TRST, sobota 27. avgusta 1955
Let0 XI- * Št. 202 (3131)
PktikiORSKI DHEYKIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638. 93 808, 37-338
“ ............
**• 37-338 -L nrVL' MoNTECCHI »t. 6, III. nad. — TELEFON 93-10* IN 94-63» — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel.
NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 Ur. — Federat, ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo trirV" ■	ska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna aalozba Slovenile,
mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjfeva 3-7., tel. 21-'	čl	račun	pri	Komunalni	banki	v	Ljubljani	60	-	KB	-	1	-	7.	-	375	-	Izdaia	/.alolnlštvo	tržaškega	tiska	D.	ZO/.	-	Trst
I u°r»Vni Inn ®G|'ASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-„ ' °*nrtnioe 90 lir . Za FLRJ za vsak
Jutri bo francoska vlada sklepala osvop prihodnji politiki v Maroku
1 8q °r Petih bo pripravil predloge na podlagi razgovorov v Aix Les Bainsu - Faure J nu 0 danes sestal z Grandvalom - Francoski tisk še dalje napoveduje od stra-’2‘ ^en Arafe in Grandvaia - Socialisti proti odpoklicu generalnega rezidenta er*viranost v Londonu - Posvetovanja predstavnikov afriških in azijskih držav
AlX
!»!a.iiulraJ- se je vladna de-
Hr»i«	viaana	c
^ivi El KinaZg0Variala 1 nini Dal! Klttamjem in z fel «e je Rabatu. El Kat-
n'
121 130 »I
,3! -L"
te 2 vezir!'a2gc>varja> danes )3S .i.Ndne	,	El Mokrijem
$ ta sPrejela n ?dna delega-lil I til rnaroškiK ■ edstavnike sve
SIX klh	»kup.
^ luk4 Potera" V ^‘x ^es Baina
K> f	a	j Protokola
^ I h«1* Y toreu !i8*e El Dajui,
K< I ten4* Poroča" Putoval v rta' dlfl^U “ ta,nu' Takoj
I ki « Hajn: „,Alx Des Hains
Prayi: «Sult JaV- P°roeil°'
I ti» *afl tena . ie preseneti I j, **ii, k, epcioznimi govo-
pVaB*r* listi „ )lh obiavil1 ,ie" I ia? Bamenb.nJt??vlh zatrje-I jo 0 ižree Njegovo veli-da fe" Poudarja svo-
C‘» «božieD° a<>, da'ie izvr' o,, le biln Poslanstvo«, ki Podte v r Poverjeno, in da i Piki« med svojimi
Sov.
yori
* »Iti"11' dj »na,n°’ se vztrajno {t>\ kti,Ba^tt Predvideva f ranču-‘ttlta,v M« tei‘lev sedanje
„ti vitevna Ben‘aku, tudi umik
V dal^ttole ‘afe in ustaliO-> tr,nelje obl !ega svt‘ta- ° '>‘01 J AkN	današnji
I v*loe *‘5k ud 'las,i se Iran-itftš *tije J"1 primkva>'ja z Grand-■ 4 «era> tieDte-erom tor pova-b'tn„nega reva110 ostavko K«-«P8. 0dstra„ . .en'a z more-tiae.s'en , Bltvijo Ben Arafe.
Pre,t„| °dbo bere“ Trdi- da -»• Ul,'olni °r* petih sledeči ^i te Sen » nadomestil szi-Ai sft . Arafo. Istočasno
'»to* ,vladte kn"v,i)a • Predstav'
»ai«, ražl)ra' ,	1)1 imela na-
vtev«clCvljati 'n izvajati
tu , tem reforme. List pralo rite Fa„te.Y.ezi- da bi. m°-
načrt izdelan
°stl.
tačaak°’ -• -.......-
S>»t
): i ‘b»l
*bredo vanje pri po] law?ri?ativni rasfi0-i-c ..M Jl3učeni in sedaj l.°Ui 1 dr,. Klavnih obrisih
V»l"uufrvK °V
ved«° PiiDaii1'' vendar pa ima 'te0 začate da fis'ane 5c ' ip>» Dov**,
Ost, oca mnogo zaskrb-
'»&« - -
kij; , snabte1 llst »Figaro« k)an sedanji polo-
k	«•)«-■ 1
f	»« ‘ »o
I
te« 1 4--..................
Si'<te rešitve; 2. po-8et;la ,tea Ben Arafe: ab-tr	Je n0:,Qrun?a Odhod v Tan-
>'■	d bi k sPora-”iV polozai: ali
1	telj, kil» 6roc‘l° o ostavki?
H ‘ C Vste, »prejeta, List Sl	» dte° Pote 1 tr'ie elemen-
i	*ahe )e lr.uZanr med seboj
O^itve Z ■ n''m'. pove* - sinhronizirati.
radikalni ust je »H. Ai-g[ odl°eno zagova,-teetu '‘»Volite pravi, da se :rMvte ‘Con,L1 Povratek Ben
',<> * Dr1” St UkVaria i *aVti» tezi,!^rinierom gene-
Vbite Cra'te.nt:> 'n P«»e.
vilo sporočilo, ki pravi: »Socialistična stranka, ki je sklenila vprašati pojasnila vlado bodisi o severnoafriških zadevah kakor tudi o vladni politiki glede mezd, želi, naj bi se poslušali številni pozivi francoskih in maroških osebnosti in skupin, ki so naklonjeni smeli politiki razgovorov in francosko - maroškega pomirjenja .ki edina lahko ustavi prelivanje krvi in prepreči izbruh nove kolonialne vojne. Vodstvo stranke se oo sestalo na izrednem zasedanju v ponedeljek 29. avgusta.«
Glavni tajnik stranke Isti-klal, ki je prišel danes v Ženevo, je nocoj izjavil: »Ostajam v optimističnem pričakovanju. Mislim, da sem Vam včeraj izjavil, da je ozračje pogajanj v Aix Les Bainsu ugodno in da upam. da bo dosežen sporazum. Danes to ponavljam.«
Tudi Faure je nocoj izjavil da je prepričan, da akcija pomirjenja. ki jo je začela vlada, ne bo doživela neuspeha, ter da je bil vedno prepričan, da je rešitev mogoča. Dodal, je da je med razgovori dobil ugoden vtis. Obstajajo sicer še težave. ker je sedaj potrebno spraviti v sklad vse elemente morebitnih odločitev, določiti njih načela in začeti z akcijo. O vsem tem bodo razpravljali na seji ministrskega sveta, ki bo v nedeljo v Parizu.
Zatem je Faure sporočil, da bo jutri zjutraj odpotoval v Pariz, toda minister za afriške zadeve in morda tudi drugi ministri bodo ostali v Aix Les Bainsu morda še jutri. Mogoče je tudi, da bo minister za afriške zadeve imel nove stike z maroškimi osebnostmi prve dni prihodnjega tedna.
Poudaril je nato, da so med razgovori proučili vse teze, ter je izrazil mnenje, da vlada sedaj lahko pripravi rešitev, ki naj prinese spravo med obema deželama. V ta namen bodo člani odbora nocoj .n jutri skupno proučili rezultate dosedanjega dela. S tem se bo začela tretja faza vladnega na-
/
!?■
'Vte <>4 '!te.valova zasluga
? Ptis ft'»r,,iLrancosk‘ vladi te.CNhu0 stvarnost.«
te^atte tiohU’ da ne bo s,!‘
I « ar0gj- Politte rezident več I teter8* h. e stvarnosti
I re-v‘tete j(teL°-allzma’ 11
p itv. », v * ‘esttev, ki je 1 rah(iy ,ki te te meri blizu K »tete Js nakazoval
“Ste* ti
I hte^te^Be tud‘ 8<,von I lj Alaf« i»» o
I Cterte *te“dstaPu. Doda-I te* »i 0 ‘iudst"1^ P°zablt'i
.“"S”
,ete *He»itepf Piše pod na-
1. ert;;ullai,- V oustav-
‘»Stčte1 Potrte” Jvisela, ki -3 PofP*eba„	....
tete« Pa
n vpliv, da Stetstiate"' »prave.
o*,*» ž t- eakcii Plse P°d «a-Prte^a c*ndva?, spletkari» v *a tete1 Jo “mč, »Njegova žtetel .Cl|o, n. ? T aure najti1**!! Jne sedal bo‘j šibkt-HiVSe d,pr|tisk gotova. jNe-teCe Všteta S* ‘^ajal,
»i te‘° m»te,aga' ki S8
S1'.?* Miusfpft.fs
‘i ■ Mteteten,0, bulJ klonu
k»vSih te^ni, d‘atlC'“-h *ro'
! V Pf»«l , »i roi-. v Vlat ^ Ptn»A'Jc i •* v vpra*
« g to.1 l t. bes ta
ne bi uža-zagovorni-v vladi, aša
*la ?sa »l> Preri j", JC uane» »te Sia stremi k Iran
Slatel» uka »Cnega «‘ba-
ains je danes
btev;
rancoska
»tedstavn‘teStVU ' hteii
(*!« °f, b»U pdtahl®88- Ki'
6a n'a Le tek ornenj.;,
{L5*>f^iSs?“5SSU:
c1 te0tevah kten° pdeiežb>
V	»ki	hiacajo stehei-
tei|fbatea ni ib°Ve ten te rese
i«*'2**»t 'p1'««* turi'etalom od' jl»ii,(.parLtandva?1 jJeneralni " h »»e Zvezbi anienjen
'»tete1*1 v i
»h , °s|(e Sl»vni,J -—-ivu pa
SuKlatorteeial>stičte tainik'J tebl‘SkiJU Uonte”e stranke
k*'te Marsvte'nik lt,iuA ki 'o
te, Zaa? u, br»a- ranco-'ebii adi ieva v Javko, v j« t' OH a se POfiredovanje te^a Pukl>c GtePreoi mo-
lll«tt<"iOa,teha. ki tte‘Vala' k' Poteteo sko . ’ *l lahko ohranit N >*taviC04k“ Prti v
V pree “‘"alistite unidi
. 'f.te h p r e č i *'1 b n e reaK
'iti*tVo eParatističn Wizi0cj;Uničn. gtran
d»nes obj«.
GosDodarsKa deleaacija FLRJ v
MOSKVA, 2«. — Člani jugoslovanske gospodarske delegacije so obiskali danes popoldne državni upravi za tekoče in perspektivno planiranje, kjer so izmenjali misli o osnovah planiranja v Jugoslaviji in ZSSR. Popoldne je jugoslovanska delegacija obiskala tovarno avtomobilov Z1S, kjer je direktor seznanil delegate z zgodovino tovarne, proizvodnim načrtom in delom.
Nocoj je jugoslovanska gospodarska delegacija odpotovala na dvodnevni obisk v Leningrad, kjer bo obiskala nekaj tovarn in gospodarskih u-stanov. Iz Leningrada se bo delegacija vrnila v ponedeljek v Moskvo, kjer bo nadaljevala z razgovori in izmenjavo mišljenj v komisijah.
črta. Minister za afriške zadeve bo na seji vlade podal poročilo o razgovorih v Aix Les Bainsu in odbor bo sporočil mnenje svojih članov ter pozval vlado, naj določi glavne obrise svoje politike.
«Morda, je pripomnil Faure. v nedeljo ne bo mogoče proučiti vseh podrobnosti vprašanja.« Vendar pa potrjujejo, da bo ob poteku roka, ki si ga je vlada zastavila, in sicer 12. septembra, morala biti politika vlade določena in njeno izvajane se bo moralo tedaj že začeti,
Sporočil je dalje, da se bo jutri zjutraj sestal v Parizu z generalnim rezidentom Grandvalom. Povabil je tudi generala Boyera De La Toura V Pariz ob priliki položitve ratifikacijskih listin o franco-sko-tunizijskih dogovorih. V Pariz je bil pozvan tudi neposredni sodelavec alžirskega guvernerja Soustella.
V Maroku ni bilo danes nobenega resnejšega incidenta. Na področju Bujad jugozahodno od Ued Zema so aretirali okoli 50 ljudi. V Mekmesu pa je skupina 12 oboroženih ljudi napadla avtomobil, v katerem je bilo veliko število izvodov današnje številke lista «Maroc-Presse», ki so jih uničili. Kakor je znano, zagovarja ta list politiko sporazuma in pomirjenja med Francijo in Marokom in prav zaradi tega so francoski ekstremisti nedavno umorili njegovega lastnika Dubreuila, čemur je sledila aretacija več policijskih agentov in inšpektorjev, ki so bili povezani s francosko teroristično organizacijo.
Francoske čete pa so tudi danes nadaljevale z »operacijami čiščenja« zlasti na področjih, kjer so bili zadnji neredi. Tudi v Alžir se polagoma vrača mir. Vendar pa govorijo poročila še vedno o izoliranih napadih, požigih in atentatih.
Čeprav v Londonu z veliko pozornostjo' sieuijo dogodkom v Severni Afriki, vendar so v Foreign Officeu še vedno zelo rezervirani in ne dajejo nobenih izjav. Predstavnik tega ministrstva ni hotel na svoji današnji tiskovni konferenci povedati, o čem je britanski poslanik v Bagdadu Wright včeraj govoril z iraškim zunanjim ministrom Ba-šajanom, ki je razgovor zahteval. predstavnik je zanikalno odgovoril na vprašanja, ali so si v zvezi s tem razgovorom izmenjali med Londonom in Parizom kaka sporočila ali pa če sta se obe prestolnici posvetovali v zvezi s položajem v Maroku.
Iz pooblaščenih virov pa potrjujejo, da je bil predmet omenjenega razgovora položaj v Severni Afriki, pripomi-
V New Yorku je imela skupina arabskih in azijskih držav danes popoldne sestanek na zahtevo nekaterih njenih članov, ki želijo pozvati Varnostni svet, naj bi razpravljal o položaju v Alžiru in Maroku. Večina skupine, zlasti pa predstavniki Indije in Turčije, se je izrekla proti temu koraku in sklenili so, da bodo imeli v torek nov sestanek. Zdi se, da zlasti Sirija vztraja, naj se zadeva predloži Varnostnemu svetu. Po sestanku je libanonski delegat, ki je sedanji predsednik skupine, izjavil, da je skupina še vedno zaskrbljena zaradi položaja v Severni Afriki
navzlic razgovočum v Aix Les Bainsu, ker se francoska vojaška akcija proti prebivalstvu nadaljuje. Izjavil je tudi, da ameriška delegacija, s katero je skupina stopila v stik, nasprotuje sklicanju Varnostnega sveta.
