELU V»e naroiaiaa. ki Jih poiljajo aa-•topniki ia drugi affitatorji ProUtar-ca, to ¿lata m baai pollrtnik naroc •in. Namrai agitator, ki poilje aao celoletne. je aakalaiaa v taan aasaa-mm • drama peUataima. Charlrt Pogoralec, Chicago, III. 26 Aaton Zornik. aap. Peona 19>4 Loui» Barberich, Milwaukaa, Wa.........................................U Mike Krulta. Willard. Wi.. IS Aaton JankoricK, ClaraUnd. O. 12 Anton Udorick. La Salle, 111. 8 Ludvik Yo«ay, Paeblo, Colo. 6 Frank Cretan, Tire Hill, Pa. 8 Lea Junke, Detroit, Mick. 8 Joaepli Mihelich, E. HeUna. . Mont. ....................................4 Martin Ju^nicb, N. Chicago, III. 4 Frank Aaguctin, Imperial, Pa. 2 John Zornik. Datroit, Mich. Mary Andrea. Chicago, III. Frank Barbich, Cleveland, O. Lorenc Kaattt, Sygan, Pa. Je«eph Oblek. Chicago, III. Plače jugoslovanskih ministrov Kakor posnemamo iz mesečnika "The Slavonic MonthlyM za junij in julij letoftn jega leta, sestaja ubežna jugoslovanska vlada v Londonu i* 16 članov, med katerimi so štirje ministri brez listnic ali državni ministri, kakor se radi nazivajo tukaji Ti ministri dobivajo po dva tisoč dolarjev na mesec in zra-vrn še ijfe $400 za siavnoc*tno obleko alf frake po vrhu, kakor je to povedano v zgoraj omenjenem mesečniku. Br. John J.Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet TeL Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6 30 to 8:30 P. M (Except Wed., Sat. and Sun.) Ret. 2219 So. Ridge way Ave. Tel. Crawford 8440 If ao answar — Call Aattia 5700 : BARETINCIC & SON! POGREBNI ZAVOD' Tel. 20-301 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. "Proletarec" ne bi mogel ia-ha jati brez podpor. Ker so mu potrebne, upotrebite priložnosti in zbiranje prispevkov v n logov tiskovni sklad. poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovcnsko radio uro v Chicagu od 9. do ure dopoldne, postaia WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchou Skupaj (4 tedne, od 11. jalija do t. avgusta) 1334 naročnine, prrjinji i alta s (4 ledne) 12*H naroinUe. .................................. ^ ZA UčNK TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNTJSKO TISKARNO Adria Printing Co. l»38 n. halstei) street, chicago, ill. Tal. MOHAWK 4707 SE TISKA PROLETAREC PRI NAS ............................... in.............a A Yugoslav Win k\y Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION • ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1822. Published Weekly at 2301 So. La wo dalo Aua. CHICAGO, ILL., August 12, 1942. VOL. XXXVIL Japan's Second Front THE MARCH OF LABOR By DONALD W. MITCHELL Any close observer of Japanese actions in the preaent war is at once inpressed by two things: the marked ability of the Japanese to complete a definite plan successfully despite obstacles and losses, and the apparent uncertainty, lack of decisiveness, and opportunism ume the basic plan hiu been worked out. The first five months of Pacific warfare produced one of the fastest and most successful campaigns in history. Japan struck swiftly and powerfully at one objective after another, accepting occasional heavy losses and upsetting all its opponents' pre-arranged plans and time tables. But the day» that followed the conquest of Burma have shown an entirely different picture. A Japanese fleet entered the Bay of Bengal, made threatening gestures at India, and did great damage before its retirement. Submarine snd nir raids have been conducted off the coast of Australia. A strategically unsound stuck was launched at our Hawaii-Midway area. China received increased attention and a Japanese submarine sank a Soviet merchant ship in the Sea of Okhotsk. These tentative moves in many directions have led some military writers to the conclusion that Japan's purpose has been to mislead its opponents and thus mask' its real intentions. While this may be partially true, it seems at least as likely that the Ja.panese, engaged in consolidating their gains, are "testing" the resistance at various prospective points ot attack. Whatever the motives, the process has already resulted in definite gains to the Japanese. It has caused the British to rush reinforcements to India, and the United States to employ its best general, a fair-sized body of troops, and desperately needed merchant shipping in Australia, an inactive theater of war and one very poorly adapted to serving as a base for offensive operations. However justified the move may have been from political and ethical standpoints, the diversion of large supplies to Australia has already been proved a strategic mistake. After the Doolittle raid on Tokyo the Japanese shifted their main attention to China and started simultaneous offensives from several directions. But these gestures have recently weakened into what is mainly an attempt to take possession of air bases within bombing radius of