Protipravna graditev hiš
Zadnja leta se je protigJravna gradnja hiš v mestih precej razširila in predstavlja ve-liko oviro za načrtni razvoj meetnihpodročij. Razen težavnega stanovanjske.ga položaja je vzrok tega pojava, kakor poudarjajo v za-grebškeim okrajnem ljudskem odboru. treba iskati v naslednjem: zemljišča, na katerih gradijo take objekte, so pretežno v zasebni Jastnini.   zaradi   česar  ni  mogoče  voditi  po-
j treb-ne zemljiške poHtike, tako da se za lofeacije nvorajo opravljati raani sporazvmii, popuščanja. eksproipriacije itd- Mnogo pri-speva k temu pomamjkanje urbanističiiiJi planov za posamezina podrotja mestnega ozemlj-a. Mnoge gradbene interesente, lci hoiejo graditi hiše, odtoijejo, ker ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja. dokler n; za dotični del mesta dzdelana regulacijska osno-va. Eden jzmed vzrokov j« tudi pomanjkanje gradtoišč, ki bi jih mogli dati v zaTnenjavo za gradibišča. za katera iz ltakršnihkoli vzro-kov ni mo-goče izdatj gradbenih dovoVjenij. Prav tak0 primanjkuje gradbišč. na katerih bi mogli zgraditi primilivne in majhne hiše ob na-jvečjih možnih olajšavah. Stroški za izdelavo načrtov ian pri^o-bitev gradbenega dovoljenja so relativno visoki. postopek v zvezi s tem pa je dolgotrajen in precej zaple. ten.   Zato   se   ve<iina   teh   hiš   ne   gradi   po
j tehničnih predpisih. t«mveč na najbolj pri-mitiven način.
Razen tega ta probletn protipravne grad-nje ni popolnoma reguliran niti z ustrez-niin; zakonskim: predpisi. To pripombo postavljajo Ijudski odbori Kragujevca, Kra-Ijeva in Slavonskega Broda. Praksa nekaterih rnest. ki so za to materijo objavila lokalne predpiser se je izkazala za zelo dobro prl zatiraitiju protipravne gradnje, V Celju je bil na primer ta problein rc.šen tako, da je bilo mesto razdeljeno na področja po urba-nistlinih etapnih planih. ki služijo za temer iz^elave ge-neralnega urbamističnega plana. Gradi se samo na tistih krajih. k; so za gradnjo   določena.   tako   da   občinski  Ij^idski
odbar   n.ima   posetoili   t«žav   pn  pravilnem usmerjaoju gra«aenj  na določenifa področjih-
SKLEP- LJUDSKEGA ODBORA BEOGRADA
IN   STALISCE  ZVEZNEGA   VKHOVNEGA
SODIŠCA
Beograjski okrajnj ljud&ki odbor je leta 1955 gprejei sklep o graditvi, kL se tiče tudi te protiipravne gradnje. Naj podamo iz-vle-čak iz tega skl&pa: »Ko se ugotovi. da se neka gradnja izvaja, ali daje bila končana brez gradbeiiega dovoljenja, prepove gradbeni inšpektor nadaljnje delo. organ, ki j€ pri-stojen za izdajo gradtoenih dovoljenj. pa la-hko sprejme sklep. da se tisto, kar j« bilo zgra.jeno brez dovoljenja. poruši. V sklepu, s katerim se ukaže porušemje. se določ; rok, v katerera je jnvestitor dolžan. da sam poruši objekt pod pretnjo. da bq po preteku roka opravljeno rušenje na stroške investitorja.
V   primeru,  če organ, ki je  pristojen  za izdajo gradibenega dovoljenja ugotovi. da iz-polnjuje objelct, ki se gradi protipnvno, vse pogoje    za    izdajo    gradbenega    dovoljenja. ustavi   takoj   nadaljaje   delo   na   gradbišču, investitorja   pa  napoti.  da  si  po  r^dni  poti pridobi   gradtteno   dovoljenje.«    (Ta  sklep  o graditvi je bil natisn;en v »Službenem gla-sniku« LR Srbije štev. 83/55.)
V  sporih pred vrhovnim sodiSčam Ljudske republike  Srbije in pred zveEn.ijn vrhovnim sodfiščem   je ' bilo   sprejeto   stališče,   da   je ru^enje     protipra-vno     zgrajenega    objekta možno, če je določ&no z lokalnimj predpisi. Ta sodišča so že i^javila, da navedoni sklep o graditvi. ki ga je sprejei  beograjski Ijud-?ki   odbor,   ni   nezakanit,   ampak   da   dopol-njuje predpise In da je taka dopolnitev nujna za   vsa   mesta.   ki   imajo   reguiacijskl   plan, da   bi   se   tak0   za.gotovila   gradnja   po   tetn p!anu    in    praprečila    samovolja    lastnikov zemloišč ali inves-tjtorjev. ker denarne kazn: S.000 do 10.000 dinarjev za protipravtio gradi-tev ne predstavljajo jamstva za regitlacijsko ureditev mest.