Kairski radio pa je nocoj objavil uradno ivjavo egiptovske vlade, ki ^avlja, da je egiptovski predsednik Naser pozval ameriškega poslanika v Kairu, naj obvesti svojo vlado, da uporaba francoskih oboroženih sil v Severni Afriki pomeni za Egipt «sovražno dejanje« severnoatlantske organizacije proti vsem Arabcem.
Laburistična delegacija na obisku v Ljubljani
LJUBLJANA, 26. — Delegacija britanske laburistične
stranke je obiskala danes v spremstvu predsednika sindikatov Slovenije Janka Rudolfa tovarno «Litostroj» in izvozno podjetje «Slovenija-Vino«.
Opoldne je predsedstvo SZDL Slovenije priredilo v vili «Rožnik» kosilo na čast britanske delegacije, katerega so se udeležili tudi predsednik mestnega ljudskega odbora Ljubljane dr. Marijan Dermastja, člani predsedstva in britanski veleposlanik v Beogradu sir Frank Roberts s soprogo.
Med kosilom je Josip Vidmar v imenu predsednika Socialistične zveze pozdravil goste in izrazil željo, da bi njihov obisk prispeval k medsebojni izmenjavi izkušenj v korist odnosov med obema narodoma in miru v svetu.
Popoldne je delegacija britanske laburistične stranke, ki jo vodi predsednica izvršnega odbora Edith Summer-skill, odpotovala v Zagreb,
Italijanska desnica se poskuša organizirati
Sestanek Covelli-Michelini za skupno akcijo MSI in monarhistov - Vladna kompromisna prizadevanja za rešitev spora s šolniki - Velik vtis aretacije sekretarja federacije PSI v Bologni zaradi obtožbe vojaškega tožilstva, da je žalil vlado
(Od našega dopisnika)
RIM, 26. — V italijanskem političnem življenju vlada še vedno precejšnje mrtvilo. Za označbo tega mrtvila bo lo-volj, če omenimo, da v političnih krogih in tudi v tisku še vedno premlevajo zasedanje demokristjanskega nacionalnega sveta, čeprav je od začetka zasedanja pretekel že teden dni.
Drugi dogodek, ki je zbudil začasno zanimanje, so včerajšnji sestanki na ministrstvu za prosveto s predstavniki šolnikov. Zadeva še vedno ni rešena, vendar se, kot vsaj zatrjujejo v vladnih krogih, približuje rešitvi. Seveda pa lahko to približevanje traja še lep čas, zlasti še, ker
Dullesov načrt za rešitev izraelsko«arabskega spora
Ameriški državni tajnik predlaga v Eisenhowerjevem imenu mednarodno posojilo za 900.000 arabskih beguncev, sodelovanje Združenih držav Amerike pri pogodbi za zajamčenje meja in dokončno ureditev mejnih vprašanj - Novi incidenti na demarkacijski črti pri Gazi
NEW YORK, 26. — V govoru, ki ga je imel danes v New Yorku, je ameriški državni tajnik John Foster Dul-les predložil v imenu predsednika Eisenhowerja načrt za normalizacijo odnosov med Izraelom in arabskimi deželami. Načrt vsebuje naslednje točke;
1. mednarodno posojilo Izraelu, ki bi mu omogočilo, da izplača odškodnino 900.000 *-rabskim beguncem;
2. udeležba ZDA v pogodbi, ki bi zajamčila meje med Izraelom in sosednimi državami proti vsakršnemu napadu;
3. dokončna razmejitev med Izraelom in sosednimi državami.
Dulles, ki je govoril »s pooblastilom predsednika Eisen-howerja», je podal naslednje glavne podrobnosti ameriškega načrta;
1. V.ir«šarij« arubsJ.i«* bc-guncev. Po ameriškem načrtu naj bi rešitev obstajala v »prilagoditvi in, kolikor je mogoče, repatriaciji«. Beguncem bi bilo treba pripraviti čim večjo površino obdelovalne zemlje, da bi se lahko sami preživljali. Ta program zahteva denar, Izrael pa je dolžan beguncem odškodnino. Ce pa Izrael sam ne bi mo-
njajo pa, da je britanski po ^ prevzeti tega bremena, bi slanik samo vzel na znanje za-	.
devno izjavo predstavnika ira- se dal°	na	mednarod-
ške vlade.	no	posojilo.	Ce bi bilo potreb-
V pooblaščenih krogih izjav- no, bi predsednik Eisenhotver ljajo da je britansko stališče priporočil «znatno ameriško glede Severne Afrike nespre- udeležbo« pti tem posojilu in menjeno: gre za vprašanje, ki pr, vseh akcijah za ureditev
■ •v-	:_l.i;,,Ann Urennno Ra-	„	.	,
vprašanja beguncev.
2. Fprašunje varnosti med Izraelom in arabskimi državami- Izrael in sosedne arab-
se tiče izključno Francije. Razen tega izjavljajo, da ni bilo nobenega ameriškega posredo-vanja pri britanski vladi v zvezi s Severno Afriko.
Stališče Grčije in Turčije pred konferenco treh o Cipru
Grška vlada in opozicija se strinjata, da je treba ciprskemu prebivalstvu priznati pravico, da se samo izreče glede svoje prihodnosti - Turška vlada zahteva ohranitev »status quo»
LONDON, 26. — V britan-1 srednih	razgovorov oslabila
grški položaj, ko se bo o ciprskem	vprašanju govorilo
pred Združenimi narodi.
Grška delegacija je odpotovala v London danes. Vodi jo grški zunanji minister Stefa-nopulos in njeni člani so načelnik glavnega štaba grške vojske general Dovas, grški poslaniki v Londonu, Washing-tonu in Ankari ter visoki funkcionarji zunanjega in o-brambnega ministrstva.
Rred odhodom v London se je Stefanopulos razgovarjal z voditelji opozicijskih strank, katerim je obrazložil stališče svoje vlade. Voditelji opozicijskih strank Markezims, Ve-nizelos in Papandreu so sA strinjali, da mora grška vlada na londonrki konferenci zahtevati, naj se prebivalstvu Cipra prizna pravica, da samo odloča o svoji prihodnosti, ter določitev primernega roka, v katerem naj se te pravice uveljavijo. Ce bi te zahteve ne bile sprejete, bi po mnenju opozicije morala grška vlada proglasiti neuspeh konference.
Turška vlada pa je Veliki
ski prestolnici delajo obsežne priprave za konferenco med Grčijo, Turčijo in Veliko Britanijo o Cipru in o vzhodnem Sredozemlju, ki se bo začela v ponedeljek. Vprašanja, ki jih bodo obravnavali na konferenci, ne spadajo samo v pristojnost Foreign Officea, pač pa tudi britanskega ministrstva za kolonije in o-brambnega ministrstva. V britanski delegaciji, ki jo bo vodil minister za zunanje zadeve MacMillan, bodo zastopana tri ministrstva. Z britanske strani bo na konferenci sodeloval tudi ciprski guverner, ki je že prišel v London.
Pripravljalni razgovori, ki so bili te dni v Londonu z grškimi in turškimi diplomatskimi predstavniki, kažejo, da v zainteresiranih krogih ni bilo v zadnjem času skoro nobene spremembe v stališču do vprašanja Cipra. Grki, ki niso navdušeno sprejeli britanskega predloga za konferenco, dvomijo, kakor se poudarja v diplomatskih krogih, da bi na konferenci kaj dosegli, ter izražajo bojazen, da bo Velika Britanija a sprejemom nepo-
teri zahteva jamstva, da bo turška manjšina na Cipru deležna zaščite. Turški zunanji minister Zorlu,* ki je prišel danes v London, je izjavil, da namerava Turčija zahtevati ohranitev sedanjega etanja na Cipru, to je ohranitev britanske suverenosti nad otokom. Dejal je, da bo to minimalna zahteva turške vlade ter pojasnil, da se to turško stališče ne bo spremenilo in da turška delegacija ne bo pristala na kompromis. »Branili bomo to stališče in hočemo to jasno povedati še pred tristransko konferenco, da vt izognemo nesporazumu,« je izjavil Zorlu, ki je pripomnil, da če bi že moralo priti do kake spremembe, bi ta morala biti v prenosu suverenosti nad Ciprom na Turčijo.
Britanska vlada je na svoji današnji seji razpravljala o načrtih za konferenco o Cipru. Po trditvah obveščenih krogov je vlada baje pooblastila zunanjega ministra Mac-Millana, da na konferenci ponovi predlog o izdelavi posebne ustave za Ciper, sklenila pa je, da se ne bo odrekla britanski suverenosti nad o-
ske države same ne morejo odstraniti negotovosti na mejah. Kot povsod na svetu, lahko tudi tu varnost zagotovijo »samo kolektivni ukrepi, za katerimi je zadostna sila, ki lahko odsvetuje vsakršen napad«. ZDA bi bile pripravljene sodelovati pri uradnih sporazumih za zajamčenje meja med Izraelom in sosednimi državami. Dulles je izrazil upanje, da se bodo tudi druge države obvezale spoštovati te meje in da bo mogoče doseči mednarodni sporazum pod okriljem Združenih narodov,
3. Dolionuna doloiitev meja rneil Izraelom in uruVsIiimi deželami. Dulles je izjavil, da je to sicer težavno vprašanje, da pa ga je treba rešiti poprej, preden bi bilo mogoče govoriti o jamstvu nedotakljivosti meja. ZDa so pripravljene posredovati med spornimi strankami, če bi te tu želele.
Dulles je nato izjavil, da bi bilo mogoče po zadoovljivi ureditvi vprašanj beguncev, varnosti in meja doseči sporazume tudi o drugih vprašanjih, tako o statusu mest« Jeruzalem.
Medtem pa poročajo z izraelsko - egiptovske i »eje o novih incidentih, k> pa na srečo niso zavzeli večjega obsega. Predstavnik egiptovske vojske je sinoči sporočil, da sta ob zori dve izraelski patrulji prekoračili mejo vzhodno od Gaze in začeli streljati na egiptovske položaje. E-gipčani so odgovorili z\ ognjem in prisilili Izraelce k umiku na lastno ozemlje. Po izjavah predstavnika sta izraelski patrulji pustili na e-giptovskem ozemlju 12 mrtvih, imeli pa sta tudi več ranjenih. Na egiptovski istrani ni bilo žrtev.
Izraelski vojaški predstavnik pa je izjavil, da so egiptovski vojaki prejšnjo noč streljali na «jeep«, na katerem sta bila neki izraelski kmet in «neka druga oseba« Incident se je dogodil dva kilometra severno od demarkacijske črte na področju Gaze. Kmet je bil ubit, »druga oseba« pa je k sreči ušla in obvestila oblasti o incidentu. Predstavnik je tudi izjavil, da je skupina Egipčanov razstrelila vodnjak na področju Mel-fassima ob demarkacijski črti pri Gazi.
Kaneje pa je predstavnik izraelske vojske sporočil, da so izraelske čete danes zjutraj izvedle juriš na strateško višino v bližini Gaze ter jo osvojile. Na višini, je dejal predstavnik, so se ponoči pod zaščito teme vgnezdili egiptovski oddelki. Egiptovski vojaki, je dejal predstavnik, so se umaknili na svoje ozemlje,
tdenauerjevo spremstvo za potovanje v Moskvo
njega ministrstva Braeutigam. Nadalje bosta v delegaciji predsednika zunanjepolitične komisije Bundestaga, demokristjan Kiesinger in socialist Schmidt. Ni še znano, ali bodo tudi glavne stranke določile svoje predstavnike v kanclerjevo spremstvo.
Skupno s pisarniškim osebjem bo nemška delegacija štela kakih sto ljudi. Potovali bodo v dveh skupinah. A-denauer bo z najožjim spremstvom odpotoval iz Koelna z letalom obnovljene »Lufthanse« in prispel v Moskvo brez vmesnjga postanka. Ostal,, spremstvo in večje število posebnih dopisnikov glavnih zahodnonemških listov pa bo potovalo v Moskvo s posebnim vlakom.
Čueolaj obišče Egipt
KAIRO, 26.	—	Egiptovski
list «A1 Ahram« piše, da bo kitajski ministrski predsednik Cuenlaj prišel še pred koncem tega leta na obisk v Egipt, List dodaja, da se v zvezi s tem že razgovarjajo po diplomatski poti.
Britaniji poslala noto, v ka-|tokom.
O konferenci še vedno ni nobenih uradnih podrobnosti. Današnje poročilo dodaja, da bo prihodnja seja jutri, v so-bodo predpoldne.
Jugoslovanska delegacija oa grških manevrih
BEOGRAD, 26. Na vabilo generalnega štaba grške armade je odpotovala danes z letalom v Grčijo delegacija Jugoslovanske ljudske armade pod vodstvom generalnega podpolkovnika Milutina .Vi o rad e. Delegacija bo 'od 2,. avgusta do 9. septembra prisostvovala manevrom grške armade.
BONN, 26. — V uradnih krogih poročajo, da bodo kanclerja Adenauerja na poti s Moskvo spremljali zunanji minister von Brentano, veleposlanika Blankenhorn (predstavnik pri NATO) in von Eckardt (predstavnik pri OZN), prof. Greve (ravnatelj političnega oddelka v zahod-nonemškem zunanjem ministrstvu), verjetno pa tudi ravnatelj oddelka za vzhodne zadeve zahodnonemškega zuna-
Šigemicu v Washinglonu
WASHINGTON, 26. — Japonski zunanji minister Šigemicu je prišel v Washington, kjer se bo razgovarjal z državnim tajnikom Dullesom in drugimi funkcionarji o-bramhnega departmaja. Ob prihodu v Washington je Si-gemicu izjavil, da je gotov, da bodo razgovori ugodno vplivali na obe državi in da bodo pomenili začetek novega razdobja sodelovanja. Za razgovore ni bil določen dnevni red, toda med glavnimi vprašanji bo do obramba Japonske, morebitna ameriška gospodarska in finančna pomoč Japonski, trgovinski odnosi med Japonsko in Kitasko ter vprašanje japonskih vojnih zločincev.
Danes je Sigemtcu odpotoval v Hot Springs v Virginiji, kjer bo skupno s svojimi sodelavci pripravil razgovore, ki se bodo uradno začeli v ponedeljek popoldne. Šigemicu bo 1. septembra odpotoval v New York, 4. septembra pa v Tokio.