Japan. Chinese resistance has been unexpectedly successful because—and this is important_ Japanese divisions are now being diverted to Inner Mongolia and Man-chukuo. Since 1919 sporadic outbreaks have occurred between Russians and Japanese without bringing on war. But the success of Germany has introduced a new element into the situation. Japan may hesitate before taking so decisive a step as a full-fledged attack on the Soviet Union but, with Siberia weaker than it has been for some years, the common unreadiness of the two powers is no longer equal in degree. Police duties in its newly won empire employ only a small proportion of Japan's forces. India seems to have been abandoned as an immediate objective. Australia is probably not worth a major effort nor does it as yet offer ^ny particular threat. The mid-Pacific has proved far too expensive. Japan apparently believes that China can wait. There remains, then, only Siberia. Under noivnal conditions the Soviet Union enjoys an unusually favorable ! situation for offensive action in the Far East as compared to Japan. Bombers baaed at Viadivoetok are in a position to raid virtually every major industrial center in the Japanese Empire. But much of this welUedvertiaed advantage has been lost. At the time of Japan's entrance into the war the forces maintained on each side of the Ma ncbukuoan-Siberian border were estimated at twenty-five divisions, or roughly 500,000 men. In both c*se* the troops were of excellent quality, with perhaps a slight advantage on the side of the Soviets, whose mechanized forces proved more than equal to their opponent« in repeated frontier clashes. However, the ratio of these forces has undoubtedly changed. Japan has certainly diverted many of thee? border troops to its southern campaign, and the Russian reserves which lsst year repulsed the Germans before Moscow were Siberian troops. But the significant fact is that Japan is in a position to replace its border divisions while the Soviet Union is not. The only information on the Soviet Far Eastern fleet is two years old and comes from the Japaneae newspaper Hochi, which credits the Russians with 18 detroyers, 160 motor torpedo boats, and 70-odd submarines_a fairly formidable force in view of its closeness to Japan's centers hut one which, due to its lack of heavy ships, would almost immediately have to yield command of the sea to Japan. There are probably 1,000 to 1,500 reasonably modern planes also available. Behind this front are lines of communication which are free from sea attack and reasonably safe from air raids but definitely vulnerable to attack by land. Aside from the weakening effect of troop withdrawals, there is some danger that the ideal air base of Vladivostok could not be maintained for sny length of time. Located at the very end of an extended penineula, R can be supplied only by the long line of the Trans-Siberian Railway, a line which everywhere runs close to the borders of Manchokuo. Recognizing this vulnerability, the Soviets have developed several secondary bases farther^north but these newer centers, farther from Japan, ar naturally of much less offensive valus. The vast extent of the Soviet Far East in itaelf operates against complete or speedy conquest. Any adequate occupation would require months or even years. A weaker Red Army could if necessary retreat for some distance, pursuing a scorched earth policy, lengthening Japanese communication lines, and at the same time holding air bases from which to continue harassing the invader. The significance of a second Russo-Japanese war to the United States is obvious. We have been urging the Russians to make their bases svailable to American bombers, but in an effort to placate Japan they have not only refused to allow the delivery of bombers for the European front via Alasks and Siberia but have even been unwilling to supply the technical information essential for full aid by this route. A new Siberian front would offer the hoped-for chance of bringing American troop« to grips -with the Japanese at the end of a much shorter transportation line than those now available. It would also provide an opportunity—the last and only good one we may have in the present war—to hit Japan hard by bombing from nearby bases. Are we ready to take advantage of this opportunity? Not fully. The slowness of both the Canadian government and our own War Department has held up the building of a defense highway to Alaaka which should be in use at the present moment Air transportation and reinforcement by way of Alaska have been prevented by the Russians themselves.—The Nation. Of ANUL.I942, THE TOTAL EFFECTIVE LAftOR rOHCL Of TSt OS .ACTUAL AND POTENTIAL. IS mcmmm mji j0q qqq icromr BUY UftltSB ITAtil WAR WOtKINO MEN AND WOHIM Of AMfftiCA - Of ALL TMI WORLD - Aftt OIT£RM»HE0 THAT FACE DOM SHALL NOT PERISH. MAK.I tOi/R STAKE IN THE FUTURE OF THI WORLD TEN PIRCIMT OF IACH ttlfcft'S AAOtS. NUN SI Aft 3 STILL UTAIM TNt UN PtMO _ "AT-CRiJi^ VIMmnia ,4ocAS .oioas»», AlA,7l*N,MiíA. A«* ,TLM> iorrosT kASOR-» «t*e iNOtNS ftoer SORSKA*. DftHOCRACr - M4*IST ON ' UN40M-MA0C ÔOOOS. THIS LAM I iPtNTlFiU A UNION NIAOC NAT. Exposes Shame of Big Steel City A good friend at Gary , Ind., sends LABOR a shocking story. That city is named after Judge Elbert H. Gary, former head of the United States Steel Corporation, which founded it as a ''model community." It is one of the busiest industrial centers in the country. Located there are great steel mills and other war plants. Its merchants and manufacturers and landlords are making money "beyond the dreams of avarice." Yet, in the midst of all this prosperity are unapeakable squalor, misery and exploitation. Some of the details are disclosed by the Gary "Ptoet-Tribune." Our correspondent sends an article written by Roy G. Parry, a staff writer, who has been making an investigation to determine how "the other half lives," and here are a few of the conditions he reported: "Four, five and six people living in an ill-lighted tenement room. • • * No screens, no shades and in some cases even no glass in the windows and doors. * • • Apartments infested with rates, bedbugs and cockroaches. • • * Babies with pale faces and sore eyes because of insufficient light, e • • Woman lives in two-room apartment with four children; her baby wss killed by falling in a iweshtub of hot water sitting on the floor which the shild was unabls to see in the poorly-lighted room. • • • Bathtubs Tilled with wood and other rubbish because the owners hat not believed it to be advisable to make water connections." And more of the same kind, to the length of nearly a column. The reasonT As may have been suspected, Ae greed ef landlord.! Thousands of defense worker» have been attracted to Gary, which is crowded to overflowing. Landlords succesfully fought government housing, for defense workers and are taking advantage of the workers' necessities to reap profits from living conditions which Parry insists would net be tolerated at any other time. 'fliy entire simf>athy," he says, "goes out to these people, not to the owners and landlords (who are waxing Hat on misery just because they have a chance. My entire efforts in the future will be to try to better thee* conditions."—Labor. ADAMIC'S NEW BOOK According to a report from New York, early in September, Harper A Brothers, New York (publishers, will bring out Louis Adamic's tenth book, "What's Your NsmeT". This will be the third volume in his "Nation of Nations" series of which "From Msny Lends" and "Two-Way Passage" are the first two. The new book deals with the problem of "foreign" or nan-Anglo-Saxon names, which Is serious with many Immigrants, especially those of Slsvic origin. Ths author devotes a good desl of spsce to Slovene nsmes: should they be chsnged or not? The price of ths book will be $2.50. It will be svallabls in sll bookstores and '\biarles on and after September 2nd. Authographed copies may be ordered direct from the suthor: Louis Adamic. Milford, New Jersey. Adsmic's book "From Msny Lsnds" is being published In Spanish by the Editorial Claridad in Buenos Aires, Argentine. "This Week" msgazine, a supple-ment of about 20 large newspapers all over the country, has accepted a series of articles by Louis Adamic. The magazine has 6,000,000 readers. "Two-Way Passage" waa recently dramatised for a radio program called "Treasury Parade", sponsored by the United States Department of Tressury. The progrsm was being given during July over 600 stations. AFL Union Wins Election At Midwest Mfg. Company O/.T^Bt!*G, 111—AFL Federal Labir Union No. 22278 won a decided vit to» y in the election for representation held by the Nstional Labor Relations Board among the employes of the Midwest Mfg. Company here. Out of 293 valid ballots counted, the A. F. of L. received 193 votes, Midwest Employes Shop Association 89, CIO Stsel Workers 6, ao union 6. Sharp Employment Reduction in WPA Announcement was made recently by Chas. P. Casey, Illinois WPA administrator, that the average level of employment for August has been fixed at 30,500, with a further reduction to 28,800 scheduled for the month of September. This represents a rapid decline in the number of WPA employees and is less than one-half of the total number employed in July of 1941. At that time the WPA in Illinois had 65,419, on its rolls. The average employment for June, 1942, was 48,427. WPA records reveal that in 1938 WPA employed 257,000 throughout the state, of which 125,000 were employed in Chicago alone. Casey said that the reduction in WPA employment to an all-time low of approximately 400,000 for the nation, with corresponding decreases for