Japonski list «Mainichi» piše danes, da je šigemicu povabil indijskega ministrskega predsednika Nehruja, na obišče Japonsko. Kakor je znano, je Nehru povabil japonskega zunanjega ministra na obisk v Indijo. Domnevajo, da bo šigemicu potoval v Indijo spomladi.
Nuttingov sestanek s Stassenom
N E’, V YORK, 26. — Državni minister v Foreign Officeu Anthony Nutting, ki se bo v ponedeljek udeležil zasedanja pododbora OZN za razorožitev, se je danes zasebno sestal s Haroldom St&s-senom, svetovalcem predsednika Eisenhowerja za vprašanja razorožitve.
BEOGRAD, 26. — V Jugoslavijo je prispel direktor za notranjo in zunanjo trgovino ministrstva za narodno gospodarstvo Sirije Nacuh Dekok, v spremstvi« dveh funkcionarjev ministrstva. Med osemdnevnim bivanjem v Jugoslaviji bodo sirski funkcionarji obiskali razne gospodarske u-stanove v Jugoslaviji.
LJUBLJANA, 26. — Na prvi mednarodni razstavi vin, ki bo v začetku septembra v Ljubljani, bodo inozemski in domači vinarski strokovnjaki podali okrog 500 referatov. Med referenti bodo poleg jugoslovanskih tudi strokovnjaki iz Francije, Italije, Avstrije in Nemčije.
se je v Italiji sploh vgnezdil i navada, da se vprašanja ne rešujlijo, temveč odlagajo.
Tretje vprašanje, ki vsaj v neki meri zanima javno mnenje, je spor med zdravniki in združenjem neposrednih obdelovalcev zaradi določil zakonskega načrta o kmečkem bolezenskem zavarovanju. O tem je imel danes tiskovno konferenco predsednik neposrednih obdelovalcev, demn-kristjanski poslanec Bonomi, medtem ko je državni svet izdal zanimivo razsodbo, ki odreka zdravniški zbornici pravico, da nastopa kot sindikalna organizacija zdravnikov.
Ce omenimo še stike med monarhisti in neofašisti, da bi se ustvarila čim bolj enotna desna fronta, smo izčrpali današnji italijanski politični horizont. vsaj tistega, v katerem je vključena uradno priznana problematika.
Med neuradno problematiko, torej tisto, ki je vladni krogi sploh ne upoštevao, pa spada na primer vprašanje zavoda partizanskih sirot Rinascita v Milanu, ker pa danes ni bilo posebnih dogodkov, ali aretacija sekretarja bolonjske fede-racie PSI Amarolija, ki ga je vojaško tožilstvo obtožilo »žalitve vlade«, dalo aretirati, spraviti v vojaške zapore in ga namerava postaviti pred vojaško sodišče.
Znan je načelni pravni spor o tem. ali ima vojaško sodišče jurisdikcijo nad osebami, ki so sicer vojaški obvezniki, ki
ti polovico 165.000 osnovnošcli skim učiteljem, drugo polovico pa 77.000 srednješolskim profesorjem. Tako bi prvt debili mesečni povišek od 3000 do 5000 lir, profesorji pa od 6000 do 7000 lir. «Solska fronta« pa zahteva za profesorje mesečni povišek najmanj 10 tisoč lir.
Nadaljujejo pa se še razni drugi sindikalni spori. Akcija pekovskih delavcev se ni končana in napovedujejo se novi protesti; stavka v Ilvt v Neaplju traja danee že sedmi dan; spolovinarji v Sabini so začeli deveti dan stavke, od danes pa so v stavkovnem gibanju tudi kmečki delavci v pokrajini Ferrara.
Na političnem področju je treba zabeležiti sestanek med tajnikoma MSI in FNM, Mi-chelinijem in Covellijem. Po sestanhfu je bilo izdano dolgo poročilo, ki govori o »nacionalni alternativi«, ki naj bi bila »izraz nepopustljive borbe proti vedno aktualnim nevarnostim prevrata in odloči ne opozicije proti dvoumnemu stališču krščanske demokracije«.
Michelini in Covelli eta se dogovorila, da bodo organi iv beh strank v kratkem proučili »formule za točen sporazum na političnem, parlame f-tarnem in sindikalnem potk ročju«.
A. P.
Predstavniki FLRJ
bi. Ttoda včerajšna aretaciji ;!so se vrnili iz Ženeve
BUDIMPEŠTA, 26. — Bu-dimpe.štanski radio javlja, da je bil Arpad Hazi imenovan za ministra za državno nadzorstvo. To ministrstvo je bilo ustanovljeno pred kratkim Hazi je bil notranji minister do leta 1951. Od leta 1953 jt bil predsednik urada za državno nadzorstvo.
bi.
v Bologni presega vse. kar se je na tem področju doslej zgodilo: ne policija ne navadno sodišče nista podvzela na osnovi splošno veljavnega kazenskega zakonika ničesar zaradi Amarolijevega članka v novoletni številki glasila bolonjske federacije PSI. Pač pa se je zganilo vojaško sodišče in ob tožilo človeka, ki je slučnjno vojaški obveznik, ker ni ne prestar ne pohabljen, po vojaškem kazenskem zakoniku «žalitve vlade«. Odmev po vsej Italiji je bil izredno globok, saj se končno res že postavlja vprašanje, koliko še velja splošni kazenski zakonik (ki je tako ali tako potreben reforme. kot sta priznala predsednik vlade in predsednik republike) in ali morda velja sa mo za ženske.
Kot Je znano, včerajšnja pogajanja s šolniki v prosvetnem ministrstvu niso prinesla n česar novega. Razlika je po besedah predstavnika ministrstva samo v tem, da pogajanje niso prekinjena, temveč se nadaljujejo. Danes je prosvetno ministrstvo stopilo v stik z ministrstvom državnega zaklada, da bi se ugotovile možnosti za povečanje kreditov, ki jih je vlada že dala na razpolago za delno izboljšanje položaja šolnikov. Po mnenju prosvetnega ministra Rossija bi bilo treba povečati kredit od že odobren*! neset milijard na 14 milijard in aa-
BEOGRAD, 26. — Danes se je vrnila v Jugoslavijo delegacija jugoslovanskih znanstvenikov, ki se je udeležila prve mednarodne konference za uporabo atomske energije v miroljubne namene. Člani delegacije so izrazili mnenje, da bo po tej konferenci prišlo do tesnejšega sodelovanja jugoslovanskih nuklearnih znanstvenikov z a-tomskimi strokovnjaki drugih držav. Prva mednarodna konferenca za uporabo atomske energije v miroljubne namene je izpolnila vsa pričakovanja in pomeni po mišljenju jugoslovanskih strokovnjakov velik korak k približanju nuklearne energije potrebam vsakdanje uporabe.
Mie pieiMia Tila ob neuriih v Ameriki
BEOGRAD, 26. — Predsednik republike maršal Tito je postal danes sožalno brzojavko predsedniku ZDA Eisen-howerju v zvezi s katastrofalnimi neurji, ki so prizadela več držav Severne Amerike. »Zagotavljam vam, pravi predsednik republike v svoji brzojavki, da ljudstvo Jugoslavije globoko sočustvuje ob nesreči in izgubah, ki jih ja pretrpelo prebivalstvo teh krajev«.
ŽENEVA, 26. — Kot sporoča kratko uradno poročilo, so se danes predpoldne ponovno sestali predstavniki štirih ve lesil, CSR in Kanade pod predsedstvom francoskega visokega komisarja za atomsko e nergijo, prof. pierrina.
2072 otrok zastrupljenih
z mlekom, ki je vsebovalo arzenik
34 otrok je zaradi zantrupljenja umrlo - Velika panika med japonskimi družinami - Ugotovitve preiskave
TOKIO, 26. — Med japonskimi družinami je nastala velika panika zaradi smrti več otrok, ki so uživali mleko v prahu, ki je bilo zastrupljeno z arzenikom. Do danes je število mrtvih otrok naraslo na 34. Zastrupljenih pa je bilo skupno 2072 otrok. Matere so uničile na tisoče škatel mleka v prahu, funkcionarji zdravstvene službe pa so neprestano na delu, da zaplenijo mleko v prahu, ki ga izdeluje družba »Morinaga«, ter pozivajo prebivalstvo, naj ne uživa tega mleka.
Medtem javljajo, da so odkrili sledove arzenika v kalciju, ki se je dodajal mleku v prahu. Ta kalcij je omenjeni družbi dobavljala družba, ki Ima kamnolom blizu nekega rudnika arzenikovega sul-fita.
Liberalni senator Toru Sa-kakibara je zahteval vladno preiskavo, da se ugotovi odgovornost.
dana v protest proti nekaterim členom novega zakona o socialnem zavarovanju. Zakon bo predložen parlamentu v odobritev prihodnji mesec.
Kot že včeraj, so bili zaradi stavke na Dunaju tudi danes incidenti. Večja skupina stavkajočih zdravnikov je šla v sprevodu okrog dunajskih bolnišnic, klinik in ambulant socialnega zavarovanja. Skupine, v katerih so verjetno prevladovali člani socialističnih sindikatov, so poskušale odstraniti zdravnike od poslopij. Vmešali so se nekateri opazovalci, naklonjeni zdravnikom, tn nastali so pretepi. Policija je pozvala zdravnike, naj se razidejo in ti so takoj ubogali, tako da ni bilo hujšega.
Poročilo zdravniškega zdru-ženja zagotavlja danes, da ni šlo za pretepe med stavkajočimi in zdravniki-stavkokazi, temveč da so se spopadli stavkajoči zdravniki »z osebami, ki so tuje sporu«.
Včeraj zvečer so predstavniki zdravnikov zagotovili notranjemu ministru Ilelmerju, da bo stavka potekla brez in-
Borna stavita avstrijskih zdravnikov
, DUNAJ, 26. — Danes se je __ ________________ _____________...	________
končala 48-urna stavka av-| cidentov Danes je imela po-|rad‘,°	bo	sePtembra
sirijskih zdravnikov, napove-* licij, največ dela zaradi ne-1pterlamenta^nte^^delegacij^0081"1
nehnega kroženja zdravniških avtomobilov, motociklov in skuterjev po mestu, ki je znatno oviralo promet.
Ultimat upornikom v Južnem Sudanu
KARTUM, 26. — tšudanski generalni guverner je danes poslal ultimat vojaškim enotam na jugu, ki so c« uprle. V svojem opozorilu pravi guverner, da bodo uporniki trpeli vse posledice zavrnitve poziva, če se do jutri opoldne ne piedajo. Po brezuspešnem poteku določenega roka bodo sudanske čete začele napad na upornike.
Danes so uporniki sporočili, da so pripravljeni na predajo. če guverner ukaže severnim sudanekim vojaškim enotam, naj se umaknejo z južnega ozemlja. Ce tega noče, pa naj pošlje britanske čete’ ki naj bi zaščitile vojaške e-note, ki se bodo predale. Guverner je te pogoje zavrn'l in poslal upornikom ultimat.
MOSKVA. 26. — Moskovski
'1:~ "--'ja, da br v Moskvo
»fimiVNhi nvKti
Na današnji dan Je bil leta
1871 rojen Theodor Dreiser, veliki ameriški pisatelj.
mm	T m		P
i /			
	j		.
,.1 Xk\	n		Mb
Danes, SOBOTA 27. avl«4**
Arituza, Zlatko
n muza,	.„,«1»
Sonce vzide ob 5.18 in,zal wj|
some vziae ou um ■»■v. ig™ 18.55 Dolžina dneva	Jt(t.
vzide ob 15.19 in zaiotie 00 Jutri, NEDELJA 28. JV( Avguštin, Milivoj
Tlllll VČERAJ IIIKZIVOSIIIA lilMHCfl V HUDMHIH PRITLIČJA TRŽaŠHB HVKSTIiHH Mm skupščin odbore'SEJA ™iDsm slovemskega mshmbkem zdMeim
11 dveh dneh oddanih oholi 1.500 prošenj za prehod v jugoslovanska obmejna področja
Uradno zagotovilo, da se lahko prošnje oddaja tudi v alovenščini - Od ponedeljka dalje bodo prošnje sprejemali tudi okoliški policijski komisariati * IV)a škotijskem bloku predaja prvih petdeset propustnic, ki jih bodo vidirale jugoslovanske oblasti
Tržaška kvestura je dane.* uradno najavila, da se lahko prošnje za prehod v jugoslovanska obmejna področja napiše in odda tudi v slovenščini. Znano je, da predvčeraj in včeraj slovenskih prošenj niso sprejemali, češ da ni bilo na razpolago tolmača. Očitno je, da so v uradih, kjer prošnje sprejemajo, namestili tudi uradnika, ki obvlada slovenščino, saj je njegova dolžnost med drugim tudi ta. da pregleda v prošnji navedene osebne podatke prosilca in jih primerja s podatki v osebni izkaznici. S tem je torej rešeno tudi to vprašanje ter je upati, da bodo slovenske prošnje sprejemali takoj od začetka tudi na policijskih komisariatih.
Kvestura je namreč včeraj sporočila, da bodo od ponedeljka 29. t. m. dalje sprejemali prošnje za prehod v jugoslovanska obmejna področja tudi policijski komisariati v Devinu, na Opčinah, v Miljah in Barkovljah, katerih se bodo lahko poslužili vsi stalno naseljeni prebivalci v njih območju. Omenimo naj še. da je bilo včeraj oddanih več kot 800 novih prošenj ter da so se prvi ljudje postavili v vrsto pred vrata kvesture že ob 6' uri zjutraj. Kot je znano, se prošnje sprejemajo od 9. do 13. ure. Skupno je bilo doslej oddanih okoli 1.500 prošenj.
Včeraj popoldne ob 17.30 so italijanski obmejni organi izročili prvh 50 propustnic svojim jugoslovanskim kolegom na obmejnem bloku Škofije, da jih ti oddajo v vidiranje pristojnim oblastem v Kopru. Z italijanske strani so se predaje udeležili šef tržaškega sektorja obmejne policije dr. Picerni, ki je prispel na blok točno ob določeni uri v spremstvu dveh agentov javne varnosti. Ko so funkcionarji stopili iz avta. je karabinjerski brigadir, sef italijanskega bloka, odšel preko meje in obvestil jugoslovanske obmejne organe o prihodu dr. Picerni-ja. Predaje bi se namreč moral po prejšnjem dogovoru udeležiti z jugoslovanske strani tudi maj. Kolenc, ki pa je bil nujno zadržan in se je za odsotnost opravičil.