the individual states. Is resulting in some forced reductions in the number of WPA employees. He added, however, that large numbers of workers are leaving the program of their own accord because of current opportunities for employment in private industry. The Illinois Administrator said that the current sharp reduction in employment Is making It necessary to suspend operations on many projects and completely close others. Some of the projects currently being suspended will be reopened after certain construction projects, such as sewers, waterworks, and others of the structural type, are completed, while many projects of the service type, whose units have become amall because of low employment, are being consoli-dsted into larger units in order lo effect economies in supervision and operation. He added that a large part of the present activities of the WPA Is being directed to the war effort. SHIPYARDS FREED OF LABOR PROBLEMS Workers have done such a splendid job in the nation's ahipyards that there no longer is any labor problem there, Rear Admiral Howard L Vick-ery, vice chairman of the'Maritime Commission announced. The workers, he said, hsve responded quickly to training methods snd sre showing steadily increasing efficiency. Management also Is improving and "we have more shipbuilding brains in America than ever before," Vickery added. The only bottleneck Is steel, he declared. If enough steel comes from the mills, the shipyards will be able to surpass President Roosevelt's shipbuilding goals, the Admiral predicted. in NATIONAL INCOME More thu* $90.000,000,000 pissed through the hands of Americans 1941, or $12,000,000,000 more than in the previous yesr, an| $10,000,-000,000 more than In 1929, the previous peak, the National Industrial Conference Board reported last week. the Landlords Thumbling Noses at Uncle Sam Msny landlords throughout | country are thumbling their noses at rent control regulations. Hundreds of letters pouring into the Office of Price Administration prove that fact, officials disclosed. The letters reveal that many landlords, especially those whose tenants are in the lowest wage group, are raising rents above the established ceiling. There also are many cases of threatened evictions, in violation of 0. P. A. regulations. Price Administrator Henderson, in a radio broadcast, warned of an impending crackdown on cheaters. Tenants all over the country are hoping Mr. Henderson will make good on his promises. * THE PRICE FOR PRESERVATION OF LIBERTY B, CCAHRLES W. ERVIN, ir The Adreace In commenting on what happens > here in Washington, in the Congress and in the various government bureaus, we must at all times remem-• ber t! at we live under the profit system. This profit system is the yardstick with which intelligent persons must measure every move made by the legislative, the executive, and the various bureaus and commissions to whom «we have entrusted the management of our affairs of government. This also goes for the judicial blanches. It is true that in the last ten years we have widened the democratic proc. ess more than our forefathers did in the preceding 143 years following the adoption of our Constitution. This does not mean that we have yet achieved a full democracy, nor thst we have yet put Into full practice the truths proclaimed In the Declaration of Independence. But we have taken a great step forward. Today all the progress we have made is menaced by the Hitler bordea seeking to reduce to brutish slavsry the people of all the peaceful lifcerty-loving nations of ths world. Ths crusl truth is thst Hitler snd his crew have partially succeeded. The one great bulwark that now stands between Hitler and triumph are these United States of America. Fortunately for the future of the human race, this Republic of the West is the greatest productive nation in the world. From our agricultural surplus is flowing food to help feed the nstions facing the Hitler thugs on the battle fronts. Yea, we are the greatest producing nation in the world, but thus far we have not been distributing, what we are producing equitably among our own people, nor given a majority of those who till the •oil a just return for their toil. Only they whose eyes are blinded by the huge profits piled up through industrisl privilege could maintain that the vast majority of these millions of workers have been justly rewarded in the pafct, or are being justly rewarded in the . present. These workers will not be able to continue their straggle for industrial freedom within their own country if the Hitler thugs and their allies in the Orient snd Europe triumph. And these thugs have every chance to triumph unless our millions of workers pro-duce and produce, and produce in an everinCreasing flow the weapons to be used to destroy and crush forever the hellish hordes of Hitler