Kmalu zatem ko se je brigadir vrnil, sta prešla mejno črto šef jugoslovanskega obmejnega bloka in član ljudske milice, ki je bil za tolmača. Ob italijanski zapornici, ki s0 jo dvignili, se je jugoslovanski obmejni funkcionar pozdravil z dr. Picernijem, medtem ko mu je agent javne varnosti izročil paket e 51) propustnicami in dva izvoda seznama z vsemi imeni prosilcev. Vsi skupaj so nato odšli v barako italijanske ob-
mejne policije, kjer je šef jugoslovanskega bloka podpisal sprejem propustnic. Po zaključeni predaji to si prisotni še enkrat stisnili roke, nakar sta oba Jugoslovana zapustila italijansko področje.
V razgovoru z dr. Picernijem smo zvedeli, da je bilo med 50 propustnicami 46 tikih, ki jih je izdala tržaška, kvestura, medtem ko je štiri prošnje dostavila videmska kvestura, in ticer za neke prosilce iz Čedada. Vse prošnje, ki jih bodo vložili prosilci z večjega dela tržaškega področja, bo kvestura dostavila Jugoslovanom v vidiranje samo na obmejnem bloku Škofije. Pri tem je zanimivo, da bo tržaška kvestura dostavila prošnje prosilcev na pr. iz Prečnika najprej goriški kvesturi, ta pa jih bo izročila jugoslovanskim obmejnim organom na bloku pri Rdeči hiši. Ta postopek se bo uveljavil zaradi tega, ker spada Prečniku sosedno jugoslovansko področje pod goriški okraj in bodo morali propustnice v tem primeru vidirati v Novi Gorici.
Nadalje smo od dr. Picerni-j:i zvedeli, da so bile včeraj izdane prve 4 izredne pro-puitnice, o katerih govori videmski sporazum v posebni točki. Te propustnice se izdajajo samo v res nujnih primerih (smrt, huda bolezen, poklic pred sodišče itd.). Na bloku smo zvedeli, da je e-den izmed 4 prosilcev s tako propustnim že potoval čez inejo v Koper.
Ob koncu naj dodamo še pojasnilo k našemu včerajšnjemu poročilu glede 8000 starih prošenj za prehod v bivšo cono B. Zvedeli smo namreč. da se številka nanaša na skupno število vloženih prošenj in tudi že izdanih pro-pustnic za bivšo cono B in ne — kot smo včeraj poročali — samo na število vloženih in še nerešenih prošenj. Potemtakem je tudi naš včerajšnji komentar v tej zvezi brezpredmeten. kar smo resnici in točnosti na ljubo dolžni pojasniti.
.4»	-	at	>
P
za ustanovitev piosle cone
Izvršni svet mestnega odbo-la za ustanovitev proste cone je sklical izredno skupščino, ki bo 3. septembra ob 17.
uri v dvorani Združenja trgovcev na drobno. Svoj sklep utemeljuje izvršni odbor s potrebo po odločnejši akciji, ker kažejo vladni krogi vedno manj razumevanja do tržaških žalitev.
Znano je, da je odbor za u-sianovitev proste cone pred nekaj meseci sklenil začasno prekiniti z vsemi akcijami, ker je takrat vprašanje ustanovitve integralne proste cone proučevala posebna vladna kombija. Vendar pa so je kasneje izkazalo, da je bilo to proučevanje bolj pesek v oči in da vlada ni nikoli mislila resno rešiti tega vprašanja v korist Trsta. Zaradi tega je odbor za ustanovitev proste cone, katerega sestavljajo vsa tižaška gospodarska združenja in h kateremu so pristopale tudi številne politične, tmdikalne in druge organizacije, sklenil ponovno začeti z odločnejšim gibanjem, kar je prišlo sedaj do izraza s sklicanjem skupščine.
Trgoi/cl na tirnima si ulmtajn
od sporazuma precejšnje koristi
Podpis videmskeqa sporazuma mora pripomoči tudi k dokončni ureditvi trgovinske zamenjave med Trstom in sosednjimi področji
Opozorilo avtoprevoznikom
Inšpektorat za motorizacijo obvešča po nalogu generalnega vladnega komisariata vsa prevozniška podjetja, ki nameravajo vzdrževati avtomobilske prevozne zveze predvidene v italijansko-jugoslovan-skem sporazumu, podpisanem 20. avgusta v Vidmu, da morajo predložiti zadevne prošnje inšpektoratu do 28. tega meseca.
PISMENA SPOROČILA USTANOVE INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA
Kmete obveščajo o korekturah glede nameravanihrazlastitev
Korekture se nanašajo na polja in vinograde pri Domju, ki so bili v Uradnem listu napačno vnešeni med razlaščene
Poročali smo že, kako so pri objavi o razlastitvi zemljišč v Domju v Uradnem listu št. 14 od 15. julija napravili pomoto, ko so vključili v seznam tudi zemljišča, ki ne spadajo več v okvir načrta za rezidencialno področje industrijskega pristanišča. Na našo pripombo so nam pred dnevi na ustanovi za industrijsko pristanišče izjavili, da bodo prizadete kmete pismeno obvestili. Oglasili smo se ponovno pri kmetih pri Domju in so nam večraj povedali, da so nekateri že dobili omenjena pisma.
Pismo, ki ga pošilja ustanova za industrijsko pristanišče med drugim pravi; »Sporočamo, da je bila z višjo odobritvijo osnovnega splošnega načrta za rezidencialno področje dokončno izključena razlastitev v ta namen, vasa spodaj omenjena posest pri Spodnji Magdaleni.
Zaradi tega Je brez vsake vrednosti objava o ponudeni ceni v Uradnem listu vladnega generanega k°mis?; riata št. 14 od 15. julija 1950 glede vaše posestni. Spodaj ob strani pa so v vsakem pismu navedene tudi številke parcel, ki ne pridejo več v_poštev za rezidencialno področje.
V Trnju pri Domju, kjer so omenjena zemljišča, so se kmetje oddahnili, ko so pre-čitali naše poročilo ln so nato še dobili pismo od ustanove industrijskega pristanišča. Bolj kot kjerkoli so bili tu kmetje in lastniki razburjeni po objavi o razlastitvi njihovih zemljišč in odločeni, da se borijo do skrajnosti za avoj obstoj in svoje imetje.
Pred dnevi smo videli načrt, ki je bil priložen objavi v Uradnem listu na županstvu. Nismo mogli verjeti svojim očem m smo šli pogledat k prizadetim kmetom. Na levi strani poti, ki pelje iz Domja proti Logu, malo naprej od osnovne šole se vrstijo lepi vinogradi in njive, vmes so oljke in sadno drevja ter čedne hišice kmetov in delavcev, ki imajo pred
svojim domom še vrt in njivo, na kateri pridelajo nekaj vina, krompirja, povrtnine itd., kar je za delavsko družino v današnjih razmerah velikega pomena. Tu je tudi nekaj vzornih posestev, vinogradov, k,	jim	v	okolici ni primere
in v katere so lastniki vložili ves svoj trud in imetje. Tudi ta posestva so vključili v načrt	in	v	Uradnem listu	je
bila objavljena ponudena cena: kmetu M. K„ ki ima okrog svoje lepo urejene hite krasen	vrt	z	bogatiffii latniki,	ki
so	mu	leni dali nad 20	hi
vina, da ne računamo krompirja, graha itd so ponujali po 150 lir na kv. meter.
Kmete in Uštnike zemljišč je zelo razburilo tudi dejstvo, da je bilo v načrtu za razlastitev vse njihovo zemljišče razen hiše in nekaj metrov okoli.
Pravijo, da je bila pomota ker pri objavi v Uradnem listu niso upoštevali zadnjih sprememb. Tega se vsi veselimo, dejstvo pa je, da je tak načrt obstajal.
Mimogrede naj še omenimo, da sami predstavniki ustanove niso vedeli za pomoto, dokler jih nismo na to pred dnevi opozorili.
Obvestilo državnim nameščencem
Včeraj ob 17.30 je načelnik tržaškega sektorja italijanske obmejne policije dr. Picernt (v civilu) predal prvih 50 propustnic Sefu jugoslovanskega obmejnega bloka na SkOfijah.
Pri Zvezi državnih nameščencev CGIL se je ustanovil začasni odbor za odsek jaVne prosvete. Naloga odbora je, da sestavi dokončne zahteve osebja šolskih skrbništev, akademij, knjižnic, univerz in ustanove za likovno umetnost. Odbor bo izdelal spomenico, ki jo bodo predložili ministru za preveto Rossiju. Prepis spomenice bodo poslali tudi Delavski zvezi v Ul. Zonta 2. kjer si prizadeti lahko spomenico ogledajo in izrečejo k njej syo-je pripombe.
NEZASLIŠANA RAZSODBA TRŽAŠKEGA OKRAJNEGA SODIŠČA
Igranje „Giovinezze“ in »Faccette nere“ ne predstavlja odkrite apologije fašizma?
Z ugotovitvi jo, da dejanje ni Kaznivo in da niso izvršili dejanja, oproščena sKupina 8 mladeničev, članov MSI
Opozorilo delavcem in nameščencem Ki niso bili 1.193H soc. zavarovani
Vsi delavci in nameščenci, ki so leta 1939 dobivali več kot 50 lir mezde na dan ali 1500 lir plače na mesec in ki niso bili zato obvezno socialno zavarovani, zaradi česar se jim tista leta ne štejejo za socialno zavarovanj, kar se jim bo seveda poznalo pri pokn-nini, lahko še do 31. t. m. plačajo osnovne vzvratne prispevke INPS. Ce ne morejo v tem kratkem roku predložiti predpisanih dokumentov, naj vložijo samo prošnjo s priporočenim pismom s povratnim uo-trdilom ter pripomnijo, da bodo poslali predpisane dokumente kasneje. Ža podrobnejša pojasnila se lahko obrnejo na Delavsko zvezo v Ul. Zonta št. 2.
V Trstu je vse dovoljeno? To vprašanje se postavlja ob dejstvu, da je tržaško sodišče pred dnevi oprostilo skupino 7 mladeničev in ene mladenke, katere je policija junija letos prijavila tožilstvu pod obtož-bp, dir so kršili {l. -81 -in 110 Icaz. zajčona, čl. 5 zakona z dne 2». 6. 1902. jetarijmedekret št. 23 generalnega vladnega komisarja o apologiji fašizma z dne 7. januarja letos, ker so večkrat, in sicer 2. in 6. junija letos na sedežu fašističnega MSI v Ul. Rismondo 12 javno vrteli gramofonske plošče s fašističnimi popevkami in himnami «Giarabub», »Faccetta nera«, »Himna Rimu«, «Camerata Richard«, »Giovinezza« itd.
Vsak sl bo mislil, da je prijava prišla zaradi pazljivosti policijskih organov, ki bi morali vsako neofašistično manifestacijo zatreti in kršitelje zakona tožiti. Ne! Sele članek «Nedolžno vprašanje kve-storju Marzanu«, ki ga je junija meseca letos priobčila na svoji tržaški strani »Unita* je prožil preiskavo. V članku je bilo navedeno, da so v preteklih dneh zvečer prihajali s sedeža MSI zvoki fašističnih pesmi in da :e trije karabinjerji, ki so šii tedaj mimo, niso niti zmenili za tako apologijo fašizma, pa čeprav bi morali po zakonu takoj intervenirati.
Preiskava, ki jo je uvedla kvestura, je dala že v nekaj dneh dobre rezultate. Predvsem so identificirali skupino ljudi, ki so bili tedaj prisotni na sedežu. Vsi so več ali manj priznali, da so vrteli omenjene gramofonske plošče, drugi pa s0 celo trdili, da je1 bil sedež 2 junija zaprt. Ker pa je neki 'mladenič, ki je bil tudi prisoten pri «koncertu», pojasnil, da je med igranjem plošč stal ob oknu in videl na cesti tri karabinjerje, je kvestura prosila karabinjersko poveljstvo, naj poizve za imena teh članov. Toda imena niso nikoli prišla na dan in odgovor je bil seveda negativen. To je lahko dokaz, da so se karabinjerji zavedali, da niso ravnali kakor jim veleva služba in raje molčali, da bi se tako rešili odgovornosti, ali pa celo dokaz, da zaradi enakih čustev niso hoteli nadlegovati čedne fašistične druščine.
Po končani preiskavi so 20-letncga Alberta Antonanta iz D’Annunzievega drevoreda, 17-letnega Edina Canuja iz Ul. del RiVo 44, 22-letnega Egidi-ja Fabretta iz Ul. Diaz 2, 23-letno Liliano Gargiulo iz Ul. Bonomea 115. 18-letne"a Antonia De Marca iz Ul. deli n Tesa, 2b'-letnega Eugenia Mar-chija od Sp. Magdalene 248, 20-letnega Eligia Romancllija s Scala Monticello 1 in 20-letnega Mana Saitto iz Ul Biasoletto 4 prijavili tožilstvu in to je Po preiskovalnem delu sklenilo, ker je bilo dovolj dokazov za njihovo krivdo, predati jih sodišču v nadaljnji postopek.
In sodišče je s presenetljivo razsodbo vse oprostilo; štiri, ker dejanje ni kaznivo, o-stale pa s formulo, da niso izvršili dejanja. Vso skUpaj se je torej razpršilo v nič, pa če prav so zvoke fašističnih na pevov slišali celo na cesti.
Seveda sta odvetnika obtožencev, od katerih eden je bi sam najvišji hierarh MSI v Trstu, skušala na vsak način
dokazati, da je bil »koncert« v nekem privatnem prostoru za zaprtimi vrati in da se na cesti ni ničesar slišalo. Vrhu tega je zagovornik hotel dokazati, da ne gre za fašistične premi, češ da »u »Giovinezzo« uglasbili že 1912. leta. da so pesem »Giarabub« peli ne le fašisti, temveč tudi vojaki, ki so se borili v Afrilci, itd., kot da bi ne bilo vsakemu znano, da je bila «Giovinezza» uradna fašistična himna, »Giarabub« pesem fašističnih afriških osvajalcev.	«Camerata
Richard« pa .»komponirana celo v čast nacističnim tolpam, ko 5-0 prišle na pomoč faš'-stičnim osvajalcem Afrike, da o »Faccetti neri« niti ne govorimo.
Dejstvo pa je, da so pesmi slišali tudi drugi ijudje. ki jim zadeva ni ugajala in so nad tem zgražali. Prisot« nest obtožencev na sedežu, ki o bili vsi člani mladinske federacije MSI, in igranje plošč dokazuje, da so to delali z določenim	provokator-'
.skim ciljem, še posebno, ker so prav tedaj praznovali obletnico ustanovitve italijanske republike, ki je nastala na razvalinah njihovega imperija in njihove republikinske državice. Toda sodeč po oprostilni razsodbi je v Trstu dovoljeno celo na praznik demokratične republike, ki je nastala po zaslugi in borbi najboljših italijanskih sinov, igrati himne onih, ki so ljudstvo pahnili v krvavo vojno in v prepad. Seveda zadostuje naiven izgovor, da te pesmi niso fašistične in da so plošče vrteli v nekem privatnem in zaprtem prostoru, pri čemer niso motili nikogar. Cernu je potemtakem policija prijavila mladince eodišču in čemu je tožilstvo odredilo nadaljnji postopek in čemu so končno tu zakoni proti apologiji fašizma, kajti jasno je, da je v tem primeru šlo za namerno apologijo fašizma.
stanišču z avtom, last Alberta Amadeia iz Kjadina 14, pri čemer je držala v naročju posodo z vrelo juho, je vozilo trčilo ob drug avto. pri čemer se je tekočina razlila po dekletu, ki se je moralo zaradi opeklin II. stopnje zateči v bolnico/kjer so jo pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh na dermatološkem oddelku.
Nesreča na delu
34-letni Luigi Lacalamita iz Ul. Beccherie se je včeraj med delom na valolomu pred starim pristaniščem v zadnjem trenutku rešil hujših poškodb Mož je namreč premikal debele verige za privezovanje ladij, ko je nenadoma zdrsnil ter padel. K sreči se je hitro dvignil, kajti v nasprotnem primeru bi ga debela veriga stisnila ob tla. Kljub temu pa se je z nogo zapletel v verigo, ki ga je ranila. Takoj nato se je mož odpravil v bolnico, od koder so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili. Okreval bo v 8 dneh.
Na včerajšnjem sestanku je predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja razpravljalo o nekaterih pomembnih gospodarskih vprašanjih.
Predsedstvo Slovenskega gospodarskega Združenja je med drugim pozdravilo podpis sporazuma o malem obmejnem prometu, saj bo izvrševanje tega sporazuma v znatni meri koristilo vsem gospodarskim kategorijam in predvsem trgovcem na drobno, ki pričakujejo od povečanega obmejnega prometa tudi porast prodaj na drobno.
V tej zvezi poudarja Združenje različne carinske ugodnosti, katere predvideva videmski sporazum. Vendar pa istočasno ugotavlja, da predvidene olajšave ne izpolnjujejo povsem pričakovanja gospodarskih krogov. Združenje je ob začetku pogajanj v Vidmu že ob koncu lanskega leta predložilo obema komisijama obsežen predlog za uveljavitev obsežnejših ugodnosti za prenos blaga. Ta predlog za sedaj ni bil v polnosti upoštevan. Vendar pa predsedstvo združenja podčrtuje upanje, da bo mešana komisija čimprej upoštevala te upravičene zahteve. Sporazum namreč predvideva, da lahko mešana komisija poveča v sporazumu določeno vsoto valute odnosno biaga, katerega lahko prebivalci prenesejo čez mejo.
Podpis sporazuma pa predstavlja po mnenju predsedstva Slovenskega gospodarskega združenja tudi pomemben korak za ureditev ostalih gospodarskih vprašanj in predvsem za dokončno ureditev obmejnega trgovinskega prometa. Združenje opozarja, da je bil že 1. aprila podpisan v Rimu sporazum, ki predvideva znatno povečanje trgovinske zamenjave med Trstom in sosednjimi jugoslovanskimi področji, da pa se ta sporazum do sedaj še vedno ne izvaja. To dejstvo je med tem časom že povzročilo občutno gospodarsko škodo tržaškim poslovnim krogom kot tudi tržaškim potrošnikom. Predsedstvo Združenja je zaradi tega sklenilo sprejeti potrebne ukrepe, da se tudi to vprašanje premakne z mrtve točke.
Predsedstvo Slovenskega go darskega združenja je poleg tega razpravljalo tudi o drugih organizacijskih in splošnih gospodarskih vprašanjih.
Uradni podatki o številu prijav Vanoni
Uradno so bili objavljeni skupni podatki o številu predloženih davčnih prijav Vanoni. Trst je skupno t< Furlanijo na četrtem mestu glede števila davčnih prijav in znatno izpod povprečja glede Pri' javljenih dohodkov. Celotno i-talijansko povprečje prijavljenih dohodkov na eno prijavo znaša namreč 1 milijon 91 tisoč lir, medtem ko je to povprečje pri nas znatno izpod milijona lir.
Te številke na svojevrsten način jasno označujejo sedanji tržaški gospodarski položaj v primerjavi z gospodar-
ODMEVI BORBE VARILCEV LADJEDELNICE SV. MARKA
Državni pravdnik pozval skupino
delavcev in sindikalistov na zaslišanje
skim "tafijem ostalih pokrajin v Italiji. Značilno je namreč. da je tržaško področje dejansko prijavilo nižji dohodek kot to znaša za celotno i-talijansko povprečje, kar prikazuje težavni gospodarski položaj Trsta in sosednih pokrajin.
Z okna je padla
Malo pred poldne je nekdo poklical osebje Rdečega križa k Sv. M.M. Sp., kjer je neka ženska skočila z okna. Bolničarji so nemudoma oddrveli na kraj nesreče z rešilnim avtom in so pri stavbi št. 1242 našli na tleh 30-letno Marijo Catanio por. Doria, katero so spravili v avto in jo odpeljali v bolnico. Na ortopedskem oddelku, kjer so jo zaradi zloma leve noge sprejeli s prognozo okrevanja v 30 dneh, je ženska izjavila, da je med popravljanjem zaves na oknu padla s treh metrov višine na tla. Nekateri v okolici pa govorijo, da je ženska prostovoljno skočila skozi okno, vendar ta vest, če smemo verjeti Dorievi, ne odgovarja resnici.
(k HITIH K IM POROtlu)
4Baruffe chiozzotte» na gradu sv. Justa
Skupina, ki je igrala Goldonijeve »Baruffe chi ozzotte« t> Benetkah v okviru dramskega festivala, je prišla z istim delom tudi v Trst, kjer je že dva večera zaporedoma nastopila na gradu. To je skupina, v kateri je središče Ce-sco Baseggio, ki mu je Goldoni v krvi, kakor najbrž težko komu, in okoli katerega je zbranih še lepo šteuilo igralk in igralcev. Nekatere od teh smo videli poleg Ba-seggia že tudi na Goldonijevem festivalu v Miljah.
»Baruffe chiozzotte» je zrežiral Ludovici, ki se ga prav po Goldoniju spominjamo iz pretekle sezone, saj je zrežiral «Premeteno žensko» v Novem gledališču. Uspelo mu je, da je na prostem postavil dovolj polno, živahno igro, ki se nikoli ni zatikala.
Seveda se je vsem, ki so videli isto delo v predelavi dr. Mirka Rupla kot »Primorske zdrahe» v uprizoritvi SNG, nehote vsiljevala primerjava. In reči je treba, da je najptej Rupel svoje delo odlično opravil, saj predelava ne samo ne zaostaja za originalom, temveč bi si skoraj upali trditi, da ga marsikje celo nadkriljuje. Prav tako pa so lahko naši igralci brez skrbi: lahko se mirno postavijo ob stran teh, ki smo jih videli ta dva večera. Modesta Sancina pa vsaj v tem delu ne bi dal niti za Baseggia.
Delo se bo ponovilo še danes in jutri in priporočamo vsem, da si ga ogledajo.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN C A N K A H »
vabi svoje člane in prijatelje na
tVtuiubni
ki bo danes od 20. ure dalje v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6-1V.
Društvo »VALENTIN VODNIK* iz Doline priredi v
nedeljo 28. t. m. ob 21. uri v gostilni pri Domju
koncert umetnih in narodnih pesmi
Sodeluje tudi DOLINSKI KVARTET.
Vabljeni vsi ljubitelji naše lepe pesmi.
PROSVETNO DRUŠTVO »ZARJA V SVOBODI* v SEMPOLAJU
priredi v nedeljo 28. t. m. ob 16. uri v Sempolaju
deseti tradicionalni pevski koncert
pri katerem bo nastopilo več pevskih zborov.
Po koncertu bo PLES NA PROSTEM Vljudno vabimo k številni udeležbi. Preskrbljena bo domača kapljica in dober prigrizek.
Darovi in prispevki
Družba pri Kapuceri je darovala 400 lir za Dijaško Matico
Skupščina težakov
Sindikat težakov in pomožnih delavcev je sklical za nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v Domu pristaniških delavcev skupščino svojih članov, na kateri bodo razpravljali o protestnem gibanju proti nepravični dodelitvi mest sindikalnim predstavnikom v pokrajinski komisiji za zadziranje težaških in nosaških del. S tem tudi popravljamo zmotno vest, oa bo v nedeljo ob 10. uri v istih prostorih skupščina delavstva konopljarske stroke.
Nepojasnjena nesreča
V noči med četrtkom in pcl--olon-
Obtožba se nanaša na dogodek na začetku Korza, ko je policija razgnala mirno skupino delavcev, ki se je vračala z zborovanja, m pomeni omejevanje sindikalnih svoboščin
kom je 30-letni Stellio Co na s Trga Giuliani med vožnjo s svojim skuterjem v bližini garaže Fiat na Miramar-rki cesti iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov odletel na tla, kjer je v nezavesti obležal. S policijskim avtom so Colonn0 odpeljali v bolnico in ker so mu ugotovili hud u-darec na senceh, so ga pridržali na I. kirurškem oddelku. Po mneniu zdravnikov je njegovo stanje refno, zaradi česar so si pridržali prognozo.
Dekle zaradi ooeklin v bolnico
V trenutku, ko’ se je 17-let-na Maria Fanton iz Ul. Val-dirivo vozila po lesnem pri-
Državni pravdnik ie včeraj poslal 11 delavcem in sindikalistom obvestilo, v katerem jih poziva, naj se zglase 30 avgusta V sodni palači, kjer jih bo zaslišal. Obtoženi so Paolo Sema, Marcello Ghersi-n Antonio Cattonar, Edoar-do Faelli, Rodolfo Valenti, Re-migio Rosin, Luigi Mucchiut, Luigi Zolli, Silvio Lauri, Fa-bio Mueller in Jožef Krovat. Obtožba jim očita, da so nekateri 25. julija organizirali nedovoljeno manifestacijo in povorko kakih 3(10 oseb, da so se udeležili te manifestacije, da niso ubogali policistov, ki so jih pozvali, naj se razidejo, da so se nekateri uprli aretaciji. Krovata dolžijo tudi, da se je uprl aretaciji ter pri tem vrgel na nekega policista stol in ga s tem ranil v rame.
Obtožba	se	nanaša	na	do-
godčk, ki	se	je pripetil	25.
julija zvečer na začetku Korza po sindikalnem zborovanju na Trgu Venezia za časa stavke varilcev ladjedelnice Sv. Marka. Zborovanje je btdo dovoljeno	in	delavci	so	se
■ skozi mestno	središče	mirno
(vračali proti domu. Sli so v skupini ne pa v povorki, no-I sili niso transparentov, nihče 1 ni vzklikal. Ko so prekoračili Bcrzni trg, jih je policija u-stavila ter začela takoj razganjati s pendreki. Vmes je bil samo trenuten presledek, ko je neki policist zatrobil s trobento, kar smo v Trstu prvič videli in slišali. Ob tej priliki je bil neki delavec tudi ranjen. Vsi navzoči so takrat obsojali nastop policije, ker ji j delavci niso dali nobenega I razloga za takšen nastop. Ce
bi namreč policist j ne posegli vmes, bi se delavci mirno vrnili do svojih domov, kakor se je že zgodilo prejšnje dni, ko so se večkrat vračali i zborovanj na vrtu Delavske zbornic« in tudi gli v večji skupini skozi mesto, ne da bi jih policija nadlegovala.
Delavci obsojajo dejstvo, da kličejo sedaj skupino delavcev in sindikalistov na zaslišanje. Tako ravnanj? smatrajo za omejevanje sindikalnih svoboščin. Pri tem poudarjajo, da je šlo takrat za čisto ekonomsko borbo proti ravnateljstvu CRDA, ki jo je podpirala vsa tržaška javnost s predstavniki vladnih strank vred. Da je bila vsa javnost na strani stavkajočih delavcev, je pokazala tudi splošna zapora trgovin istega dne, ko je bila osemurna splošna stavka. To dejstvo bi morali upoštevati tudi čuvarji javnega reda, katerega m nihče ogra-žal, saj je stavka tega dne popolnoma mirno potekala.
Delegacija težakov na vladnem komisariatu
Včeraj je sla skupina težakov najprej na urad za delo, kjer je zaprosila za razgovor z odv. Levitusom v zvezi z imenovanjem predstavnikov sindikata težakov v pokrajinsko komisijo Odv. Levltus m delavcev sprejel, ker je bi! zaposlen. Nato so šli delavci na vladni komisariat, kjer jih je sprejel v odsotnosti dr. Pala-mare dr. Rttggero, kateremu so obrazložili svoje zahteve.
BORCI PRVEGA PRIMORSKEGA BATALJONA »SIMON GREGORČIČ*
Pridite vsi na proslavo obletnice ustanovitve bataljona 10. in 11. septembra 1955.
ZBOR V OZELJANU
bo dne 10. septembra 1953 ob 10. uri.
Naprošamo podjetja in ustanove, kjer so tovariši zaposleni, da jim omogočijo udeležbo na proslavi.
Smrt fašizmu —
svobodo narodu! Iniciativni odbor
on vcerai no nanes
ROJSTVA, SMRTI IN PURO K K
Dne 26. avgusta se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 7, umrlo pa Je 6 oseb.
POROČILI SO SE: oficir am. vojske Harry Pellegrino In gospodinja Stelia Gulii, profesor glasbe Giorgio Costantini in go. spodlnja Maria Grazia Bonomolo uradnik Ezio Belli in uradnica Luciana Toffollni, radiotehnik Antonio Giobatta Gerussi m gospodinja Luciana Rossi, mehanik Mario Zustovich in šivilja Maria Barberi, pismonoša Girolamo Bo-nanno in gospodinja Paola Ver-šič. kotlar Germano Mitri in ve zilla Giuseppina VVeirigaertler.