and his evil allies. Let's face the fact that we now must produce for destruction. But this we must do If we sre ever again to be sllowed to produce for use. It's true there is profiteering going on now ss it wss in 1898, in the Spanish-American War, snd as in 1817-1918, in the first World War. But profiteering may be a great evil, yet Hit-lerism is what we must now fight to a finish. The vast majority ef the people are called upon to make aacrifices as never before, snd the burden is relatively greater upon -those with amall resources than those with large incomes. The tax bill just now before the House means that great aacrifices are to be asked from millions of our people with small incomes. Already these millions of small wagea and sslary earners are paying billions in indirect taxes, and now they are to be called upon to pay an additional sum in direct taxes. They must do this because we must wage a war which must be brought to a successful conclusion if we are to continue to keep what civilisation we hsve schleved and to achieve In the future full freedom for all of us. What About Our "High-Toned" Fascists? The Department of Justice hsa rounded up s lot of editors snd publishers of fly-by-night publications and sccused them of attempting to undermine the morale of the armed forces. So far as LABOR is concerned, that Is perfectly all right. Anyone who attempts to toss a monkeywrench Into the war machine should be promptly and effectively restrained. But why does the Department of Justice confine its activitiee to the little fellows? Why doesn't the Deparment go after some of the big fellows? Only the other day, Eugene Meyer, multi-millionaire owner of the Washington "Post," printed on the first page of hla paper an editorial headed, "Political Profiteers." The idea Publiaher Meyer attempted to put over was that Waahington was swarming with cowardly politicians and that as a consequence wages and farm prices had not been "frozen" and "we haven't got a plane that will go as high as a Jap Zero or be maneuvered quickly." If our planes are not the equals of the Jap Zero, it certainly ia not the fault of Congress and is no^ the fault of American workers. Congreaa has provided all the money requested by the army and the navy and the workers have turned out the kind of planes designed by the army and navy. Of course, Mr. Meyer knows that. Then why does he endeavor to convey to sny soldier who may have read his paper a cruelly false impression? Clearly, Mr. Meyer deaires to dlacredit the legislative branch of government and organized labor. That's eaactly the way Hitler «tarted doing btuiaeaa ia Cerataay aad rick me». like Mr. Meyer, fiaaoced kin. Of course, Mr. Meyer will deny he's a Fascist, but he can't deny he's using Fascist methods. If it is s penitentiary offense for some "crackpot" to promote unreat among our armed forces, what sort of punishment should be meted out to Multi-millionaire Meyer, who operates on a im*h larger scale?—The Lsbor. About Spokesmen for "Big Business" warn the Senate Finance Committee tiaU unless the government promises to refund a large part of the excess profits tax, "corporations will die like flies in the period of reconstruction following this war." Thia plea is not impressive coming from gentlemen who, dsy in and day out, sre demanding that the tax on wages shall be increased to a point where a worker will be lucky if he has enough left to buy the bare necessities of life. If corporations must have the assurance of a reserve for the "rainy days" which sre pretty sure to follow the World Wsr, why isn't it just ss dstirsble thst working men should have some assurance that they will not be sent to the bread lines aa soon as they have completed the job of making the munitions and rendering the other services vital to the winning of the war? _ » As a matter of fleet, a much stronger case can be made for the worker thaa can be made for the corporation. Most of these Big Business concerns have piled up huge surpluses and because of loopholes in the lsw, their experts csn tell them a dozen ways to dodge the tax collector.. The worker can't eecape. He must pay every penny demsnded by the law, and he has no reserve.—The Labof. A. F. of L. Consumer War Pledge The American Feleration of Labor recently launched a nationwide campaign to mobilize its 6,000,000 members snd their fsmilies—an estimated total of 24,000,000 persons—into s united drive to stabilise the cost of living and make price control effective. AFL President William Green sent to President Roosevelt copies of the new AFL Consumer War Pledge which reeds as follows: To help my country and my people win: To make our common sacrifice equal, fair and just— I join my fellow unionists in a solemn pledge that: 1. I will not buy above the ceiling prices. 