UMRLI SO:	57-letni Loreto
Bassetto, 54-letna Ofelia Giudici, 50-letna Tosca Consul por. V a lentino, 54-letni Albino Mačehi, 40-letna Giorgia Filaferro vd. Marzolim, 88-letna Angelina To mažtč vd. kudež.
VREME VČERAJ
Najvlšia temperatura 24,5, naj' nižja 19,1, ob 17. uri 24,2 stopinj, zračni tlak 1015,3 pada, veter severozahodnik 5 km na uro, vla. ga 59 odst., nebo 7 desetin po-oblačeno, morje mirno, tempera' tura morja 22,7 stopinj. .
NOČNA SLUZU\ LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul Settefortane 39; Gniei. ner. Ul. Giulia 14; Al Lloyd. Ul. Oroiogio 6; Signori, Trg Ospe-dale H, Harabaglia v Barkovljah m Nicoli v Skednju.
LEKARNE ZAPRTE ZAHADI POCITNIC
AlTAlabarda, Ul. Istrla 7, Biasoletto. Ul. Roma 16. Davanzo Ul. Bernini 4. Godina Enea. Ul. Ginnastica 6, Millo, Ul. Buonar-roti 11. Mizzan, Trg Venezia 2 Zanetti, Ul. Commerciale. Test* d'0ro. Ul. Mazzini 43.
Ljudska prosveta
Moški pevski zbor PD »Ivan Cankar« bo imel vajo v torek 30. t. m. ob 20. uri. Priporočamo točnost.
( GLEDALIŠČA )
Ne gredu Sv. Justa
Danes m jutri zadnji predstavi Goldonijeve komedije »Baruffe chiozzotte«. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za obe predstavi.
Hussettt, Zaprto zaradi počitnic. Eicelsior. 16.00: «Moje telo pripada tebi«. M. Brando, T. VVrtght.
Fenice. 16.Op:	»Hellgatc. veliki
pekel«, S. llayden, Y. Leslie. Na	-----
azionale. 16.00:	»Sedem	sanid
rajrev«, T. Shlmura.
FUoorammatico. 16.30: «Princesa Nila«, D. Paget.
Supercinema. Zaprto zaradi obnove.
Arcobaieno. 16.30: »Specialni agent Pinkerton«, R. Scott. K. Tucker.
Astra Rojan. 16.00: »Trdnjava ti ranov«, R. Montalban.
Capitoi. 16.30: «Kri in luči«, D. Gelin, Zsa Zsa Gabor.
Cristailo. 16.00: «Angela». M. Lane. D. OKeefe.
Grattacielo. 16.30: «Ni večje ljubezni«, A. Lualdi, F. Inter-lenghi.
Alabarda. 16.00: «Sulica. lu ubije«. S. Tracy.
Ariston. 16.00: »Legenda o Robin Hocdu«, E, Flynn, O, de Ha-villand.
Armonia. 15.00: »Štiri v medicini«, D. Bogarde, D. Houston
Aurora. 16.30: »Teror Skalnatih gora«, Van Johnson
Garibaldi. 15.30: »Prošnja za pomilostitev«, R. Vallone.
Ideale. 16.30: »Železna rokavica«, R. Stack.
Impero. 16.30: «Vrni se moja ma' la«, M Vttale.
Italia. 16.00: «Odisej», K. Dou-
Rl 3 S
S. Marto. 16.00; «Se in vedno«
J. VV^man,
Kino ob morju. 16.30: »Pluto. Pipo in Paperino«, VValt Disneyev film.
Moderno. 16.30:	«Luči	mesta«
Charlie Chaplin.
Savona. 16.00: «Rapsodija», E. Taylor.
Viale. 16.00: «Major Brady». J Chandler.
Vittorto Veneto. Zaprto zaradi obnove naprav.
Azzurro. 16.00; «Rop stoletja«, T. Curtis.
Belvedere. 16.00: »Dvoboj na Riu d'Argento», A Murphy. Marconi. 16.30: »Venerino znamenje«, S. Loren Masslmo. 16.00: «Požgana dežela«, J. Derek Novo dne. 16.00: »Američan v Parizu«, A. Sordi.
Odeon. 13.30: »Napolitanski paberki«, S. Loren,
Radio. 16.00: »Človeški torpedi«, R. Vallone.
Veoezia. 16.00: »Alahovi konjeniki«, K. Urayson Kino na Opčinah. 18.00: »Polovični junak«.
POLETNI KINO Arena d«i fiori. 20.00: «Sirota brez nasmeška«. G. Garson. Ariston. 20.30: «Legenda o Robin Hoodu«, E, Flynn.
Garibaldi 20.00: «Prošnja za pomilostitev«, R. Vallone. Paradiso. 19.30: «Julij Cezar«. M. Brando.
Parco delle rose. 20.30; «Požar v Kartageni«, R. Fleming Ponziana. 20.00: «Nimfa antipodov«, E VVrlliams,
Rojan. 19.45: »Lili#, L. Caron. Secolo. 20.30: #Kocissov sin«, R. Hudson.
popevke: 22.45 Večerni P Glasba za lahko noč.
I' it t« l
11.30 Rahmaninov: SlmftJ’1^ oo. 27;	17.30	Svetovne,	^
sarsko prvenstvo na Cy---Operna glasbaj 20.00
esta« 3 R.
Hiši)
igra
Si raippinija; 21.00 #,Skodelica kamilic«, dejanju.
K 4» P K B d lo
6 30,	.
Slovenska poročila: -13.30, 14.30. 19.30 tn Hrvatska poročila: vsak
20 2»
Italijanska poročil*
19.00 In 23.00.	7.00	^	>•
6.40 Jutranja glasba;	,
-v i*	vramončlci fl3iD0'^ - J" *
dar - vremenska naP°v «m poved časa; 7.05 Glasba :t( bro jutro; 7.25 «Ob is 9. ta nega meseca« -_ poje pž
7.30 Za naše žene; ji1 spored glasbenih b^ cjatt* Tržaška kronika; 14.50 » pr žaške pesmi v Priredbi	p 7
Pertota poje pevski	,
kovelj; 17.15 Poulične	*
18.25 Ljudske pesmi; 19'LjJ* , 20.00 Popularne tango	.
z orkestrom Mantovanl: ,jjjj tie, pularne narodne pesmi, jgA j0 jugoslovanske orkestralne. ^
21.30 Radijska igra: t, *	1
gar: »Strici«.	**
H 1, 4» V »: Al i J
^	19	w	p*	0
327.1 m. 202.1 m. jf it
I *
0i
Poročila ob 5.00. -•*
12.30. 15.00. 17.00 in 223»,
12.00 Lahek opoldansk' y ni spored; 13.10 Pes:|L sj operne in solistične*"> tie
"e1""-	in
Turistična oddaja; 14%, ska narodna glasba; 1"”; ki iz literature - V?"M 1 Pesmi; 16.20 Iz opern‘b *■ -
18.00 Okno v svet: 1 *, g, r, spored slovenskih nar°:|,a' * mi; 19.00 Zabavna glaS, |
120 pisanih	minut; 22.1*
za naše izseljence 327,1 mu 22.15-23.00 Lik gram: Plesna glasba.
rui.KVIKIJA ^
21.00 TV	tedenski	■
športna poročila; h’'”,;, plesni turnir v Duc%
22.00 Film	«Cvetlica 9%
som«; 23.10	Sedem dni
Izšla je revija ti ževnost in kulturo!
k#
»»
BORI'
ste*
Cena 100 lir
slov*
Dobite jo v
skih knjigarnah v 1 jj Gorici. Scsljanu in ■ 21
Opčinah.
Izšli so
»RAZGLEDI*
Dobite jih PrI razprodajale)!1 (i
V prodaji je revij*
Naša žett°
.... v
Cena 75 lir
r n s t
Ul. sv Fran. Ciška 20/111 tel 37-338
sprejema ln- .r serate. mal« f oglase, osmrtnic* >tt jj. ^ od 8. do 12.30 in 18. ure.
ZOBOZDHAVNjjf
ci«1
ambijlatoH1^
Dr. A. S ati
zobozdravnik-K^V
Ustne in zobne , zobne prote‘e,0 3
Sprejema od l0-,u in od 15. do 1 |r,j Ulica Torrebiant* jgcd (vogal z Ul. G'*ru tel. 37-11«
ADRIA E
SOBOTA, 27. avgusta 1955 I liki' 1*0» i A J A A
11.30 Lahki orkestri; 12.00 Sad-
je in zdravje;, 12.10 Za vsakogar
nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Zabavna glasba; 13.30 Pestra operna glasba; 14.00 Veceii ritmi; 14.45 Ritmični orkester Franca Russa; 15.05 Promenadni koncert; 15.30 Pogovor z ženo;
16.00 Brahmsove' pesmi; 16.15 Kavarniški koncert; 16.35 Domači odmevi; 17.00 Plesna Čajanka;
17.30 Leoncavallo:	«Glumači», opera v 2 dejanjih; 18.45 Beetno-ven; Sonata St. 17; 19.05 Veseli ritmi; 19.15 Radijska univerza;
19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Vesela glasba; 20.30 Šaljivi motivi iž slovenske folklore; 20.45 Reportaža Iz počitniških kolonij;
21.00 Parada lahkih orkestrov;
21.30 Operetne melodije; 22.00 Vieuxtemips: Koncert za violino in orkester; 22.17 Razne ritmične
TRST - Ulica C>C' tel. 29-243
P O C1T N
OB MORJU, V "o --flRIP
OB JEZEf
Predstavo »f*, . za zdravil^# HADENSKA In DOBRNA “(Vf!, penzion po 1700 ' vi"1! ni so všteti if _vstv pregledi in zurf ureditve)
gili. 11
Preskrba trgo''%ili ,) vadnih, turi»,,c tranzitnih
JUGOSLAv' ^
Prodaja voznih 0ft za avtobusne ., THSTA v . V* VRBA (Velden1'
IVDA l V
SKO JUZi-tlO 03 j ther See) ■	-*»
ther See) ‘ ,,ai), >f| C RADEČ	i*
t ' 'h
hodi v četrtjo ^
noai v cc**:; m botah ob 7.45 jfA i TOLMEZZO • V0> SCLETTO, dn
hodi ob 8.30 .glP> JEZERO CAV^o , nedeljah od,1)1’li’J',«'
CANAZEI -	"	i
torkih. četrtK'Vy
lorKin. c«-*-	-ve-,
ijah ob 6 tcot>|a PRIM1EHO' MOENO, tff vrn ci GHADEZ - dne J'
dt ob 8.30	,	i/
MILAN - d°e	jA
ob 21	„
GENOVA * v ^ P
kih, sredah	J
ob 21	...
rrtiAb llxr COMO -	rm
hodi ob *?rm V -	,
kih, sobota)1	A
Ijah ob 21	- , 8 |7
VIDEM (Udin«0,7.30'/ odhodi ob b',jne'1 ,, HELLUNO ■, r
hodi ob TRE V ISO - 0
hodi ob
i
-.' .v.
USPEŠEN ZAKLJUČEK DOLGE BORBE BELGIJSKE ZVEZE DELA
V Belgiji bodo postopno uvedli netdnevni delovni tednik
Confindustrie. In to med predstavniki liberalne stranke.
Šepni je podedoval problem, podedoval pa je tudi liberalce (ki sicer niso edini nasprotniki IRI). V svojem pro-pramu ni Šepni omenil, da te bo IHl takoj oddvojil od Confindustrie, ampak je najavil ustanovitev ministrstva, ki bi bilo odgovorno za uveljavljanje odločbe parlamenta in ki naj bi upoštevalo zaključke proučevanja, ki ga glede tega vprašanja vrši neka posebna komisija.
Državni kapitalizem torej čaka iia novo uniformo v veži Segnijeve vlade■ Tepko je danes reči v kakšni obliki se bo državni kapitalizem končno pojavil pred javnim mnenjem, toda že sedaj se more videti, da mu bodo ukrojili obleko na temelju kompromisa med zahtevami jav-f nega mnenja ki teži za tem, du postane državna industrija končno saniostojna iti da občekOristho vpliva na gospodarsko življenje dežele, in zahtevami zasebnega ' kapitrila, da se nacionalizacija he izvrši v polnem smislu te besede, ker bi to predstavljalo neugoden precedens z bopve kakšnimi bodočimi posledicami.
N. L.
—“^lltični Jt' Sospodarsko-po-
* ,tk,i "efcfa	g?"pl’d* “ *
iiltalni demokrščanski sm-
knijčv. j^nkcionar. »Imamo
i '‘'‘stična ’ vztirna ’ i ^41 fei-j P,°lts'va' l°da hkrati
K* ^lkvina®/"8 Tv']eposestva in csl«J tli ' Imamo klasična l*3	‘"“mo n, "8	podietii‘' “»da
V f k ?! moderr>a kapitali-I livjjo	v	katerih u-
n H '6,t. ln,,CaVC' največ.ii kon-j tudi m° 'udl Poldržavna, dl* itt),. jm'10vsern državna pod-
i.", '“"''‘»»Cii«0«10"1 SV°j°
fttrhi n,	smete pa pri-
•0	aSe	nacj°nalizacije z
•* «aci0„aiaciunall2acij°- Na' i !<*	I,sl'ianska	'a tip*600
is £	ta*likuiP	ltl	se od drugih
* 1‘* neapelj?>kiaV- loliko’ kakor t J*Jo 0{i	špageti	razliku-
%	»"Tl ki vam J'h pr'"
tmenovani ita-^h^u .»reStavra'‘'i‘ v Kopen-
do uveljavljenja te odločbe, ker Conf industrija vrši močan pritisk na posamezne stranke in struje v slrunkah, ki se-s^uvlfajo vlndq.
Zaskrbljenost kapi talistov
Belgijska zveza dela, ki je pod močnim vplivom socialistov in ki šteje okrog 680 tisoč članov, je najmočnejša in najnaprednejša sindikglna Organizacija v Belgiji. V zadnjih mesecih je ta organizacija vodila ostro borbo proti Zveži krščanskih sindikatov, ki je pod klerikalnim vptivom in ki Meje okrog 350 tisoč članov. Do borbe je prišlo, ko so razpravljali o tem, ali je potrebno, ali ne sklicati nacionalno konferenco dela. ki bi proučila najvažnejše zahteve beljgijskih delavcev. Skoro tri mesece se je razpravljalo o tem vprašanju. Medtem ko so se socialistični sindikati zavzemali za potrebo, da se ta konferenca skliče, So krščanski »šndikati	sabotirali
sklicanje konference in trdili, da so neposredna	pogajanja
med delodalajci in delavci uspešnejša oblika	reševanja
delavskih zahtev kot pa nacionalna konfefrenca, kateri
Zakaj kapitalisti nasprotujejo neodvisnosti državnih podjetij? To ni težko razumeti. Bojijo se konkurence in boje se, dd ne bi jutri — ko bi bila ta podjetja modernizirana in reorganizirana —1 jiostala, pod pritiskom javnegh mnenja, orbdje držade za učinkot vito Hjeno vmešavanje v po-spodarikb življenje dežele. Zakaj zasebni kapital »d odkupi detnii od države in tako prepreči tri nevarnost? Iz dveh railOgot'. Prvič, predvšem zasebni kapital ne razpolaga s tako ogromnimi finančnimi sredstvi; drugič, ta podjetja nd spadajo v vrsto tistih industrijskih panog, ki prinašajo visoke profile, i Na splošno vzeto, držav d še vedno finančno podpira podjetju skupine IRI. Preteklega leta je drživa dala v ta namen 15 milijard' lip: Zaradi zastarelih naprav irt potnanjkinja surovinske baze so bile cene proizvodov visoke. Pa tudi uprava je bila slaba, tak0 da kapitalisti ugotavljajo z zadovoljstvom; «Glejte, ta podjetja so nerentabilna, ker niso zasebna lastnina. Zasebna pobuda je edini pogoj za rentabilnost!« Toda težko je verovati, da je Confindustria pustila ta podjetja brez svojih ljudi, in se zaradi tega vedno pogosteje pojavljajo sumničenja, da določena defektnost in počasnost v poslovanju državnih podjetij ni odvisna od nesposobnosti njenih upraviteljev, ampak od drugih razlogov, ki jih ni priporočljivo omenjati brez dokaznega gradiva za sodišče.
Mali Stanley Smith iz Kansasa ne gleda križem. Njegove oči so uperjene le v malo žabico, ki mu Je skočila na nos. Ta žabica Je le nekaj večja od muhe in Je zelo redka
VELIKOPOTEZNA ZNANSTVENA EKSPEDICIJA V ANTARKTIKO
Poleg najnižje temperature na Zemlji srečamo tod tudi prijetne oaze ob jezerih
Novo ministrstvo
Kakor smo že rekli, je parlament že lani izglasoval, da se IRI oddvoji od Conjindu-strie, toda Scelboon vlada tega ni ostvarila, ker je imela v svoji sredi predstavnike
V drugem četerletju letošnjega leta je SZ naročila več ladij v zapadnoevropskihi ladjedelnicah. Čeprav SZ še ni špordčita podrobnosti "V 'IČtVil proizvodnji ladij v svojih ladjedelnicah, je znano, da je v zadnjih treh mesecih naročila v zapadni Evropi 85 ladij s skupno tonažo 174.000 ton, v prvem četrtletju letos pa je naročila na Zapadu 62 ladij. Največ naročil je SZ poverila finskim ladjedelnicam, nato angleškim, bolgij-skim, danskim, francoskim in celo japonskim.
VAŽNE UGOTOVITVE SEJE GLAVNEGA ODBORA SZDL
Nekaj podatkov o gospodarstvu bodočega koprskega okraja
0 v kapitalt
1 sindikatu
* • •
Eden vidnejših ruskih atomskih znanstvenikov dr. Vladimir Weksler je izjavil, da Bodo v SZ kmalu izdelali a-tomski akcelerator od 10 milijard voltov. Ta naprava bo največji in najmočnejši »razbijalec« atomov na svetu. S tem akceleratorjem bodo Ru>i prevzeli vodstvo v svetu na pod-ločju fizike visokih energij. Sedaj imamo na svetu komaj 3 akceleratorje s silo več kot milijardo voltov. To so ko-smotron Brukhewenu v ZDA z močjo 2.300 milijonov voltov, bevvatron v Kalifirniji od 6.200 milijonov voltov in akcelerator 4 milijarde voltov, ki ga imajo na Angleškem. Po podatkih iz sovjetskih virov bo novi sovjetski ekcele-rr.tor težak okoli 36.000 "-ton in bo imel največji magnet na svetu. Iz tega jekla bi lahko zgradili vojno ladjo. Predpostavlja se, da bo sovjetski akcelerator stal okoli 40 milijonov dolarjev.
Kot se je zvedelo, delaje v ZDA na tem. da bi izdelali atomski ekcelerator od 100 milijard voltov. Ta akcelerator bi bil nekaj povsem novega. Za gradnjo tega novega akceleratorja bodo porabili prav teliko jekla, kot gH uporabijo pri grRdnji dosedanjih ciklo-tronov. Ta akcelerator bo dokončan šele čez 4. leta. Zato je vprašanje, ge bodo do tedaj ZDA ohranile svojo vodilno mesto, ker je dr. VVeks-•«r že najavil, da delajo Sovjeti načrte za gradnjo akceleratorja od 10(j milijard voltov.
gen«, ki so jih v prvem polletju letos kupili 10.282. Na drugem mestu v ameriškem uvozu so britanska vozila vrste «MG», nato »Jaguar«, dalje «Ostin», angleški «Ford«, ((Triumph«, »Mercedes Benz« in druge evropske znamke.
Kljub temu, da proizvajajo v ZDA do 8 milijonov avtomobilov na leto, so ZDA že letos uvozile iz Evrope ned 25.000 avtomobilov. Američani najraje kupujejo nemške avtomobile vrste «Volkswa-
gf knP‘talistom to r hi to pomenilo, relativno zcl0 ši-
hodarskem sektor-0 hvriiia nacionali-
V ^CIJ, ,k dejanski na-°d(l’ "e bi Jnapravili s uri nvna podjetja sinu ?a!!ebno'kaPitali-C ' T, ! *a,# »Con/indu-^ ir ’*«ta,“pI.talist'čni »tudi*
*acij0ei<>on, °V tak°l Po prhi' kt 0Jnt kot organi-*W(te, *	združuje kapi-
'"'i	“‘»o jrunto proti
J< k	anskeVa delav-
jN-C ta tnač<11
1,1 n '	te	obdržul do da-
ne «« ie 'dl	[	e le tu sindikat
V Us>olin!“l° pr‘d >>nh°-
S > „e	Ja nn obh,st-
"'Hfcni foldržu?1 da ',0 i(lto e,”1 >00,“?“ P()djetja v lasebna, so
trpinu ,indikat«: P««-pQi>i0 J°nou ,°n °d 1lekai »to-
,c’'e 'os° disc„\i. "r ni
Poleg 500.000 vojakov, koli-likor jih bo štela zapadno-nemška vojska, ki bo v sklopu severnoatlantkega pakta, bo imela še 1300 letal, 3000 tankov in 100.000 raznih vozil. Od 1300 letal bo 1100 lovcev in lovcev-bombnikov na reakcijski pogon. Ostalih 200 pa bodo šolska in transportna letala. I.ovci in lovci-bombniki bodo ameriška letala vrste «K-84» in K-86« ter nekaj britanskih letal. Cena posameznega lovskega letala na reakcijski pogon znaša 1,300.000 nemških mark. Nemške tovarne bodo smele izdelovati le rezervne dele za ta letala, (ločim bodo pozneje lahko izdelovale tudi letala, vendar samo po licencah, ki jim jih bodo prepustile druge zapad-ne sile. Nemška vojska bo i-mela ameriške tanke vrste «Patton», kr stanejo 1,100.000 nemških mark eden. Od sto-tisoč vojaških vozil, ki bodo v sklopu 12 nemških divizij, bo 12-14.000 avtomobilov in 86-88.000 tovornih avtomobilov. Po splošnem mnenju bo o-prema nemške vojske odvisna od ameriške in britanske pomoči, pri čemer se računa, da bo Amerika dala Zapadni Nemčiji okoli 34 milijard nemških mark pomoči.
>.» ,< *
°n,'nduri \n,ko Podre-|3°"ieii|	To	prak-
'1 nehai„? Sc državna ,al0 kot čl „ ni
-.^1, člani v 'sti fronti ka-delavskim za-1 »e jim gadi-kršila upravi-
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK
DEŽEVNO POLETJE JE ZA POLJEDELCE UGODNEJŠE?
| S ČETRTKOVEGA SESTANKA
Večurno delo dveh podkomisij
| Kakor smo že včeraj na kratko poročali na tržaški strani, je bila v četrtek, zvečer v Gorici seja carinskih izvedencev in predstavnikov obmejne policije Italije in Jugoslavije, ki so se razgovar-jali o praktičnem izvajanju videmskega sporazuma.
V italijanski delegaciji so bili naslednji člani; inšpektor četrte obmejne cone dr. An-dreassi, glavni ravnatelj videmske carine dr. Giuffrida ter komisarji javne varnosti za trbiški, tržaški m goriški odsek, in sicer dr. Pattarino, dr. Picerni in dr. De Julianis.
V jugoslovanski delegaciji sta bila poleg drugih izvedencev tudi polkovnik Lukman, ki je obenem voditelj delegacije, ter dr. Jovanovič, glavni carinski svetnik iz Beograda.
Delegaciji sta pričeli z delom okoli 17. ure. Podkomisijo za carinska vprašanja je zaključila sejo okoli 19.15, podkomisija za obmejna vprašanja pa je delo končala po 21. uri.
O doseženih uspehih bosta podkomisiji poročali mešani italijansko-jugoslovanski komisiji, ki se bo ponovno sestala na Bledu.
PRESENEČENJE V FOREST HILLSU
IMI mulil osmih mii.m na in;m;i)\sKi;fu ti hmiui; v
Za Rabarjevim porazom zmaga in
Fuderer ima prekinjeno partijo z Guima^1 Bronstein v vodstvu, zaostal pa je Uivicki zaradi dveh P°r
V šestem kolu medconskega guier - Sliva prek., Panno - goslovanska velewojstr'
Avstralca sta zmagala vsak v štirih setih in že skoraj zagotovila Avstraliji Davisov pokal
FOREST HILLS, 26. — Začel se je finalni dvoboj za Davisov pokal med ZDA, ki je v posesti pokala od lanskega leta, in med Avstralijo, ki se je plasirala v finale, potem ko je v medconskem finalu premagala Italijo s 5:0.,
Avstralija je že prvi dan položila močno hipotezo za osvojitev pokala saj sta njena predstavnika danes zmagala v obeh singlih, tako da vodi Avstralija z 2:0,
Rezultata:
Rosewall (Av.) - Seixas (ZDA)
6:3, 10:8, 4:6, 6:2.
Hoad (Av.) - Trabert (ZDA)
4:6, 6:3, 6:3, 8:6.
Romunije, Zahodne Nemčije, Danske, Grčije in Turčije.
V Zagrebu bo 14. septembra nastopila skupina ameriških atletov. Štiri dni kasneje se bo v Beogradu začel mednarodni miting v okviru skupne proslave desetletnice atletskih klubov Partizan in Crvena zvezda. Nastopili bodo tekmovalci iz SZ. Romunije, Turčije in Grčije. Sovjetski atleti bodo 24. in 25. septembra nastopili v Zagrebu, 29. pa v Celju, Razen tega bo prihodnji mesec mladinsko državno prvenstvo in troboj vojaških reprezentanc Jugoslavije, Grčije in Turčije. Kompletne ekipe Partizana, Crvene zvezde in Dinama bodo nastopile 4. septembra v Genovi na turnirju «Coppa d'Oro Mairano«.
Oktobra bo manj atletskih prireditev, . toda to velja samo za domača tekmovanja. Večja skupina jugoslovanskih tekmovalcev in tekmovalk bo sodelovala na mitingu v Bukarešti, Meranu in Drezdenu. Temu je treba dodati dvoboj Balkan -Skandinavija, ki bo 15. in 16. oktobra v Atenah. V reprezentanci Balkana bodo nastopili
lahka atletika Jugoslovani v inozemstvu inozemci v Juqoslaviji
Atletska zveza Jugoslavije je sprejela na svojem zadnjem sestanku vrsto sprememb v letošnjem tekmovalnem koledarju. Koledar so dopolnili z mednarodnimi mitingi, ki bodo prihodnji mesec v Jugoslaviji. Na njih bodo nastopili najboljši atleti ZDA, SŽ,. Madžarske,
Pretekla dva medconska turnirja nista prinesla jugoslovanskemu šahu tistega uspeha, ki so ga v Jugoslaviji pričakovali. Se več, lahko rečemo, da so jugoslovanski predstavniki precej odpovedali, saj na lestvici niso zasedli nobenega izmed višjih mest.
Na prejšnja dva medconska turnirja so odpotovali jugoslovanski tekmovalci s precejšnjim optimizmom. To pa ne velja za sedanji turnir. Pred odhodom v Goeteborg je Ra-bar zase in za Fudererja izjavil, da nista posebno pripravljena. ker so se priprave pozno začele. Vendar ne izključujejo možnosti, da bi eden izmed njiju (ali oba) zasedel mesto med prvo devetorico. Zatem je Ra-bar rekel, da je po njegovem mnenju turnir zelo močan, tako da niti deseto mesto ne bi pomenilo neuspeha.
O Rabarju je znano, da je v svojih prognozah zelo oprezen, celo takrat, kadar je na pragu kakega velikega uspeha. V strokovnih krogih sodijo, da ima realne možnosti za vstop
med prvo devetorico. Zanj je posebnega pomena, da turnir dobro začne, kar sta pokazala šampionat v Sarajevu 1951. in conski turnir v Muenchenu 1954. Ce pa v prvih kolih ne doseže ugodnega rezultata, dostikrat izgubi samozavest in ne izkoristi vseh svojih zmožnosti. Ali je s tem že prognoza za sedanji medconski turnir? Pet zaporednih remijev in nato poraz — torej 2,5 (očke po 6 kolih — to se ne more imenovati ugoden rezultat.
S Fudererjem je ravno drugače. Slabši začetek ga ne potre. Običajno tedaj nadaljuje turnir s še večjo energijo. Toda zaradi univerzitetnega študija in počitniške prakse se Fuderer ni utegnil dovolj pripraviti na turnir. Letos je odigral samo 18 turnirskih partij. kar je premalo pred tako važnim tekmovanjem, kakršno je medconski turnir. Vendar je spričo njegovega izrednega talenta in njegovih sijajnih strateških idej in kombinacij, s katerimi je premagal mnoge slavne velemojstre, upati, da se bo dobro odrezal. Izgubljena igra s Pilnikom se ne pomeni začetek konca.