2. I will not attempt to get more then my share of rationed goods. 3. I will buy only what I absolutely need. In his leter to the President, Wm. Green disclosed that the AFL on its own initiative and at its own expense is distributing Copies of this pledge to 24,000,000 members of workers' families. Steel Firm Agrees To Halt "Racket" The Camegie-Lllinois Steel Com-T>any, leading subsidiary of United States Steel, filed a consent decree in Federal court at Newark, N. agreeing to abandon racketeering practices chsrged by the Department of Justice. The company, the government complained, has diverted steel from war orders to favored customers. "Blsck market" operations in steel, according to government officiate, have reached the proportions of a national scandal. Under the price ceilings established late lsst year, steel companies are permitted to charge more for less-than-carload lota than for carload shipments. Many companies, it is asserted, refuse to load cars to capacity in order to obtain the higher price, which "black market" operators are willing to pay. Andrew S. Higgins, New Orleans shipbuilding wizard, told a Congressional committee he could get from "bootleggers" all the steell required for the construction of 200 Liberty cargo boats. » BE loojg % WITH YOUB Nazis Afraid of Workers Behind the Front While Hitler's executioners in Csechoslovakis snd In other occupied countries continue • to murder the lesders of organized labor, the Nasi propaganda at the same time is mak-ing another attempt to convince the workers of these countries, and those of Germany as well, that National Socislism is a true socialism and that workers aa a clas have no chance save in their consolidation with the Nazis New Order. From PRris to Prague a new slogan Is repeated: "Workers of Europe — unite." Frsnch, Nor-wegisn, Belgian, Dutch, Czsch, and Slovak Quislings repeat parrot-like the phrases used tn the radical social program once preached by Hitler and his social theoretician. Feder. Why this change in tactics? There Is only one eexplanation. The Nazis are sfraid of the workers behind the front. They came to the conclusion that theee workers may get out of control in spite of the existence of a special army entrusted with the arduous task of enforcing order on the inner front. But their blandishments snd promisee of a better social erter come too Iste snd give too little. And the bloody price paid for theee promises Is slresdy so enormous that new-old Nasi slogan« will craats very few convsrts. Report of Chicogo Welfare Administration "For the twenty-third consecutive month the relief losd has decreased, the new record low being 42,96£ cases," snnounced George J. Klupsr, Commissioner, Aug. 6, 1942. The net decrease of 2,413 cases was 5.3 per cent from the 45,875 cases In June. Of this number 1,015 resulted from . private employment while 470 did not call for further relief. "Placement of women has accelerated since the establishment of new placement officee. Counaeling arith persons who believed they were unemployable haa stimulated these persons so thst they sre finding jobs themselves ind are thereby helping the fc>reeent situation," said Klupsr. Two hundred snd forty-eight persons were plsced through the two plscement office« of the Welfare Ad-mlnlstrstlon in July. The United States Employment Service placed 52 persons from the relief rolls in July and the Governor's Committee on Employment plsced 79. SHOOT STRAI8HT With Oar Btysl BOY WM BONDS CHICAGO HOMES IN SHOCKING CONDITION CHICAGO —Te shocking disclosure thst 225,000 Chicago homee, housing a quarter of the city's population, are unfit to life in, was made laat week by the Woman's Joint Committee on Adequate Housing, an organization of public-spirited women. Msny of these homes, the committee said, are "tottering wrecks with leaky roofs, plumbing that doesn't work, lath barren of plaater, and often no water supply." "With new civilian construction halted for the duration, the oiily hope of avoiding epidemics and breakdown in morale ie to rehsbllitate these sub standsrd dwellings by strict enforcement of heslth and building ordin ances," the committee declared. Chicago Postal Employees And War Efforts The response of the Chk^o postal employees in the War Bond and Stamp csmpaign is splsndid. Thsy are practically one hundred per cent pledged to regular monthly invest ment in theee War seeurHies, and their purchases already are over three quarters of a million dollars. Em ployees are increasing their pledgee dally ss s mesns of further helping the country's War effort. "Chicago can well be proud of this record of its post office personnel," said the Poetmaster, Ernest J. Krueger, "par ticularly considering that this record has been mode by men of moderate *alaries, having the usual respoaeibil ities snd caree of the everM family head."