Velemojster Gligorič letos prvič prisostvuje medconske-mu turnirju kot opazovalec, oziroma kot sekundant. Kot izvrsten analizator je sicer jugoslovanskima tekmovalcema V dragoceno pomoč, vendar ima v svojem poslu zelo močno konkurenco, kajti v Goete-borgu je zelo veliko uradnih ali neuradnih sekundantov. S sovjetskimi igralci so prispeli Kotov, Flohr, Mikenas, Furman, Bondarevski, Toluš in Li-liental, pa tudi en zdravnik. Sekundant argentinskih igralcev je Bolbochan.
Jugoslovanski šahisti sicer zaupajo Rabarju in Fudererju in so prepričani, da se bosta borila za čim boljši plasma, hkrati pa obžalujejo, da so Jugoslovani zastopani samo z dvema predstavnikoma, medtem ko jih imajd Argentinci štiri. Doma sta ostala nova ju-
KEN ROSEWALL
v glavnem jugoslovanski atleti.
Razen tega pa bo že v nedeljo državno prvenstvo za posameznike. Člani bodo tekmovali v Zagrebu, članice pa Senti.
DRUGI DAN EVROPSKEGA VESLAŠKEGA PRVENSTVA V GANDU
Več ali manj se samo v večjih mestih dogajajo podobne stvari, zato bo zadeva gotovo razburila goriško prebivalstvo, posebno ko je tu govora o otrocih, za katere se še ne ve, ali so na lastno pest ali pa pod vodstvom starejših o-seb kradli in vdirali v zapr-t“ prostore. Njihovih Imen policija ni hotela povedati, ker hoče najbrž zadevo preiskati do kraja. Za sedaj je fante pridržala in jih podvrgla izpraševanju.
V današnjih polfinalnih tekmah v borbi 56 čolnov iz 19 držav
GAND, 26.— DaneSj drugi 3. skupina: 1. Danska 6’48”; dan tekmovanja za veslaško 2. Jugoslavija 6’52”2; 3. Belgi-prvenstvo Evrope, vreme ni ja 7TO"9.
bilo tako lepo kot včeraj. Ne- Dvojka brez krmarja: 1. sku-bo je bilo oblačno in dve uri pina: kar se je Švedska umak-pred začetkom tekem	je celo	nila,	je Danska	zmagala s ca-
začelo deževati, a	je	nehalo	SOm	7'40”6.
prav ob pričetku tekmovanja 2. skupina: 1. Belgija 7’15”; četvercev s krmarjem.	2. Nemčija 7'22".
Zmagovalci vsake skupine Jugoslavija je bila diskvali-današnjih ponovnih tekem ficirana ker je čoln zavozil na čolnov, ki se včeraj niso pla- progo Švice, sirali, so se plasirali v polfi- Skiff: 1. skupina: 1. Švica 7’ nale, ki bo jutri.	37”;	2. Avstrija	7’43"6.
Rezultati:	2.	skupina: 1.	Anglija 7’34”1;
Četverec s krmarjem:	1.	2. Posarje 7'35"8.
skupina: 1. Poljska	6'49"2; 2	3.	skupina: 1.	CSR 7’32”5; 2.
Švica 6’53”8; 3. Francija 7’03"8. Danska 7'44"5.
2. skupina: 1. Nemčija 6'50”9;	4. skupina; 1. Holandska 7’
2. CSR 6’51’T; 3. Norveška Q’ 27”9; 2. Nemčija 7’31”3; 3. Bel-59”1.	-	gija	7,'39”1.
, Dvojka s krmarjem:
2. skupina: 1. Poljska 1’50”6; 2. Danska 7'50”9.
Jugoslavija je odstopila.
Četverec brez krmarja: 1. skupina: 1. Anglija 6’46"5; 2. Francija 6"53”7.
2. skupina: L Danska 6’35”7; 2. CSR 6'41”3.
3. skupina: 1. Jugoslavija 6’ 42”; 2. Belgija 6'47”5.
4. skupina: 1. Romunija 6’ 48”3; 2. Avstrija 6’53”7.
Švedska ni tekmovala.
Double scull:	1. skupina:
Nemčija 6’52”8; 2. Madžarska 6’57”8; 3. Danska 7’08”3.
2. skupina: 1. Finska 6’57”; 2. Avstrija 6'58"4.
Osmerec:	1. skupina:	L
Švedska 6'05”9; 2. Romunija 6’ 41”; 3. Belgija 6’47”4.
2. skupina: 1. Danska 6’07”8; 2. Anglija 6T1”1; 3. Francija 6’18”2.
2reb je določil skupine za polfinalne tekme, ki se bodo pričele jutri ob 14,30, tako:
Četverec s krmarjem: 1. skupina: Nemčija, SZ, Švedska Argentina.
2. skupina: Poljska, Anglija, Danska. Finska.
Dvojka brez krmarja: 1. skupina:	Italija, Švica, Belgija,
Holandska.
2. skupina: Argentina, Finska, SZ, Danska.
Skiff:	1. skupina:	Anglija,
SZ, Francija. Holandska.
2. skupina: ZDA, Švica, Poljska, CSR.
Dvojka s krmarjem: 1. skupina: Francija, SZ, Madžarska, Finska.
2. skupina: Poljska, Posarje, Švica, Nemčija.
Četverec brez krmarja: 1.
skupina: SZ, Italija, Danska, Romunija,
2. skupina:	Finska, Švica
Jugoslavija, Anglija.
Double scull: 1. skupina: Belgija, Nemčija, Jugoslavija, Švica.
2. skupina: CSR, SZ, Finska, Francija.
Osmerec: 1. skupina: Jugoslavija, CSR, SZ, Švedska.
2. skupina: Madžarska, Danska, Italija, Nemčija.
Se eden iz Goete^r STAHLBERG Začel Je z bolezni)0jj) partij sploh ni igra1 'ji več Sele pozneje. Se°
je v sredi j
j /
partijah s, sovjetski0’1 jj stri je dosegel zavi0,^ den rezultat 3:1 v *’ j(fi‘ Njegovo najmočnejše ^ izredna domiselno**' v ko se na teorijo ne **v liko. Fuderer je metnik, ne pa šal'oV'jjji stvenik. Študira mijo na zagrebški u /
Seja občinskega upravnega odbora
V sredo zvečer je bila seja občinskega upravnega odbora, na kateri je podžupan dr. Po-terzio obvestil odbornike, da pridejo 30. avgusta v Gorico kongresisti družbe Dante A1 i-ghiSri iz Trsta. Prav tako bo na osnovi njegovih besed prišla 10. septembra v -Gorico godba financarjev, ki bo imela v ljudskem vrtu javni koncert.
Odgovorni ur*1 STANISLAV 9f Tiska Tiskarski zavod
V podgorski predilnici se je včeraj okrog 8.30 ponesrečila Amalija Micigoj iz Gradišku-te 21. Micigojeva, ki je zaposlena v predilnici, je med delom nesrečno padla ter si pri padcu povzročila rano na čelu. Na pomoč so ji takoj priskočile sodelavke, nato pa je* prišel rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenko odd peljal v ambulanto zavarovalnice proti nezgodam na delu, kjer eo jo obvezali.
predvaja danes z začetkom o6 film v tehnil
Igralci:
G. Tirney in
S srpom se je urezal
Včeraj ob 17. uri so pripeljali v bolnico Brigata Pavia 95-letnega Josipa Benso z O-£''avja. Mož se je pri rezanju krme za živino po nerodnosti urezal s srpom v levo roko, zaradi česar je moral pd zdravniško pomoč.
predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. uri
ELENA ZENNARO 13-letna Benečanka, kV je v nedeljo na svoji prvi tekmi v življenju v Veroni dosegla na 200 m prsno čas 3:07,9, kar je odličen rezultat tudi za zrele tekmovalke.
Sreča in neprilike moderne žene, ki prip°r' nokrvnost in junaštvo, pa se od strahu trese.
Čeprav sta Američana Jones in Lea dosegla nedavno na 400 m doslej najboljša časa, se je vendar izkazalo, da kljub temu nista nepremagljiva. Pred kratkim je oba premagal Kevan Gosper z michiganske univerze, kot vidimo na sliki. (Mulat Jones Je svetovni rekorder na 400 m s 45,4).
DE2URNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi, Raštel, 27. - tel. 33-49.
Oglejte si ta film, ki vas bo prijetno izne®*1
niški znamenitosti. Zvonik je bil namreč čudovito skrivališče In zatočišče za vse živali, ki letajo ponoči. Po okenskih špranjah je čepelo zmerom nekaj pegastih sov in skovirjev, s stropa in prečnih desk pa so visele jate netopirjev. Kakor bi bil rad prišel v posest katere od teh živali, zlasti sove ali skovirja, pa le nisem videl možnosti, kako bi bil priplezal v zvonik.
Daljše bivanje daleč od staršev, bratov in sestra v družini naših vednih, domiselnih in s humorjem obdarjenih sorodnikov, sredi krajev, ki so tako različni od našega obmorskega Krasa, med zlatimi polji in zelenimi gozdovi, v neposredni soseščini gorskih velikanov in med ljudstvom, ki se izraža po svoji krepki naravi brez vsakih ovinkov — tako bivanje ni moglo ostati brez vpliva na sam značaj desetletnega dečka. Bil sem takrat v nekakšni predpubertetni dobi, sicer še precej daleč od prvega prebujenja mladeniške dozorelosti, vendar sem bil že izgubil nekdanjo otroško neposrednost nasproti soljudem. Doma sem se začel zapirati vase, zahajal sem rad sam na lzprehode in se vdajal prvim razmišljanjem o svoji bodočnosti, ki se ml je smehljala kakor varljiva zarja od	daleč nasproti.
Na Gorenjskem sem	se v novem	okolišu	in sredi	vesele
in šaljive Grmekove družine ponovno sprostil. Minila me je kar na lepem moja nezaupljivost, ki se je morala zdeti drugim že odljudnost, povrnil sem se v nekakšno otroškost in morda celo otročjost, postal kdaj otroško objesten in zgovoren in sem se tudi s povsem tujimi ljudmi lahko spet pogovarjal prostodušno in svobodno. K temu ni malo pripomoglo moje pajdaševanje z Borisom, ki naju je Stanko prekrstil za Blažka in	Tomažka iz	znane	predelave	nem-
škega «Maxa ln Moritza*. Tega «Blažka in Tomazka* sva imela menda z Borisom s seboj, če	ga že	nisva znala že
od prej vsega na pamet. Morda sva se z Borisom celo malce zgledovala po obeh nepridipravih ln sva smatrala skoraj za nekakšno obveznost, da kdaj tudi midva katero nakuhava. Bil sem nagnjen k temu, da se vsaki malenkosti ali neumnosti smejem ali celo posmehujem. Ta razvada ml Je nekoč prinesla zasluženo kazen. Izzival sem precej starejšega Stan-
Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga)
64.EE Tretje poglavje > IKTERMEZZO NA GORENJSKEM : DVAKRAT Z GRMEKOVIMI NA POČITNICAH V RIBNEM PRI BLEDU
Kronika	Javnih in	splošnih dogodkov mu	bo na raz-
polago v časopisih, tisto pa. česar ne bo tam našel, namreč intimne podrobnosti nekega življenja v onih časih in na tem ozemlju, mu pa lahko posreduje po svoji vesti in po svoji tankovestnosti samo pisatelj.
Zdaj bi lahko še dodal, da Je že sam akt takega poimenovanja sam po sebi značilen kot psihološki fenomen. Spominjam se krajše novele našega rojaka, pisatelja Alojza Rebule, kako poimenuje eden prvih ljudi na svetu — če se ne motim, je bil to Kajn — luči na nebu kot zvezde in jim — prvi — d& to ime. Ta akt poimenovanja nebesnih luči se me je grozljivo dotaknil in se ml je od vse novele najbolj živo vtisnil v spomin. Za njim sem začutil tisto, kar sem v	teh spominih imenoval avtentičnost. Tako poimenovanje
Je	spontan	in izrazit	kreativni akt fantazije	prvobitnega
človeka, preprostega ljudstva in otroka.
Na taka	iznajdljiva	poimenovanja kotičkov	in prostorč-
kov, pa tudi ljudi samih sem v Ribnem naletel malone na vsakem koraku. Na Ribniški gori — rekli smo ji pravzaprav Ribenška gora —, čeprav je bila v bistvu neznaten grič — je imel vsak značllnejši del svoje posebno ime. Mogočnemu skalnatemu bloku, ki je nad Savo štrlel iz nje, ki je bila sicer pokrita s travo ln grmičjem, so pravili »Debela peč». S te Debele peči je nekoč zdrknil Boris, ki Je po njej plezal za cveticami, in bil bi se, če že ne ubil, pa gotovo hudo potolkel in si polomil kak ud, da ga nista r,ešili dve oko-
liščini: njegova mogočna kodrava griva in Stankova hitra roka, ki se Je po bliskovito zapletla vanjo in ga za lase potegnila iz skorajda smrtne nevarnosti.
Tako se je tudi konec vasi imenoval «Smrečje», ime. ki Je temu delu ostalo tudi potem, ko so bili smreke že posekali. Tam je prebivala družina, ki so ji pravili »Bara-karjevi>, čeprav sl Je bila sčasoma postavila zidano hišo. V spominu mi je ostalo ime «Dobje», čeprav ne vem, ce je tam še rasel kak «dob» (hrast).
Nedaleč od Ribnega Je manjša vas Bodešče, ki je danes postala znamenitost, ker so v tamošnji cerkvi odkrili na stenah freske iz zgodnje renesanse. Po osvoboditvi je dalo umetnostno vodstvo v Ljubljani te freske prekopirati — če se ne motim slikarju Rajku Slaperniku — in ta kopija Je potem romala v svet z razstavo jugoslovanske srednjeveške umetnosti. Ni mi ostalo v spominu, če je stric Grmek že takrat vedel za to znamenitost in nas nanjo opozoril. Pac pa sva z Borisom nosila v to vas čevlje v popravilo, kar je bila spričo tekanja, plezanja in skakanja nas otrok zelo pogostoma potrebna pot. Čevljar je imel svojo hišo z delavnico vrh skalovja, ki se je spuščalo navpično nad Savo. Pred hišo Je bila klopica tik ob robu nad samim prepadom. Na njej sva z Borisom naVadno posedovala, ko sva čakala, da Je čevljar izvršil obljubljeno popravilo.
Cerkvico samo pa sva poznala po neki drugi, neumet-